*t; 187. V Gorici v torek dne 28 novembra 1911, Iskala trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na.dom pošiljana: . vse leto . . 15 K /s n > • » »» Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »SoeaB v vseh lobakarnah. •SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob noven>4etu „Kailpot po Soriškem in Gradiščanskem" m dvakrat v letu .Vozni red Že-lMBic, parnikov in poštnih aresu. la naročila ires dosoilane naročnine se ne oziramo. 1» Odgovorni urednik *xi izdajatelj Ivan Kavfcič v Gorici, Tečaj XLI Uredništvo s nahaja v Gosposki ulici št. 7 * Gorici v I. nadstr, na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ¦*'- Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Telftfoa it. «3. »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in aal. Preklic. Podpisana A. Gabršček, kot lastnik »Soče s i« Ivan Kavčič, odgovorni urednik »Soče«, izjavljava, da so obdolžit ve iti fumničenja v članku: »Corriere« — Berbuč - (Lregorčič obsojeni — v št. 68. »Soče« z -dne 17. junija 1909, naperjena proti g. deželnemu odborniku prof. Ivanu Berbuču, popolnomaneopravi« cena in'neostrovaiia. Zato jih obžalujeva !n v polnem obsegu prekiicujeva. V Gorici, dnč 28.'nov. 1911. .A Gabršček, Ivan Kavčič. lit?fiUrp?stoiolirifio D1C0. Volitve so razpisane, volilna komisija je imenovana * in zdaj prične njen« delovanje. Najprej sestavi volilne imenike in jih razpoloži na 14 dni SAMO pri davkarijah. Po končanih reklamacijah razpošlje izkaznice in glasovnice vsakemu volileu pose.be po posti, obenem razpiše dva dneva za volitve edino pred komisijo v Gorici. Čitateijeni je gotovo še v živem spominu, kako sleparske so bile volitve pred 3 leti. Po skušnjah, ki sem jih doživel od I. 1889. vsako tretje leto, sem zasledoval pred tremi leti ¦¦— spletka rije nasprotnikov tako uspešno, da sem mogel takoj po končani volitvi podati na državno pravd-ništvo kazensko ovatrbo, v kateri sem >; vso odločnostjo zatrdil, da je došlo volilni 'komisiji na mizo nad 700 nezakonitih glasov, ako ne celo falsiilkatov. ,— Kazenska preiskava je dognala v pobit meri opravičenost moje ovadbe, ali krivcev ---niso našli!! V deželnem zboru sem že med kazensko preiskavo ostro žigosal volilne sleparije — a uikdo se ni upal ugovarjati le z eno besede. Pozneje pa sem izročil trgovinskemu ministru spomenico, v kateri sem po vrednosti označil vse slepa* rije in podal naše zahteve. Osebno sem pozneje še večkrat podrezal, priporočal, zahteval - in s polnim uspehom. Mili Isterstvo je naročilo vse kazenske spise, ves volilni aparat, — in uverilo se je, da so se res izvršile velike nepravilnosti, nezakonitosti in tudi falsifikaeije. — Iz razlogov, ki so mi bili ustno obrazloženi, vlada ni razpustila zbornice, pač pa je dala zagotovilo, da bodo letošnje volitve ..... čiste. Udal sem se, da te grde zadeve nisem tiral dalje, v pričakovanju, da vlada res vse ukrene, kar je potrebno, da 'bodo letošnje volitve povsem ¦¦— čiste. Vlada je menila, da nam zadostno ugodi, ako proti volji goriške klike spremeni volilni red, 'ki naj bi onemogočil vsako sleparijo in tudi spletkarijo. To je storla z naslednjo naredbo, priobčeno v »Zakoniku in Ukazniku« z dne 3. junija t. Glasi pa tako; Razglas c. kr. primorskega tiamestiilštva z dne 10. I maja 1911, št, Gew. III—1623 5-08, s katerim se objavljajo z ukazom c. kr. \ trgovinskega ministrstva /dne 18. marca 1911, štev. 42%. potrjene spremembe 8§ 8, 9 ht II. volilnega reda za trgovinsko \v i obrtno zbornico v Gorici (razglašen v dež. j zak. in ukazn. štev. 42, iz I. 1901.). doče imenovani ta k o-l c: paragrafi naj slove*' vbo- S8. Volilna komisija sestavi imenik volileev na podlagi imenikov, ki jih vodi zbornica, in ako je ta razpuščena (?, 23. zakona za trgovinske zbornic), evcntuval-r.o na podlagi uradnih pripomočkov, ki so na razpolaganje, po davčnih okrajih 'in po posameznih volilnih kategorijah (volilnih razredih). Imeniki volileev imajo vsebovati ime in priimek, obrtno stroko volilnih vpravičencev, stanovišče podjetnikovo in davčni znesek, in volilna komisija jih jav-i:o razgrne na c. kr. davčnih uradih za volilce posameznih okrajev, določivši za- •paden rok 14 dn;,j za podajo morebitnih ugovorov. O teh izgovorih razsodi volilna komisija in naznani svojo razsodbo pritožnikom. Na podlagi popravljenih imenikov volileev naredi volilna komisija izkaznice poleg glasovnic za volitev in dopošlje iste z razpisom volitve volilnim vprav.ičeneem (š 8. zakona za trgovinske zborni.-.: Razpis vuilitve ima vsebovati; število udov, ki jih je voliti po posameznih volilnih kategorijah (volilnih razredih), kakor tudi navedbo, katerega dne in obkorej se vrši volitev pred volilno ';omisijO z ustnim glasovanjem ali osebno oddajo napisanih glasovnic (S 9. zakona za trgovinske zbornice) in obkorej se zaključi to glasovanje. Do te ure morajo v slučaju volitve z dopošiljatvijo od volileev podpisanih glasovnic (o. zakona za trgovinske zbornice) napisane in podpisane glasovnice z izkaznicami vred dospeti na volilno komisijo. Volitve trgovinskega in obrtnega odseka, oziroma posameznih volilnih kategorij (volilnih razredov) istih, morejo se vršiti v primernih lnedčasjih, ki jih ima določiti volilna komisija (§ K odstavek 3. zakona za trgovinske zbornice). Volilne roke določiti, je tako, da čas med vročbo volilnih listin in zaključbo volitve zadostuje za oddajo glasovnic, ozir. za doposlatev istih volilni komisiji (§ 9.). Volilne razpise z glasovnicami in izkaznicami vred porazpošlje volilna komisija volilnim vpravičencem potom c. kr. pošte tako. da se volilne 'listnic izročijo poštnim uradom, ki imajo potrditi število za odpravo prevzetih kosov. Volitev se vrši jav.no in sicer po volji volivčevi, ali a) z ustnim glasovanjem, ali b) z osebno oddajo napisane glasovnice pred volilno komisijo ali c) z doposlatvijo od volika. podpisane glasovnice volilni komisiji po pošti ali po posebnem slu s tem, da se v vsakem slučaju odda oziroma priloži izkaznica. Glasovnice se morejo oddati ali do-poslati odprte ali zaprte. Zaprte glasovnice morajo biti. od zunaj opremljene z imenom volflčevim. Oni volilni vpravičenoi, ki izvršujejo svojo volilno pravico z doposlatvijo.napisane in podpisane glasovnice (odstavek 1. lit. c), oddati imajo svoje .glasovnice z »,% pri volilni komisiji, ali poslati jih isti. Po potečenem določenem roku volilni komisiji došlih glasovnic mi več sprejemati. §11. Določenega in volilcem naznanjenega dnč sešteje volilna komisija glasove. Doposlane ali osebno oddane zaprte glasovnice odjprj .vjIDiia.koniisija še-le po dovršit vi osebnega glasovanjaT Tredno se začne štete v glasov. Za vsaiko posamezno volilno kategorijo (volilni razred) izvoljenimi je smatrati one, ki so izmed volilnih za dotično kategorijo dobili relativno veČino glasov. Ob jednakem številu glasov odločuje žreb, ki ga je vzdignil jedcu ud volilne komisije. C. kr. namestnik: Hohenlolie s. r. Toda že prvi spremenjeni paragraf (Š 8) po netočni stilizacijii ni odgovarjal iutencijam, ki so rodile te spremembe. Določilo, da komisija imenike — »javno razgrne na c. kr. davčnih uradih za volilce posameznih okrajev« ni točno. Vrhu tega se glasi v italijaiii&čini... »per gli eiettori per i RISPETTIVI distretti«, — v nemščini 'pa... «tfur die VVahler der cinzelnen Bezirike.« Namjeto Je bi ta: Na vsaki davkariji morajo ; Hi ^razpoloženi imeniki, za celo deželo (napravljeni seveda po davčnih okrajih), to pa vsled omejitve pasivne volilne pravice. Zakon določa, da morejo biti izvoljeni le taki 30 let stari državljani, k-i imajo aktivno volilno pravico vsaj že 3 leta, in so vpisani v volilnem imeniku iste kategorije. Kako nag sicer izvč n. pr. volilec na Cerkljanskem a'li Bovškem, koga more voliti iz Ajdovščine, Sežane, Makslm Gorki. FOMA GOHDJEJEV. Romati. (Dalje.) Tega Foma ni bil pričakoval in vsa njegova jeza in njegov pogum je bil hipoma pri kraju. Policija se mu je zdela nekaj, česar bi mu oče nikdar ne odpustil ... Vzdr-getal je in rekel zmedeno: »Oordjejev ...« »Sin Ignata Mat vejica?« »Da ...« Sedaj je bil štabni kapitan v zadregi. Vzravnal se je, vzbočil prsi naprej in si kdovezakaj temeljito odkašljal. Potem je pavesd rami in očetovski je poučil dečka: »To je vendar sramota! Naslednik tako spoštovane in čislane osebe ... in kar naenkrat! To ni dostojno vašega položaja. Lahko odidete. A če se to še enkrat zgodi... hm! potem bom prtmoran, naznanit: stvar Vašemu očetu... sicer pa mi je čast, izražati mu svoje spoštovanje ...« Foma je opazoval igro starčevega obraza in jasno mu je bilo, da se boji njegovega očeta. Mračno, kot mlad volk je gledal Cumakova: ta si je vihal brke s smešnim dostojanstvom in stal v zadregi pred dečkom, ki ni odšel, dasiravno mu je bil dovolil. »Lahko odidete«, je ponovil starec in pokazal z roko pot k svoji hiši. »In- kaj je s policijo?« je vprašal foma čemerno ter se takoj prestrašil morebitnega odgovora, •To sem .;c le ... pošalil«, se je nasmejal starček. »Hotel sem Vas spraviti v strah ...« »Vi sami se bojite mojega očeta«, je dejal Foma, obrnil starcu hrbet in odšel v globino vrta. »Bojim se? Ah! Dobro!« je kričal starec za njim in po zvoku njegovega glasu je Foma spoznal, da je Cuma-kov razžaljen. Sramoval se je in postal je žalosten; do večera se je potikal sam okrog; ko je prišel domov, ga je vzprejel oče s strogim vprašanjem: .-Fomka! Ti si lezel v Čumakovljev vrt?« »Da!« je dejal deček mnno, gledaje očetu v oči. Ignat pač ni bi! pričakoval tega odgovora in je molčal nekaj hipov, gladeč si brado. »Neumnež! Zakaj pa? Ali imaš premalo svojih iabolk?« Foma je povesil oči in obstal nem pred očetom.^ »Vidiš — zdaj se pa sramueš! Ali te je ta Ježiška naučil? Mu bom že pokazal, ko zopet pride ... ali pa bom splbh napravi! konec vajinemu prijateljstvu ...« »Sam sem bil tam!« je rekel Foma odločno. »Vedno lepše!« je vzkliknil Ignat. »A zakaj?« »Tako ...« »Tako-o-o« ga je oponašal oče. »Ako že kaj storiš, moraš znati to sebi in drugim razložiti. Pojdi sem!« Foma je pristopil k očetu, ki je sedel na stolu in obstal med njegovimi koleni. Ignat mu je položil roki na ramena in mu pogledal z nasmehom v oči. . »Se-Ii sramuješ?« »Da!« je vzdihnil Foma. »Tak neumnež! Sebi in meni delaš sramoto ,..« Pritisnil si je sinovo glavo Morda zato, ker je dolgčas. Igraš se in igraš ... vse je vedno isto ... in sit postaneš vsega! A to je ... nevarno ...« . »Za srce prime človeka?« je vprašal oče, smehljaje se. ,.} ... »Da!« -,,, ... »Mogoče ... A vendar, Foma, gle\.da to pustiš! Ce ne, bom strog s teboj! ..-.:..:. »Nikdar in nikoli več ne.bodem lezel kam!« je rekel Foma preverjeno. »Da prevzameš sam odgovornost.,žase, to je lepo. Bog ve, kaj bode še enkrat iz tebe, a,za sedaj še gre. To ,ie že mnogo, če hoče človek sam plačati za svoja dejanja, z lastno kožo ... Kdo drugi na tvojem mestu ibi bil zvalil vse na tovariše, a ti priznavaš, da si bil sam. Tako mora tudi biti, Foma ... Če si grešil, dajaj tudi* račun. Kako je bilo? Ali te čumakov ni pretepel?«. je vprašal Ignat sina s povdarkom. »Jaz bi mu že dal!« je rekel Foma mirno. j »Hm!« je zamrmral oče z izrazom. • »Rekel sem mil, da se teibe boji. Zaraditega se je pritožil o meni. Če ne, bi sploh ne bil šel -k tebi.« ; . »Res?« »Bogme da! Rekel je: »Čast mi.je, izražati mu svoje spoštovanje« ...« »Tako?« ¦Da!« .* (Dalje prih.) 16 Ctepice kt4w*da bo izvolitev tudi veljavna, ako,nima na davkarUi Hraenikov iz cele dežele? Namen nove naredbe je bil, vo lit ve olajšati, ne-pa otežtoočrti. Na tozadevna pojasnila-je; izšel v »Osservatoru< od!sobote naslednji razglas: . Razglas gjedč razpisa. dopolnilnih volitev za trgovsko in obrtno, zbornico v Gorici. Četrti (4.) odstavek razglasa z dne 9. novembra* 1911.1. štev. G.' HI —1164/ 23-08, se popravlja v zrnislu, da volilni imeniki se nahajajo SAMO pri c. kr. davčnih uradih. ¦Trst, 24. novembra 1911. "~ Za c. kr. namestnika: Attems m.-p. Zdaj je stvar jasna! Volilni imeniki br morali biti razgrnjeni samo na c. kr. davkarijah, narejeni sicer po davčnih okrajih, in sicer povsod vsi, za calo deželo. Vsak voliiec ima pravico, da pregleda vse imenike in /se more v polni meri poslužifci reklamacije pravice, t. j. da zabteva vpis takih obrtnikov in trgovcev, ki so izpuščeni, in Izbris tistih, kijbodo vpisani .neopravičeno. —' To delo bo letos naša| glavna naloga. Ako bomo to nalogo zrna gali, potem bo vse ostalo Me še igrača! (Konec pride.) A. Gabršček. (Dalje.) Hermanov govor. •('Konec.) Slovansko besedo nam priporoča krepkost in blagogflasje, in zelo velike j izobraženosti je pripravna. Tudi jej ne manjka velieih spominov svojega živenja. Moja gospoda! saj-, veste; da so. tukaj pred nekoliko dnevi obhajali veliko slovesnost v-clioih slovanskih apesteljnov Cirila in Metoda. Uže tačas je bil jugoslovanski jezik tako čudovito izobražen, tako dovršenfi oblik, da je uže tedaj stal na enakej stopinji z latinskim in grškim, jezikom: drugi evropsiki jeziki so pa še le začenjali Jeziki bivati. To narečje se je opiralo na govor tistih 'Slovanov, ki so bil*-«*: • ja!h foizanškega cesarstva: «ti so na Bolgariij Snoje, Bošnjaki. Stara slovainščina je do tega dneva zarad svoje izobraženosti in čistote najpopolnejša med vsemi slovanskimi narečji, ker se je olikala nad .iztoornim vzgledom grškega jezika; ker .ima nenavadno obilico ibesed-nih oblik in ikorenik; ker je čisto izvorna (originalna) in po narodnem svojstvu razvita. Gotovo prednost ima slovanščina zato, ker sklanja brez člena, spreza brez osebnega zaimka; ker ima padežesči*-. stimi samoglasniki; ker lehko -stavi svoje besede, kakor hoče; ker je bogata z besedami, in ker je sposobna .izobraženosti. Če narod zaikono.v, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, te, želje sploh niso naravne, ampak nezdrave, obujene. Če narodu vedno in vedno pripovedujete,, da ni za nič njegov jezik; če ste cek> toliko opravili, da se narod sramuje sam sebe in svojega jezika; če se pomisli, da je , kmet le človek dejanskega uma, ki hoče samo to, česar-i .potrebuje, in da se je na drugej strani tudi skrbelo, da mora pov-spd le tjujščino rabiti: potem je lehko razumeti, od kod so te želje. Zopet je torej tudi te želje naredilo samo nemčenje. Ko ¦bi ljudstva .zmirom ne netničili od vseh pla-*J .tf; .ko bi mu ne zapirali znanja samega sebe,: potem bi tudi ne ozaianjailo tacih žejj. Sicer pa, .če res n:efkteni tega žele, to ni druzega, pego krivo početje tacih satnopridnežev; koliko je ;pa tacm, 'ki želč vse kaj druzega? Tu vas opominjam zah-tevanja vseh slovanskih časnikov; opominjam vas vprašanja v državnem zboru in prošnje, ktera se mu je podala s podpisi 20.000 Slovencev. Moja gospoda"! posebno odpadnici so, ki v tem oziru delajo velike zmešnjave; ki sodijo o tacih rečeh, za ktere.ne vedo in tudi vedeti nete; ki vse na en kup mečejo, kar je resničnega in kar je ležnjivega, kar je vzrok in kar je učinek (Wirkung); ki strastno po koncu planejo, kadar koli se dotakne kdo vpra- odpadnKiki: zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, .ki.v, njenem.i;nenu, |j zatirajo narod, ter s tem jernljo vero, in pripravljajo sovraštvo rcert^hi^obraže-nosti, pravičnosti in korenitos-ti. Kerttedaj slavne zbornice nemorem podučiti,"-kakor bi želel,, jhflam. hi koncu, in izreikani;>nasvet, iki je ta&te: Slavna, zbornica najtfzvoli sklenftj: potrebe-in blagost * štajerske dežele zaihteyajo, ^da bi se djanski v žjvenje spravilo najviše načelo, ki se tiče paVno-pnivšiosti v$fcn narodov, -torej tudi $ta-jer&kihjSiovaeflieev, in da$>i se po okornostih ;v«pisa*nioe: in učilnice-, vnesel slovenski' jezik. ^tajcrski^želni zbo.rfte^$jpfio'?§ 19. za črko b) dežefttega reda svetuje: Slavna državna vlada naj državnemu zbriru na ustaven presod poda načrtanza-kon, po kterem'bi se slovenski jezik\šta-j jerskim Slovencem v učilnice in pisalmice vpeMal tako, da: 1. ljudske učilnice dobe čisto narodno p;:dtago; da se više in srednje učiinfce.do dobrega popravijo, tako da bode slovenski jezik imel to,.kar nemški; 2. da slovenski jezik povzdignejo za; uraden jezik, samo naemščina ostane di-: p!ornatičen jezik; . 3. da se .pr pozna, da bodo slovenske; besede v zakonih (postavah) popolnoma vero unele.« ' Med ljudstvo so razdelili ta govor v več tisoč iztisih___ Maribor. Maribor je bil kraj, kjer so začeli prireje vati slavnosti. V letih 1862.-^1867. so bile velike slavnosti-v Mariboru, slavnosti Ciril-Metodove. V Slov. Bistrici so bili že spravili na noge pevski zbor. — Ali Maribor je' bil potu jčen, naj večja slavnost' 6. avgusita se je morala vršiti zunaj Maribora, ker ni-bilo dobiti prostora v mestu; noben mestnih kčmarjev se rti upal dati -Slovencem svoje prostore na razpolago. 6000 ljudi je bilo navzočih! Napitnico vsem Slovanom je izrekel na telj slavnosti dr. Vošnjak. Tu se je seznanil s Hermanom in Raičem, Trstenjaika'Davorina je prvič videl. Trstenjalk je izdajal *'Z6ro«. Prišla je volitev '14. decembra 1863. O tej piše dr. VošnjaJk v »Spominih«: »Celjski advokat dr. Mortl.ki je bil 1. 1861. izvoljen od kmetskitl. občin celjskega okraja, se je odpovedal poslanstvu in nova ovlitev je bila razpisana na dan 14. decembra. Ker je dr. Razlag -že bil v Brežicah, smo seveda precej na njega mislila ;in on je prevzel kandidaturo. S pismom z dne 16. nov. me je povabil, naj se udeležim zaupnega shoda pri Zidanem mostu prihodnjo nedelijo. »Čeravno je nedvojbeno«, talko nadaljuje v pismu, »da bode zastonj.naš napor, hočemo vendar'z očitnim načrtom stopiti na beli dan. Jaz sicer tega nisem nafkanil, ker je sedaj še tako iskreno delovanje v dež. zboru brez uspeha za našo narodno reč,, ali ker me je več rodoljubov opomnilo dolžnosti, za ktero se imamo boriti do hladne -gomile, ne smem tudi jaz .zapsjtalti. ako-ravno se še preslabega čutim za tako breme, s kterim ne iščem ne slave, n.i dobička, ker mi sovest prvo nadomestuje. drugo pa imam pri svojih navadnih obilnih opravkih, -t- Če Vam je mogoče, pridite v nedeljo in če ne bo druzega uspeha, borno vsaj v 'iskreni družbi veseliti se nekoliko ur. Tudi bi Vas rad osebno poznal, 'iker sem že veliko slišal o Vašem iskrenem rodoljublju. Bodite zdravi! Vaš isj-¦kreni prijatelj dr. Razlag. - V Brežicah dne 16. listopada 186$« 'Peljal sem se na Zidani most, ker se-m sam želel osebno spoznati nr>ža, ki je že od i. 1848. slovel kot rodoljub in pisatelj. Tam sva se prvikrat videla, si v roke se-, gla !in postala prava prijateilja, čeprav včasi nisva bila 'istih :na^orov. Predno pa popišem vtisk, ki tmi ga je naredil dr. Razlag, naj nadaljujem, kak7 se natn je godilo pri tej volitvi. 'Pri shodu, n 'kateremu so prišli nekateri rodoljubi h Celja in Savinjske doline, smo sklenili, da izdamo oklic, katerega spisati se je meni naložilo. V okttou sem poudarjal vse lastnosti, ki jl'h mora imeti (Kober poslanec« da mora bfti neodvisen, dobro poučen o krne: sikih zadevah, zgovoren, naroden itd. Vse te lastnosti da iima v obilni -meri naš kandidat dr. Razlag. Oklie se je natisnil v Novicah« in v .posebnih iztisih raz;po§iiljal lasti in razvijal&i^i prftgram, ki je tudi bil jp«.ob!čeji. v« »NojdeaJh« «11 .j^zpjaslan. vo-u livcem. Po teh pripravah sem bil popolnoma uverjen, da tačas zmagamo. Kateri volivec pa >bL raggetPrejeti tako ruwto*on.t)klic? ZvečerppURdvvoUtvijo semt*ilfli;da2i*il v C<$fti, kjer smo,6ft zbrali v^eitalnici.^iBSSio jejjoekaj oddaljenih volfto#viz zgornjeSSa-viniske doline^tje žebtiirmočno.piv&bu-jeaa/ Tu sem tpojrvedel, da amnnoiJievar-nftga, protikantliclata Lich.ten<|gKcrja, ok-ržij&gga predste^itka. Onjje^bil poprej,v Zijgcebu vladni Jcomisarirfioo so avst$ftke uradnike odptavluali s .'Hrvafcsikega, yso njegaT:TJ&&lali7VvCelje.. V Zeurrebu,&eHe!;bil navztlirtaljSiHliko narodnega'dSiba^se vedel prikupiti županom celjskega okraja. Drugo jutro smo pričakali volivce, ki so iz vseh -krajev donajali, hr agitirali za-Razlaga. Pridobili smo jih precej, • a priJ Volitvi je debil Liebtenegger 115,l^azlag* le 99 glasov. Torej šnio ž njim vdrugič propadli.'Prav kis rni smo bili, ko smo se cspoldne usedii h kosilu, na katero nas je povabil dr. Kočevar. Tarnali smo, da je ljudstvo tako brez narodne zavesti in se da od vsakega ura«duika voditi. Kočevar je mimo poslušal. Potem je dejal: »Kaj vi! Vi ste še mladi in doživeli boste Še boljše , čase. A jaz sem star m menda ne bodern doživel kake narodne zmage«. Končno srno se umirili in nas je najbolj ohrabrrl Razlag sam, ki je bil miren in celo ponosen, da je vzlic vladnemu pritisku dobri toliko glasov. Ločili smo se z najboljšimi upi za.prihodnost, v roke s-i segajoč, da to vsalk v svojem okraju delal s podvojeno silo. In tudi Kočevar je še doživel celo vrsto, na rodni jih zmag.« (Dalje, prih.) DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Renč. Tombola v Renčali v nedeljo se je izvršila v lepem redu in ob obilni udelež :bi. Tombolo je »dobt! Jos..Žigon,tPFvo č;'n-kvino Štibljeva služikirtja, drugo ^jifcvino Ivan Fratnik. Sami domač »ni so dobili dobitke. • Družba sv. Cirila ia Metoda. Za Narodno šolo na Blanči je dar o- vat g. Dr. !P. D. 30 K. Hvala lepa! Na svatbali Stanislava Maver in Mihaela <i Jas. Karnenščoka na Koritu K l — k temu daruje še Joždf ^trosar iz Ooriee K 1. Družbi sv. Cirila in ]W^toaaJje postal g. Janko Garvas, nadučitelj v Knninu, z neke svattoe v Sežani 10 K. s .svatbe veleposestnika in vrlega rodoljiitoa v Kaninu g. Antona Erzettfča pa .35 K s čestitko: Ciril in Metod naij srečo 4a, zato 35 krone darovanili ima. Ženin Tone naj dolgo živi, nevesta Justa se z njim veseli! Mi svarje pa želimo še, da b'dobro vse izste^kk) se. Podružnica družbe sv. Cirila bi Metoda v Solkanu priredi dne 3. decembra L" 1. Miklavžev večer s sledečim •sporedomt: 1. Trio-Danc^la — Moderato (gosli, cello, klavir), 2. Igra: »Družba sv. C. i. M.«, 3. Igra: »Čista vest« s petjem m instrum. sprem., 4. Mennuet — Dancla, 5. Nastop Miklavža z angelji in parJkljem. ¦— Obdarovanje otrok, 6. Prosta zabava. Začetek ob 4. pop. pri g. Al. i^ozetič. Namen prireditev je ta, da se nudi posebno otrokom Članov tuk. podružnice brezplačno veselje in Miklavževo obdarovanje. Nečlani • podružnice iplačajo 40 v, člani pa 20 v vstopnine. Otroci obeh so vstopnine prosti, morejo pa priti k prireditvi edino le v spremstvu starišev ali njih namestnikov. Če Želite, stariši, da Miklavž tufdi vaše otroke obdari, preskribite jim; primerna darMa, katera sprejema blagajnik najkasneje do 2. dec. sanja o narodnostih, kar druzega ne priča, ..,........... . ,r____„,_____.„„^„,.,„. nego da vedo sami za svojo nepoštenost; I volivcem. jNa to se }e sam dr. Razlag og- Domače v»ttti, 'Umrl je v B ranici g. Fran' Žvbkelj, veleposestnik star 70 let. Preostalim naše sožalje! Goriški okrajni glavar g. Rebek je bil v nedeljo v stara^mtveni. seji v Štanjelu izvoljen soglasno za častnega : občana štanjelske'občine vsied' zaslug, ki si jih je pridobil za to občino kot sežanski okrajni glavar. Porotno zasedanje v Gorici je pričelo včeraj. Na zatožni Klopi je sedel Valentin Tomasrno s Platišča v Benečiji.1 Sodnemu dvoru je predsedoval predsednik olkrožne solni je Cazafura, priseetnika svetnika Strausgitl .in Kuhačevič;. držav, pravdni-štvo zas»topa. prvi drž. pravdnik Jeglič. Braaiitelj dr. Stanič, V. Tomasino je rf^eu 1. avg. 1862., delavec, neoženjeti. Lovil je ženske in jih hotel posiliti, kjer se mu je mrdila prilika. Tako je bil napadel 42 letno Marijo r3ernik iz Bat, pa jo je rešil iz njegovih rok neki Berlot, pred katerim je Tomasino zoežjd. Tomasino je.hopdi! v Kanal delat in tam dkoli je lovil ženske, hoteč jih posiliti. Napadel je 43 letno Te-rtzo JeliraŠček, ko je Šla. po vodo. .Vrgel jo je na tla, tiščal, ali ko je, končno zakri-.eala, jo je spustil. Napadel je brl potem Heleno. Peternel iz Kostanjevice na poti v Marijinocelje, pa se mu tudi ni posrečila namera. Svojo srečo je poskusit potem pri 16 letni P. Bl&žičevi iz Kostanjevicc, pa je tudi zbežal. Radi takega početja je bil postavljen pred. sodnike in obsojen na 3 leta težke ječe s trdim ležiščem in postom vsake 3 mesece. Danes sodijo Fantuzzija« ki je streljal na tukajšnjem sodišču na odvetniškega kandidata dr. liattigija. sZa pttek hi soboto Idoločena isojotna -razprava protMSočU.se f»e bo vršila,'kakor to kaže današnji .preklic. Naša dežela — velika vojašnica. — Če pomislimo nekaj let nazaj, ni IhIo na Ooriškerivskoro nič vojaštva. V Gorici je bil en pešpolk, branibover m malo artHe-nje, drng«ga nič. 'Kadar so odšli ti na vaje, je biki le mala -četica vojaštva v Gorici. Sedaj pa je spremenjena naša dežela v veliko vojašnico. Imamo pešce, arterijo, dragottee, pionirje, lovce, plaivitice vseokoli po celi deželi, izvzemši! Vipavsko dolrno. Ali tudi v to pride baje nekaj vojaštva. Vojašnice gradijo sedaj na Roj-cah pri Gorici, v Tolminu, v Oradišču ob Seči je začno graditi. Vsak tretji človek v ():>rici, ki ga srečaš. Iv vojak. Po letu pa kar mrgoli vojaštva po Gorici, po Pur-laniji, po Brdlh.po Krasu iti po Gorah. On. maše Gore so postale pose%no važne v vojaškem oziru. Kafcor že znano, pride še vet vojaštva na spomlad v na§e Gore in na Kras. — Ustanovijo pa se tudi nriva bri-Kaclna povelfetva, In sicer s I. ntarbeni l°»2. Tudi Goriška dobi novo brigad« > poveljstvo, in sicer v Tolminu. Tak.) burno imeli potem dva brigadirja na Goriškem. — Naj si vojaški visoki gospodje le dobro ogledajo na§o deželo in če že ne v druge, v strategične s vrhe naj preskrbijo deželo s cestami po celi deželi "m potrtfbiiinii vodovodi zlasti p<) Kr^u! Znak tople Jeseni. —' Letošnja jesen je bila doslej jako mila početi deželi. Iz ?Gi»bfji -v Vipavski doini ttasn ^ie *pc>iliiila te dni Marica Turkova v znak tople jeseni par lepih črešnjevih cvetov. Hvala! Kakor ikaže vreme, bomo imeli še lepe dneve, Zvečer je mrzlotno. V Gorici je bila sinoči — ljubljanska megla. Vse dostojno in pod dobrim nadzorstvom je pri plesnih vajatt v Trgovskem Domu v Gorici. Ali neki izprijenec v »Novem Čd*u« se že zopet zaganja v mladino. Iz neke okrožnice sklepa na ... navadno kovarstvo, na vzbujanje mikov do spolnosti. Govori o ... satanskem delu. — Če bi lumpa. ki je zopet nesramno napadel G. S. M., postavili pred sodnijo, bi seveda ne mogel dokazati svojih .trditev; laže pa le in obrekuje, česar je navajen in od česar živi! — Naj ščisti dukarjjo in Marijina drnitva, ker so potrebna, da se jih tzčisti in iztrebi iz njm — velik greji; čisto naSo slov. mladmo pa naj novoča-sovsiki pritspeiici pustijo v miKi! *- Sicer pa %ar išče, utegne najti! - Avlatlk VVidmer je hoitel napraviti v nedeljo z Malih Rojite pri St. Andrežu večji vzlet, morda bi -fbH celo vzletel • do Trsta. Ali dvignil se je le malo s tal; jedna I" »stran aeroplana visi, talko da ni mogoče vzletamje. Nabralo se je bilo okoli. Rojic mnogo občinstva, ki- pa ni videlo- drugega Kot par Widmerjevih tekov po zelenili Rojcah. '""',. Šptpnaža ob me i? -^ Italijanski listi poročalo, da se je prod* letom dni javil pri g. A. Sforza v Vidmu, ki je uslužben kot risar v trdnjavskem uradu, nelki postaren človek, rekoč uu>j pride v Višek na av-strUsRo^raik^41«r^jp^Q'a^-Ji4»»^l b\\ nekega**:e#stnika v -civilni obleft* Za- | hteval je ta od njega aia&fte ' nekaterih trdnjav v Benečiji. Storža, je -hotel zvabiti oba mr Italijansko stran, da bi jih dal aretirati. Ali to se mu* ni-«posrečila Sedaj pa so prijeli v Vidmu onega postaruega moža, ki se piše J os. Komar iz Furlanije v Avstriji. F>ri njem so našli zemljevide, izkaze, kolika vojakov je šlo v Tripolis in razne druge reči, ki so kazale, da mora biti špijon. Sedaj se vrši preiskava. Sadovi klerikalne vzgoje. -- Pred poroto v Ljubljani je sedel Anton Špenko star 17 let, rojen mi Selu pri Vodicah, posestnikov sin. -::.tfttogun;]e.? kSke*.* m dalgi kol. s katerim je Spenko Podgorška ubil. Zdravniška izvcdeika i/javita, da je poškodba bi|a.a&$6lii**jo sarrami. Vdova pokojnega Podgorska zahteva povrnitev stn.škcv /a pognb 7«l K. za zdravnika Hi K. za uroke pa odškodnino |* 41 h Ki K. Sndriija po kratkem posvetovanju izreče, da se Anton Špu*k> zaradi zločina uboja obsodi na 2 leti težke ječe s postom m trdim ležiščem vsako četrtletje.**] Povrniti mora tudi vdovi Podgorškovi 7fl K za f"^hju,. in ?10 K za odrovnišAc stroške, g'v-.Je tega. kar pa c:ut zahteva za otroke 4Ihh» K se zavrne tui civilno pravno pot. Kavarna »Central«. -- V četrtek, fone M), t. m. se bo vršil v kavami Central Jako zanimiv -družinski vc&#. Vzporctl ie "Jako bogat m *rteVa*anti*n. sodelujejo 1 dame in I g.ispod. ?loJbu :u petje. Natftopi ;ndi'g. .AH. Pe&thkc '*tf«towiozn*iii kr«l; izlnmffcev. 'ZiRJetcfc VA r0. 'url vvtfBcr. 'Vstopnina >0 vin. Proslava 50-Setnice Narodne čitainfec v LJubljani, k; se bo slovesno praznovala v soboto o. januvarja IVI 2, torej na dan 3. kraljev ly: največja znnsk i-sezijska prireditev1 v Ljubljani. ne .vjrtio po obsegu programa, ampak tnitTm udeležbi iz vse Slovenije. Vsa čitahrca rn bralna, tale ar na-roino-kuUunia društva sploh bodo asa-stopattu'dopoldne,'n& slavnostnem zborovanju. "Popoldne bo v dež. gtedahŠču slavnostna predstava s prologom, kortter-lotn Slov. Filharmonije itd., zvečer 3m v j prostorih 'Narodnega doma velikanski narodni ples, ki bo otvoril letošnja predpu-stm> dobo. Zanimanje za to prireditev je že sedal splošno »in videli »bomo, da ne zaman. V Jnestnem svetu tržaškem je bilo si-nočrv govora -o: šolstvu. Ob tej priliki* je govoril večkrat dr. VVilfan. Rekel je glede šolstva:in .našega iečika to*ie? če vlada vzdiržava italijaMrske stednje^olc v f ri-dentu, Kopru- huBuliiiai iz'tdhSol*prihajajo dobri Italijani, bi se 1udi v Trstu ne bi!o bati, da bi trpel narodni«ču< učencev,. kfebi^*i^d*Heaš6le-iN^šle v 4rižavno-st«en močno razbremenjen mestni-proračun 'terlbi se moglo posvetiti v4č pa^nje razvoju ljudskega šolstva.' ftfccsdlaga'fcato, da$se finančnemu odseku napočirnaj stopi* zv&ado v. pogajanja glede podr*av;l|ie»ja stfetiiijth Sol. Šdlš^pksmistfafse bavi le z italijanskimi š$sk.fmi vprašanji, a zanemarja s'o\nensfkevka-.tep8i'potreba je tudi'v mestu. Sieerppa fa*di hitrega razvoja mesta .ne bi smela t$Let»>. okolja. Zahteve okolice so že stare.&ftme za nove italijanske-šole v mestu novejšega datuma. Stare dolgove pit ti oba vedno p:>prej plačati. Oovoniiki| žshvalli svet. Broechija za poklon, da zna ic&&9fenskk '{tovornik se cbrača proti trditvam svet.fBrooenija, da slovenski jezik iiii razvit. Podarja, da je naš jezik tudi jezik Tolstega, • OojrfploNvieza itd. Naš kftiet se, more 'govoriti toliko s hrvatskim, kolikor zfuškttn kmetom. (Ugovori na klopeh večinei) (iovoruik podkreplje svoje tnditve.L,-<(t$kqjfci ter poživlja Italijane, naj pustijo flaL!5efetk,'lii*je evropski'^/ik in'ki'| :ma vse p^trebWe*o©%e in bogat besedni sklad, pri nitrit. Svet. dr. VvHfctti predlaga, da se pri vpisovanju šolskih otrok navede tudi-materin jezik, Predlog je večina seveda od-"ttteiiita iz Mralui, dti **i ,*$e ;tic mimto, •koTikn 'slnven-sinii 'dffdk ^Vhalu italijanske «Sole. Proti jtisttiftemu ministru Hochen-tturgerju. - Vdkvmiicu se je vrstil v jic--jifcljo shod vseli čeških nstra-n3c. 'Clovorili '50 med drugim o germanizaciji tamkajšnje Jfljkrožne s:v.lniie. Socialni demokrat Be-fCcfiine je na tem shodu izjavil, da hočejo pfefeVi sne. demokratje v vseh narodnih iflprašimjih. zhaisti v urad nista), "skupno.] f,Wh)vati s češkimi narodnimi strankami. ransk>- je povdarjal, da mora češka tle- |^8gac»ia na Dunaju izvajati tkonsekvence 'gernumizncijskega rloehenburgerjevega •Helovanja. Sprejeta je bila ostra proti Ho- 'ihenhurgerju naperjena resolucija. Za žensko vrlino pravico. -- Anglc-i^ci državni kuucelar Llovd-deorge je plUiel v Bathn govor. Posvetil, je glavni-del ^SVojega govora ognjevitemu pozivu "za gensko volHno pravico in je dejal, alko bi lamele žene na Angleškem kakor tudi na ;tgfc!in: volilno pravico, bi bila Evropa v Mnogo manjši nevarnosti, da jo preplavijo [Hffvavl potoki. Zategadelj priporoča za :1Jr!hodnre leto. da se prikloi>i vladni */.»¦-'k^j^ki predlogi o'moški volilni pravici d:)-Tftavek o ženski Volilni pravici na široki žtmiokratieni podlagi. sanje o nevtralnosti Dardanel na podlagi londonske pogodbe z dime 13f In&Ma &n. V svoji okrožnici prihaja Rusija'do~^kIepa; dL j^blckada I|ardand7v naiSp#otju. z do*-locbatiii londonske konvfenoi^e," po kateri' ^ii«a^(xtrgovinske ladje yseih narodov prosto .plovbo -po'Črnem morju." Potreba živeža za ruske pokrivj-kie ob Črnem morju ;je povod, da bi bila "blokada Dardanel protipravna. Neki oficir piše v »P. Ll.«, dV-bi se blokada od strani italijanske * mornarice lahko izvedla. Zgubila bi k i$ft.r, v&jih ladji^a^ihzkazala bi se, da je kaj •vredna. — Po novejših -poročnih je blo-/kada opuščena. ' Italijansko poročilo o bojih pri Trfpolisu. , »Ag.-Štefani* poroda ie Tripolisa od 26A. m. Danesizjiitraj so naše-čete'pričele sprdsnc) prodirati proti južnovztočni fronti in sicer povsod vspešno. Sovražnik se je ' tiirrfaknil fz^vojih vtrjenih postojank. Fak-s tični gilj te akcije je bila proga, ki je segala s. pozicije na vztoku baterij Mamide in Hemn do malega forta Mesfi. Boj, ki je bil -vroč-in^e trajal ves1 dan, je nehal s sijajno zmago, «lci utegne1 biti odločilna za'vso vojno. ¦'N&sV&etc so piičele prodirati iki-^aSi-tfgf^ifiJfti^ob 6. uri zjutraj in steertf. brigada In dveigor-ski bateriji. Operacije je -vodil. flfineral -'C^eva1 siv.-t.Pred vsajo Hejhii*|e%il ;bbj'sndi-t. To| postojanko so Ttfftii :m Arafei t:»^nili z veliko eucržijo. »Mcssaffgcro« "po"raCa, da so našle ital. čete v hKah.-ki-se nahajajo v oazi, 500 sovražnikov mrtvih ali ranjenih. V ^Henjtijk »so 'bašii 62 ^'ftiffljm'fftfpU Kopt t "d rtrga tr sipki i sb ¦ naStiTpbtPVasjo il^Rkh. Ital. čete so vjelc .300 Tmrkov in Arabcev, ined tehii tudi-nekoliiko tifrških e^t-'liikbv. Vest o tem vspehu je napravila v Tripolisu velikanski utis. Politični pregled. V Dror*ft^»kein «od$dfdt ie predlagal Steinwender včeraj, da naj se zmanjšajo' .podpore za paBSlbrodna društva po Duna-i vu do f:(K).(HX^ ier ^a«bi^bo sev.. «ame-; ruško na S(M).0(X); <&&& naj *e ^d 76 milijonov (izrediii sroSki -ža t»ornarico 50.2, amortizacija '^.8) \t 60 ittilijonov. Naznanja predlog Z& zvišanje 8fl"yka na žganje od I. aprila 4912. dalje; od teh bi, šlo 50 milijonov deželam. Tirolski deželni zbor bo sklican na dan 27. decembra. Razpravljal bo '0 novem volilnem redu za deželni zbor in občine. -Zborovanje bo traj'žilb 5—6 tetino v. — Zbornica poslancev torej meseca jati uva rja in skoro gotovo ,do konca febru?; varija ne bo zborovala. lojni li Mp Hlijo. Italijanske bojne lacP^ Ml bile 'btije strolfa¦¦•: na »o^auski parrirk *&\ariha \VastimftOn«, družbe -Austro-ifenerškane«. Ko so spoznali, s kom imajo opraviti, so hitro prenehali z obstreljevanjem. Zadeli .pa ladje niso. Tako se je poročalo. — Ali ravnateljstvo »Attstro- Torej 'je bila "vcJft nailir^e 'lZmisTjena. Pri Bengaziju. .jani hoteli prodirati prosti jugu za Benga-Mjem ali Arabci so ji?i napr i\\ ter prisilili. 4u s:> se timtfkiiilj. Na •kaTrja-nski stržferri 'je bilo baje 2000 mož« Z »iSaHianstelistami *a [poročajo, da jo "bil spopad >pri Be-ngasiju ;ter da sc^blli Turtci odbiti. —* KalkoV po Jhava'1 Boj pri Dernl. Dne 24. t. m. .je prišlo za Derfto do f spopada med Italijani in Turki. Kmalu po .L>. uri dopoldne jfeopflSo do b'o|a. ^siiSfil se je živahen boj, ki je trajal do 5. ;uYe popoldan. Turki in Arabci'Vb še 'ijmak.n'rli. litalijani so se vmiii ob so!inčnem zaiiOdU. ' Mrtvih so imefi 12, ranjenih "38. 'tia-ko trdijo iltalijansdča poročila.. Rusija in ftardanele. Iz Peterburga javljajo: Potrjuje se, da ije r«ska vlada yel,esil,am {ptJedtožila vpra*. Razne vesti. Grozna nesreča na -morju pri Ro-viiiju. — Poročali smo o tdj*nesreči ^soboto. Dne 2A. t. in. Ob 7. uri zvečer Ije odplul parnik »Romagna« iz Ravene. ^>b 11. uri 'po noči je pastalo morje hudo.^Valovi so udarjali vedno ob eno stran Itt^je, vsled česar se je ves tovor •premakntOha nasprotno stran: posledica temu jedila, da se je parnik .nagnil. Okolu polnoči *so pričeli z rešilno akcijo s tem, da iso&hfe-tali v mbrje vse blago, 'nahajajoče se;-ha krovu. A vse to ni nič .pomagalo: p&i^riik se je vedno bolj nagibal 'ha eno stilni: grozila je resna nevarnost. Takoj rift ^to se je poseglo po rešilnih 'čolnih, in /prvo -- prej nego vsa'k drugi — je poskakMo v te rešilne čolne sobno postrežniško bsoib-je. Mnogo njih so se poslužili tudi reSikiih pasov, s katerimi so poskakali v moišje ifn se pjtern prijeli rešilnih čolnov, .kamb^r-so i:ili dvignjeni na krov. Tržaški kavarnar Savorani se fejfc-ši! s svojim sinom. Pripoveduje: Videč, da nam grozi nevarnost, '$§m zdirjal nazaj v kabino, kjer je mirno^fal •moj petSetni sinek Herakles. Vzel se?fe !ga v flaroSJe m_sel.,z m^tn m krov. Tu sem vzel dva -rezilna tfasova W&k$:6Ytstd pritrdil svojerinu 8inku,..;.Na,ip-i$ei*i'. »Žakal •žadrtjega trenotka:'?ko se-;']© bil'pariti^-že toliko potopil, da je' bil »jegofv^ov.-V/^ti -'črti z hidr'sko povfShiOj^em^ers^u^tH y vodo! dedka,sem'!držarna;des'ni tfdk&fo-čifin sem z levo* rokor-plaival '-ptftti-reSil-. nemu čokiu. Ko'seni:4)wpihi*do-Sžttna,'seni nai^prej v čolnu nattajaaočim *e ljudem poda! svojega'stoeka rekšt: »Nesite ia V Trst, v kaVarino Tal>'risU -»MoisftApji ¦ šo vzeli dečika in: iso na to silili rrieilei 'jiaj:«e tudi jaz povzjpne-m^v čoln. A.-jaz .tega nisem mogel: bila -so m pa precej časa, prodno so !rias'** . m te&i Hmllja Žvokelj roj. Blaško, Karol Blaiko in Alfons firmek, Justina Žvokel) roj. Cerne, zeta. . &inahi. Dva samomora v Trstu. - Tereia j KuPUJte P" tvrdki Kugjlte Del Faftbro, stara 51 let, zasebnica, sta- f -,MI • O • AN 1 • "' • irujoča v ŠkorMft si je vzela »vljenle ^s | RT 0 F S © V fl 111 OC CJ U.-K ni Stolnem trga IPIana Dnomo) o 60RICI Iteu. * Ker le ta Vam nudi najboljše in tem, cta fe izpiia dozo Ikartboine kisline. . Z "enako tekočino ka;koF De« Fabbro si je končala življenje tudi Pralnica Ou-s«ič, omožena, 'stara 42 let, stanujoča v ulici Majontea št. 10. Ob KV30 »večer ¦ se je z možem vrnila iz gostilne in nato, izpita močno-dozo karbotae-ikisline. — Vzrok obupnemu činu so bili baje rodbinski -prepiri-. Na železnicah v Ameriki je bilo lani ubitih i0.396 oseb, ranjenih ,pa 150.159. Potnikov med ubitimi je bilo 386, vsi drug; so železniški uslužbenci. Tri nezakonske otroke ie umorila šivilja Poschl v Gradcu. Ona' m njen ljub-ček sta bila obsojena pred poroto vsak na 10 M težke ječe. Požari ob Kolpi, ob krarojsko-ttrvaški j imeji so se množili tam poleti v velik j stra.li prebivalstva. Zgorelo je po, raznih r krajih 80 'hiš, 200 .gospodarskih- poslopji, 200 glav živine. Govorilo se je, da ogrske zavarovalne družbe plačujejo ljudi, da za- I žiga-jo poslopja, zavarovana pri hrvaških . družbah. Orožnik* so dognati, da mečejo ( ¦neznani ljudje v goreče cunje zavito ka~ ? menie na strehe in v gospodarska paslo- . .pja, ki se potem unamejo. Storilcev kljub vsemu trudu še niso mogli dobiti. j Največji posestniki na Hrvatskem. — Dja'kovskr škof ima 25.463 kat. juter zemlije, zagrebški 23.800. Največje posestvo imajo grofi "Pejačevidi; to obsega 70.250 juter zemJje. Na Ogrskem je največji posestnik grof Esterhazv, ki ima 516.039 juter zemlje. Vojaški kapelnik umoril podčastnika. — Vojaški ikapelnik v Budimpešti Anton Krič je obsojen na 14 let ječe, ker je umoril podčastnika vojaške godbe Krampfa. Žrtev aviatike. — Iz Dederiča poročajo, da je poročnik Frevtag padel s svojim aeroplasnom z višine 50 m ter ostal mrtev. To je bil stoinpetdeseti vzlet aviatika. Strah pred zvermi. — Bostodk, ravnatelj zverinjaka v Londonu, je razpisal natečaj za krotitdijice zveri. Obljubil je na teden plače 168 franlkov. Oglasilo se precej gospodičen v starosti 18—30 let. Iz teh jih je izbral 20. Pričele so vaje; "treba je bilo gospodične upoznati z ivermi. Ali ko so jrh peljali pred zveri, so začele nekatere rjuti, da so zveri zbežale. Nato so jih peljali v kletko, kjer sta bila dva leva. Ko je en lev začel dunati jedno izmed gospodičen, je nastal krik -ništro. Dve gospodični iščeta službi ho! stm tcorcspoiidentinli, slov. s!enogralinil aH strojepisni, če je mogoče v Gorici aH pa tudi drugje. Ponudbe na upravrnštvo „Sočea pod Šifro „R B;« najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgat-nice,.orala, brane itd. Posebno priporoča; šivalne stroje, kateri so pripravni za umetno vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. Original ViGtBria^ttiri"^ časni tek, ter so po rabi 20 let še vedno brezšumni. šivalnim strojem napravite od 2000 3000 ubodov v 1 minuti. ZaOrigiBilVictoria^0^ie\ Vvrdka opozarja cenj. koledarje na svojo zaiogo koles Puch, Styriar Diukopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30'— ker tvrdka ne vračuna provizija zastopnikov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. Daje tudi na mesečne obroke. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjcm ali s preohlo?,?-njem želodca, z. zau2itji>m slabili, za prebavo težkih, premrzlih aH pvevTofiih jetli aH z nezmernim življenjem kakor: želodčni katas krče v želodcu, bolečine v želodcu, 'težko prebavo tli tasliŽBJije, se priporoča tem potom dobro domaČ« sredstvo, čegur blagodejni vpliv se je preiskusil že reč lat. In to j« (f" Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. ~"Wfl To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeližč in iz vina ter ojači In oživi prebavne organe Človeka. Zeliščno vino odstrani nerednoati pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo želodčne bolezni že v ksln. Tiftterej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavoholj. kolcanje. žganje, napibnjeuost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih' boleznih, pojenjajo večkrat po par poZirkih tega vina. Zaprtie in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje; srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečina ie odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebna stvari is želodca in čreve* s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, slabost pomanjkanje krm > po navadi posledice slabe prebava, pomanjkljiva krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in oalovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna; hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabijenemu življenju nove moč. Zeliščno vino rovzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snov«, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živca, in vstvars u->to veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po X : vino mal*ga4^)0 vinaki štrkljaj 100.0, glicerina 100.0. črno vino 240.0. sok jerebika 150.0. JraSnjev suk 3200. aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo ' r ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlll, Oospoak« ulleft it. 7, I. ntjdstr.) — T«l«foM ftt. m B«eu poltM br&nllBtc« Itev. «».3U. Ns obenem zbem dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4'/,%. Stalne >ec}e vloge z enoletno odpovadjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloare se sprejemalo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po &%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni daiažl se obrestujejo koncem leta 1909, s 8*. Stanja 81. doc. 1910.t Zadružnikov 1886 z! deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge j 1,423.351-26. Posojila: 1,488.919--. — Reservni zaklad: 96.847-44. — Vrednost hii: 372096-66. Nanut & Bregant autorizouana staubena tvrdka $ (jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena tlela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune iti kolnvdncije jm najnižjih ceuab. Dvonadstropna hiša | se proda v sredini mestu Idrijo, na prometnem kraju. V njej .se ualmj-t -}.v nad W W\ gostilna. — Hiša je jako pripravna z;i trgovino kupčijo na debelo, ker ima prostorno klel. Ona -Ti.OOO K. ; Naslov pove naše upravnislvo. v »Goriški tiskarni" s« priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, registrov, brošur itd. zagotavlja lično delo iti dobro postrežbo po zmerni — ceni. "••- Mirko Flesničar, kajigoT««. Ivan Kravos aa lom it. II. GBITjti m luni H. II sedlarski delavnici in zaloga raz ličnih konjskin vpreg 2a lahko aH pa težko voinjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebšCiae kakor: kov-8ege, torbice, denarnice, listnice , itd. — IzvrSnje in sprejema v OBHRBS popravo različne koleaoljne in ^^^§§1 - •........-¦ kočije '...... Popravila se IzorSujejo točno. ¦Pat1 Cene žinerne. -*Wsf