Gospodarske stvari. Zavarovalna zadruga. (Dalje.) In vsemu temu bode opomoglo zavarovanje za onemoglost za delo in zaslužek. Le pomislimo: Mar ne bodeta sin in hčerka kmeta ali delavca na kmetih rajši ostala doma in delala tudi za manjše plačilo, ker bodeta vedela, da sta zavarovana in da je za slu6aj bolezni in onemoglosti za nju preskrbljeno ? Gotovo bodo taki Ijudje rajši delali na svežem zraku pod milim nebom, kjer sije svitlo solnce in pihlja hladni veter, kjer pojo mile ptičice in cveto mnogobrojne cvetlice, kakor pa v temnih rudokopih in nezdravih, zaduhlih tovarnah, tembolje ko bodo vedeli, da so preskrbljeni. In vsled tega, ker ne bode pritiska delavnih mo6i z dežele, bodo podjetniki industrijskih [podjetij morali svoje delavce bolje pla6evati, ker se ne bodo mogli in ne smeli zanašati na novo svežo moč. In ali ne bode služil hlapec ali dekla, dninar in dninarca rajši kot sedaj pri kmetovalcu tudi za manjšo pla6o kot dosedaj, ker bosta vedela, da 6e si tudi ne moreta prihraniti veliko denarja, vendar je za nje že oskrbljeno, ker so zavarovani? Gotovo da. Saj vemo, kakšno mo6 da ima zavest, biti na starost preskrbljen. Saj vemo, kako skuša vsak mož, da bi dobil cesarsko službo, da je na stare dni preskrbljen. In slednii6: Mar ne bodeta o6e in mati dala posestva svojemu sinu lahko ceneje in za mali prevžitek, ko bodeta zavarovana ona dva in otroci? Gotovo da, saj bodeta vedela, da dobita, ko obnemoreta, obadva skupaj 600 kron na leto, to je na mesec 50 kron, in vedela bodeta, da je vsled zavarovanja tudi za njune ostale otroke preskrbljeno, akoravno nimajo Bog ve kako velike dote. Da, vsemu temu se da vstre6i, ako se nameravana zadruga uresni6i. In ravno radi re6enega je toli važnosti in neprecenljive vrednosti. Pri nameravani zadrugi nisem gledal, ko sem spisaval pravila in delal ra- čune ter primerjal druge zavarovalne zavode, da bi se spravljal denar v neizmerne miljone rezervnega zaklada, ali da bi se pri tem bogateli akcionarji, nego v mislih sem imel ljudsko vzajemno zavarovalnico, kjer so vsi za enega in eden za vse, v mislih se imel zavod, kjer se da z malimi letnimi prispevki doseči preskrbljenje za slu6aj onemoglosti za delo in zaslužek kmetovalcu in njegovim delavcem. In da se da to prav lahko izpeljati, je razvidno iz prej re6enega in s številkami dokazanega ra6una. Pri tem je potreba le dobre volje in solidarnosti in pa zaupanja ljudstva in požrtovainega delovanja. Da bi se pri tem zavarovanju prihranili stroški, zato sem vzel v pravila, da se naprosi visoka c. kr. vlada, da se izda poziv na vse ob6inske urade, kateri bi naj sodelovali pri tej zavarovalnici in sicer tako, da poberejo vsako leto enkrat od udov v ob6ini letne prispevke in da izplačajo v njihovi občini onemoglim udora oskrbovalnino ali letno premijo. Jaz upam, da bodejo ob6inski uradi to tolikani rajše storili, saj gre le v korist ob6ine, ako njim zavarovalna zadruga pdvzame preskrb ubožčekov, in ako se blagostanje ob6anov dviguje. Kjer pa bi občinski uradi ne hoteli tega dela prevzeti, ali da bi c. kr. vlada sploh ne bila voljna izdati takega ukaza občinam, potem pa se bode po vsakem kraju, kjer bode dovolj udov, ustanovila podružnica, da bode občinam namenieno delo prevzela. Tako upam, da bodemo ustanovili zavod, kateri bode ne le eden najve6jih, nego eden najkoristnejših zavodov, kar jih sploh Avstrija ima dosedaj. Jaz upam, da bode naše ljudstvo mene razumelo, kaj da ho6em s to zavarovalno zadrugo, da nočem ni6 druzega kot rešiti kme6ko naše ljudstvo beraštva, ter istemu po mogo6nosti pripomo6i do boljšega blagostanja. Saj bode ljudstvo, vide6, da je doma na doraa6i zemlji za njega preskrbljeno, za6elo to doma6o zeml}o ljubiti, njo pravilno in racionelno obdelovati, se v koristne kmetijske zadruge združevati, in tako delati solidarno v vzajemnosti. In vsled tega pa se bode blagostanje od leta do leta dvigalo, in naša sedaj ubožna domovina bode postala v teku let zopet premožna in srečna. Ta oddelek zavarovanja je za nas najvažnejši. Jaz sem sicer v pravila sprejel tudi oddelek za zavarovanje doma6e hasnive živali, in oddelek zavarovanja poljskih in vinogradskih pridelkov zoper škodo po toči, pa ker vem, da so taka zavarovanja težavnejša, zato sem tudi postavil v pravila odstavek, kateri omogoči obstanek zadruge tudi, ako se za ta oddelek ne bi oglasilo dovoljno število udov. Ker pa vera, kako velike važnosti da je tudi zavarovanje živine in polja, sprejel sem v pravila tudi te, da se lahko izvede, ako bi ljudstvo to želelo. In da to zavarovanje ni tako težko izpeljivo, kakor se marsikateremu dozdeva, hočem dokazati v s!ede6em: Vzemimo oddelek zavarovanja živine. Pri zadnjem Stetju se je ra slovenskem naStelo: 61.000 konj, 610.000 govede, 330.000 koz in ovac in 384.000 svinj. Če vzamemo popre6no ceno pri konjih 200 kron, govedi 100 kron, kozah in ovcah 8 kron in svinjah 30 kron, ima vsa domača hasniva živina na Slovenskem vrednosti: 61.000 konj a 200 K je 12,200.000 K, 610.000 govede a 100 K je 61,000.000 K, 330.000 koz in ovac a 8 K je 2,640.000 K, 384.000 svinj a 30 K je 10,520.000 K. — Skupna vrednost znaša 86,360.000 kron. Vso to živino ima v posesti 150.000 posestnikov. Ker se pa k zavarovanju sprejme živina le v starosti od 6 raescev do 12 let, in je te živine 10%, znaša ta iz zavarovanja izklju6ena živina vrednosti 8,576.000 K tako, da ostane za zavarovanje vrednosti 77,784.000 kron. Zavarovalnina znaša 1%, t. j., za vsakih 100 kron vrednosti 1 krono letne premije. Zdaj pa pogleimo, kako bi izgledal račun tega zavarovalnega oddelka. (Dalje pride.)