Leto LXIX Stev. 51 a F Ljubljani, v nedeljo, 2. marca tO 41 Poltnina plačana t gotovini Cena 2 «1: r Od 1. iiot. dal)« naročnina mesečno 80 din. za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za Inozemstvo 120 din. Uredniitvo: Kopitarjeva ul. 6/ITL TeL 40-01 do 40-03 SLOVENEC Izhaja vsak dan jjutraj razen ponedeljka (n dneva po prazniku. Cek.raSj LJubljan it 10.650 u oaroe ni no ln itev. 10.34'.' ca tnaerate. Uprava: Kopitar jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-0f> Podrui.i Maribor Cel j e, Ptu j, J ese n 1 ce. Kranj. Novo mesto. Trbovlje Vzljubimo tn podprimo našo »Slovensko Stražo" Pridobitev svobode in lastne države je po svetovni vojni mnoge narode več ali manj uspavala. Predali so se z veseljem in užitkom notranjim borbam, premnogokrat so pa pozabili v teh bojih na glavno vprašanje, na načrtno narodno vzgojo in na reševanje določenih narodnoobrambnih vprašanj ter na zdravljenje ran, ki jim jih je zasekala neprijazna in raznarodovalna preteklost stoletij, ko so jim vladali tuji režimi, ko je nastopil veliki ter usodni čas življenjske preizkušnje vseh narodov, se je porodilo pri vseh teh narodih bridko spoznanje, da so v dvajsetih letih svoje svobode in državne samostojnosti marsikaj delali, se za marsikaj borili in bili med seboj, da so pa pozabili na svojo najvažnejšo nalogo, da je treba vsako minuto in vsako sekundo porabiti za to, da ostane in postane narod vedno zavednejši in odpornejši. Vso skrb za narodno vzgojo so prepustili državi in šoli, sami so se pa predali raznim drugim važnim in nevažnim nalogam, Slovenci smo se še ob pravem času vzdra-mili in obnovili svojo narodnoobramno organizacijo »Slovensko stražo« Njena poglavitna dolžnost je, da z vsemi sredstvi razgiba slovenskega človeka do močne narodne vesti, narodne zavesti, ponosa in zanosa. Nobenemu narodu niso te duhovne in moralne odlike tako potrebne kakor Slovencem, ki so med vsemi narodi v Evropi iz narodnoprometnega vidika gospodarji najvažnejšega in najugodnejšega ozemlja, zaradi mednarodne politične lege pa tudi izredno ogroženega. Ta dvojna značilnost naše rodne grude je bila in je naša usoda. Spoznanje te usodnosti našega narodnega ozemlja je narekovalo našim pradedom, dedom in očetom, da so se — če ne docela zavestno, pa podzavestno — vedno in zopet borili za združenje z jugoslovanskim jugom. Zato je le prirodno, da so Slovenci bili, so in bodo najboljši državljani Jugoslavije in nepopustni borci za usodno povezanost Jugoslovanov. To je naš drugi veliki ideal, ki mu hoče »Slovenska straža« zvesto in živo služiti. V usodnem zgodovinskem razdobju pa je glavna naloga naše narodnoobrambne organizacije, da širi in poglablja v slovenskem človeku predvsem spoznanje in živo razumevanje za vrednote, ki jih mora vsak zdrav in zaveden narod bolj ceniti in spoštovati kakor življenje samo, če hoče sebi ohraniti življenjsko osnovo za svojo rast. Kruta resničnost nam dovolj zgovorno izpričuje, da postane narod suženj, če ljubijo njegovi člani življenje in dobrine tega sveta nad vse. Narod, ki ni pripravljen braniti, če je treba, dediščino svojih očetov tudi z največjimi žrtvami, je že vnaprej izgubljen. Kdor razume stisko in potrebe časa, se zaveda tudi edinstvene velike naloge zgodovinskega trenutka, da mora krepiti v narodu zlasti to obrambno zavest. Ni je življenjsko preizkušene modrosti, ki bi se mogla kosati s svetopisemsko. Nikdar kakor danes, v času preizkušnje značainosti posameznikov in narodov, nismo imeli prilike, da se poglobimo v smisel svetopisemske resnice: »Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.« (Sv. Janez, 12, 15.) Versko-moralni pomen te veličastne resnice nam je jasen in ga dobro razumemo. Ne pregrešimo se proti svetosti resnice, če ji skušamo dati ne le verskomoralni, marveč tudi politični smisel. Kar velja iz verskomoralnega vidika za posameznika, drži tudi v polni meri za narod, ce napolnimo to resnico s politično vsebino. Narod, ki bi iz strahu pred žrtvami ne hotel braniti večjih vrednot, kakor je golo življenje ali celo kakšna trenutna gospodarska dobrina Eosameznikov, bo vse izgubil. Izgubil bo svo-odo, državno samostojnost, zemljo očetov, vsaiko. možnost kulturne in gospodarske rasti. »Slovenska straža« se svojih velikih in težkih nalog v polni meri zaveda. Že dosedanje njeno delo ima znatne uspehe. Da bi okrepila narodno in državljansko zavest, je pokrenila razne narodnovzgojne in narodnoobrambne akcije. Z uspehom je izvedla tri narodne zbirke za severno inejo in kočevske Slovence. Izdala je zemljevid slovenskega narodnega ozemlja. Danes ga ima že skoraj vsaka slovenska hiša. Vsak zaveden narod ljubi zemljo svojih pradedov ne le, ker mu je dobra mati, ki mu kruha daje, marveč ker je z njo tudi duševno in duhovno povezan. Da bi še bolj poglobili v vsakem našem človeku narodni ponos, smo izdali knjigo »Slovenija in Slovenci«. Najbolj se je priljubilo našemu ljudstvu poletno narodnosocialno delo naših akademičark, ki ga je »Slovenska straža« gmotno in moralno podprla. Otroška poletna zavetišča ostanejo vsakoletni poletni program ženske akademske podružnice SS, ki se bo tudi letos izvedla še v večjem obsegu kakor lani. V kratkem izdamo priročno knjižico za našega vojaka, čitanko za slovenskega otroka, serijo zares umetniških velikonočnih razglednic. Posebno pozornost hočemo posvetiti tudi nabožni knjigi za prekmurske in kočevske Slovence. Delo »Slovenske straže« je veliko in vsestransko. Naša javnost mora vedeti, da imamo danes vsaj skromno delovno osnovo za načrtno narodno vzgojo in narodnoobrambno delo. Potrebno je še, da postane »Slovenska straža« najpriljubnejša organizacija našega ljudstva, ker mu je v današnjem usodnem času tudi najbolj potrebna. Slovenci bodo mogli le tedaj trditi, d a imajo narodnoobrambno organizacijo, ki je njih dostojna, ko bo vsak zaveden Slovenec smatral za svojo prvo vestno dolžnost, da je njen član. Svoj veliki cilj dosežemo, ko bo ta organizacija med nami tako zasidrana in priljubljena, da se je bomo spomnili ob vsaki priliki z zbirko prispevkov, ob krstih, birmah, porokah in narodnih prireditvah. Slovenci smo sicer reven narod, a imamo med seboj vendar precej petičnikov. Ko se bodo ti zavedli svoje dolžnosti, da morajo od svojega letnega dohodka prispevati zares primeren znesek tudi za narodne namene, in bodo žrtvovali po svojih močeh za našo narodnoobrambno organizacijo, Bolgari v taboru Nemčije in Italije Včeraj je bolgarski ministrski predsednik Filov na Dunaju podpisal izjavo, da se Bolgarija priključuje trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko — Sopodpisali so jo Ribbentrop, grof Ciano in Japonec Osima Dunaj, 1. marca. AA. DNB: Danes je bil na Dunaju slovesen obred pristopa Bolgarije k trozvezi. V istih prostorih palače »Belvedere«, v katerih je pred nekaj meseci bila podpisana pristo-pitev Madžarske k trozvezi, so se danes zbrali nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, japonski veleposlanik Osima, madžarski poslanik v Berlinu Stojaj, romunski odpravnik poslov Brabiciant in slovaški poslanik v Berlinu Čermnk z bolgarskim predsednikom vlade Filovim zaradi podpisa pogodbe. Ministrskega predsednika Fiiova je spremljal pomočnik zunamjega ministrstva Sišmanov. Te visoke bolgarski predstavniki pozvani, da prisostvujejo v posvetovalnih komisijah. Cl. !5. Besedilo trozveze je tej pogodbi priloženo. Pogodba je sestavljena v nemškem, italijanskem, japonskem in bolgarskem jeziku, pri čemer se vsako besedilo smatra kot original. Pogodba stopi v veljavo na dan podpisa. Potrjujoč gornje so podpisniki, opolno-močeni po svojih vladah, podpisali to pogodbo in jo potrdili s pečati. Izdano v štirih izvodih na Dunaju, dne 1. marca 1941. Hitler na Dunaju Nemške čete že v Bolgariji V pričakovanju angleike vojne napovedi Vichy, 1. marca. Havas poroča iz Istam-bula, da so vlaki z nemškimi četami danes že prišli v bolgarsko prestolnico. Popoldne so se nemški vojaki že pojavili po sofijskih ulicah. Bolgarska vlada dosedaj ni objavija nobenega službenega poročila o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo, toda na poučenih mestih izjavljajo, cla so nemško čete prišle najprej iz Dobrudže, in sicer v več vlakih. Tudi čez most pri Ruščuku so prišle čete in zasedle naprej pripravljene postojanke na vseh prometnih križiščih. Sofijsko prebival- stvo ni pokazalo in ne kaže nobenega začudenja nad tem novim dejstvom. Nemškim četam poveljuje maršal List, ki je prišel v Bolgarijo že pred enim tednom. Poročila, da so tudi nemška letala na bolgarskih letališčih, se še ne potrjujejo. Vprašanje, kakšno stališče bo zavzel angleški poslanik, še ni pojasnjeno, toda najbrž bo odpotoval iz Bolgarije, prej pa bo izročil bolgarski vladi ulti-mativno listino, v kateri bo naznanil prelom diplomatičnih odnošajev in napovedal vojno napoved. Dunaj, 1. marca. AA. DNB: Danes dopoldne je prispel na Dunaj vodja Nemčije, ki mu je prebivalstvo Dunaja priredilo navdušene ova-cije. Vodjo rajha, ki je dopotoval v spremstvu šefa vrhovnega poveljstva nemške vrhovne sile Keitcla in šefa tiska dr. Dietricha ter Bohrman-nn, je oh prihodu pozdravil nemški zununji minister v. Ribbentrop in gauleiter v. Schirach. Dunaj. I. marca. DNB: Po svečanem podpisu zapisnika o pristopu Bolgarije k trozvezi je vodja Nemcev priredil kosilo v dvorcu Belvedere. Vodja Nemcev je prišel v Belvedere okoli 14. ure. Ob vhodu sta ga pozdravila nemški zunanji minister v. Ribbentrop in dunajski namestnik in okrožni vodnja Baldur v. Schirach. Nato je vodja Nemčije pozdravil zastopnike tujih držav, v prvi vrsti bolgarskega ministrskega predsednika Bogdana Fiiova, zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana in japonskega veleposlanika Osima. Poleg osebnosti, ki so se udeležile slovesnosti podpisa zapisnika o pristopu Bolgarije k trozvezi, so se kosila udeležile še sledeče nemške osebnosti: načelnik vrhovnega poveljstva državne oborožene sile maršal Keitel, glavni ravnatelj nemškega tiska dr. Dietrich, načelnik oddelka v vodstvu stranke Wohrmann, nemški veleposlanik v Rimu v. Mackcnsen, nemški poslanik v Sofiji v. Richf-hofen, okrožni vodja Baldnr v. Schirach in dr. Jurij Gaus, državni podtajnik, in polkovnik Schmidt, pobočnik vodje Nemčije. Dunaj, 1. marca. AP: Nemški voditelj Hitler je dane6 popoldne na Dunaju sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Oana in imel z njim daljši razgovor. Razgovoru je prisostvoval tudi nemški eunanji minister Ribbentrop. osebe so začele prihajati takoj po 13. uri. Svečanosti so se udeležile še sledeče osebnosti: Načelnik političnega oddelka italijanskega zunanjega ministrstva veleposlanik Butti, načelnik oddelka protokola italijanskega zunanjega ministrstva Zelezia, svetnik veleposlaništva Caze, bolgarski poslanik v Berlinu Draganov, glavni tajnik v .bolgarskem zunanjem ministrstvu Serajimov, glavni ravnatelj za-nemški tisk Dietrich, nemški poslanik v Rimu Mak-kensen, nemški poslanik v Sofiji v. Richthofen, državni podtajnik Grus, divizijski general Boden-schatz, načelnik oddelka protokola ter opolnomočeni minister v. Demberg, načelnik kabineta zunanjega ministrstva ter opolnomočeni minister Schmidt, načelnik oddelka za tisk poslanik dr. Pavel Schmidt in še nekaj načelnikov oddelkov zunanjega ministrstva. Pred dvorcem je bila razvrščena častna četa. Na okrašenem stopnišču je predstavnike trozveze in bolgarskega ministrskega predsednika pričakoval in pozdravil nemški zunanji minister v. Ribbentrop, ki je pospremil predstavnike prijateljskih držav v dvorano, kjer je bila slovesnost. V dvorani so bili tudi predstavniki nemškega in tujega tiska. Ko so Se vse osebnosti zbrale v dvorani, je v. Ribbentrop odprl svečanost s kratkim nagovorom, v katerem je predvsem želel dobrodošlico ministrom in veleposlanikom prijateljskih držav. Nato je sporočil, da je bolgarska kr. vlada izrazila željo pristopiti k trozvezi. »četrtič smo se že zbrali,« je nadaljeval nemški zunanji minister, »da bi opravili pristop še ene države k trozvezi. Posebno sem vesel, ker smo se danes zbrali zaradi pristopa Bolgarije, ki je po svojem razpoloženju bila od začetka z nami in ki se je sedaj odločila pristopiti k naši zvezi.« V. Ribbentrop je nato rekel, da so vlade držav, zastopane v trozvezi, sklenile ugoditi želji bolgarske vlade. Nato je bilo prečitano besedilo pogodbe o pristopu Bolgarije k trozvezi. Potem so slovesno podpisali pogodbo. Po podpisu pogodbe je bolgarski ministrski predsednik Filov prečital v nemškem jeziku izjavo svoje vlade. Nato je spregovoril nemški zunanji minister v. Ribbentrop, da bi pozdravil Bolgarijo kot novega člana trozveze. V tem govoru je v. Ribbentrop še enkrat poudaril načela, na katerih sloni trozveza. Po govoru v. Ribbentropa so predstavniki posameznih držav trozveze po vrsti čestitali bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu k pristopu Bolgarije k trozvezi. Vsebfna pogodbe Pogodba ima sledečo vsebino: Vlade Nemčije, Italije in Japonske na eni ter vlada Bolgarije na drugi strani ugotavljajo: CL t. Bolgarija pristopa k trozvezi, ki je bila 28. septembra 1940 podpisana na Dunaju med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Čl. 2. Kadar bodo skupna tehnična vprašanja iz čl. 4. trozveze zahtevala vzporeditev koristi Bolgarije, tedaj bodo prav tako tudi tedaj bomo videli, da je naš narod zdrav in zaveden. Znano nam je, na primer, da drugod narodi ne prepuščajo prosti volji premožnih slojev, da za narodne namene žrtvujejo ali ne. marveč jih k temu znajo prisiliti in kratko in malo določijo njihove prispevke po premoženjski moči. _ Tega sredstva bi se mogla poslužiti tudi naša oblastva. Večjo narodno zavest pa pokažemo, če sprejmemo in izvršujemo te narodne obveznosti prostovoljno. Poznamo narode, ki so znali svoje člane tako vzgojiti, da ne pozabijo na razne narodne ustanove in narodnoobrambne organizacije niti v svojih oporokah. Ko bo tudi »Slovenska straža« deležna med našim narodom take ljubezni, tedaj bomo smeli govoriti in pisati, da smo Slovenci zares ponosen, Izjava Fiiova in Ribbentropa Izfava Fiiova Izjava bolgarske vlade, ki jo je bolgarski ministrski predsednik Filov prečital po podpisu pogodbe ob pristopu Bolgarije k trojni zvezi pravi: Zelja bolgarskega naroda, živeti v miru in dobrih odnošajih s svojimi sosedi, je bila vedno vodilna ideja bolgarske zunanje politike. V imenu te politike je bolgarski narod potrpežljivo prenašal posledice svetovne vojne, ki so bile združene s težkimi razmerami. Toda bolgarski narod je. vedno upal, da bo mogel po-, vzročeno krivico odpraviti z mirnimi sredstvi. To njegovo upanje se je izkazalo kot opravičeno o priliki sporazuma, ki je bil preteklo leto sklenjen med Bolgarijo in Romunijo glede Dobrudže. Za to se mora Bolgarija zahvaliti državama osi in njunima velikima voditeljema Adolfu Hitlerju in Mussoliniju, ki sta pod vzela vzpodbudo za razpravljanje tega vprašanja in ki sta omogočila obnoviti staro prijateljstvo med Bolgarijo in Romunijo. S tem sta si državi osi pridobili ne samo globoko zaupanje bolgarskega naroda, ampak sta obenem dokazali odločnost, s katero sta začeli novo razdobje sporazumov med narodi, ki imajo za cilj, da se narodi po možnosti mirno razvijajo ter da dosežejo splošno blagostanje in trajen mir. Bolgarija pristopa k trozvezi gnana po želji, da tudi po svoji strani v mejah možnosti, s katerimi razpolaga, sodeluje pri tem, da se doseže ta vzvišeni cilj, pri tem pa ostane zvesta pogodbam iii sporazumom, ki jih je sklenila s svojimi sosedi, in jc odločena, da še naprej vzdržuje in razvija tradicionalne prijateljske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Kot zvest podpisnik trozveze Bolgarija upa, da bo s svoje strani koristila skupnosti trajnega miru in novi pravičnejši ureditvi. Izfava R bbentropa Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je današnjo slovesnost v dvorcu Belvedere sklenil s sledečim govorom: V svojstvu opolnomočenega predstavnika vlade rajha in v imenu opolnomočenega predstavnika Italije in Japonske ter priključenih jim držav — v imenu Madžarske. Romunije in Slovaške — pozdravljam prijateljsko Bolgarijo v svojstvu novega podpisnika trozveze. Najprisrčnejše čestitamo bolgarskemu ministrskemu predsedniku o priliki slovesnega podpisa, ki je tako pomemben za njego™ držaTO. Ko so vlade rajha, Italije in Japonske v septembru preteklo leto sklenile, da sklenejo tro-zvezo, in po izbruhu vojne, ki sta jo Nemčiji vsilili Anglija in Francija z vojno napovedjo dne 3. septembra 1039, so bile njihove pobude za to postopanje jasne in nedvoumne. Zbirajoč vso silo. ki jo predstavljajo te države, so te tri želele, da bi s tem preprečile vsak poskus Anglije, da bi še druge države vpletla v to svojo vojno in da bi zbrale vse politične, vojaške in gospodarske sile. To tri države so hotele Anglijo s tem privesti k pameti in jo prisiliti k iniru. Nemčija in njeni zavezniki so že od vsega začetka nameravali, da omogočijo pristop k trozvezi tudi drugim državam, ki so imele pred očmi isti cilj. Bolgarija je sedaj ta četrta država, ki se je pridružila trem velikim državam in jaz hi tu želel izraziti svoje prepričanje, da ona glede tega ni zadnja država, ki pristopa k nam. Nasprotno, prepričan sem, da bo, v kolikor se bo širilo poznavanje resničnih političnih ciljev zaveznikov in zavest moči, s katero te tri države razpolagajo za uresničenje svojih ciljev, še več držav izjavilo, da so vzajemne z nami, kajti cilji, ki si jih je postavila politika trozveze, so bili cilji, ki so si jih postavili narodi, ki jim po naravi pripada to, kar odgovarja moči njihovih narodov in proti državam, ki se raztezajo nad prostori, pa so zanje nesposobne in tega prostora ne dajo mladim narodom. Po zmagoslavnih letih 1939-40 v območju sile narodov, zbranih okoli trozveze in narodov, ki se nam bodo še pridružili, vsi služijo enemu cilju — končni zmagi naše zavezniške stvari. Vsi ti ljudje v Ev-ropi fiitijo. da bodo v bodoče lahko živeli, dočim je bil prejšnji obstoj kontinentalnih evropskih držav negotov. To so bile države, ki so se večno med seboj prepirale in ki so bile vse odvisne od angleške milosti. Mi pa nisino odvisni od Anglije in smo dobro zavarovani in dobro obdani od na novo ustvarjenega močnega središča moči, ki ga predstavlja os. Poleg tega pa vsi <1 ljudje žc vedo, ali pa tudi danes vsaj že slutijo, da ho v bodoči dobi velikega poleta Evrope lahko vsakdo svobodno izoblikoval svoj individualni, državni in narodni način življenja in ga privedel do neza-slutene višine. Proti takemu razvoju in proti kolikor toliko srečnemu življenju v Evropi in na (Nadaljevanje na 2. strani) Turška in ruska uganka Ankara, 1. marca. b. Neki ameriški radijski napovedovalec je sporočil v Ameriko, da je vprašal nekega člana turške vlade, kaj bo napravila Turčija, če bi nemške čete napadle Grčijo skozi Bolgarijo. Član turške vlade ni odgovoril na to naravnost, ampak je le dejal, da sta Turčija in zaveden narod. Pričakujemo tudi, da bodo odslej javne ustanove, zlasti slovenske občine in denarni zavodi, izdatnejše podprle idealno stremljenje naše narodnoobramnne organizacije. Ljubezen in denarne žrtve za »Slovensko stražo« niso potrebne le danes, ko nam jih kruta resničnost naravnost vsiljuje. Naj nas vse prešine zlasti zavest, da potrebuje vsak narod vedno in zopet svojo narodnoobrambno organizacijo, ki mora biti na taki višini, da je naroda in države dostojna. Vsak živ organizem je izročen tudi umiranju in celo smrti, če ne izrabi trajno in vsak trenutek vseh svojih sil, da si ohrani zdravo in bujno življenje. To je pa življenjska naloga naše narodnoobrambne organizacije. Zato vzljubimo in podprimo »Siu-vensko stražo« iz vseh svojih močil Anglija ukrenili vse potrebno za primer, če bi bilo turško področje ogroženo. London, 1. marca. b. Davi je bila prečitana na londonskem radiu polslužbena deklaracija, ki pravi, da v nizu raznih glasov, katerih avtentičnost ni potrjena, je vendarle nekoliko dejstev, ki so za današnji položaj zelo značilni, tako na primer, da je minister Eden imel v Ankari zelo dolg posvet z angleškim poslanikom v Moskvi sirom Staffordom Crippsom, pred njim pa da so jo razgovarjal s sovjetskim poslanikom v Ankari. Turški merodajni krogi se zanimajo za stališče Rusije v današnjem novem položaju na Balkanu. Bolgarija obvestifa vse balkanske vlade Newyork, 1 marca. b. UP poroča, da je bolgarska vlada obvestila vse balkanske države, da bo podpisala danes na Dunaju listo o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu. Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko ob* lačna I Izgube francoskega vojnega brodovja Večji del velikih ladij izgubljen, ostalo pa je lahko brodovje »Gorenjec« o liberalnem tisku pri nas V zadnji številki »Gorenjca« beremo: >Mod nas se vtiholaplja nevaren strup, ki se zajeda v ljudske duše in povzroča med njimi razkroj. Dela Ka malodušnega in manj odpornega za nevarnosti, ki se mu postavljajo v današnjih dneh. Ubija v njem vero v življenje in bodočnost. Napravlja ga inferiornega. Predaja se uživanju in postaja mehkužen. Vse to povzroča slab tisk, ki na financirajo in izdajajo liberalci in njihovi bratje komunisti. Ti ljudje s satansko preračunljivostjo širijo med nami umazano besedo ter žrtvujejo vse svoje sile, samo da je njihov razkrojevalni načrt čim bolj hitro delujoč in uspešen. Slabega tiska je mod nami dovolj in od dne do dne več, saj prihaja tudi od drugod. Marsikdo niti ne sluti in še ne vidi, kako se ta knjiga zajeda v ljudske duše in kakšno zločinsko delo opravlja. Prikliči-mo si v spomin le zgled Francije... Le poglejmo naše liberalno časopisje, ki javno propagira olrjčajno zvodništvo. Pa pišejo proti prostituciji, proti nemoralnosti, a med oglasi delajo reklamo za sredstva za odpravo plodu in druge pripomočke. Ali je to dopustno — in kako gleda na to oblast? To ni samo uganjanje nemoralnosti. ampak naravnost zločinsko početje. Kdor danes zagovarja upravičenost odpravljanja plodu zaradi ne vemo kakšnih indikacij, ta utira pot navadnemu zločinstvu. Tako zločinstvo je ravno tako kaznjivo kot umor. Odpravljanje plodu je kuga, ki se širi med nami in to največ ravno po zaslugi našega liberalnega časopisja, ki priporoča razna sredstva in se dvoumno izraža v svojih člainkih. Preveč je ocaben ta posel in sramoten za vse tisto, ki »i s tem polnijo žepe. Mi hočemo zdrav narod, ne pa degenerirancev!« Preobrat na vrhovih JNS »Jutro« _ je pred dobrim tednom odgovorilo dr. Markovičevemu »Delu« na njegovo ugotovitev, da so se vrhovi JNS preobrnili ter da so za sporazum, kakor se je dalo razbrati iz govorov gospodov dr. Andjelinoviča in Puclja, da to stališče JNS ni jod včeraj«. »Delo« pripominja, da je s svojim pisanjem vendar pripomoglo k raz-ciščenju o stališču JNS. — Mi pa pravimo, vsaj kar se slovenskega dela JNS tiče, da si kljub najboljši volji še ne moremo biti na jasnem, ali je JNS sprejela sedanje stanje po sporazumu res iskreno ter je pripravljena sodelovati pri nadaljnji preureditvi države na temeljih, začrtanih v sporazumu ter s tem spremeniti svoja pravila in svoj program, ki je v očitni oporeki s temi temelji, ali pa je hočeš nočeš vsaj začasno samo na zunaj pristala na dejanske razmere, ker pač ve, da sicer sploh nima več upanja, da bi lahko še kdaj prišla do odločilne in soodločujoče besede v državi, kar bi v negativnem primeru pomenilo njeno smrt. »častni in ugledni ljudje,« člani lož Zagrebški cionističnl list »Zidov« je objavil izjavo -voditelja zagrebških ž,itlov, v kateri pravi, da je Mirko Glojnarič v svoji knjigi o prostozidarjih tudi njega »vpisal« za člana neke prostozidarske lože, nato pa nadaljuje: »Mnogi, ki niso člani niti masonske lože, niti lože »B'ne brit«, kakor tudi jaz nikdar nisem bil, niti nisem želel biti, so ga tožili. Toda zaradi vsega, kar se v tej knjigi pripisuje masonoin, bi ga po pravici lahko tožili tudi vsi tisti častni in ugledni ljudje, ki so bili člani lož.« Dr. Licht nadalje pobija trditev, da bi imele lože »B'ne brit« kako zvezo s prostozidarskimi ložami. Pravi tudi, da ni res, da bi imela židovska loža »Zagreb« »lu-kulske večerje«, o katerih piše Glojnarič. — Kar tako pa ta gospod dr. Licht le ni, če dobro ve, kaj se je dogajalo iu kaj se ni dogajalo v zagrebških ložah. Kaj misli narod List »Napred«, ki izhaja v Belgradu, je objavil članek, v katerem razlaga, kaj misli narod za primer, če bi nastopila nevarnost za našo domovino in bi jo bilo treba braniti Obrača se proti malo-dušju in nadaljuje, »da naš človek gre rajši v grob, kakor da bi bil rob. Našemu človeku so poznane grozote in strahote sodobne vojske, kakor tudi ve za čuda, ki letajo po zraku in sejejo smrt, in druga čuda, ki navidezno brez moči pomandrajo po zemlji vse, na kar trčijo, pa mu vendar vse to niti malo ni vlilo strahu in trepeta v srce. Če se samo malo razgovarjate z ljudmi, boste videli, da so se že na vse to pripravili, da se njihova srca ne plašijo napora in strahu, ki jih čakata če bi bili poklicani, naj branijo domovino.« »Novosadski Dan«, ki je ta članek ponatisnil, pa je še dodal: »Narod se ne boji tega, da bo morda poklican v boj za domovino, pač pa, da ne bi bil prepozno poklican.« »Ne bežimo iz Bosne« Sarajevski »Katolički list« je objavil članek s tem naslovom, kjer je napisano: »Takoj nekako po prevratu in vidovdanski ustavi se je pričelo preseljevanje in beg hrvatske laične inteligence iz krajev, kjer so bili katoličani Hrvati v manjšini, v kompaktne hrvatske kraje okoli Zagreba. Ljudje niso mogli ali niso hoteli neprestano vzdrževati pritiska in borbe na izpostavljenih mestih. Božali so z mej in s fronte. Niso hoteli biti izdajalci, niso se hoteli prodati, ali pa niso niti čutili v sebi moči, da bi vodili za svoje ideale boj, dolg in težak, poln osebnih žrtev. Pa so se umaknili. Mejo so prepuščali samo sebi; ljudstvo so prepuščali njegovi usodi. Ko so bile potegnjene nove, začasne meje, se to preseljevanje še močneje nadaljuje. Mnogi naši ljudje so — v nestrpni težnji, da bi si čim prej zagotovili debrote oblasti in večine — pozabili, da so to začasne meje in da je teritorij, ki je ostal onstran bano-vinskih meja, teritorij, ki v narodnem pogledu doživlja najusodnejše čase.« Vsak Madžar v madžarsko kulturno zvezo Madžarski list »Regeli Ujsag« (Novi Sad) trdi, da madžarski manjšini doslej ni bila dana možnost imeti svojo kulturno ustanovo, ki bi vodila kulturno življenje madžarske manjšine. Z organizacijo madžarske manjšinske kulturne zveze je madžarski manjšini to zdaj omogečeno. Ta zveza bo odslej središče in urejevalec kulturnega stremljenja v življenju madžarske manjšine. Tukajšnji Madžari so sedaj zelo veseli, ker je ustanovljena madžarska kulturna zveza. Vsak Madžar mora biti zdaj član kulturne zveze. — Ker se razmero med našo državo in sosednjo Madžarsko tako lepo razvijajo, si prav iskreno želimo, da bi bilo omogočeno samostojno kulturno življenje tudi našim Slovencem ob RabL »United Press« priobčuje na podlagi uradnih podatkov francosk« vlade članek o izgubah francoske vojne mornarice od začetka vojne do sedaj. Iz članka posnemamo naslednje podatke: V začetku vojne je imelo irancosko vojno brodovje v služb pet starih bojnih ladij (oklopnic) iz časov svetovne vojne, in sicer »Courbet«, »Pariš«, »Bretagne«, »Provence«, ki so bil« vse preurejene na petrolejski pogon in modernizirane. Nadalje dve izvrstni bojni križarki po 26.000 ton — »Dun-kerque« in »Strasbourg«, ter eno najmodernejšo oklopnico po 35.000 ton — »Richelieu«. Druga oklopnica enake vrste, »Jean Bart«, je bila spuščena v morje, ko so se Nemci približevali Sadnt Nazairu, ter so jo v zadnjem hipu zavlekli v Casa-blanco v Maroku, da ne bi padla Nemcem v roke. Usoda teh ladij je sledeča: »Jean Bart« leži nedograjena v Casablanci in ker tamkaj ni suhih dokov, jo bodo mogli izgoto-viti šele po vojni. Njena sestra, »Richelieu«, je bila torpedirana od Angležev v pristanišču Dakar v Zahodni Afriki ter je sedla na dno. Popraviti je ni mogoče, dokler je ne bodo zavlekli v kakšno ladjedelnico s suhim dokom, toda to do zaključka vojne ni mogoče. Stari oklopnici »Courbet« in »Pariš« sta se ob premirju nahajali v angleškem pristanišču ter sta bili od angleške mornarice zaseženi, »Lorraine« pa je bila od Angležev zasežena v pristanišču Aleksandrija. Pri angleškem napadu na francosko brodovje v Mers-El-Kebirju je bila oklopnica »Provence« torpedirana in se je potopila, medtem ko je njena sestra »Bretagne« zletela v zrak pri isti priložnosti. Moderna bojna oklopna križarka »Dunkerque« pa je dobila nevaren strel v trebuh in leži še vedno v pristanišču v Mers-El-Kebir ter čaka na konec vojne, ko jo bo mogoče zavleči v kakšno ladjedelnico in jo popraviti. Po tem takem ima Francija na razpolago danes samo še eno bojno oklopnico, namreč »Strasbourg«, ki se je pri angleškem napadu na Mers-El-Kebir pognala med angleško brodovje, prebila bojno črto in prispela v Toulon, kjer se še nahaja nepoškodovana. Od 9 oklopnic je Franciji torej ostala samo še ena, to je »Strasbourg«. n Pred vojno je Francija imela 18 križark, 7 tež- kih in 11 lahkih, Od teh 18 križark jih je 9 v Toulonu, Casablanci ali Dakarju, tri pa so v morjih pri indokini. Se6t pa jih je zaplenila Anglija. Ni mogoče zvedeti, kje se nahaja skoraj dograjena križarka »Suffren«, ki je bila v neki angleški ladjedelnici in je morda dobila drugo ime. Prvorazrednih rušilcev je imela Francija 32. Nanje je bila francoska mornarica najbolj ponosna, ker so bile najhitrejše vojne ladje na svetu. Šest od njih je bilo potopljenih na Norveškem odnosno pred Dunkerqueom. Šest se jih nahaja v angleških rokah. Ostalo jih je torej še 20, ki nosijo francosko tribarvnico. Torpedovk, in sicer modernih, je imelo francosko brodovje tudi 32. Ostalo jih je samo še 12. Najhujše izgube so francoske torpedovke imele pred Dunkerqueom, kjer so krile umik angleške armade čez Rokavski preliv. Najbolj slavna med njimi, »Sirocco«, je postala žrtev hudih zračnih bomb, ki so jo potopile. Vprašanje je, kaj je s francoskimi podmornicami, katerih je francosko vojno brodovje imelo 102. Znano je samo toliko, da so dve med njimi potopili Angleži v afriških vodah in da so bile tri druge potopljene od Nemcev. Kje so ostale? Koliko jih ima Anglija? Koliko jih je ostalo v Franciji? Nosilko letal (»Beam«) je imelo francosko brodovje samo eno. Ta se sedaj nahaja pri otoku Martinique, kjer jo drži zaprto angleško brodovje. Neka manjša nosilka letal (»Commandant Teste«) pa je bila v Mers-El-Kebirju poškodovana in leži v tamkajšnjem pristanišču ter čaka boljših časov. V francoskih ladjedelnicah so začeli graditi še dve moderni oklopnici po 35.000 ton, namreč »Gascogne« in »Clemenceau«, ki bi bili sestri »Ri-chelieua« in »Jean Barta«. Toda dela so se komaj začela. Francosko vojno brodovje je po tem takem izgubilo večji del svojih težkih edinic, a ostale so mu številne, izvrstne manjše edirtice pod vodstvom edine oklopnice »Strasbourg«. Tudi to brodovje bi bilo izvrstno za operacije na Sredozemskem morju. Za naloge na velikih morjih seveda ni več sposobno. Belgijske novice Belgrad, 1. marca. AA. Z odlokom prometnega ministrstva je odobren popust za razstavo slik, ki bo v Belgradu od 13. do 23. aprila t. L Odobreni popust velja za predmete iz notranjosti države. V Belgrad bo treba plačati polno voznino, za nazaj pa bo voznina brezplačna. Odobren je tudi popust za razstavo spomladanskega sejma na Dunaju. Popust velja za vse razstavne predmete. Poleg teh popustov je odobren tudi popust za razstavo slik in skulptur likovnih umetnikov, ki bo v Ljubljani od 23. marca do 20. aprila. ... Belgrad, 1. marca. A A. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je začasno ukinilo sprejem prevoza vozovndh pošiljk sena in slame, katere pošiljke so pošiljali s postaj na področju belgrajske direkcije. Jugoslovansko generalno ravnateljstvo je to omejitev ukinilo in morejo tedaj vse postaje sprejemati pošiljke sena in slame. Belgrad, 1. marca. AA. Za izvoz drv v inozemstvo je potrebno dovoljenje centrale iz Belgrada odnosno iz Zagreba. Nobena postaja ne bo mogla sprejeti drv za izvoz, Če uvozpiki ne bodo imeli potrebnega dovoljenja. Belgrad. 1. marca. m. Davi so se vrnili jugoslovanski časnikarji, ki so spremljali jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča na njegovem prvem obisku v Budimpešti. Dr. Cincar-Markovič se bo vrnil v Belgrad jutri zjutraj. Belgrad, 1. marca. m. Po včerajšnjih posvetovanjih, ki so jih imeli posamezni člani kr. vlade, sta danes odpotovala podpredsednik vlade dr. Maček in predsednik dr. Kulovec v Zagreb. Dr. Kulovec se je danes sestal v Zagrebu z banom dr. šubašičein in dr. Mačkom. Belgrad, 1. marca. m. Trgovinski minister je predpisal naredbo o kontroli izvoza jajc, j>erut-nine, divjačine in perja, po kateri se lahko omenjeni predmeti izvažajo samo na podlagi izvoznega potrdila, ki ga bo izdalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino ali od njega j>ooblaščeiii organi. Osebe, ki se pečajo z izvezom teh predmetov, morajo vložiti pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino ali od njega jjooblaščenem organu prošnjo v roku tridesetih dni, ko stopi ta uredba v veljavo, za vpis v register, in položiti kavcijo 25.000 dinarjev bodisi v gotovini bodisi v državnih papirjih po dnevnem borznem kurzu, ali v j>apir-jih, za katere jamči jx>oblaščeni denarni zavod, Naredbe stopijo v veljavo z današnjim dnem, ko so bile objavljene v »Službenih novinah«. Belgrad, i. marca. m. Trgovinski minister je predpisal naredbo o kontroli uvoza filmov za kinematografe, ki jili lahko uvažajo samo tisti uvozniki, ki so registrirani pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino oziroma pri organa ki je od njega pooblaščen, in sicer na podlagi uvoznega potrdila. Uvozniki morajo v roku petnajstih dni, ko stopi ta uredba v veljavo, oddati prošnjo ravnateljstvu za zunanjo trgovino oziroma od nje'ga pooblaščenemu organu. Po izvršeni registraciji morajo uvozniki v roT ku petnajstih dni oddati ravnateljstvu za zunanjo trgovino oziroma organu, ki je od njega pooblaščen, kavcijo 20.000 din, zadruge pa v znesku 5000 din, bodisi v gotovini, bodisi v državnih papirjih. Naredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in je stopila takoj v veljavo. Belgrad, 1. marca. m. V današnjih »Službenih novinalu je objavljena naredba o kontroli izvoza konoplje in lanu, ki se bo lahko izvažala samo na podlagi potrdila, ki ga dobijo izvozniki v ravnateljstvu za zunanjo trgovino oziroma od njega pooblaščenem organu. Registrirani izvozniki bodo morali položiti kavcijo v znesku 50.000 din v državnih papirjih. Naredba stopi z današnjim dnem v veljavo. Osebne novice Belgrad, 1. marca. m. Po prošnji so premeščeni: Melhior Risman iz II, mešč. šole za upravitelja III, mešč. šole v Ljubljani; Rudolf Vagner iz I. za upravitelja na II. mešč. šolo v Ljubljani; Karel Sovre iz Škofje Loke za upravitelja meščanske šole v Celju. Belgrad, 1. marca. m. V V. skupino so napredovali: Silvo Breskvar na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani; dr. Peter Zavratnik na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani; Ivan Molinar, prof. na III. moški gimnaziji v Ljubljani; Lojze Sivec na III. realni gimnaziji v Ljubljani; Rajko Pirnat na klasični gimnaziji v Ljubljani. Belgrad, 1. marca. m. Z odlokom pravosodnega ministra je bil razrešen dosedanje službe kot šef 4. odseka (za Slovenijo) g. Jože Kokali ter ie nastopil svoje novo službeno mesto v Ljubljani kot namestnik višjega državnega tožilca. Mesto šefa v 4. odseku pa so poverili g. dr. Alojzu Rantu, sodniku okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je te dni ndstopil svoje novo mesto. Banjaluka ob smrti kralja Alfonza XIII. Banjaluka, 1. marca. m. Smrt bivšega kralja Alfonza XIII. so v Banjaluki naznanili zvonovi srbske pravoslavne cerkve. Novica o njegovi smrti je izzvala globoko žalost med živimi člani nekdanjega veleizdajniškega procesa, ki so bili obsojeni na smrt in pomiloščeni na posredovanje rajnega kralja. Z vseh hiš v Ulici kralja Alfonza vise črne zastave. 16 Srbov, ki jim je bil na čelu Vasa Grgič, je bilo tedaj obsojenih na smrt. Njihovi branilci so se zavzemali pri jjosameznih politikih in na avstro-ogrskem dvoru, vendar ni nič pomagalo. Zahfe se je Zavzel tudi dr. 3ovo Zujevič, predsednik srbske kraljevske Akademije, poleg njega pa tudi dr. Nikola Stojanovič, član Jugoslovanskega odbora. Dr. Žujeviču se je posrečilo, da je zainteresiral za usodo na smrt obsojenih Srbov tudi španskega kralja Alfonza, ki je zanje jx>-sredoval na dunajskem dvoru. Na njegovo posredovanje je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Temu delu se je pridružila tudi pokojna kraljica Natalija, ki je s svojimi zvezami v mnogočem doprinesla k pomilostitvi obsojencev. Od na smrt obsojenih veleizdajalcev jih živi še devet. Opozorilo kmetijskim sadjarskim organizacijam Belgrad, 1. marca. AA. Opozarjajo se vse kmetijske sadjarske organizacije v državi, da je f)o načrtu Privilegirane izvozno družbe za podpiranje sadjarstva ostalo nekaj neizrabljenega kredita za graditev zbirališč za sadje. Zaradi tega se opozarjajo sadjarske organizacije, ki bi se hotele okoristiti s pomočjo tega društva, da naj najkasneje do konca aprila 1941 pošljejo nekolkovane prošnje s sledečimi prilogami: 1. pravila organizacije, 2. seznam članov upravnega in nadzornega odbora z označbo vpisanih in plačanih deležev, kakor tudi označitev njihovega poklica, 8. Zadnji letni zaključek, 4. prepis zapisnika skupščine, na kateri je bil letni zaključek sprejet, 5. prepis revizorskega poročila o zadnjem pregledu zadruge, 6, za kakšno vsoto zadruga prosi in ali s 6voje strani prosi ravno tako veliko pomoč. Kdo je odgovoren za vsebino »Nemškega narodnega koledarja« Kakor je naš list že poročal, je nemški katoliški tisk v Jugoslaviji ostro nastopil proti pisanju »Nemškega narodnega koledarja« v Belgradu o katoliški cerkvi. Sedaj piše nemški katoliški list »Die Donau«, da je prišlo sporočilo, da pisec teh člankov v »Nemškem narodnem koledarju« ni več član »Kulturbunda«, ker je izključen in naj bi bila s tem tudi padla odgovornost za te članke s »Kulturbunda«. »Die Donau« pa trdi, da je izdajatelj »Nemškega narodnega koledarja« »Kulturbund« ter da za njegovo vsebino odgovarjata dr. Maurus in Reister, važna funkcionarja »Kulturbunda«, Nepodpisani letaki »Podravske novine« navajajo besede profesorja Tomašiča, ki je govoril v Koprivnici in je rekel tudi to: »Tudi sedaj, ko se dr. Maček na vse načine trudi, da bi ohranil mir, ko je narodna sloga najbolj potrebna, se javljajo razni nepodpisani letaki, katerih edini namen je, vnesti zmešnjavo med složne narodne vrste in služiti sovražnikom hrvatskega naroda. V najtežjih dneh diktature, ko je bil glas naroda vedno popolnoma zatrt, jih je izdajal dr. Maček, ki jih je kot pošten in značajen človek vedno podpisal. Sedanji letaki pa so nepodpisani.« Tudi Vojvodine! zahtevajo likvidacijo SUZOR-ja »Hrvatski dnevnik« poroča, da je bila te dni velika konferenca obrtnikov v Vršcu, ki so zahtevali med drugim tudi likvidacijo SUZOR-ja. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo od ministra za socialno politiko in narodno zdravje, naj se skladno z nov0 državno ureditvijo izvede tudi likvidacij« SUZOR-ja. delavsko zavarovanje naj se decentralizira in postavi na samoupravne temelje. Kneginja Olga je obiskala šesto belgrajske gimnazijo Belgrad, 1. marca. m. Danes dopoldne je obiskala Nj. Vis. kneginja Olga 6. žensko realno gimnazijo v Belgradu. Istočasno je prispel v gimnazijo tudi prosvetni minister dr. Krek v spremstvu g. Leskovška in belfcrajskega župana g. Tomiča. Nj. Vis. kneginja Olga si je ogledala vso učne prostore in obljubila svojo pomoč pri zgradbi novega modernega šolskega poslopja. Nova gimnazija b onosila njeno ime. Dr. Kulovec v Zagrebu Zagreb, 1. marca. b. Davi je doj>otoval v Zagreb predsednik dr. Fran Kulovec. Okrog 10 je obiskal bana dr. SubašiČa, kamor je prišel tudi dr. Maček. Posvet med dr. Mačkom, dr. Kulovcem in dr. šubašičem je trajal skoraj celo uro. Ko je prišel iz banovega kabineta, ni hotel dati radovednim časnikarjem nobene izjave. Bil je dobro razpoložen in se je branil z besedami, da je tudi on časnikar in da razume časnikarske dolžnosti. Rekel je, da se mudi v Zagrebu v zasebni zadevi, pa je pri tej priliki obiskal bana dr. Šu-bašiča, kateremu je že v Belgradu obljubil obisk. Na prošnjo časnikarjev, da naj pove kaj več, je rekel, da je že vse povedal v celjskem govoru. Na vprašanje, kako je bila v Sloveniji sprejeta njegova pobuda, je rekel, da zelo dobro. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj je s Štrigovo in z drugimi občinami, ki naj bi se vrnile banovini Hrvatski, je odgovoril, da se bodo vsa ta vprašanja lepo in sporazumno rešila. Popoldne je odpotoval iz Zagreba. Natečaj prosvetnega ministra za najboljše gledališko delo Belgrad, 1. marca. AA. O priliki svečanosti, ki bodo ob nastopu na prestol Nj. Vel. kralja Petra drugega, razpisuje prosvetno ministrstvo natečaj za najboljše gledališko delo iz jugoslovanske in srbske zgodovine v zvezi z dinastijo Karadjordjevičev. Nagrada bo 200.000 din. Pogoji so sledeči: 1. Predvsem se bo gledalo na gledališka dela z melodram-sko in zborovsko glasbo. 2. Ta gledališki komad more biti niz posebnih dramskih scen (z melo-dramsko in zborovsko glasbo) iz tega zgodovinskega obdobja v eni idejni celoti. 3. Rokopisi, pisani na stroj v treh izvodih s šifro, se morajo oddati najkasneje do 30. junija skupno z glasbenim tekstom ministrstvu prosvete, odsek za umetnost in književnost. V priloženem zapečatenem pismu mora biti šifra z naslovom avtorja. Medicinci, vpisujte se v šesti semester! Na medicinski fakulteti so zopet na delu levičarji. Izdali so letak in na svojo pest podpisali odbor Društva medicincev ter vabili na debatni sestanek, ki pa ga je g. rektor prepovedal. Sedaj bi radi pripravili demonstracije za 3. marec, da bi tam hujskali k nemirom in eventuelno k štrajkom, češ naj se noben medicinec, ki je končal 5. semester, ne vpiše v šesti semester. To je zločinska igra z medicinsko fakulteto. Prvič v zgodovini slovenske fakultete imamo šesti semester, zato se bo vsak zaveden slovenski medicinec vpisal v šesti semester že zato, da s tem afirmira našo popolno medicinsko fakulteto. Od vseh merodajnih strani so dana zagotovila, da se bo našel način za uvedbo zadnjih StiHh semestrov na medicinski fakulteti, zato naj se nihče ne da begati od neodgovornih levičarjev I Zločinska roka požiga po Savinjski dolini Nocoj je zgorelo veliko poslopje veleposestnika Ježovnika v Arji vasi pri Petrovčah. Celje, 1. marca. Prebivalstvo spodnje Savinjske doline je pod vtisom številnih požarov, ki se neprestano vrste drug za drugim. Nocoj je nastal nOv požar in je pričelo goreti okrog 7 zvečer pri posestniku Ježovniku v Arji vasi pri Petrovčah. Poslopje, v katerem je bilo mnogo sena, se je vnelo in požar se je bliskovito razširil. Dobri sosedje, ki so ogenj opazili, so priskočili na pomoč' in reševali vozove, gospodarsko orodje in kar se je rešiti dalo. Prihiteli so gasilci iz Arje vasi, Žalca, Levca, Griž in od drugod, ki so ogenj omejili, škoda, ki je ogromna, še ni točno ugotovljena. Na kraj požara so prihiteli tudi orožniki iz Žalca s poveljnikom Letigom na čelu in celjska orožniška patrola. Pred dnevi so aretirali neko osebo, ki je bila osumljena požara pred štirinajstimi dnevi v Dobriči vasi pri Žagarju. Ljudstvo, ki je zelo razburjeno zaradi teh dogodkov, pravi, da je požiga-lec znan in da ga je treba samo prijeti. Gasilci so se še pozno v noč trudili, da so požar pogasili. (Nadaljevanje s 1. strani) Daljnem Vzhodu se bori Anglija, ki je lahkomiselno izzvala to vojno in pri tem se s skrajnimi silami obupno trudi, ker že sluti svojo katastrofo. Toda moč Anglije je danes dejansko že zelo odvisna od tujih narodov. Toda ta pomoč, tudi če bi prišla, bi bila že prepozna. V tem obupu se Anglija zateka k novim lažem, da bi pred svetom zakrila resnični položaj, da je njena borba brezizhodna in se skriva za pajčolan, ki jc sestavljen včasih iz obljub, včasih iz groženj, včasih iz laži, včasih pa iz prevar. Leto 1941 bo nazadnje razbilo to zatočišče, ki so skriva za umetno meglo, ki obdaja Anglijo, razblinila se bo propaganda. Na pomlad, ki prihaja, bodo na mesto angleških izmišljotin stopila nemška dejstva. Vojske držav osi so se razvile za boj in so pripravljene na polet, da navale na Anglijo in jo potolčejo, kjer koli bi se pojavila. Konec te borbe pa pomeni zmago vseh mladih narodov in bo koristno zavaroval njihov življenjski prostor. Mi predstavljamo najmočnejšo konstolacijo moči, ki je kdaj koli bila na svetu. Novi svetovni red, ki ga bo ona ustvarila, bo pravičen in trajen. V boju mladosti proti starosti mora po zakonu stvari same zmagati danes mladost in izvojevati končno zmago. Politični temelj pa, na katerem se bo izvojovala ta svoboda in simbol te svobode, pa bo za vse čase pogodba mod tremi državami. • Odmev v Londonu London, 1 marca. b. Ob priliki podpisa akta o pristopanju Bolgarije k trojnemu paktu je službeni tolmač angleške vlado rekel, da besede angleškega poslanika v Sofiji Rendella niso bile pretirane, ko je izjavil, da prekinitev diplomatskih odnosov z Bolgarijo ni vprašanje daljšega časa. Washington, 1. marca. b. Pričakujejo, da bo Anglija takoj po pristopu Bolgarije k trojnemu paktu prekinila diplomatske zveze z Bolgarijo in to v smislu včerajšnje izjave službenega tolmača v Londonu, da se ne bo ponovilo to, kar se Je dogodilo v Romuniji. Po bojiščih le manjši dogodki Velika letalska bitka v Albaniji — Na zahodu manjše letalske borbe, a poostrena vojna na morju V Afriki napredovanje Angležev v Somaliji Na zahodu Nemci poročajo o velikih uspehih na morju v februarju Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 1. marca. DNB: Vrhovno poveljstvo aemške vojaške sile sporoča: Kljub slabim vremenskim razmeram je gotovo število bombnikov bombardiralo pristaniške naprave in vojaške cilje na angleški jugovzhodni obali. Prejšnjo noč so posamezna letala napadla tovarne vojne industrije v Londonu in na londonskem področju. Sovražnik je prejšnjo noč z večjim številom letal napadel Nemški zaliv. Toda letala so zmetala samo manjše število bomb na nekaj krajev v severozahodni Nemčiji. Povzročena škoda na poslopjih je majhna. Nemški lovci in pomorsko topništvo so sestrelili eno sovražnikovo letalo. Vojna mornarica in letalstvo sta dosegla izreden U6peh v trgovski voini proti Angliji meseca februarja. Sovražnik je meseca februarja izgubil skupaj 740.000 ton brodovja. Ta uspeh se pripisuje nemški vojni mornarici, ki je potopila 550.000 ton, in nemškemu letalstvu, ki je potopilo 190.000 ton. Poleg tega je bilo težko zadetih z bombami 67 sovražnih trgovskih ladij. Lahko se reče, da je gotov« število teh ladij potonilo. (AA) A ngleška poročila London, 1. marca Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata, da so v noči od petka na 6oboto sovražna letala letela nad Anglijo. Poročilo pravi, da vsi ti poleti niso bili razsežni in da je padlo manjše število bomb na grofije blizu Londona in v vzhodni Angliji. Ubitih je bilo nekaj 06eb, nekaj poslopij pa poškodovanih. Napadi na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 1 marca. DNB: V pretekli noči so 6e močnejše skupine angleških letal pojivile nad Nemškim zalivom Angleška letala so skušala polagati mine ob ustju reke. Angleška letela so vrgla nekaj bomb. Do sedaj še ni podatkov o povzročeni škodi. Berlin, 1 marca. DNB: Sporoča se, da nocojšnji napad večjega števila angleških bombnikov nad Nemškim zalivom nima niti najmanj senzacionalnega pomena. Po vesteh iz vojaških virov, so bile vržene tri razstrelilne in devet eažigalnih bomb. Poškodovano je bilo malo neko poslopje v Wilhelmshafenu. Druge bombe niso imele nobenega učinka (AA) Angleška poročila London, 1. marca Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja, da so v noči od petka na soboto angleška letala izvedla napad na Wilhelmshalen in še na nekatera mes'a v severozahodni Nemčiji. Napadi 60 bili izvedeni tudi na Boulogne. (AA) London, 1 marca. Reuter: Admiraliteta poroča: V noči od petka na soboto so naši bombniki napadli pristanišče in ladiedelnice v Wilhelmehafenu, ki je bil napaden že 34 Druge skupine so napadle nemško pomorsko opor«šče v Lorientu v Franciji. Prav tako ste bili bombardirani pristanišči Emden in Boulogne. Napad na Wilhelmshafen je trajal do polnoči in je bil zelo usoešen. Vojna na morju London, 1. marca. Reuter: Angleška admiraliteta je snoči objavila tole poročilo: V prejšnji noči so nemške izvidnice za metanje toTpedov skušale napasti naš konvoj v Severnem morju. Napad je bil odbit. Admiraliteta z obžalovanjem objavlja, da je bil potopljen angleški rušilec »Exmoor« (900 ton) in da so bile družine žrtev obveščene. Druge !»dje niso bile poškodovane. (AA) V Afriki Nemška poročila Berlin, t. marca. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča o afriškem bojišču: V severni Afriki so bili uspešni napadi na tri pristanišča v Cirenajki kakor tudi na letala po letališčih. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 1. marca. Štefani. Poročilo štev. 267 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: V Severni Afriki so naši bombniki bombardirali ter so bombe zadele mehanizirana sredstva sovražnika jugovzhodno od Agedabie. V Vzhodni Afriki, severno od Mogadiscia se nadaljuje sovražnikov pritisk, ki ga naše čete hudo odbijajo, na drugih odsekih so akcije krajevnega značaja. Sovražnik je bombardiral Asmaro in je bilo pri tej priliki med civilnim prebivalstvom nekaj mrtvih in ranjenih. Sestreljeno je bilo eno sovražnikovo letalo. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Pretekli teden bo v marsikaterem oziru usodnega pomena. Na bojiščih sicer ni bilo izrednih dogodkov, pač pa so na političnem polju dozoreli dogodki, ki mečejo senco daleč naprej v bodočnost. Na angleSko-nemškem bojišču smo brali o vsakodnevnih obojestranskih poletih letalstva nad nasprotnikovo ozemlje. V Angliji je hudo trpelo mesto Svvansea, medtem ko so angleški bombniki izvedli hud napad na Koln Vojna na morju je zavzela večji obseg in je angleška trgovska mornarica spet precej trpela. Na albanskem bojišču je bilo v glavnem tiho. Ali je to tišina pred viharjem, ali pa je to le znamenje, da se v skritih ozadjih že vodijo mirovna pogajanja, ni mogoče povedati. Vsekakor bo v kratkem to bojišče stopilo — tako ali tako — v ospredje. V Afriki so se v Libiji pojavili prvi nemški puščavski motorizirani oddelki, toda večjih bojev v Libiji ni bilo. V Eritreji je trajal angleški pritisk dalje in so bili doseženi uspehi. V Abesinij poročajo o povečanem delovanju abesinskih četnikov globoko v notranjosti Abesinije. Italijanska Somalija pa je stvarno v angleških rokah, odkar so Angleži zasedli prestolnico Mogadišo, ker Italija nikjer drugod nima močnejših obrambnih črt ali utrjenih postojank. Zasedena pa ta dežela, ki je ogromna po površini, seveda še nI Ujeti so bili trije generali. V politiki sta bili v preteklem tednu dve ognjišči napetosti: na jugovzhodu in na Daljnem vzhodu, Na Daljnem vzhodu je Japonska z ultimatom zahtevala od Francije, da se pomiri s Siamom (Tajsko) s tem, da odstopi nekatere dele Indokine. Angleži so japonski nastop razumeli tako, da se pripravlja napad tudi na angleške postojanke v južnih morjih. Angleži računajo s tem, da bo Japonska napadla v istem času, kakor bo napadla Nemčija v Evropi. Zato so bili sprejeti vsi potrebni vojaški ukrepi tudi v Ameriki. Napetost na Daljnem vzhodu skriva v sebi nevarnost, da ne izbruhne v kratkem vojna med Japonsko na eni, Anglijo in Ameriko na drugi strani. Na jugovzhodu je bila glavno žarišče Bolgarija. Bolgarija se je nagnila na nemško stran in so po angleških zatrjevanjih Nemci prevzeli nadzorstvo nad Bolgarijo v pričakovanju, da pošljejo tja kmalu tudi svoje čete, ki stoje pripravljene v Romuniji. Nemčija potrebuje bolgarsko postojanko zaradi pritiska na Grčijo, da bi sklenila mir, nadalje, da onemogoči Angležem, da bi postavili kakšno novo solunsko fronto in končno, da od blizu nadzirajo turško politiko. Anglija je napravila protiofenzivo. Angleški zunanji minister je bil v Turčiji in so bili sprejeti sklepi, ki dajejo angleški vojni mornarici pravico prehoda skozi Dardanele v Črno morje, če bi Nemci zasedli Bolgarijo. Angleški poslanik v Bolgariji pa ie izrekel grožnje, da bo Anglija Bolgarom napovedala vojno, ako spuste nemško armado v svojo deželo. Na tej izredno napeti črti si danes stojita nasproti angleški in nemški vojskujoči se tabor na obeh straneh Bolgarije in je izbruh vojnih sovražnosti vsak hip mogoč. Sovjetska zveza se za Balkan ne zanima. Prisotnost mnogih nemških divizij na Poljskem ji je tudi vsako zanimanje odvzela. ■ Naš zunanji minister je bil medlem na Madžarskem, kjer so potrdili pakt o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. Je to zelo razveseljiv dogodek, ker bo to prijateljstvo jamčilo za mir v Podonavju in nas okrepilo, da bo mir ohranjen na prosioru, k>r živimo jpi. V Ameriki se mrzlično pripravljajo. Razvoj na Daljnem vzhodu in v Evropi, pravi Američanom, da se čas, ko bo morala Amerika nastopiti ob strani Anglije, hitreje bliža, kot pa so sprva računali. S prvim spomladanskim mesecem stopamo v veliko, zgodovinsko dobo, o kateri vemo sam oto, da bo odločilna za dolgo dobo bodočnosti. Njenih oblik pa ne poznamo in jih niti slutiti ne moremo. Notranji pregled V nedeljo zvečer je bila širša seja mestne organizacije ljubljanske JRZ, na kateri je bil izvoljen za novega predsednika ljubljanske JRZ politični naslednik dr. Antona Korošca g. minister dr. Fran Kulovec. V preteklem tednu je bilo slišati več glasov o »koncentraciji«. O tem vprašanju so obširno pisali zlasti belgrajski i« zagrebški listi. Belgrajsko »Vremet je koncentracijsko vlado odk|f>nilo. — Zagrebški listi s »Hrvatskim dnevnikom« in »Obzoromt niso proti koncentraciji, poudarjajo pa naslednje: za notranjo in zunanjo varnost naše države je neobhodno potrebno, da se pri nas nadaljuje in pospeši politika sporazuma. Treba je nadaljevati z notranjo preureditvijo države po načelih, zasnovanih v sporazumu. Če bi katera opo-zicionalna stranka hotela stopiti v vlado, so ji vrata odprta, mora" pa priznati sporazum, nato pa sodelovati pri nadaljni notranji preureditvi. Hrvati poudarjajo, da je »na Hrvatskem koncentracija vseh zdravih političnih sil že izvršena in preizkušena v hrvatskem kmetskem pokretu, HSS in SDKc. — Prav tako je pri nas v Sloveniji. Velikanska večina slovenskega naroda, in sicer prav vse, kar narodno čuti, je že dolgo zbrano v naši slovenski politični skupnosti, ki jo je do svoje smrti vodil naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, sedaj pa je prav tako zvesto in samozavestno strnjena okrog novega slovenskega narodnega vodstva, ki mu načoljuje dr. Kulovec kot politični naslednik dr. Korošca. Zato je tudi koncentracija slovenskih pozitivnih političnih sil že dokončno izvršena, dr. Kulovec s svojimi sodelavci pa ima polno pravico in pooblastilo, da v celoti zastopa vse koristi in težnje slovenskega naroda. — Mnogo pišejo listi o koncentraciji srbskih političnih sil, kjer gre za to, da bi bil srbski narod močneje zastopan v vladi. Hrvatski listi pišejo, da za radikale in demokrate ni nobenih težav, če hočejo v vlado, morajo pa seveda odkrito sprejeti načela sporazuma, z ostalimi srbskimi strankami pa naj se dogovore, kako močno naj bodo zastopane v vladi. Kulturne vezi med našo državo in Nemčijo naj poglobi novi znanstveni institut, ki je bil ta teden odprt v Belgradu ob udeležbi Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, prosvetnega ministra dr. Mihe Kreka in drugih, z nemške strani pa je bil navzoč zastopnik nemškega prosvetnega ministra dr. Rudolf Menzel, nemški poslanik na našem dvoru Viktor von Heeren in mnogo drugih odličnikov, ki so prispeli iz Nemčije na to svečanost. V petek, drte 28. februarja, je bil občni zbor ljubljanskega pododbora Rdečega križa v dvorani Delavske zbornice. Poročila posameznih odsekov so pokazala velikansko delo, ki je bilo letos izvršeno v RK iz ljubezni do bližnjega. Več vnetih delavk in delavcev RK je bilo odlikovanih, med njimi tudi ga. banova Nija dr. Natlačenova. Pri volitvah jc bil soglasno izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Fettichom na čelu. Angleška poročila Kairo, 1. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: V Libiji, Eritreji in Abesiniji se ni zgodilo nič posebnega. V italijanski Somaliji naše čete po zasedbi Bardere čistijo vse okoliško ozemlje, iz katerega se sovražnik hitro umika. Od začetka <-pe-racij v Somaliji pa do zasedbe Mogadiša smo do sedaj našteli 9000 ujetnikov, toda velike množine še vedno prihajajo v taborišča. V Mo-gadišu smo odkrili novo skladišče orožja. Bar-dera je zelo važna vojaška in gospodarska postojanka. Prebivalcev šteje 3500 in je sedež re-zidenta (okrajnega glavarja). Kairo, 1. marca. Reuter. Letalsko poveljstvo vzhodne armade poroča: V Libiji smo sestrelili en nemški bombnik »Ju 88» nad Bengazijem. V Eritreji smo nad Cubcubom sestrelili en sovražni bombnik »CR 42«. Bombardirali smo kolodvor v Asmari in podpirali napredovanje naših čet v Eritreji, Somaliji in Abesiniji. Sovražna letala so skušala napasti Malto. Napravila so nekaj stvarne škode na zasebnem imetju in ranila nekaj civilnih oseb. V Albaniji Italijanska poročila Italijani spet zasedli dodekaneški otok Castelorizzo Nekje v Italiji, 1. marca. AA. Štefani: Uradno poročilo št 267 vrhovnega poveljstva italijanskih sil pravi: Na grškem bojišču se ni zgodilo nič pomembnega. Skupine bombnikov so metale majhne bombe ter streljale na zbiranje čet. Bombardirano je bilo neko pomembno sovražnikovo pomorsko oporišče. Med hudimi boji v zraku je bilo sestreljenih 9 sovražnikovih letal. 4 naša letala se niso vrnila. — V Egejskem morju je 25 februarja angleški ekspe-dicijski zbor s podporo pomorskih sil napadel italijanski otek Castelorizzo, katerega površina znaša 10 kv. km in na katerem je bila gamizija z nekaj vojaki in mornarji. Na tem otoku ni nobenega opo- Opekline In rane ki se težko celijo, kakor tudi vse poškodbe namaiite z A p i o d e r m i n naitlo „B r u » k • 11 n l". Uporabljate iahko brez vsake nevarnosti. Vprašajte vašega zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. Retr. 3270141 Dr. Stevanovlč I Pik, Beograd. 44243 1-2 riiča. Po bombardiranju so pomembne sovražnikove sile otok napadle, ga zavrele in ujele naš garn<-zon. Naše torpiljerke so ob učinkoviti pomoči našega letalstva izkrcale dne 27. februarja na Ca6tel-orizzu oddelek, ki je hitro mučil angleško posadko in hitro zavladal nad otokom Ujeli smo nekaj vojakov, zaplenili orožje in strelivo ter angleško zastavo. Grška poročila Atene, 1. marca. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo št. 125 glavnega stana grške vojake z dne 28 februarja pravi: Po uspešnih krajevnih bojih smo zavzeli nove postojanke Ujeli seno nekaj sovražnih vojakov Napad sovražnih tankov je bil odbit in ori tei priliki je bil uničen en tank — Angleško letalstvo 6C ie spustilo v bitko s sovražnimi letali in je bilo uničenih 30 italijanskih letal. Angleška letala niso imela izgub. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da so sovražna letala bombardirala Prevezo, kjer je bilo nekaj ranjenih. Bombe, ki so padle na Krf in Lerttio, niso napravile nobene večje škode. Angleška poročila Atene, 1. marca. Atenska agencija: Angleško leta-sko poveljstvo poroča: Skupina angleških lovskih letal vrste »Hurri-can« in »Gladiator« |e med svojim poletom nad južnim delom albanskega bojišča srečala veliko število sovražnih bombnikov, ki jih je spremljalo 50 lovskih letal Razvila se je bitka, v kateri so angleški lovci sestrelili 27 sovražnih letal (18 lovcev in 9 bombnikov), 9 pa so jih poškodovali tako. da se gotovo niso vrnila na vzletišče. Naša letala »o se vsa vmila nepoškodovana Skupovezanost našega lesnega gospodarstva z razmerami drugod, na svetovnem trgu in kako važno je njih poznavanje. Da bi spoznali silnice, ki vplivajo oziroma morejo vplivati na svetovni trg — z drugimi besedami, ob kakih pogojih lahko vržejo posamezne države večje količine na trg kot dosedaj — se je bilo treba dotakniti seveda vsaj v glavnih jm>-tezah tudi produkcijskih razmer, gozdnih rezerv in prirastka najvažnejših v poštev prihajajočih držav. V poglavju cen so orisano najvažnejše posebnosti lesnega trga, elemente, ki vplivajo na tvorbo cen na lakozv. svetovnem trgu odn. na glavnih trgih in njih medsebojne odvisnosti. Analiza činjenic, ki vjilivajo na tvorijo cen, jo pokazala, da les izredno reagira na konjunkturo. Navzlic temu pa smo videli, da so cene na glavnem lesnem trgu — to je v Londonu — od lota 1922., ko so dosegle štirikratno predvojno višino, konstantno padale do lota 1935. z izjemo v letih najboljše gospodarske konjunkture, to je 1. 1928. in 1929.. ko so bile višje kot v predidočih dveh letih, a nižje kot leta 1923. Ta pojav se je dal razložiti samo z dejstvom stalno previsokih ponudb. Poizkusi za uravnavanje ftonudb so imeli dejanski uspeh v naslednjih letih 1933-37. Tega leta se doseže zopet najvišja cona po krizi. Nezadostna trdnost to mednarodne organizacije in poslabšanje gospodarske knjunkture povzročita zopet nazadovanje cen leta 1938. in začetkom leta 1939. Priprave na vojno oživijo lesni trg sredi leta 1939., dasi je bila v tem času običajno mrtva sezona. Naravno, da je izbruh vojne mnoge činjenice, navedene v referatu, prevrnil. Prerezal je dosedanje trgovinske toke, ustvaril nove pogoje, zožil trg itd. Kadi nedostatka podatkov in velikih valutarnih sprememb je te zadnje dogodke mednarodnega tržišča težko pravilno vrednotiti. Vendar pa opisuna dejstva niso brez vrednosti, ker nam omogočajo lažje razumevanje nastalih sprememb. Zlasti pa je gledanje na lesni trg z neke splošne gospodarske in časovne perspektive potrebno in koristi posebno, ker imamo vedno opraviti z mnogimi sezonskimi, trenutnimi pojavi, ki močno motijo splošno razvojno linijo. Strokovni listi, v kolikor zasledujejo pojave mednarodnega trga, so običajno pod prevelikim vplivom trenutnega valovanja, trenutnih motenj. Spominjam se, da smo zasledujoč razvoj leta 1938. naleteli v tozadevnem časopisju odnosno revijah na silen pesimizem zaradi nazadujoče konjunkture. Ko pa smo po preteku leta razmotri-vali položaj leta 1938., smo ugotovili sicer zares veliko nazadovanje napram predidočemu letu (tako po izvoženih množinah kot cenah), a morali smo vendarle reči, da je bilo to leto kljub nazadovanju še vedno eno izmed najboljših let po krizi. Izid vojne in organizacija Evrope in sveta j>o vojni utegn< imeti tudi na področju lesnega gospodarstva in trgovine velike dalekosežne spremembe in posledice. Toda naša država lo s svojimi presežki slej ko prej navezana na izvoz in zato potreba po pro-učavanju mednarodne situacije in mednarodnega tržišča, in s tem informiranje naše trgovine in naših producentov-posestnikov naravno ne bo odpadla. Mislim, da bo Slovenija morala prej ali slej ustanoviti svoj posebni gospodarski in ko-njunkturni institut, v katerega sestavu proučevanje lesnega gospodarstva kot važne panoge slovenskega gospodarstva ne bo imelo zadnjega mesta. Agrarni subjekt lahko odplaesije ostanek svojega dolga z znatnim popustom Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih (z dne 19. junija 1931) so prejeli tudi v Sloveniji zelo številni agrarni interesenti, predvsem mali kmetje, kmečki delavci, vaški obrtniki, prostovoljci, optanti in kolonisti, pa tudi občine, zemljo, ki je prej pripadala razlaščenim veleposestvom. Razi aščeni veleposestniki prejmejo za svojo bivšo zemljo 4% po državi zajamčene obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih, ki se izplačajo v 30 letih: posamezne obveznice se glasijo (po uredbi o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 26. septembra 1933 na 500, 1000, 5000 in 10.000 din. obresti pa sc izplačujejo 1. oktob ra. Te obvoznice sc imenujejo skrajšano »severni agrarji« in se trguje z njimi tudi na borzah, vendar' v najmanjši količini 23.000 din. Agrarni dolžniki, ki so prejeli razlaščeno zemljo, odplačujejo dolgove za to zemljo tudi v 30 letnih obrokih (anuitetah), ki se morajo polagati najpozneje do 30. septembra prihodnjega leta: 6% zamudne obresti se računajo od t. oktobra istega leta. Le v izjemnih primerih sme Privilegirana agrarna banka podaljšati ta skrajnji rok za 6 mesecev iz opravičenih razlogov in na dolžnikovo prošnjo. Ce dotičnik ne plača pravočasno svojega obroka, pobere pristojna davčna uprava zaostali obrok in zamudne obresti po predpisih, ki veljajo sicer za pobiranje davkov. Agrarni dolžnik ima torej znatno ugodnost v tein, da lahko odplača odškodnino za zemljo v 30 letih, če je ni mogel odplačati takoj, kar je malo verjetno. Pri tem se mu zaračunavajo le 5% obresti. Da se olajša agrarnim dolžnikom breme njihovih dolgov, ki obremenjujejo njihovo zemljo, obenem pa opravijo hitreje posli, zvezani z likvidacijo agrarne reforme, je izšla v finančnem zakonu za 1. 1939-40 v § 125., toč. 3, sledeča določba, ki sc doda členu 46. omenjene uredbe: »Če želijo agrarni subjekti vso odškodnino plačati, smejo uporabljati 4%-ne od države zajamčene obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih po imenski vrednosti za poplačilo ostanka dolga, lo pa s pogojem, da morajo poravnati vse dospele dolgovanc anuitete od 1. 1933 dalje do dne plačila v gotovini.« Sedaj iinajo agrarni dolžniki velike ugodnosti in največji interes na tem, da odplačajo ostanek svojega dolga v teli obveznicah. Obveznica. ki se da kupiti na borzi po tečaju nekaj pod 60 dinarjev za 100 dinarjev imenske vrednosti. se namreč jemlje v račun pri odplačilu ostanka celega dolga po imenski vrednosti. Če odplača dol?nik dolg v obveznicah, torej odplača s približno 60 dinarji celih 100 dinarjev dolga! Prihrani torej nič manj kot 40 dinarjev,^ obenem pa mu seveda tudi ne bo treba plačevati v prihodnjih anuitetah od glavnice 5% obresti, katere bi siccr moral plačevati, če bi hotel dolg odplačati šele v predpisanih 30 letih: od teli je poteklo danes večini agrarnih dolžnikov že 8 let. Pogoj za plačilo ostanka dolga je le ta, da je agrarni dolžnik plačal dosedaj v gotovini vse dolgovane obroke od leta 1933. dalje do dne plačila. Ta pogoj je ogromna večina slovenskih agrarnih interesentov izpolnila, ker plačujejo svoje anuitete z naravnost vzorno točnostjo. Seveda lahko plačajo že dospele anuitete šele naknadno, ko hočejo urediti odplačilo ostanka dolga z obveznicami. Težava ni lahko bila v tem, da agrarni dolžnik ne bi mogel kupiti obveznic sploh, oz. bi imel velika in draga pota, ker bi moral stopiti v mesto h kakemu večjemu denarnemu zavodu. Toda zneskov pod din 500 sploh ne bi mogel plačati z obveznicami, ker se glasi najmanjša na din 500. Torej bi izgubil precejšen del popusta, če bi znašal ostanek njegovega dolga ;i. pr. 1480 din, ker bi mogei plačati z obveznicami le 1000 din, ki bi veljali okrog 600 din, k temu pa bi moral plačati v gotovini še 480 din, skupaj torej 1080 din mesto 888 din. Da se omogoči agrarnim dolžnikom odplačilo pol jubnega^ ostanka dolga, je Priv. agrarna banka (Belgrad, Vlajkovičeva i) nakupila neko količino imenovanih 4% obveznic; če hoče agrarni dolžnik plačati ostanek svojega dolga, naj se obrne z netaksirano prošnjo na banko, in sicer kar neposredno, da si prihrani morebitne popolnoma nepotrebne izdatke za posredovanje. V prošnji naj navede, da želi odplačati ves svoj ostali dolg za agrarno zemljo z obvoznicami, katere naj mu preskrbi banka. Priloži naj odplačilno knjižico, da se vidi iz nje zadnje stanje njegovega dolga, kor mogoče davčna uprava banke še ni obvestila o zadnjem vplačilu; davčna uprava namreč ne poroča banki o vplačilnih obrokih dnevno, temveč samo v določenih presledkih. Banka obvesti dolžnika, koliko naj položi denarja za obveznice, ki se porabijo potem za popolno izplačilo dolga po imenski vrednosti. Če bi n. pr. znašal dolg še 5000 din, kupi banka za dolžni-ka obveznice, ki se glasijo na 5000 din, dolžnik pa plača približno 60 din za 100 din imenske vrednosti, torej okrog 3000 din. Dolžnik bi torej prihranil kar 2000 din I Ker si lahko prihranijo na ta način agrarni dolžniki večje zneske, bi bilo priporočljivo, da se poslužiio to ugodnosti v čim večjem obsegu. — Dr. V. Murko. Sprememba uredbe o občinskih uslužbencih V »Službenem listu« z dne 1. marca je objavljena uredba o spremembah uredbe o občinskih uslužbencih, kakor jo je sklenil banski svet naše banovine na svojem zadnjem zasedanju. Po tej uredbi so najnižje mesečne začetne osnovne plače uradnikov: a) uradnikov s 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole v I. in II. krajevnem razredu 1100 din, b) uradnikov s popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom v I. in II. krajevnem razredu 1300 din, in c) uradnikov s popolno fakultetno ali njej enako strokovno šolo v I. in II. krajevnem razredu 1600 din. Občina pa sme določiti s statutom periodično povišanje osnovne plače. Uradniški pripravniki imajo za prejemke naslednje minimalne mesečne plače: a) uradniški pripravniki s 4 razrodi srednje ali njej enake strokovne šole v I. krajevnem razredu 1100, v II. 1000 din, b) uradniški pripravniki e popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom v I. krajevnem razredu 1200, v II. 1100 din, c) uradniki s popolno fakultetno ali njej enako strokovno šolo v I. krajevnem razredu 1400, v II. 1300 din. Uradniški pripravniki nimajo osebne doklade. Z dnem uveljavljenja te uredbe pripadajo minimalni prejemki po tej skali brez drugih formalnosti po sili te uredbe. Uredba stopi v veljavo dne 1. aprila 1941. Seja uprave ljubljanske borze Borzni svet je na seji dne 27. februarja pod predsedstvom dr. 1. Slokarja razpravljal o tekočih zadevah, zlasti o bilančnem zaključku, ki izkazuje za leto 1940 nad 645.000 din čistega prebitka, ter sklenil dopolniti stavbni sklad na 3 milijone dinarjev, in sicer s prenosom 500.000 din iz računa dobička za minulo poslovno leto. Uprava že resno razmišlja o nakupu primerne parcele v središču mesta za zgraditev lastnega doma. Glavni tajnik J Kopač je predložil na novo sestavljene »Uzance ra trgovanje z mlinskim ko-koljem«, s posebnim opozorilom na § 3., ki določa ugotavljanje odstotka pšeuičmli zrn s teh- tanjem, ne pa s štetjem, kakor je bil doslej običaj zlasti v južni Srbiji. Nove uzance je borzni svet soglasno sprejel, ter bodo tnkoj predložene ministrstvu za trgovino in industrijo, da jih odobri in ptrdi. Pomanjkanje sukanca Tvrdka J. Ilutter iu drugo, Maribor, nam piše: Pri letošnjem občnem zboru Združenja kro-jačev in sorodnih obrti v Mariboru so poudarjali, da povzroča velike motnje pomanjkanje sukanca, ki se siccr proizvaja v Mariboru, prodaja pa po večini na Hrvatsko in v Srbijo, tako da ga je na domačem trgu te/ko dobiti. Proti temu očitku podajamo sledeče pojasnilo: Naše podjetje preskrbuje s sukancem v prvi vrsti industrijo in obrtnike, da jim omogoči nemoteno poslovanje in prepreči odpuste delavcev. Popolnoma razumljivo je, da porazdelimo vso svojo produkcijo čiin bolj enakomerno po vseh delih države, ker ne moremo in tudi ne smemo protežirati posameznih delov. Pomanjkanje sukanca je nastalo po vsej državi in mu je vzrok zmanjšanje produkcije, ne pa okolnost, da oskrbujemo nekatere tlele države s sukancem bolje kakor pa druge. Sukance izdelujemo iz prvovrstnega egiptovskega bombaža, ki ga pa, /ldkar je vstopila Italija v vojno, t. j. 8 mesecev, ne moremo več uvažati. Nuvezani le na stare zaloge, smo bili primorani skrčiti delo in omejiti izdelovanje sukanca, da bi mogli obdržati tvornico v obratu, dokler ne prispe novi bombaž. Ker nam je uspelo kupiti v Rusiji večjo množino bombaža, iz katerega bo mogoče izdelovati .sukanec, upamo, da bomo mogli v do-glednem Času odpomoči sedanjemu pomanjkanju sukanca. Da sedanje delno pomanjkanje sukanca ni postalo že katastrofalno, se je treba zahvaliti samo dejstvu, da smo si rezervirali nekaj bombaža za izdelovanje sukanca. Ta bombaž smo" prihranili na ta način, da smo preji za tkanje dodajali manjše količine umetnega bombaža. Le tako nam je danes mogoče, da krijemo vsaj delno še porabo sukanca. « Prijava cen za blago, ki je postavljeno na novo pod kontrolo, so vrši na tiskovinah. Kra-lljevska banska uprava -— referat za kontrolo cen — razglaša: Prijava cen za blago, ki je postavljeno na novo pod kontrolo (SI. 1. št. 17, 1941), se vrši izključno na tiskovini, ki se nabavi pri »Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani. Zveza trgovskih združenj za uvedbo nedeljskega počitka v trgovinskih obratih. V četrtek dopoldne je bila seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, na kateri so bila podana poročila o delu Zveze. Po izčrpni debati je seja soglasno potrdila sklep glavnega odbora in se Zveza izreče za uvedbo nedeljskega počitka v trgovinskih obratih za vso Slovenijo. — Občni zbor Zveze trgovskih združenj bo 23. in 24. maja v Laškem. — Člani zvezinega glavnega odbora so nato obiskali finančnega ravnatelja g. Mosetizha v Ljubljani ter mu predložil iobsežno spomenico o stanju trgovine v Sloveniji. Uredha o popisu vseh salog pšenice v državi. Iz Belgrada r>oročajo. da je uredba o obveznem popisu vseh zalog pšenice v državi že izdelana in da so jo merodajni faktorji že odobrili. Treba je izdelati samo še podrobna navodila za izvršitev uredbe. Šele po izvršenem popisu vseh zalog pšenice se bo odredilo, katere količine pšenice je smatrati za presežke. Uzance za trgovino s kolami. Urad za kontrolo cen izdeluje po poročilu iz Belgrada sedaj uzance za trgovino s kožami. Te uzance bodo enake uzaucam, na osnovi katerih delajo sedaj v Zagrebu. Uvoz parafina. »Jugoslovanski kurir« poroča, da bo v najkrajšem času prišlo iz Romunije v našo državo 859 ton parafina za potrebe naše industrije in obrti. Rešiti pa bo treba vprašanje ključa! po katerem naj bi bila ta količina razdeljena med banovino Hrvatsko in ostalo državo. V prejšnji partiji ni moglo priti do kompromisa, kor je banovina Hrvatska zahtevala zase 40% vso količine. Poleg tega so nam zagotovljene v Romuniji še neke količine paratina. Zdraviliška taksa v Toplicah na Dolenjskem je po odredbi bana g. dr. Natlačena določena za čas zimske sezone v dobi od 1. novembra do 1. aprila 1 din za osebo na 1 dan . Nadaljnji uvoz avtomobilskih gum iz Francije. V mesecu januarju in februarju smo dobili dobili iz Francije v kompenzacijo za našo celulozo okoli 2200 komadov avtomobilskih gum. So pa še nadalje pogajanja, da bi dobili še okoli 2000 gum iz Francije zopet v kompenzacijo, vendar ne samo za celulozo. Licitacije. Za 20. marec 1941 je razpisana I. licitacija za rekonstrukcijo državne ceste štev. 2 Krška vas—Celje v Boštanju od km 29.379 do km 30.023. Proračunska vsota je 524.370.46 din. — Za 21. marec je razpisana I. licitacija za gradbo kamnitega obokanega mostu čez Dravo v Dravogradu na državni cesti štev. 60. Proračunska vsota znaša 6,505.300 din. — Za 21. marec je razpisana I. licitacija za prevzem težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju. Borze Denar Dne 1. marca. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 24.136 milij. din v primeri s 15.299, 14.39, 14.883, in 15.748 milij. din v prejšnjih tednih. 2ivinski sejmi Na svinjski sejem v Mariboru dne 28. februarja so pripeljali 111 svinj. Cene so bile naslednje: 5—6 tednov stare 16—190, 7—9 tednov 195—240, a—4 mesece 265—440, 5—7 mesecev 460—790. 8—10 mesecev 800—110, 1 leto stare 1150—1900 din. 1 kg žive teže 13—17, mrtve teže 16—22 din. Prodanih je bilo 73 komadov. PORT Veliki dan smuških poletov v Planici Nov jugoslovanski rekord, osemnajst skokov čez 100 m v enem dnevu iu najdaljši slovenski skok 96 mp., to so uspehi, ki povedo več, kakor vsa reklama, ki se je kdaj koli delala za kakšno športno prireditev. In ti uspehi so bili doseženi minuli teden na veliki planiški skakalnici. Dosegli so jih nemški elitni skakalci in naša skakalna garda, ki bo danes nastopala na mamutski skakalnici v Planici. Včeraj je bil za skakalce dan počitka, ker so morali prireditelji pripraviti skakalnico, urediti vse potrebno na njej in okrog nje, da bo čimbolj odgovarjala zahtevani za dosego takšnih rezultatov, kakršne je zaenkrat mogoče videti in doseči samo v Jugoslaviji na svetovnaznani skakalnici v Planici. Kaj smemo pričakovati od današnjih poletov? Nov jugoslovanski in nov svetovni rekord, če bo vreme ugodno in če le ne bo prevelike smole. Za to (jam jamčijo imena tekmovalcev, ki so ta teden skakali in ki bodo zopet danes nastopili pred občinstvom. Konkuremca med našimi in nemškimi skakalci je namreč že tako velika, da s precejšnjo gotovostjo lahko računamo na nove rekorde. V petek so se Nemci približali dosedanjemu svetovnemu rekordu, ki ga brani Bradi, na 1 meter, saj so skočili 100 m, in zato ni treba biti človeku ravno prevelik optimist, če pričakuje, da bo danes Bradlov svetovui rekord s 107 m padel. In naši? Finžgar je že pri treninge, postavil z znamko 93 m nov jugoslovanski rekord; Zupan je pri 96 ni sicer padel, a se je vendar močno približal 100 m. Spričo tega se kar ne moremo otresti mnenja, da se morda našim danes posreči doseči znamko 100 m. Novšak, Zupan in zlasti Finžgar, ki bo danes zopet skakal, so prav gotovo resni kandidatje za omenjeno mero. Bomo videli. Fantje, korajžno, želimo vam vso srečo. Športni drobiž Letošnji spored srbske lahkoatletske zveze je precej bogat in obširen, kajti predvidenih ima nič manj kot 48 raznih prireditev. Od važnejših prireditev bi omenili naslednje: 30. marca prvenstvo Srbije v teku čez dm in strn. 6. aprila tek čez drn im strn na 7,5 km dolgi progi v Belgradu. 20. in 21. aprila mednarodni miting o priliki otvoritve igrišča SKJ. 27. aprila tek čez drn in strn Sofija—Belgrad v Sofiji. 31. maja in 1. junija mednarodni miting SKJ. 7.—0. junija mednarodni miting o priliki proslave tridesetletnice BSK. 5.-6. julija prvenstvo moštev Srbije (semif.). 20. julija finalno prvenstvo moštev Srbije. 9.—10. avgusta narodno tekmovanje za prvenstvo prestolnic (SAS). 30. in 31. avg prvenstvo posameznikov Srbije. 13. in 14. sept prvenstvo podmladka Srbije. 5. oktobra prvenstvo Srbije v šestoroboju za seniorje in juniorje. Dalje nameravajo izvesti troboj z Zagrebom in Ljubljano, v kolikor so upostavijo normalne razmere s Hrvatsko atletsko zvezo. To tekmovanje za pokal Nj. Vel. kralja Petra naj bi se vršilo 2. septembra v Belgradu Tudi balkanske igre imajo v svojem načrtu, ki naj bi se izvedle v Belgradu v prvi polovici oktobra, v kolikor bodo dopuščale razmere. Predvidena so še naslednin srpRanj«-Belgrad-Sofija, Ljubljana-Belgrad in Belgrad-Šofija! Prvenstvo Švice v hokeju na ledu si je letos osvojil Davoa pred Curihom.. Na tretjem mestu je Bern, na četrtem Grasshoppers, na petem pa Lau-sanne. Sedanji predsednik finske vlade Rangell je obenem predsednik finskega olimpijskega odbora. Imenovani si je leta 1912 priboril prvenstvo Finske v troskoku, kar gotovo malokateri športnik ve, še manj pa, da je bil on prvi Finec, ki je preskočil znamko 14 metrov. Panameriške olimpijske igre. Poleg narodnega olimpijskega odbora, ki že' obstoja v Združenih državah Severne Amerike, se snuje drugi odbor, ki si je nadel nalogo, da zastopa interese Zedinjenih držav v panameriških igrah, ki bodo meseca novembra v Buenos Airesu. Nemčija : Švica v nogometu 9. marca. Nemška in švicarska nogometna reprezentanca se bosta sre-I čali v nedeljo, dne 9. marca t. L, v Stuttgartu. — Nemški zvezni kapitan je že odredil 14 igralcev, iz katerih bo sestavljena reprezentanca. Hrvatje so ie dobili lahko atletske g a. trenerja. Pred dvema dnevoma je prispel v Zagreb Madžar S. Kaltenbach, ki bo prevzel vodstvo treningov hrvatskih lahkoatletov. Kaltenbach je bil svoje-časno dalj časa trener belgrajskih atietov, pri katerih je dosegel lepe uspehe. Zmaga Punčeca in Pallade nad Španci s 3:2 V Barceloni sta naša dva teniška igralca Pun-čec in Palada premagala v prijateljski tekmi TC Barcelono s tesnim rezultatom 3:2, medtem ko sta v dvojicah nepričakovano izgubila napram Carlesu in Blanci. V singlu je Pallada izgubil napram Carlesu z rezultatom 2:6, 3:7, 6:4, 9.7, 9:7. Šele z zmago v zadnjih dveh singlih sta si izvojevala zmago za svoje barve. Punčec je prvi dan v prekinjeni igri. premagal Blanco z rezultatom 4:6, 6:3, 6:4, 6:2, Pallada Blanco z rezultatom 6:4, 6:2, 6:1. ZFO IIL orodno prvenstvo ZFO za leto 1941 III. orodno prvenstvo bo v soboto in nedeljo, dne 29. in 30. marca t. I., na Jesenicah v dvorani Krekovega prosvetnega doma. Tekmovalci so pri letošnjem prvenstvu razdeljeni v dva razreda, in sicer: v prvi razred, ki tekmuje v obveznih vajah za dvanajsteroboj na drogu, bradlji, konju in krogih ter v poljubni prosti vaji in v poljubnih vajah na drogu, bradlji, konju in krogih; v drugi razred, ki tekmuje v obveznih vajah višjega oddelka na drogu, bradlji, konju in krogih ter v poljubni prosti vaji in poljubnih vajah na drogu, bradlji, konju in krogih. V soboto, 29. marca zvečer, so tekme v obveznih orodnih vajah za oba razreda, v nedeljo dopoldne 30. marca so poljubne proste vaje za oba razreda in poljubne orodne vaje za drugi razred, v nedeljo popoldne so pa poljubne vaje na orodju za prvi razred in ponovitev nekaterih poljubnih prostih vaj (samo za gledalce, ne pa za tekme). O priliki popoldanskih tekem priredita jeseniški Fantovski odsek in Dekliški krožek telovadno akademijo med posameznimi tekmovalnimi točkami. Podroben razpis tekem, kakor tudi ostalo o letošnjem orodnem prvenstvu priobčimo tekom prihodnjih dni. Mreže za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici II. >4 iJdslovanjE psiftlinih iičnili »isžiiu». Resne besede v resnem času Pastirski pismi slovenskih škofov, v katerih se zrcalita sodobna zaskrbljenost in prava rešitev iz današnje stiske Pastirski pismi slovenskih škofov, v katerih se zrcalita sodobna zaskrbljenost in prava rešitev iz današnje stiske. Kakor vsako leto, tako 6ta tudi letos slovenska škofa izdala postni pastirski pismi za leto 1941. Postna pastirska pisma so posebej važna, ker pomenijo nekako središčno točko verske obnove v celem letu. Zlasti pa moremo upravičeno govoriti o važnosti navodil, ki nam jih dajeta oba slovenska vladike, prav v teh letih vojne tegobe in okoliščin, glede katerih bi človek, ki ga nc razsvetljuje spoznanje razodttih resnic, zdvomil in se predal neki lažni neizbežnosti zunanjih dogodkov. Brez Boga boljšega reda v Evropi ne bo V pismu ljubljanskega škofa se razodeva osnovna misel o novem, boljšem redu, ki ga napovedujejo vodilni državniki in vojskovodje od vseh strani. Kakšen bo ta novi red? Točnega odgovora na to vprašanje nihče ne da. V6» le trdijo, da bo novi red boljši. Mi pa dobro vemo, da je izven vsakega dvoma le to, da brez Boga ali celo proti Bogu novi red, ki naj 6e ustvari v Evropi, ne bo nič boljši, ampak slabši, mnogo slabši. Karkoli že pride, potrebno je vedno to, da ravnamo po pravi vesti. Žato pa je treba vest si pravilno vzgojiti. Na to je nekdaj stare Rimljane opozarjal veliki apostol Pavel. V vesti, je zapisana božja postava Vendar pa se more vest motiti, vest lahko , in tako postane človek sčasotna neobčutljiv in težko presoja, kaj je dobro in kaj hudo. Zato je treba vest šolati, vzgajati in izpopolnjevati. Če danes opozarjamo na mnogotere zablode, tolikokrat slišimo odgovor: »Meni vest nič ne očita.« Ali je to mogoče? Glasu vesti končno ne bo mogel človek na noben način pievpiti. Pre| ali slej 6e bo oglasila z vso neizprosnostjo Greh je le v tem, ker se človek nalašč noče poučiti o božjih zapovedih In tako postanejo njegovi grehi ne le posledica slabosti, ampak zakrknjenosti, ki se mu ne v tem ne v onem življenju ne more odjjustiti. Potrebno je torej, da si vest tenkočutno vzgajamo in očiščujemo. Potrebno je tudi, da 6e ne pustimo begat« od ljudi, ki so od božje resnice odpadli. Le na ta način bo zavladal v dušah ljudi mir, ki si ga danes želimo in ki nam ga more prinesti ie Kristus Sveta vera, naše največje bogastvo Kakor je v pismu ljubljanskega škofa najbolj poudarjena misel o notranji skladnosti človeka kot temelju vsega našega mišljenja, hotenja in čustvovanja tako se iz postnega pisma mariborskega škofa dr. I. J Tomažiča zrcali osnovna misel o veri kot temelju vsega našega mišljenja, hotenja in bustvova-nja. Kakor je nekdaj v davnih časih prerok govoril o temi, ki pokriva zemljo in o mraku, ki ovija narode, tako tudi mi lahko danes govorimo o veliki temi, v katero so zašli evropski narodi. Toda, kakor isti prerok jasno fiokazal, od kje bo prišla luč, ki bo razsvetlila narode in njih voditelje, tako moremo tudi mi z neomajno gotovostjo pokazati na izvir tiste svetlobe, ki bo evroj>ske narode zopet pripeljala k sreči in mirnemu sožitju. To je naša vera, ki nam je dana od Kristusa, Boga in človeka, Vendar je treba pomniti na osnovno pravilo: ne zadostuje le verovati, treba je tudi po veri živeti, treba je izpolnjevati zapovedi, ki nam jih vera podaja. In tu se nam nudi različno po vseli starostih po vseh stanovih in strokah število zapovedi, ki od njih bitno zavisi ves razlog pravega krščanskega življenja. In ob tem je podal mariborski škof vrsto praktičnih in jasnih navodil, mimo katerih bodo težko šli tako fantje, kakor možje, tako dekleta, kakor žene, tako 6tarčki, kakor otroci, ne da bj morali bistveno zajemati iz njih vsebine in rasti v novo dobo, k{ se nam napoveduje kot doba katoliškega preporoda, doba Katoliške akcije. AII so pifnCnc bolezni ozdravljive? l*o nad vso važno vprašanje zanima vae, ki bolehajo M astmi, kitari«, n pUutHi. zastaral«* kalija, »služenju, dolgotrajni hrlpavott! la hripi. pa doslej niso našli zdravila. Vii taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo • slikami, izpod peresa gospoda lr. mecLUuituianna. Treba je pisati samo dopisnico (trankirano z Din 2 -) s točnim naslovom na: PUHLMANN A C©., BERLIN 619, niiaaelsfrasse 25-23-8 Oglas leg. od imnlitntv« ioci|alne politike, unlteno odd«l«nie S. br. 2416 od 12. XII. 1933. Tako se nam ob teh pastirskih pismih 6pet odpira vprašanje, ki je bilo v vseh dobah in v vseh krajih vedno znova in znova na dnevnem redu: vprašanje, kako urediti človeško 6ožitje. da bo v njem človek deležen miru, ne pa sovraštva in bratomornega uničevanja. In vedno znova in znova 6e ob tem vprašanju povračamo na isti odgovor: rešitev nam moreta dati le pamet in razodetje: pamet, ki se nam odraža v naši zavesti kot naravni glasilk božjih misli, to je vest, in razodetje, ki nam je dalo našo krščansko vero. Ko se bodo ljudje prepričali o tej resnici in bodo žnjo tudi prežeti, bodo ustvarjeni jx>goji novega, boljšega reda. Velik uspeh Jugoslovanov v Clevelandu Na mednarodni razstavi v Clevelandu so Jugoslovani nastopili z enim najlepših programov Nekak posnetek svetovne razstave v Ne\vyorku v manjšem obsegu se je vršil v Clevelandu od 4. do 19. januarja 1941. Iz ne\vyorške svetovne razstave so prepeljali 28 železniških voz raznih umetnin v vrednosti nad dva milijona dolarjev. Na razstavi so bile zastopane Avstralija, Brazilija, Češkoslovaška, Peru, Jugoslavija, Švica, Anglija, Belgija, Francija, Danska, Madžarska, Romunija, Irak, Libanon, Kanada, Nova Zelandija, Združene države, Turčija, Grčija in Poljska. Ameriško časopisje je z velikanskim navdušenjem pozdravilo program, ki so ga predvajali Jugoslovani na iej razstavi dne 18. januarja. Več kot 9000 ljudi je bilo navzočih, ko so razne jugoslovanske skupine nastopale take izborno, da so Američani pohvalili ta nastop kot enega najlepših, kar jih je bilo izvajanih na razstavi. Ob tej priliki je nastopil kot glavni govornik jugoslovanski poslanik dr. Konstantin Fotič, katerega je predstavil navzočim konzul dr. James Mally, ki je v lepo zamišljenem pozdravnem govoru podal kratko zgodovino ameriških Jugoslovanov, ki so s svojimi velikimi možmi mnogo doprinesli k razvoju Združenih držav. Poslanik dr. Fotič se je nato v angleškem in srbskem jeziku toplo zahvalil elevelandskim Jugoslovanom, ki so pomagali pri lepi razstavi umetniških del. Iz programa naj omenimo le nekatere nastope: Z velikim navdušenjem so poslušali gdč. Vinko Ellesin, ki je pela krasne narodne pesmi ob spremljavi tamburaškega orkestra Halik. Enako navdušeno je bil pozdravljen srbski pevski zbor Njegoš. Pevska zbora Zvon in Slovenija sta pod vodstvom g. Ivana Zormana skupno zapela »Nazaj v planinski raj< in »Triglav«. Občinstvo ni moglo prehvaliti krasnega nastopa in lepega petja slovenskih zborov. Narodne plese so nato predvajali štirje pari afntov in deklet iz fare Sv. Vida. Na harmoniki jih je spremljal Blaž Hace. Občinstvu je posebno ugajalo, ker so bili napravljeni v narodne noše. Nato so nastopile še druge mlade plesalke, oblečene v narodne noše, in plesale narodne plese. Igral jim je mladi Vinko Globokai. Te deklice so članice podružnic Slovenske ženske zveze. Mnogi so se izrazili, da kaj takega še nikdar niso videli. Najbolj navdušeno so pa pozdravili mlada plesalca Tini in Lilian Ulle, ki sta stopila po nastopu k loži, kjer sta sedela poslanik dr. Fotič in konzul dr. Mally, ter jima pripela dišeče rdeče nageljne kot simbol slovenske ljubezni. Tudi dekliški Baragov zbor pod Vrostvom gdč. Eleanore Karlinger je krasno zapel nekaj slovenskih pesmi, končno pa še impozautno »God Bless America«. Tako so naši rojaki v tujini s svojim sijajnim nastopom zopet vzbudili veliko zanimanje raznih narodov za našo lepo domovino. Brez dvoma je bilo treba za izpeljavo tega programa ogromno truda. Obveščeni smo, da je naš konzul g. dr. Mally ogromno časa žrtvoval, da se je slovenski program na tej razstavi tako sijajno izvedel. Lahko si mislimo, koliko truda in potov je moral g. dr. Mally napraviti. Tudi drugače v vsakem oziru g. konzul pomaga našim izseljencem kar največ more, zato je jMti ( t ( \ 1» ) \ O t' <> 1» \ <[ $n 9od To priljubljeno slovensko zgodovinsko povesi bomo zaieli prioblevati prihodnjo nedeljo, dne 9. marca 1941 Zato naroiite »SLOVENCA naša prijetna dolžnost, da se mu kar najtopleje zahvalimo za veliko njegovo razumevanje dela za naš narod in našo domovino. Teden za tednom obiskuje razne naše prireditve, kjer navdušuje ljudi in jih vzpodbuja za nadaljnje narodno delo. Iskreno se zahvalimo tudi njegovi soprogi ge. Ivanki, ki mu je izvrstna sotrudnica pri težkem delu za izseljence in je našim ljudem v tujini v veliko pomoč tako z nasveti, kakor tudi dejansko. Gosp. konzul dr. Mally je tudi v odboru, ki je določen, da postavi meseca junija v kulturnem vrtu spominsko ploščo v spomin uredniku Alojziju Pircu. To bo bronasta plošča s Pirčevim reliefom in bo postavljena polejj Cankarjevega spomenika na kamenito steno. Veseli smo, da imajo naši izseljenci tako izbornegn konzula. Čestitamo mu k sijajno uspelemu programu umetniške razstave v Clevelandu, prav lako pa tudi k njegovim lepim uspehom med našimi izseljenci. V Prehranjevalnem odboru ni pekov Kaj pravite, g. urednik, k včerajšnjemu članku v Vašem cenj. listu o sestavi prehranjevalnega odbora mesta ljubljene. Za pravilno funkcioniranje tako važne ustanove je potrebno, da sodelujejo vsi stanovi, ki so zainteresirani na pravilni prehrani prebivalstva v današnjih težkih časih. Gotovo ste, g. urednik, opazili, da v tem odboru ni nobenega zastopnika pekovske obrti, ki je temeljni steber v prehrani prebivalstva vsake moderne države. Kaj pravite, kakšen greh si je naprtil ta sicer uvaževani obrt, da je danes pri nas tako zapostavljen in na poti popolnega uničenja. Če imajo danes najrazličnejše ustanove in korporacije pravico do zastopstva v tej danes tako važni organizaciji — ima to pravico gotovo tudi pekovski obrt. Če so že morali biti peki v stari Ljubljani obrtniki druge vrste, ko so jih »tunkali« v Ljubljanico zato, ker so majhne, zemlje pekli, na j bodo vsaj v sodobni Ljubljani enakopraven član modernih cehov in naj jih ne »potunka-jo< popolnoma zato, ker morajo peči koru/": kruh. Elektrifikacija Dravskega polja Dravsko polje je eno najlepših in najrodovit-nejših krajev naše Slovenije, čez katero dominira častitljiva Ptujska gora. Prebivalci teh krajev so dokaj gospodarsko trdni in razumni, so željni tudi napredka, zato se že nad 20 let borijo za elektrifikacijo teh krajev, zavedajoč se, da elektrika priti nese pošteno luč v hiše, napredek v kmetijstvu z izkoriščanjem tehničnih pridobitev, izboljšanje higienskih razmer v hiši in družini, asanacijo vasi ter omogoča naselitev industrije in obrti med nami, ki smo v neposredni bližini Maribora in Ptuja. Zlasti pa potrebuje elektrifikacijo znamenita božja pot na Ptujski gori; tu sem prihaja letno nao 30.000 romarjev in izletnikov in vsako leto priredi izlete semkaj na Goro nad 60 raznih šol, potenj koliko tujcev in tudi inozemcev prihaja semkaj občudovat zgodovinsko svetišče in lepoto narave. Toliki romarji, izletniki in tujci pa nimajo ponoči poštene luči in da ne govorimo o drugih nedostatkih; je namreč čudno videti, ko se ob shodih gnete okrog cerkve in po trgu na tisoče ljudi, pa vse brez razsvetljave; razen tega ni na Ptujski gori pitne vode, kar je silno hudo v poletnih mesecih in ko prihajajo izletniki in romarji. Ko bo pa prišla elektrika, bo Higienski zavod v Ljubljani zgradil vodovod. Imamo na Ptujski gori Zdravstveni dom. pa kaj bo ta, ko nima ne vode, niti kopalnic. Razvoj industrije v teh krajih, zlasti v Majšperku, je močno odvisen od napeljave električne energije. Zato se zavedamo, kako ogromnega pomena je napeljava elektrike za Dravsko polje in Ptujsko goro. Na mnoge prošnje in intervencije je elektrarna Fala v Mariboru že načelno pristala, da zgradi daljnovod od Rač preko Cirkovcev, Sv. Lovrenca do Ptujske gore. Zadružna elektrarna v Ptuju je potem pripravljena izgraditi lokalna omrežja in izvesti napeljavo, in to s prispevki interesentov, podporo banovine in podporo zadruge same. Obračamo se danes na vse odločujoče činitelje, zlasti na bansko upravo, elektrarno Fala, Zadružno elektrarno v Ptuju, s prošnjo, da se takoj prične z delom za elektrifikacijo teb krajev, ker so vsa pripravljalna dela že končana in predpisani prispevki tudi že pobrani, da tako tudi prebivalci Dravskega polja pridemo že enkrat do toliko zaželene in potrebne elektrike. Vojnim oškodovancem Odbor vojnih oškodovancev dobiva noeo. '• in jionovno pisma, s katerimi se vojni oškodo vanci bridko pritožujejo, da še ni rešeno vprašanje odškodnine za škodo, prizadejano jim pred več kakor 20 leti v zadnji svetovni vojski, in odločno zahtevajo pojasnila o sedanjem stanju le za nje važne zadeve. Naravno je to nejjovoljno raz|X)loženje teh nesrečnih vojnih oškodovancev, ki še danes trpe na posledicah vojne, in čim dalje tem težje čakajo na odškodnino, posebno pri sedanji draginji in v sedanjih razburjenih in negotovih časih, zaradi česar je postala zelo nujna rešitev niili odškodninske zadeve. Zato se je podpisani odbor ponovno ustno in tudi pismeno obrnil na merodajne osebe za rešitev te vojno odškodninske zadeve. Ljubljanski in mariborski odbor vojnih oškodovancev sta jioslala tudi visokemu kraljevemu namestništvu prošnjo za končno rešitev uredhe za likvidacijo in plačilo vojnih odškodnin predloženo gospodarskemu finančnemu odboru. Podpisani odbor ima utemeljeno nado. da pride do te rešitve navzlic izrednim razmeram, jiovzročonim po sedanji vojski, ki so gotovo tudi vplivali na to. da zadeva vojne odškodnine še ni rešena. Podpisani odbor ne bo mirovai. dokler ne dobe vojni oškodovanci odškodnine za vojne škode, kakor so io dobili oškodovanci v drugih evropskih državah in pri nas vojni oškodovanci iz bivšo Srbije in Črne gore. Toliko v vednost vojnim oškodovancem I — Odbor vojnih oškodovancev. novice Koledar Nedelja, 2. marca: 1. postna; Noža Praška, devica; izvolitev lJija XII. Ponedeljek, 3. marca: Marin, mučenec; Kuni- gunda, cesarica; Kelidonij, mučenec. Torek, 4. marca: Kazimir, spoznavalec; Lucij I., papež in mučenec; Uadrijan, mučenec. Letopis 2. marca 1354. leta so Turki pod Orhanovim sinem Sulejmanoni zasedli od potresa porušeni Galipoli. S tem je turška sila v Evropi dobila trdno oporo, kar so kmalu občutili balkanski narodi. Srbi so se zaman skušali upirati, v bitki ob Marici jeseni 1371. 1. je bila njihova vojska uničena; še tež ji udarec pa jib je zadel na Vidov dan 1. 1389. na Kosovelu polju. Cvet srbske vojske s carjem Lazarjem je obležal na bojišču. 1396. leta pa so Turki pod Bajazitoni že razbili veliko križarsko vojsko cesarja Sigmunda pri Nikopolju ob Donavi. 2. marca 1458. leta je bil po smrti Ladislava Postoma izvoljen za češkega kralju Jurij Podje-bradski, ki se je ukvarjal z velikimi načrti za dvig svoje domovine. To je tudi zadnji narodni vladar; na češkem prestolu mu sledita še dva vladarja iz poljske dinastije Jagelon-cev, nato pa 1. 1526. Habsburžan i. 2. marca 1572. leta je nadvojvoda Karel na de- želnem zboru v Gradcu izjavil, da podeljuje gospodi in viteštvu ne le za njihovo osebo, ampak tudi za njihove družine in podložnike popolno svobodo vesti iu bogoslužja. Le mesta in trgi so bili te svoboščine izvzeti. Izjavo nadvojvode Karla so pozdravili vsi protestanti po deželah Notranje Avstrije kot velik uspeh svojo cerkvene politike. Dejansko so bili sedaj podložniki na plemiških posestvih prepuščeni vplivu svojih luteranskih gospodarjev, ki so jih z raznimi sredstvi skušali pridobili za protestantizem. Dogodki leta 1572. pomenijo važen mejnik v verskem razvoju naših dežel; stanovi so se sedaj lotili organizacije luteranske cerkve in šolstva. 3. marca 1861. leta je car Aleksander II. pod vpli- vom gospodarskega razvoja in v želji za notranjo ureditvijo države ter njenega napredka proglasil osvol>oditev ruskega kmeta. Kmet je takoj dobil osebno svobodo; hišo z gospodarskimi poslopji ter del zemlje pa je lahko odkupil od graščaka. Odkup zemlje je financirala država; da bi preprečila proletarlzacijo kmeta in si zagotovila plačevanje davkov — plemič je oslal še vedno davka prost — vlada ni dala zemlje posamezniku, ampak vaški občini »miruc. Mir je v določenih presledkih dodeljeval zemljišča posameznikom v užitek. Ta ureditev je v glavnem ostala do revolucije in omogočila sovjetom urejanje kolhozov, saj ruski kmet ni bil ne prej ne poslej lastnik svoje zemlje. Odtod tudi izredno majhen donos ruske zemlje, ki je po rodovitnosti ena prvih na svetu (črnozjom!). 8. marca 1878. leta so sklenili Rusi s Turki mir v San Štefanu. Iz večjega dela evropske Turčije je bila ustanovljena kneževina Bolgarija, ki je segala od Donave do Kgejskega morja in od Črnega morja pa do Drima; za dobo dveh let bi jo nadziral ruski komisar s posadko 50.000 mož. Skoraj za trikrat je bila povečana Črna gora. Rusija ie dobila nekaj ozemlja v Aziji, zlasti Kars in Batum, v Evropi pa Dobrudžo, ki jo je dala Romuniji v zameno za Besarabijo. Rosna in Hercegovina naj bi dobili samoupravo, Romunija, Srbija in Črna gora naj bi postale neodvisne. Srbija, ki se je v dveh vojnah izčrpala, je dobila samo niško in topliško okrožje; Pirot in Vranje, ki so ju Srbi z orožjem osvojili, pa sta obenem z večjim delom stare Srbije in Macedonije pripadla Bolgarom. Rusija je Srbe hladno žrtvovala, oni so namreč spadali v avstrijsko interesno sfero. Pa ne samo Srbi, marveč vsa Evropa je bila nezadovoljna s tem mirom, najbolj Angleži, tako je prišlo do kongresa v Berlinu, ki je pa Balkan drugače uredil, kot so mislili Rusi; zlasti so zmanjšali Bolgarijo, obsegala je le ozemlje med Donavo in Balkanom ter sofijsko planoto; Srbom so priznali Niš, Toplico, Pirot, Vranje, vse ostalo ozemlje južno od tod pa je ostalo turško. 8. marca 1918. leta je bil podpisan med Nemci in Rusi mir v Brest Litovsku. Ruska boljševiška vlada je morala odstopiti vse obrobno pokrajine, toda nemški zlom na zahodu je ta mir razveljavil, končne meje na vzhodu Evrope so nastale šele po poljsko-ruski vojni. Ali ste že narožili letošnje Mohorjeve knjige? Novi grobovi + V Tovorniku v Sremn je umrl v visoki starosti 90 let Stjepan Šijakovič, oče splošno znanega brivskega mojstra Mate Šijakoviča. Naj v miru počiva! ca Osebne novice = Odvetniški izpit je napravil pri apelacij-skeni sodišču v Ljubljani g. dr. Marko 1'ajnič vz Ljubljane. Mlademu gosp. doktorju iskrena čestitamo. =. Odvetniški izpit je napravil pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani g. Franjo Kranjc iz Celja. Čestitamo! = Poročilo sta se včeraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani gosp. Rudolf Snoj, stavec, in gdč. Pavla Traven, uradnica, oba usiužbenca Jugoslovanske tiskarne. Želimo jima obilo božjega blagoslova! = Zn vršilca dolžnosti jnvnegn notarja na Brdu pri Lukovici je zaradi smrti dosedanjega javnega notarja g. Kende Josipa postavljen dosedanji njegov namestnik g. P eter lin Stanko. Drufbe, ki so zavezane lavno polagati ritCune, opozarjamo na nove davčne tiskovine, ki so izšle v založbi Jugoslovanske Kn|I-garne v Ljubljani: Prijava za družbeni davek. Obrazec A - Prijava za razdelitev osnovnega, oziroma minimalnega družbenega davka med občine. Obrazec B din 2. Prijava za dodatni davek (poslednji odstavek člena 86., I.) 2 din. Seznamek razdeljenih dobičkov, zavezanih dodatnemu davku iz poslednjega odstavka v točki I. čl. 86 zakona o neposrednih davkih, 1 din. — Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesta pogodbenih zdravnikov v Mislinji, Beltincih, štrigovi, Fari pri Kočevju, eno mesto zdravnika-uradnika 1. plač. stopnje za splošno prakso v Mariboru in eno mesto zdravnika-uradnikn zn higijeno dela in poklicnih bolezni v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj je do 22. marca t. 1. Za doma kuhano milo prodaja lužni kamen in ostale dodatke drogerija Kant, Ljubljana, Židovska ulica 1 Preizkušeno navodilo na razpolago Ob priliki letošnjih smuških poletov mi prihaja na misel dotivljaj. Lansko leto je bilo. Pod plani-ško skakalnico sem stal zgneten med mnoiico in občudoval drzne fante, ki so zdrveli po naletu z vraijo brzino, se za trenutek skrili, da je bil pogled lepši, ko so kot orli zajeli zrak in merili globino. Dih je gledalcem zastajal ob lelih llradla, Berauer ja, Klančnika, Novšaka ..., masa se je zganila, ce je opazila pri skakalcu majhno kretnjo negotovosti, ki hi lahko poslala usodna. Iz zvočnikov vnovič odmeva glas napovedovalca: »Skače Finigar Hudi, član Fantovskega odseka Kropa«... Zraven mene stoječa gospodična se zgane, skloni se k tovarišici in ji zlobno, polglasno prišepne: »Da bi vsaj padel!* Finigar ie drsi po naletu, gospodična obrne zaničljivo glavo proč, ker jo najbri bole uspehi tega drznega fanta. Nevite-ika, nečastna ielja iz ust gospodične, kateri se je na smučarskem dresu blestel znak viteške organizacije. Danes ne bodo potrebne take neviteške lelje. Finigar se je res poškodoval na treningu, še prej pa je postavil nov jugoslovanski rekord in s tem dokazal zdravje oraanizacije, katere član je. — Mesečna rckolekcija za duhovnike t dežele bo izjemno prvo sredo tega meseca, t. j. 5. marca v »Domu duhovnih vaje v Ljubljani. Začetek točno ob pol 10. dopoldne. K obilni, udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljilbljane, zlasti še člani Apostolske unij6. '" — Vodstvo Solezijonskega zahoda MaVfMf-šče v Soboti vljudno prosi, da se blagovolijo javiti vsi tisti bivši gojenci zavoda, ki imajo ze svoj poklic, ali pa so na višjih in strokovnih šolah. Vodstvo želi, da se tudi v Soboti ustanovi zveza bivših salezijanskih gojencev. Prvi sestanek bi bil v torek po Veliki noci. Ali ne bi bilo bolje, da bi bil sestanek na velikonočni ponedeljek? 32. DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejma 10. marca 1941 Blago pošljite na naslov: Ljubljana - „P1VJA KOŽA" — Velesejem — Koča pri Triglavskih jezerih je oskrbovana od sobote dne 1 .marca dalje. V zimski seziji so na razpolago kurljive sobe z dvema, ali eno posteljo ter toplo kurjeno ležišče za 15 oseb. fa postojanka je v zimskem času pri-: mern& za daljše bivanje. Okrog prijazne planinske koče je veličasten smučarski raj, ki nudi krasne zložne sprehode, ugodna vežbali-šča in mnoge raznovrstne izlete. Že tik pred kočo je majhen prostor za vežbanje za manj izurjene smučarje, lep in precej obsežen smučarski svet na severozapadni strani v breg Z" redkimi macesni. Dostop je ali mimo »Zlato-roga« in čez Komno ali od sv. Janeza skozi Suho in čez Ovčarijo. Krasni so izleti iz te postojanke: K Zelenem jezeru pod Ilribaricaini, od koder je imenitna smuka nazaj grede ali čez štabce na Ovčarijo, Dedno polje in tja preko na Vogar. Na praznik sv. Jožefa dne 19.'i marca bo tudi že oskrbovana Staničeva koča pod Triglavom in bo takrat že mogoč prehod s smučmi preko Hribaric, tako da morejo turisti iz doline Triglavskih jezer presmučati prostrana visokogorska smučišča v Triglavskem pogorju. Ako želite informacije o bivanju v dolini Triglavskih jezer, se obrnite na društveno pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. Gg. pridigarji duhovnih vaj in misijonov! Včeraj je izšla dinarska knjižica: »Le eno je potrebno«, prav primerna za pripravo vernikov na duhovne vaje ali sv. misijon. Spisal io je urednik »Knjižic« dr. Franc Knific. Ista zbirka ima v zalogi veliko knjižic, ki bi v množicah vržene raca Vaše poslušalce resno pomagale pri Vašem težkem delu pri duh. vajah ali svetem misijonu. N. pr.: »Najhujša nesreča« (smrtni greli), »Vsak up pustite« (o peklu) in še toliko, toliko drugih, saj ima zadnja knjižica zaporedno številko t?1}. Pri večjem naročilu navadni popust. — S 15. marcem poteče rok, ki je določen za pošiljanje rešitev uganke v Družinski pra-tiki. Kdor bi še hotel tekmovati, pa niinn letošnje pratike, je še lahko naroči v Jugoslov. knjigarni ali v prodajalni Ničman v Ljubljani, dobi se pu tudi v Mariboru. — Iz Zavetišča sv. Jožefa v St. Vidu nad Ljubljano je izginil 28. februarja Pergament Jurij, rojen 31. avgusta (927 v Raščanih, občina Imotski v Dalmaciji. Visok je 135 cm, črne polti, črnih las, ostrižen. Kdor bi o njem kaj zvedel, ali ga videl, je nnprošen, da to sporoči Zavetišču sv. Jožefa v St. Vidu nad Ljubljano. — Dvodnevni tečaj zn škropljenje sadnega drevja bo 3. in 4. marca na Banovinski kmetijski šoli v Rakičanu. Tečajniki imajo v šoli hrano in stanovanj*. — Avto se je vdrl do osi v šolski ulici v Soboti. Morali »o g« razložiti in so ga šele potem z veliko težavo spravili naprej. Ceste v Prekmurju so namreč brez trdegu kamnitega cestišča, zato jih spomladunsko deževje tako zmehča, du se težki vozovi pogreznejo do pol metra v bluto. luka je bila te dni Šolska ulica v Soboti, nu katero so na.vozili več voz debelega rečnega gramoza, ki pa je kar vtonil v mehkem cestišču. Nobeno nasipunje nič ne pomaga, ker cesta ni grajena, hklino upanje nu izboljšanje prometa je lepo spomladansko vreme, ko se bo cesta toliko utrdila, da se ne bo več vdirala. Ker v Prekmurju ni gramoza, ga je treba dovažuti iz oddaljenih kamnolomov za precej drag denar. Potrebno bo zato, da se zniža železniška tarifa za prevoz gramoza, ker bo z zmanjšanjem kreditov za vzdrževanje cest, uvoz grumoza še bolj omejen, ceste pa bodo še slabše. Darujte za starološkl »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana — Zagrebške Slovence opozarjamo na koncert narodnih in umetnih pesmi, ki ga priredi Pevsko društvo iz Brežic dne 16. murca t. 1. ob pol petih v Frančiškanski dvorani na Kaptolu štev. 9. Ker je zanimanje za ta koncert izredno veliko, se priporoča, da si vstopnice čimprej priskrbite. Obiskovalci sv. Roka jih dobe pri prodajulcu »Slovenca« pri sv. Roka, ostali pa v trgovini Leo Gantar, ulica Pod zidom (pri »Tržnici«), — Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni) prično 3. marca. Prijave sprejema — »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. Največja strojepisnica — 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago! — Zveza šoferjev Dravske banovine v Ljub- I l.jani ima svoj redni letni občni zbor dne 2. 1 marca t. 1. ab 9. v salonu restavracije »Pri Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. — Portret Dr. Antona Korošca. Akakadem-ski kipar Tine Kos je izdelal portret D. Korošca, ki je razstavljen v izložbi Jugoslovanske knjigarne. Mojster Kos je že ob priliki naročila monumentalnega kipa Kneza Koclja za narodno skupščino, ko se je mudil v Belgradu, gojil željo, da upodobi našega velikega politika in državnika ter ga zaprosil, da bi ga portretiral. Dr. Korošec je mojstra Kosa zelo prijazno sprejel, saj je ob vsaki priliki podpiral našo upodabljajočo umetnost, toda portretiranje je z izgovorom, da nima časa, odklonil. Ker je odklanjal portretiranje vsakemu umetniku, nimamo izza njegovega življenju nobene umetniške podobe. Sedaj se je mojster Kos oddolžil v imenu slovenske umetnosti in ustvaril plastično podobo iz njegove najlepše zrele dobe. Iz obraza velikega voditelja sije ljudo-mila duša in odločnost klasičnega tribuna. Karukterizacija portreta je mojstru Kosu kar najbolje uspela. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. — Poverjeništvo »Zveze tekstilnih strokovnjakov Kraljevine Jugoslavije« — Ljubljanske krajev, skupine: vabi vse obratne nameščence, obrutovodje, mojstre, kemike, tehnike iz tekstilnih tovarn v Ljubljani, Št. Vidu, Jaršah, Litiji, Doimžalih, Medvodah itd., da se zanesljivo udeleže zborovanja »ZTS«, ki bo v nedeljo 9. marca v Ljubljani ob 9 dop. pri »Šestici«, nasproti nebotičnika. Istega dne popoldne — 9. marca ob 14 se vrši enako zborovanje v Kranju v hotelu »Jelen«. Vse obratne nameščence kranjskih tekst, tovarn pozivamo, da se sestanka zanesljivo udeleže. Poverjeništvo. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. t. m. je objavljen »Ukaz o spremembi uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe«, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih«, »Pravilnik za izvrševanje uredbe o ustanovitvi sklada za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in izterjavi davkov«, »Pravilnik o ravnanju s kontrolnim skludom oddelka za davke ministrstva za finance in njegovi uporabi«, »Pravilnik o postavljanju in delu veterinarskih pripravnikov-volonterjev v resoru ministrstva za kmetijstvo«, »Navodilo o uvedbi evidence zalog, proizvodnje, prodaje in cen kartelirone-ga blaga«, »Posebno navodilo za pošiljanje po-podatkov o zalogah, prodaji in cenah karteli-ranih proizvodov«, »Odločba o priznanju vzorčnih velesejmov v Ljubljani«, »Odločba o priznanju vzorčnih sejmov Zagrebškega zbora«, »Navodilo o prepovedi zviševanja cen predmetov pod kontrolo«, »Odločbe o činu raznih strokovnih šol«, »Uredba o spremembi uredbe o občinskih uslužbencih« in »Naredba o dopolnitvi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem«. Banovinski zdravnik dr. Stane Skul) se Je preselil v Kranj in ordinira v palači pokojninskega zavoda. Vbod s Koblarjeve ulice — Prikrojevalni tečaj za krojače v Ljubljani, ki ga priredi kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje šole v Ljubljani (soba 10, drugo nadstropje), se prične 5. marca t. 1. ob 18. Interesenti se do dne otvoritve še lahko priglase pri kr. banski upravi, Erjovčeva ulica 12, oziroma pri otvoritvi tečaja vodji tečaja, obrtnemu učitelju AL Knafelju. NGGAVICE ZA KRCNE ŽILE ter PASOVE ZA KILO DOBITE V D R 0 G E RIJ S EMONA _IV. KANC, LJUBLJANA, NEBOTIČNIK — Opozorilo. V zvezi z ministrsko uredbo o prometu z gumami za motorna vozila z dne 12. oktobra 1940, SI. list št. 553-84, izvršilnim pravilnikom k tej uredbi z dne 28. dec. 1940, Služb, list št. 43-6 iz 1941 in razglasom z dne 10. jan. 1941, VIII. št. 216-4, pril. k SI. listu kos 5 iz 1941 opozarja kr. banska uprava interesente, da je razpoložljiva množina gum za motorna vozila jako majhna in jih najbrž sploh ne bo vrč mogoče dobiti. Zaradi tega se nuj to upošteva v prošnjah za dodelitev gum. Iz istega razloga je potrebna tudi čim več.Ta šted-nja z gumami. Dalje se opozarjajo Interesenti, da prihajajo po predpisu za dodelitev gum za moloma vozila v poštev v prvi vrsti avtobusna podjetja, ki prevažajo tudi pošto, in podjetja, ki prevažajo vojaško blago, šele za temi podjetji prihajajo v poštev ostali interesenti, ki pa jih je tudi treba razporediti z vidika javnih interesov. V vsakem primeru ima vozilo na po- Obisk, u, 3.f marec Danes je izšla nova, po vrsti že tretja številka letošnjega letnika »Obisku«. Ta družinski mesečnik se uveljavlja čedalje lepše in je postal v morsikakŠnem domu že prijatelj, ki gu ni mogoče pogrešuti. Na naslovni struni se tokrat oziru v gledalca jubilant F. S. Finžgar, ko sedi pred planinskim pribežališčem »Murka« jiod Stolom. Nu drugi struni ovitka srečamo naslednika dr. Korošca, dr. Frunca Kulovcu, Finžgarja v pogovoru z O. Zupančičem in Rihardu Jakopiča, na predzadnji struni so prizori iz filmu »Nismo edini«, nu zudnji pa nam ljubka punčka oznanja, da prihaja pomlud. V običajni ilustrucijski prilogi sredi številke nujdemo »Narodne noše«, posnetek SI. Smoleja, vrsto umetniških fotografij dr. Branka Kojiča, Kor-niča, Cizlja in Savova, dalje »Starinsko slovensko kraško domačijo v Kobdilju« ter prizore iz dveh del v ljubljanski Drumi. Vse polno je seveda med tekstom v tej številki še slik, risb in fotografij. Tokrat je v omenjenem pogledu revija še fjogatejšu kot običujno. Na prvi struni je Finžgarjev rokopis iz dramatičnega prizora »Na Gosposvetskem polju«. Po Mihi Malešu okusno ilustrirana novela De-beljaka, V. »Križ pod Klancem«, kaže veliko pripovedniško nadarjenost pisca. B. Gvardijan-čič je prispevni »Slike s Krusu«. Niko Kuret priobčuje nadaljevanje prevodu novogrškega romana »Amaryllis, sladki cvet.« Na dveh straneh dalje »Obisk« prinaša ilustracije iz perečega poprišča »Bela Tunizija«. Dalje je priob-čen kratek oris knjige, ki jo je napisal o pokojnem nadškofu Jegliču msgr. Jože Jagodic. Mirko Javornik prinaša pod naslovom »Shakespearove skrivnosti« izvleček iz najzanimivejših odstavkov iz Baconovega-Shakespearovega življenja s šifriranjem po dveh vrstah črk — po delu slovitega Cartierovega dela. To nadvse zanimivo pripovedovanje je bogato opremljeno s slikami iz filma »Sen kresne noči«. Sledi za-glavje »Letošnja smotrna moda za pomlad, »Moderne pričeske«, »Deset dobrih nasvetov gospodinj«, »Kuhinja in gospodinjstvo«, tako da je ustreženo posebe tudi ženskemu svetu. Izredno mikavno se bere »Romantičen potopis v starem slogu« — »Na Koprivni«, ki ga je napisal Maks Jeza. »Jumbov« prispevek je že tradicionalen — tokrat je na vrsti »Zanimivo mesto N...« Spet je v »Obisku« kopica ilustriranih posrečenih smešnic. S. Plut priobčuje »Obisk iz vesolja«, spis o izpodnebnikih. Prijatelje senzacij bo privezal k pozornosti »Smrtni nauk« iz poglavja »Scotland Yard na delu«. Šahisti se bodo kajpada pomudili ob svojem stalnem kotičku. Izredna je reportaža v slikah »Žena in kača«, ki kaže burmansko svečenico, kako pripravi kraljevo kobro do tega, da jo lahko poljubi. Običajni slikani »kriminal« nosi zaglavje »Ne želi tujega blaga«. Mnogo preglavic bodo v pričujoči številki razboritim glavam prizadejale »Uganke«. Ob kraju ima tokrat »Obisk« spet rešitve ugank in šahovskih problemov ter opozarja na našo odlično knjižno zbirko, ki nosi naslov »Naša knjiga«. »Obisk se naroča pri upravi »Obiska«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica, trgovina Ničman. Celoletna naročnina znaša 72 din. kar je pri imenitnem gradivu, ki ga ta družinska revija prinaša prav malo. gon z dojnačim gorivom prednost pred vozilom na bencin ali. nafto. — Želfezne križe v oknu je razmaknil in se splazil v žitno shrambo pri nekem posestniku v žepovcih Ivan Dobrovnik iz Prevalj, ki je bil že osemkrat kaznovan zaradi različnih tatvin. Iz žitne shrambe je iznosil precejšno količino ovsa. Pred okrožnim sodiščem v Soboti je bil obsojen na 11 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let. TPD odklonila sporazum Ljubljana, 1. marca. Po neuspeli drugi poravnalni razpravi med strokovnimi organizacijami, na katerih ni prišlo do sporazuma, dasiravno so bile zahteve organizacij utemeljene z uradnim indeksom porasta cen, so se vse strokovne organizacije obrnile s posebnim dopisom na Trboveljsko premogokopno družbo in so jo zaprosile, naj pristane, da spor med obema strankama reši posebno razsodišče, ki je predvideno v smislu zakonskih uredb za take primere. Te dni pa so strokovne organizacije dobile od TPD odgovor, da je družba obrazložila svoje stališče že pri obeh mezdnih razpravah v poravnalnem postopku. Družba sinatra, da ni nikakega pričakovanja, da bi mogli priti pri razsodiščnem odboru do kake sporazumne rešitve in zaradi tega ne ugodi želji organizacij, da se spor prepusti v rešitev razsodišču. Družba trdi, da je pri mezdnih razpravah dokazala, da je vedno polagala največjo pažnjo na to, da se ugodi vsem upravičenim željam delavstva, mnenje strokovnih organizacij pa je tukaj dosti drugače. Ako je Družba prepričana, da je njeno stališče pravilno, tedaj naj se odloči, da pristane na raz-sodiščni odbor, kakor so tudi delavske organizacije pripravljene, da ee spor na ta način reši. Zdravstvena akcija v Slovenskih goricah Te dni se je zaključila v Vučji vasi socialno zdravstvena akcija, ki jo prireja v obmejnih severnih krajih Higienski zavod v Ljubljani s sodelovanjem »Društva prijateljev Slovenskih goric«. Aacija je združena s potujočo higiensko razstavo in z zdravstvenimi predavanji ob predvajanju poučnih skioptičnih slik in filmov. Ob zaključku razstave so bile revne matere obdarovane s potrebščinami za nego in oskrbovanje dojenčka in otroka. Vsa ta darila je požrtvovalno nabrala predsednica »Društva prijateljev Slovenskih goric« ga. Majcenova, soproga g. podbana. Prebivalci tuk. šol. okoliša se s hvaležnostjo zahvaljujejo Higienskemu zavodu za tako uspešno zdravstveno akcijo, gdč. zaščitnima sestrama za vso požrtvo-valost in lepe besede. Želimo, da bi se taka akcija vršila vsako leto, ker se dobro zavedamo, da je pravilna skrb in nega otrok prvi pogoj uspešne bodočnosti našega naroda. Polzela V četrtek, 20. febr., je mirno v Gospodu zaspal v Ločici pri Polzeli g. Anton Kolšek. Bil jc zaveden in globoko veren slovenski kmet, član ločiške gasilske čete ter odbornik občine in posojilnice. Ločiška gasilska četa mu je skazala zadnjo čast s tem, da je stražila njegovo mrtvo truplo, ko je počivalo na mrtvaškem odru. Kako priljubljen je bil med Polzelani je pokazal njegov pogreb. Bog mu bodi milostljiv plačnik. Njegovi družini izrekamo iskreno sozaije. p DUBD4N4 Križi in težave kolesar, ev Kolesarji so odlašali. Kakor smo že večkrat objavili, je bil ves februar določen za vsakoletno redno prijavo koles. Do 18. februarja je bilo treba prijavljati kolesa po določenem redu, od 18. februarja naprej do konra meseca so pa lahko vsi zamudniki prišli na vrsto. Je že tako, da tisti ki odlaša, odlaša do zadnjega. To so dokazali tudi številni kolesarji, ki ves mesec niso mislili na prijavo kolesa. Večina pa jih vendarle vedela, da je brez kazni mogoče prijaviti kolo le še 28. februarja. Zato so doživele včeraj policijske stražnice kakor tudi osrednja prijavna pisarna na upravi policije naval, kakršnega v vsem mesecu še ni bilo. Pred pisarno na upravi policije je stala dolga kača vse dopoldne in še v prvih popoldanskih urah. Ce človek ne hi vedel, zakaj gre, bi mislil, da delijo bel kruh brez kart in še zastonj. Tudi vse policijske stražnice so imele obilo dela. Vsaj eden od stražnikov je moral ves dan žigosati in potrjevati prijavne pole in vpisovati potrdila v kolesarske knjižice. Okrog vsakega stražnika pa je nastala kar majhna pisarna. Zamudniki so namreč večinoma kar sproti izpolnjevali prijavne pole in ni nič čudnega, če je na nekaterih pisarniških mizah v stražnicah v črnilnikih celo zmanjkalo črnila. Čeprav ni točno znano, koliko kolesarjev je prijavilo svoje konjiče zadnji dan, lahko povemo, da cenijo število prijav, oddanih zadnji dan, na okrog 2000, kar pomeni približno desetino vseh koles, ki so v Ljubljani. Odlašanje se je marsikomu bridko maščevalo, saj je bilo treba šteti denar in kupiti kolek, kar ni bilo lahko, saj je bilo prav zadnjega v mesecu. Dobro kupčijo pa so napravifc trafike v bližini stražnic. Ves dan so hodili kolesarji kupovat 5 dinarske kolke, ki so jih nato nalepili na prijave. Zamudniki, ki zadnji dan v februarju niso prijavili koles, bodo že morali plačati občutno kazen, ki se bo spregledala le v dobro utemeljenih in opravičljivih primerih. Novacvetličarna je otvorjena v PreSernovi ulici 34 nasproti drogerije Gregorič pod vodstvom gospe Herte Printlc najmlajše hčerke znanega umetnega vrtnarja g. Herzmanskeua, kar ie že samo na sebi dosti jamstva za odlično in strokovniaško postrežbo. Zato novo podjeije cenj. občinstvu toplo priporočamo in želimo mnogo mpeha. dvorani mestnega poglavarstva. Obravnavan bo proračun mestne občine ljubljanske za leto 1941 ter pravilnik o izvrševanju proračuna b proračunskimi določbami, določbami glede občinskih davščin in končnimi odločbami. Dalje bodo na razpravi tudi vsi posebni proračuni, tako proračun 6 odstotnega obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila, proračun skladov za pospeševanje tujskega prometa, za obvezno telesno vzgojo naroda in sklada uslužbencev mestnega tramvajskega podjetja, dalje regulacijskega sklada in veterinarskega sklada. Obravnavani bodo tudi proračun mestne delavske zavarovalnice, meščanske imovine, delavskega doma, internata in gospodinjske šole Mladika ter proračuni mestnih ustanov. 1 Popravila precizijskih ur — F. Čuden, Prešernova 1. — Nakup zlata in srebra. mm Kino Kodeljevo te/. 41-64 wmm Danes ob 14.30,17.30 in 20.30 ter jutri ob 20 Najnovejši in najboljši milijonski velefilm o kralju pragozdov in skrivnostih afriške džungle Tarzan in njegov sin Johny VVeissniUller. N. O. Sullivan Za dodatek film Nasmejana mladina Magda Schneider Predprodaja vstopnic od pol 10 dop. dalje 1 Novi dr. Koroščevi znaki bodo danes na razpolago vsem obiskovalcem zvezne akademije. Namenjeni so članstvu ZFO in tudi prijateljem naše mladine. Zato naj ne gre z akademije noben gledalec, ne da bi imel pripet novi znak. Potem bodo znaki v prodaji pri Društveni nabavni zadrugi, Miklošičeva 7-1 po 5 din. Zunanji odseki ali prijatelji naše mladine lahko dobijo te znake tako, da pošljejo denar za znake in poštnino vnaprej. 1 Akademija ZFO in ZDK. Za akademijo je izdan poseben tiskan spored z razlago posameznih točk. To bo zelo olajšalo dojemanje moderne telesne vzgoje, ki bo prikazana na odru. Gledalci naj si nabavijo te sporede, da bodo lažje sledili akademiji. 1 Stolna prosveta proslavi sedemdesetletnico našega pisatelja F. S. Finžgarja z uprizoritvijo njegove narodne igre »Divji lovec«. Igra se uprizori na odru frančiškanske dvorane v l.edeijo, 9. marca ob 5 popoldne. Na to proslavo že danes opozarjamo. 1 Jubilej Hinka Nučiča. Na povabilo Narodnega gledališča v Ljubljani bo praznoval slovenski režiser in igralec H. Nučič v sredo, 12. marca tudi v Ljubljani svoj jubilej 40 letnega gledališkega dela. Nastopil bo z Viko Podgorsko v Begovi-čevi drami »Brez tretjega« Na ta jubilej naše občinstvo že sedaj opozarjamo. 1 Uprava električne cestne železnice v Ljubljani ne more več sprejemati nobenih novih prošenj za službo, ker so vsa službena mesta zasedena. 1 Sodaliteta Ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek v torek, 4. marca 1941 ob jetih popoldne v dvorani duhovskega semenišča. Predaval bo g. univerzitetni profesor dr. Ignacij Lenček o verskem stanju Ljubljane v luči uradne statistike. 1 Janez Završan bo slavil 50 letnico izvršujo-čega pevca. Zato bo v soboto, 8. t. m. v dvorani Trgovskega doma njegov častni večer. 1 Za Društvo prijateljev Golnika bo v petek, 14. t. m. v veliki dvorani Filharmonične družbe dobrodelna akademija pod pokroviteljstvom ge. banice Milke dr. Natlačenove. 1 Orkestralno Društvo Glasbene Matice bo priredilo svoj koncert v ponedeljek, dne 10. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Dirigent L. M. Čkerjanc. P ZIMO IZ LASTNE PHEDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI .flM«'.GOSPOSVETSKA C. 1 1 V Ljubljani umrli od 21. do 27. februarja: Prah Alojzija, 77 let, šivilja, Sv. Petra cesta 38; Jurca Anton, 57 let, policijski uradnik, Bleivvei-sova cesta 7; Boštjančič Franc, 70 let, hišni posestnik, Beograjska ulica 22. Pohar Josip, 79 let, posestnik, Groharjeva ulica 19; Ilann Antonija, 74 let, zasebnica, Križevniška ulica 2; Grabar Rudolf, 40 let, trgovski pomočnik, Vidovdanska cesta 9; Kavčič Ivan, 67 let, trgovec, Rožna dolina, Cesta X-4; Boh Angela roj. Anžur. 51 let, zasebnica, Šmartinska cesta 21; Slabina Marjeta roj. Porovne, 91 let. pcKtrežnica, Vidovdanska cesta 9; Švigelj Neža roj. Črtane, 91 let, zasebnica, Kole-zijska ulica 28; Pire Franc, 62 let, inizar, Vidovdanska cesta 9; Fettich Marija roj. Fabian, 52 let, žena odvetniKa, Dalmatinova ulica 7. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Rednjak Jože, 6 let, sin kočarja, Lipi je 15, Št. Janž pri Velenju; Ilajzin-ger Ana, 1 leto. hči kurjača, Murova 1, Jesenice pri Radovljici; Zubčič Ivan. 5 mesecev, sin delavca, Stara pot 6; Jeršin Uršula, 74 let, zasebnica, Gradaška ulica 16; Fornazarič Polda, 36 let, žena zidarja, Bistrica 77 pri Tržiču; Gregorič Marija, 35 let, žena čevljarskega pomočnika, Nadgo-rica 35 pri Ježici; Vidic Marija, 30 let, delavka, Ljubno 18 pri Brezjah; čuček Anton, 82 let,- pre-užitkar, Količevo 13 pri Domžalah; Demšar Jožef, 40 let, delavec, Hotavlje 24 pri Škof ji Loki; Ocepek Marija, 55 let, delavka, Ihan, okraj Kamnik; Furlani Ivan, 79 let, preužitkar, Prožinska vas 62; Mali Frančiška, 8 let, Šmartno 28, Cerklje, okraj Kamnik; Oblak Marija, 1 leto, hči delavca, Brezovica 73 pri Ljubljani; Kenda Josip, 61 let, notar, Št. Vid pri Lukovici; Koren Viktor, 63 let, občinski revež, Maribor, Tržaška cesta 71; Braun Terezija, roj. Kotar, 76 let, zasebnica, Brdo 64; Ehrlich Hilda roj. Pocedenšek, 79 let, vdova strojevodje, Galetova ulica 31, in Slapšak Martin, 51 let, skladiščnik v p., Ogrinčeva ulica 6. 1 SK Mladika. Občni zbor bo v ponedljek, dne 3. marca, ob 20. v Mladinskem domu. Vabimo vse člane, redne in podporne. Zadnja seja odbora, na katero naj pridejo tudi revizorji, bo danes ob 10. dopoldne. — Tajnik. Ljubljana, 2. marca Gledališče Drama: Nedelja, 2. marca: ob 15. Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 3. marca: Zaprto. — Torek, 4. marca: Krog s kredo. Red B. — Sreda, 5. marca: Ugrabljeno Sabinke. Red A. Opera: Nedelja, 2. marca: ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20. Tri stare škatle. Izven. — Ponedeljek, 3. marca: Zaprto. — Torek, 4. marca: Vesele žene windsorske. Red Torek. — Sreda, 5. marca: Sabska kraljica. Red Sreda. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. Radio Ljubljana Nedelja, 2. marca: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot) — 8 Napovedi, poročila — 9.15 Rad. sal. ork. (vodi b. V. Novšak) — 10.15 Verski govor (g. p. dr. Gvido Rant — 10.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 11 Havajski kvartet, vmes pojo sestre Finkove (spremlja g. prof. St. Mi-heičič) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi 13.02 Veseli domači zvoki: Rad. kom. zbor in Rad. ork. Dirigent D. M. Šijanec — 16.30 Smučarska telovadba in ZFO (g. inž. Nefima) — 17 Kmetijska ura: Sadovnjake gnojimo pozimi (g. Fr. Kafol) — 17.30 Po domače (plošče) — 18.15 Pevski zbor »Krakovo-Trnovo« — 19 Napovedi, porojila, objave — 19.30 Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Brede Ščekove poje gdč. Vida Rudolf, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje g. Franc Deržaj in Rad. ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovanski skladatelji (plošče). Ponedeljek, 3. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Koncert godbe grena-dirske garde (plošče) — 12.30 Poročila, objavo 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski spored Rad. ork. 14 Poročila — 17.30 Pisan spored Rad. ork. — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.30 Plošče — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nacionalna ura: Zagreb govori — 19.40 Čaj-kovskij: Romeo in Julija, uvertura (plošče) — 20 Shakespeare: Romeo in Julija — tragedija (člani Nar. gledal, v Ljubljani) — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Nedelja, 2. marca: Belgrad: 20.40 Godba kr. garde — Zagreb: 20 Prenos — Bratislava: 19.25 Narod, pesmi — Praga: 18.30 Smetanove skladbe (filh. koncert) — Sofija: 19.30 Simf. koncert — Beromiinster: 19.20 Pisan koncert — Budimpešta: 2(5.10 Operetna glasba — Sottens: 21.05 Mozartov kvintet — Švedske postaje: 20 Zbor in orkester. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Ponedeljek, 3. marca: Belgrad: 21.10 Gjungjenac poje — Zagreb: 20 Prenos — Bratislava: 19.40 Leharjeva opereta »Guiditta« — Praga: 20 Ork. koncert — Sofija: 20 Zbor — Beromiinster: 19.45 Kom. koncert — Budimpešta: 20.10 Simf. koncert — Sottens: 18.40 Mozartove sonate — Švedske postaje: 20.30 Ork. koncert. Prireditve in zabave »Mladostne grehe« uprizore grafičarji v dvorani Delavske zbornice v soboto 8. marca ob 20. Je to izredno duhovita in zabavna veseloigra v treh dejanjih iz današnjega češkega življenja v Pragi, Na prireditev se grafičarji, 9red 300 leti Ureditev hudournikov v Sloveniji Ureditev hudournikov je predpogoj napredka našega gozdarstva in kmetijstva — Mnogo del je že končanih, še več jih pa čaka 1 Nastop Šentjakobskega gledališča na viški meščanski soli. Na prošnjo delovnega odbora šolske dijaške kuhinje na Viču v Ljubljani, ki preskrbuje dnevno 50 dijakov in dijakinj z brezplačnim kosilom, so se ljubeznivo odzvali igralci šentjakobskega gledališča, da uprizore Nušičevo igro v štirih dejanjih »Gospa ministrica« v sredo, 5. marca ob 8 zvečer. Čisti dobiček ostane tej pre-potrebni socialni ustanovi. Vse socialno čuteče vljudno vabi delavni odbor. 1 Sodoben okras najmodernejšega trgovskega skladišča v Ljubljani. Poročali smo že, da je bilo pred nedavnim urejeno najbolj moderno trgovsko skladišče veletrgovine Gregorc in Co. na dvorišču palače, v kateri je kavarna Evropa. G. Ivan Gregorc, solastnik tvrdke Gregorc in Co., ki je dal zamisel za zgradbo vsega skladišča, je tudi poskrbel, da bo Z3 itak lična in sodobna zunanjost skladišča lepo poživljena. Ob dvonadstropni zgradbi skladišča, ki sega nad pritlični del skladišča, je dal postaviti velik in učinkovit kip Fortune, uspelo kiparsko delo akademskega kiparja g. Franceta Goršeta. Ta gesta zasluži vse priznanje, saj je prav, da tudi naši ugledni trgovski krogi dajejo dela našiAi umetnikom, ki prav v sedanjih časih gotovo nimajo lahkega življenja. Škoda je le, da uspelega kipa ni videti z Dunajske ceste ali Ajdovščine. 1 Prorafunska seja ljubljanskega mestnega sveta. Ljubljanski Župan dr. J. Adlešič je sklical ljubljanski mestni svet na proračunsko sejo, ki bo v sredo 5. marca ob 5 popoitine v veiiki 6ejui Kmetijska zbornica je sklicala veliko gozdarsko i anketo, na kateri so te dni strokovnjaki razprav- I Ijali o našem gozdarstvu. Med drugimi je predaval ] tudi višji sv. inž. Alojzij Š t r a n c a r , šef odseka za zgradbo hudournikov. Iz njegovega obsežnega in izčrpnega referata posnemamo najvažnejše podatke o zagradbi hudournikov pri na6. 2e nad 30 milijonov za hudourniška dela Ker je gozd glavni človekov zaveznik v boju proti hudournikom, je treba gozdove na hudourniškem svetu čim bolj varovati. Gozdovi v veliki meri preprečujejo povodnji, saj gozdna tla zadržujejo največ vode. Kljub temu pa je skrb za zgradbo hudournikov potrebna, saj gozd ne more preprečiti usedanja 6trmih pobočij, če hudournik spodkoplje njihova podnožja. Zato je zagradba hudournikov važna tako za gozdno, kakor tudi kmetijsko gospodarstvo. Če pogledamo nazaj, vidimo, da je v naši banovini bilo do konca leta 1939. izdanih okrog 31 in pol milijonov dinarjev za hudourniška dela. Od teh izdatkov odpade približno 5 milijonov dinarjev na dela, ki so bila opravljena do konca svetovne vojne in ki so tedaj veljala skupaj okrog 495 tisoč avstrijskih kron. Kakor vidimo, smo v svobodni državi dobili v zadnjih dvajsetih letih petkrat več denarnih sredstev za zagradbo hudournikov, kakor pa ves čas, odkar so se opravljala hudourniška dela pod Avstrijo. Hriboviti okraji so dobili največ Razumljiva je. da pri hudourniških delih niso bili vsi okraji enakomerno upoštevani. Prednost so imeli najbolj prizadeti, tako zlasti radovljiški okraj, v katerem je šlo v povojjii dobi za hudourniška dela 6,470.000 din. Če upoštevamo v pravi vrednosti še predvojna dela, je prejel radovljiški okraj vsega skupaj za urejanje hudournikov 8,000.000 din. Isti razlogi, ki so zahtevali toliko izdatkov za urejanje hudournikov v radovljiškem okraju, so veljali tudi v gomjegrajskem okraju, kjer so nevarno divjali hudourniki, ki se stekajo v Savinjo. V tem okraju je bilo v povojni dobi porabljenih za zagradbo hudournikov 4,150.000 din, pred vojno pa v Savinjski dolini ta-k'h del spbh ni bilo. Mnogo je dobil tudi ljubljanski okraj, namreč 4 275.000 din v povojni dobi. V predvojni dobi pa je bilo opravljenih tudi za tri četrt milijona din hudourniških del. Posebno mnogo sredstev je zahtevala hudourniška ureditev Gradaščice olgarski moji. Popovu je izročil listino, v kateri je pojasnjeno stališče angleške vlade. Ko se je Rendell vračal od Popova, ni hotel dati nobenih pojasnil o svojem obisku. Zaradi tega se je nocoj raznesla po Sofiji vest, da je An- glija izročila bolgarski vladi kratkoročni ultimat. Angleška vojna napoved? Javno mnenje se sedaj sprašuje, kaj bo nare> dila Anglija. Mnogi so pričakovali takojšnjega odhoda angleškega poslanika ter vojno napoved Anglijo že za nocoj. Vojaške oblasti so bile tudi pod, tem vtisom, ker so odredile zatemnitev Soiije in predpisale, da morajo biti ulice od 11 ure naprej prazne. Angleška odločitev seveda ne bo smela biti dolga. Ljudje se tudi sprašujejo, če bodo nemške čete takoj nadaljevale pot do grške meje in naprej do Egejskega morja in če bodo v tem primeru sledile takoj bolgarske čete, da zasedejo Trakijo in tako raztegnejo Bolgarijo tja do Egej-skega morja. Neprijeten dogodek se je pripetil ameriškemu poslaniku Earleju, ki je nameraval danes iz Soiije v Belgrad na obisk k svojemu belgrajskemu tovarišu, se je moral spet vrniti, ker so mu na meji obrazložili, da jc jugoslovansfco-bolgarska meja začasno zaprta že od sdoč! opolnoči naprej. Danes parlament V političnih krogih trdijo, da se bo bolgarski parlament sestal že jutri dopoldne in da bo ministrski predsednik Filov pri tej priložnosti pojasnil ves razvoj, kako je prišlo do pristopa Bolgarije v trojni pakt in do vkorakanja nemških čet v Bolgarijo. ^^^^^ Nemško letalo zašlo na letališče v Skoplfu Belgrad. 1. marca. AA. Danes ob 13.10 je bilo neko nemško trimotorno prevozno letajo prisiljeno spustiti se na letališče v Skoplju. l'o pripovedovanju pilota je bilo letalo namenjeno v Bolgarijo, pa je izgubilo smer in za:šlo nad jugoslovansko ozemlje. Posadka je štela osem mož. Celski kulturni tedeu CKT je imel v četrtek zvečer svoj redni občni zbor. Predsednik g. prof. dr. Strmšck se je oddolžil spominu člana in predsednika častnega odbora — vladnemu svetniku Lileku, ki ga je smrt ugrabila 19. februarja 1940. Med drugim je predsednik poročal, da je morala izostati zaradi previsokih stroškov nameravana prireditev. Nato je govoril ob razstavi Jakopičevih in Bernekerjevib kipov, dalje o glasbenem večeru, družabnem večeru ob priliki proslave 140 letnice Preeernovoga rojstva in o Prešernovem večeru. Pri volitvah jp bil izvoljen s spremembami odbor s predsednikom dr. StrmŠkom na čelu. Iz odbora so izpadli dosedanji agilni tajnik Gerlanc Bogomil, Jurač Jože in Sirk. V odboru, oziroma med posameznimi odborniki so neka trenja. Na novo je prišel v odbor Frece France in Ščuka Cvetko. Glede priprave letošnjega kulturnega tedna bo sklicana posebna seja. Odbor je sklenil, da bo prirejal CKT v Celju celokupne razstave celjskih likovnih umetnikov načelno le vsako drugo leto. Na zborovanje niso bili vabljeni celjski časnikarji, četudi jih je CKT ob vsaki priliki uporabljal za pomoč pri propagandi. • c Pri smučanju se je smrtno ponesrečil. V Za- vrhu pri Dobrni je posestnikov sin Stanislav Legvart pri smučanju padel čez neko deblo in si zmečkal prsni koš. Obležal je na mestu mrtev. c Za policijsko agentko se je izdajala. V zapore okrožnega sodišča v Celju so pripeljali 27 letno Ano Vočko iz Pctrovč, pristojno v Griže pri Žalcu. Imenovana se je dalj časa potikala po Savinjski dolini ter se izdajala za tajno policijsko agentko in na lep način skušala izvabljati iz ljudi denar. c Avto se je prevrnil v jarek. Posestnica Marija Wiedenliusch iz Lumberga se je hudo ponesrečila, ko se je s šoferjem v avtomobilu iz Zavrha peljala proti Celju. Avto se je zvrnil v obcestni jarek in ga. Wiedenbusch je dobila hude telesne poškodbe in si zlomila rebra. Tudi avto je močno poškodovan. c Osebne novice iz Celja. Poveljnik orožniške postaje narednik-voduik Rekar je premeščen iz Celja. V Celju je služboval od leta 1939. — V Žalcu je imenovan za novega poveljnika orožniške postaje Alojz Letig iz Stor. Dosedanji poveljnik orožniške posiaje v Žalcu pa je premeščen v Store. c šcntlovrenški oder iz Šentlovrenca nad Sto-rami uprizori danes ob po! štirih popoldne v poso-jilnični dvorani v Vojniku komedijo v treh dejanjih »Scanipolo Cik«. Prijatelji smeha vabljeni! c V Vojnik vozi vsako nedeljo ob dveh popoldne izpred kolodvora v Celju avtobus, iz Voj-nika se pa vrača v Celje ob 18 20. Celjani imajo zato ugodno zvezo za obisk akademije Fantovskega odseka v Vojniku, ki bo dano9 teden, dne 9. t. m. c Narodno gledališče v Mariboru bo uprizorilo v sredo, 5. marca, v Mestnem gledališču Nuši-čevo komedijo »Sumljiva oseba«. Vabljeni! c Živinski in kramarski sejem bo 3. marca v Vojniku. c Gledališka družina uprizori danes ob štirih popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice vojno dramo »Konec poti«. c Tvrdka Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d , tkalnica v Preboldu, bo zgradila v Št. Pavlu industrijsko zgradbo apreture iu tkalnice. c Društvo »Mali gospodar« priredi v četrtek ob osmih zvečer v telovadnici okoliške šole predavanje o pridelovanju zelenjave. Predaval bo kmetijski referent g. Cimerman. Zadnje predavanje o pridelovanju povrtnine je obiskalo izredno mnogo članstva. c V Šmarlncm v Rožni dolini se prične danes sv. misijon, ki bo trajal do 9 marca. Vodijo ga irir lazaristi od Sv. Jožefa nad Celjem. c Občni zbor MJRZ za Celje bo v četrtek, a marca ob pol osmih zvečer v Domu, v nedeljo, !). marca ob dveh popoldne pa v Ljudski občni zbor okrajne MJRZ za celjski okraj. ..... c Vrtnarski tečaj v Petrovčah priredi kr. Danska uprava jutri, v ponedeljek 3. marca t.. 1. ob 2 popo'dne v šoli. Predavala bosta g. inž. Jeglič Ciril, kmet. svetnik banske uprave, in ravnatelj mestnih Naval J udov m našo mejo Pritisk beguncev narašča, ker jih Nemčija preseljuje na Poljsko nasadov v Ljubljani g. Anton Lap o najvažnejših vprašanjih iz vrtnarskega gospodarstva, ki so zlasti za okolico izredno važna. Tečaj je brezplačen. Zalo priporočamo vsem Petrovčanom kakor tudi okoličanom, da se ga v čim lepšem številu udeleže. c Kreditna zadruga v Celju vabi na svoj deveti redni občni zbor, ki bo 3. marca 1941 ob 20 v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Člani, udeležite se tega občnega zbora polnoštevilnol c Brzoturnirja CSK v petek se je udeležilo 12 igralcev. Prvo mesto si Je osvojil J. Grašer z 9 tpčkami, drugo F. Labek z 8 i® pol, tretje H. Fajs z osmimi točkami. c Finalna tekma med CSK le Sahovskfm klo-bom i i Radeč bo v nedeljo, 16. tnarča v Radečah. c Občni zbor Krajevne zaščite otrok v Celju bo v četrtek v Narodnem domu Ln ne v sredo. c Redna skupščina Združenja trgovcev bo v četrtek, dne 13. marca v Narodnem domu. c Potrebno pojasnilo. K naši notici glede tatvine železa v Jostovem mlinu pojasnjujemo na željo, da se ukradeno železo ni našlo pri trgovcu v Spodnji Hudinji, marveč pri neki drugi tvrdki. Toliko, da ne bo napačnega domnevanja. Trbovlje »Eeraški študent« je naslov štiridejanski drami, ki jo bodo v nedeljo, 9. marca, uprizorili v Društvenem domu priznani fantje z Rakovnika v Ljubljani. Predavanje o socialnem zavarovanju bo imel danes — nedeljo — ob 9 v Društvenem domu sodnik g. Tome. Je za vse važno, zato pridite. Češki film »Poslednja patrola« predvaja te dni kino Društveni dom. Prirejen je po znani drami »Konjeniška patrola« iz češkega legionarskega življenja, katero so hoteli uprizoriti tudi tukajšnji bojevniki. Je dobra stvar Kino sam pa je bil zadnje čase tehnično preurejen in izpopolnjen, da bo nudil obiskovalcem večji užitek. Dravinjske doklade za upokojence. V torek popoldne se je vršila v polni dvorani Društvenega doma širša seja upokojencev bratovskih skladnic. Seje so 6e udeležili tudi zastopniki upokojenih rudarjev iz Zagorja in Hrastnika. Na seji je poročal banski svetnik g. Jesih o stanju pokojnin in draginjskih doklad, ki se je po uvidevnosti g. bana dr. Natlačena znatno zboljšalo. G. ban je iz bednostnega fonda odobril en milijon din za 1. 1941 za draginjske in rodbinske doklade sta-roupokojencem, ki so bile že izplačane 1. febru: arja tudi za nazaj za januar. S tem je bilo staro-upokojenccm za to leto pomagano. Ni pa še bila zadeva rešena za novoupokojence. Na ponovna posredovanja je pa sedaj g. ban odobril za tekoče leto tudi za novoupokojence en milijon din. Z ozirom na veliko števila novih upokojencev je pa ta znesek premajhen ea primerno zvišanje draginjskih doklad, zato bodo na prihodnji seji glavne bratovske skladnice obravnavali predlog, da se zviša doprinos rudarjev in podjetja k pokrajinam, na kar so v načelu že vd pristali in je upanje, da se bodo s 15. marcem tudi novoupo-kojencem začele izplačevati rodbinske doklade po 150 din za ženo in 50 din za otroka. Poleg tega bo priznana še osebna draginjska doklada, menda v iznosu 10% poviška. Skupščina glavne bratovske skladnice, ki bo o tem sklepala, bo 5. marca v Ljubljani Poročilo g. banskega svetnika so upokojenci z odobravanjem vzeli na znanje. G. banu je bilo poslano zahvalno pismo b prošnjo, da jim tudi v bodoče s takim razumevanjem stoji ob strani. Podružnica Slov. čeb. društva v Trbovljah je kupila 115 drevesc češenj in češpelj v 3 vrstah. Oddajala jih bo po polovični ceni vsem, ki imajo zemljo na področju občin Trbovlje in Hrastnika. Naročila sprejema za Trbovlje učitelj g. Lunder Dušan, za Hrastnik g. Jenko Metod. Vse gg. rez. oficirje obveščamo, da se bodo vsa obvestila glede predavanj itd. objavljala v razglasnih omaricah, ki sta nameščeni ena na uradniškem konzumu za spodnji del in druga na hiši g. Goropevška za gornji del Trbovlje. Obveščanje z okrožnicami uupaue. Članstvo s« naproša da od časa do časa prebere objave v omaricah. Dne 6. marca se vrši članski sestanek ob pol 8 in v rudniški restavraciji Maribor, dne 1. marca. 2e dostikrat smo poročali o vtihotapljanju judovskih beguncev iz Nemčije v našo državo. Posebno pred nekaj leti je bil to jako ži-vahen in donosen posel, vendar je takrat šlo v glavnem za bogate posameznike in družine, ki so prihajale iz Nemčije v našo državo, kjer 60 imele že poprej svoja podjetja ali sorodnike ter so 6e stalno naselile pri nas. Takih bcguncev se je preselilo v našo državo nekaj tisoč. Pozneje so naše oblasti s strogimi merami zavrle dotok teh beguncev, ker so uvidele, da jim je prva skrb, kako bi se pri nas gospodarsko /si-drali ter so začel« izpodrivati naše ljudi na raznih področjih gospodarstva in v službah zasebnih pod-letij. Toda zadnje mesece je zavzel naval teh beguncev na našo državo nenavaden obseg ter je dosegel sedaj rekordne številke. Včasih navali na mejo v enem samem dnevu tudi do 100 takih begunov, ki prihajajo v večjih skupinah po 20—40 ljud« ter se skušajo ponoa pretihotapiti na našo stran. Naše obmejne straže so kljub vsej pazljivosti prešibke, da bi lahko uspešno hermetično zapirale vse prehode, pa te tako dostikrat posreči celim skupinam prestopiti mejno črto ter pridejo dostikrat prav globoko v zaledje. Zgodilo se je že, da so v Hočah orožniki prtieli 30 ljudi, drugo skupino, ki je štela tudi okrog 30 oseb, so zajeli pri bresterniškecn bro-du na desnem bregu Drave, nedvomno se pa kljub vsemu temu posreči številnim skupinam, zlasti manjšim, da se izmuznejo skozi luknje v naši varnostni mreži ter izginejo v smeri proti Zagrebu. Skrivnod nenadnega velikega pritiska judovskih beguncev na našo mejo se je sedaj pojasnila. Nemčija je namreč začela preseljevati judovske družine z Dunaja in drugih mest na Poljsko. Dunaj je bil sedaj najmočnejše judod pogojem, da se plača od kilograma svežega govejega ali svnjskega mesa 1.3U RM carine, od sulie svinjine pa 1.60 RM. V prenosu ostalih živežnih potrebščin začasno še ni omejitev. m Tihotapce s saharinom so zasačili orožniki v bližini Ruš. Čim so tihotapci zagledali orožnike, so se podali v beg, vendar so enega ujeli. Bil je to Krnjšek Iranc, pri katerem so našli 13 kg saharina. m Prihodnji prosvetni večer v četrtek, dne 6. t. m. bo posvečen narodnemu buditelju in svetniškemu škofu Antonu Martinu Slomšku. m Ni bila tatvina, temveč pomota. Včeraj smo poročali, da je bil ukraden trgovcu Mio-viču v Štrihovcu pri št. TI j u znesek 10.000 din ter da je oblast zaradi te^a aretirala trgovčevo služkinjo in hlapca. Sedaj pa se je zadeva pojasnila. Denar je shranila gospa Miovičeva, ki je odpotovala. Seveda sta bila oba osumljenca — služkinja in hlapec takoj izpuščena iz zapora. m Veliki vokalni koncert Pevskega zbora Glasben Matice v Mariboru bo v sredo, dne 5. marca t. 1. ob 20. Dirigent Milnn Pertot. Predprodaja vstopnic v kujigurni Koren, Gosposka ul. 9, tel. 29-41. m Smrt dobre matere. Ob veliki udeležbi Šentpeterčanov in elainic Ženske zveze v Mariboru so 28. februarja pokopali gospo Ano Jn-nuševo, ki je umrla v starosti 89 let v Loški ulici. Pokojnica je bila od Sv. Petra pri Mariboru, odkoder se je 1. 1905 po moževi smrti preselila v Maribor. Sin ji je padel med vojno, hčerka pa je omožena ▼ Mariboru. Pri njej in pri zetu je stara inati živela do svoje smrti. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! m Postni govori v stolnici ob petkih postnega časa. Na izrecno željo mariborskega občinstva se bodo vršili tudi letos v prenovljeni stolnici, začenši s prvim petkom, t. j. z dnem 7. marca postni govori vsak petek ob pol osmih zvečer. Ko so se predlanskim uvedli petkovi postni govori, so bili izredno obiskani in našli med meščanstvom mnogo priznanja in odobravanja. Namenjeni so ti govori zlasti uradništvu, trgovskim in obrtniškim slojem ter nameščencem in namešeenkam ter našemu di-jaštvu, ki izrabijo nedeljsko poj>oldne^ da se v okolici naužijejo zraka in sonca. Zato je čas petkovih postnih govorov izbran ob taki uri, oa se jih morejo imenovani krogi in njih __ ____ 1 - _ 1 . .. U « rt.. AKM I U .V|Hintr Vel gospodinje udeležiti brez posebnih žrtev. Vsi smo v dneh, ko se stopnjujejo bremena trpl jenja in neprostovoljnih odpovedi, potrebni besede vzpodbude in tolažbe, pa tudi jasnosti v verskih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Temu odrešilnemu cilju bodo posvečeni letošnji petkovi postni govori, ki naj nas utrdijo v nadaljevanju molitvene mirovne akcije. Poleg tega ostane neokrnjena postna pobožnost, ki se vrši vsako nedeljo v stolnici ob 17 in ima svoje poslušalstvo. Petkova postna pobožnost se bo vršila po sledečem sporedu: Četrt na osem križev pot s petjem, ob pol osmih pridiga, nato litanije in blagoslov, konec bo četrt čez osem. Nasvidenje! m Danes ob 5 popoldne priredi kolonijski dekliški krožek akademijo z igro »Po trnju do cvetja« v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vljudno vabljeni! m Mestni preskrbovalni nrad razglaša, da od ponedel jka, dne 3. t. m. dalje reklamacijska pisarna zopet posluje v prostorih mestne poslovalnice na Rotovškem trgu in ne več v Miklošičevi ulici 1. m Magdalcnsko prosvetno društvo priredi v četrtek, dne 6. marca zvečer ob pol 8 v društveni dvorani prosvetni večer s predavanjem rektorja dr. Josipa Hohnjeca o dr. Korošcu in njegovem delovanju. Prijatelji in člani društva vljudno vabljeni! m Občni zbor Združenih slovenskih nameščencev, podružnica Maribor, bo v torek, dne 4. marca ob 8 zvečer v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici. Članstvo vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč zavarovancem OUZD in njih svojcem vrši danes zdravnik dr. St. Pogrujc, Maribor, Gosposka ulica 18-1. m Vse izkaznice za brezplačno vožnjo z avtobusi MP izgubijo v smislu sklepa upravnega odbora z dne 20. jan. 1941 veljavo z dnein 4. marca 1941. Natančnejša pojasnila pri vodstvu Mestnih podjetij. m Napad na profesorja. Upokojenega profesorja g. Jakoba Žmavca je napadel brez vzroka v Rnzlagovi ulici mlad nepoznan fant in mtt zadal na čelu s topim predmetom tako rano, da se je 74 letni gospod moral zateči v bolnišnico. Zadevo preiskuje policija. Gledalce Nedelja, 2. marca, ob 15: »Cigan baron«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Dva tucata rdečih rož«. Znižane cene. Po slovenski domovini Dol pri LJubljani Danes popoldne ob pol 4. priredi Fantovski odsek s sodelovanjem Dekliškega krožka v Prosvetnem domu v Dolu prvo javno telovadno akademijo z zelo bogatim sporedom. Ob tej priliki praznuje Fantovski odsek v Dolu 10 letnico ustanovitve odseka. Bilo je spomladi leta 1981, ko je bifa naša mladina po razpustu Orlovske organizacije brez vsake svoje organizacije. Vsem je še dobro znan obupen položaj naših organizacij v polpretekli dobi, ko so morali naši fantje v katakombe zato, ker so hoteli ostati zvesti svojim načelom. Toda zaradi tega naši fantje niso klonili, Na kresni dan leta 1935 je zopet zaživel naš odsek plodonosno življenje. Sledeč vzorom svojih velikih prednikov stopa tudi danes pogumno naprej. Ob svoji desetletnici vabi vse prijatelje od blizu in daleč, da ga na ta radosten praznik obiščejo. Bled Društvo rokodelskih obrtnikov na Bledu sporoča, da bo imelo občni zbor v nedeljo, 2. marca, ob 0. dop. v prostorih Hranilnice in posojilnice za Bled in okolico. škofja Loka Prenovljeni kriiev pot v župni cerkvi. Dosedanji križev pot je leta 1879 izgotovil za župniko-vanja Blaža Sokliča dunajski akademični slikar Jožef P lan k za 1000 goldinarjev. Loški križev pot je tedaj stal skupaj 2000 goldinarjev. Največji dobrotnik je bil Janez Molinaro, ki je sam prispeval 1400 goldinarjev. Zob časa pa je slike kot okvirje lako razjedel, da se je sedanji župnik g. svetnik Jernej Podbevšek odločil, da se križev pot popolnoma prenovi. Slikarska dela je lepo izvršil domačin, akad. slikar Tone Mihelič, ki je tudi naredil načrte za okvirje, ki jih je v splošno zadovoljstvo izvršila tvrdka Bor (Pavel Obersnel) iz &iške. Seveda pa so bili precej veliki stroški, ki še niso vsi kriti, zato bo treba še velikodušnih dobrotnikov. Blagoslovitev bo danes popoldne ob 2., ki jo bo izvršil p. dr. Modest Novak iz Ljubljane. V slovesnem sprevodu bo 28 fantov preneslo slike iz župnišča v cerkev, kjer se bodo slike obešale, istočasno pa se bodo molile posamezne postaje. 0 prehrani v sedanjih (asih bo predaval v petek ( ne v četrtek), dne 7. marca, zvečer ob 8. v Društvenem domu predsednik banovinskega prehranjevalnega zavoda gosp. minister Franc Snoj. K aktualnemu predavanju vabimo vse brez razlike. Dobrova pri Ljubljani Dasi tudi nas tlači teža današnjih dni in nas muči skrb pred negotovo bodočnostjo, je v nas še precejšnja porcija smisla za izobrazbo in duševni napredek. Krajevna društva si kar jjodajajo kljuko v Cerkvnem domu ter se skušajo, kdo bo s svojo prireditvijo bolje uspel. Najbolje se navadno odre-žejo naši gasilci in to radi svoje discipline in spretnega vodstva. Danes bodo pokazali pretresljive posledice razrvane družine, ki jo ima na vesti kralj »Alkohol«, v Finžgarjevi tragediji »Razvalina življenja«. Da bo imel vsak Dobrovčan videti to lepo igro, se bo igrala danes dvakrat, t. j. ob 3 in ob 8 zvečer. — Vodstvu gasilskega društva pa je na srcu tud-. skrb za izobrazbo njegovega članstva Hvalevredno je, da prireja v toku enega leta že drugi samaritanski tečaj, ki ga vodi nesebični in priljubljeni domači zdravnik g. dr. Puc. — Za izobrazbo in vzgojo pa se posebno v zadnjem času odlično brigajo »Knjižice«, ki v luči verskih načel govore zelo spretno in prikupno o vseh mogočih vprašanjih, ki zadevajo duševno rast sodobnega človeka. Salezijanski očetje iz Rakovnika jih pošiljajo vsakih 14 dni nad 130 v našo faro, kar dokazuje, da v verskem čustvovanju nismo na zadnjem mestu. Priporočamo jih vsem, zlasti staršem, ki jim je mar duševna rast družine 1 Blatna Brezovica V nedeljo, dne 16. februarja, je prostovoljna gasilska četa uprizorila na odru gasilskega doma dramo v treh dejanjih »Gozd«. Igra je sicer prevod iz srbohrvaščine in kaže bolj južnjaške čustvene tipe, vendar so jih naši igralci izvrstno pogodili, ker je bila igra nad vse skrbno pripravljena. Posamezni igralci so se z vso dušo poglobili v svoje vloge in jih podali zares življenjsko. Ljudje so do zadnjega kotička napolnili dvorano in z razumevanjem sledili igri do konca ter s tem dali priznanje igralcem. Želeli bi še več tako dobro naštudiranili iger. Z omenjeno dramo bomo gostovali na Vrhniki dne 9. marca ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma. Kranj Sneguljčica danes zadnjikrat! Vstopnina znižana. Sneberje-Zadobrova Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje-Zadobrova uprizori danes krasno dramo »Roza Jelodvorska« v petih dejanjih. Začetek ob pol 4 popoldne. Prihodnjo nedeljo, dne 8. marca pa ponovimo dr. Doboviškovo »Radikalno kuro«. Začetek ob isti uri. Vstopnice v predprodaji pri tov. Avšiču. Vljudno vabljeni. Begunje pri Cerknici Pri nas je današnja nedelja posvečena de' 1 za dober tisk. Imenuje se tiskovna nedelja. Poleg dveh cerkvenih govorov o tisku bo dopoldne in popoldne predavanje s skioptičnimi slikami o tisku. Vsi vljudno vabljeni. Stična V baziliki ŽMB bo danes ob 9 sprejeta v katoliško cerkev družina Valenta Štefana iz Osijeka sedaj na Planini pri Stični. Sv. krst bodo prejeli še oče, mati in najstarejša hči, prvo sv. obhajilo isti trije in najstarejši sin, zakrament sv. birme bo prevzvišeni škof dr. Rožman podelil staršem, 4 sinovom, 3 hčeram razen dveh najmlajših sinov. Želimo jim gorečnost in vztrajnosti Novo mesto Telovadno akademijo, ki obsega 14 točk, priredita novomeško fantovsko in dekliško okrožje v nedeljo, 9. marca, točno ob treh popoldne v Katoliškem domu v Št. Petru. Program je pester iii bogat. Svoje lepe vaje bodo pokazali člani, članice, mladci, gojenke, mladenke in naraščaj. Posebna točka programa so »Slovanski ples:«, ki jih bodo izvajale članice v narodnih nošah. Prijatelji naše mladine, napravite v nedeljo izprehod v Št. Peter, obiščite akademijo, pokažite s svojim obiskom, da znate ceniti mladino, njeno delo in njen trud! Iz seje okrajnega prehranjevalnega odbora. Na seji se je obravnavala prošnja uprave jetnišnice v Novem mestu, ki prosi, da »e ji prizna za vsakega jetnika mesečno 5.70 kg krušne moke namesto 4 kg. Sklenjeno je bilo, da se bo tozadevno informiralo pri Prevodu in potem v smislu njegovih navodil postopalo. Nadalje se je ugotovilo, da je v novomeškem okraju pričelo občutno primanjkovati koruze, ki tvori glavno prehranjevalno sredstvo. Sklenilo se je ponovno urgirati pri Prevodu, da bo čimprej podeželskim občinam nakazal potrebno naročeno koruzo. Nakaznice za moko in kruh, katere so prejele stranke za mesec februar, veljajo do 5. marca. Vsi trgovci bodo morali tedaj do tega časa izdajati moko na februarske nakaznice. Sklenilo se je nadalje tudi to, da se nekaterim občinam povišajo kontingenti, ki so bili določeni za januar, ker se je izkazalo, da so bili prenizko določeni. Prav tako se je sklenilo, da se da po-edinim občinam pšenica namesto moke. Te občine bodo seveda poskrbele za mletje v domačih mlinih. Moka ničlarica, katero dobivajo bolniki, bolnice, pekarije in gostinski obrati, je bila razdeljena iz kontingent, ki je bil za to določen. Letošnji predpust je bil v Novem mestu precej soliden. Običajne zabave in plesne prireditve so odpadle. Splošna draginja, na drugi strani pa pomanjkanje sta povzročila, da so se ljudje v svojih izdatkih, zlasti nepotrebnih, do skrajnosti omejili. Nabavna in prodajna zadruga, ki se je pred kratkim ustanovila v Novem mestu, je pričela s svojim poslovanjem. Uradne prostore ima zaenkrat v posebni sobi v poslopju Ljudske posojilnice. — Uraduje vsak dan dopoldne. Kočevje Slovensko prosvetno društvo je vprizorilo na pustno soboto in pustno nedeljo Gogoljevo komedijo »Zenitev«. Sobotne prireditve so se udeležili predvsem številni predstavniki slovenske javnosti in meščani, ki z razumevanjem jiodpirajo vsako slovensko stvar na Kočevskem. Nedeljsko prireditev pa so obiskali poleg drugih naši rudarji in člani prosvetnih društev iz Mozlja in Stare cerkve. Igralci so pod vodstvom režiserja g. Lazarja igro prav skrbno naštudirali in res dobro podali, posebno Podkolesin, Kočkarov in Tekla. G. režiserju se Prosvetno društvo najlepše zahvaljuje za narodno in kulturno delo, ki ga vrši z režijo akademij in iger. Slovenski dom« v Kočevju. Slovensko prosvetno društvo uživa gostoljubnost mestne ljudske šole in ima večino svojih prireditev v njeni dvorani. Vendar je to samo zasilna rešitev vprašanja društvenega prostora. Lastni dom — to mora biti vodilna misel ne samo članov zadruge »Slovenski dom v Kočevju«, ampak vseh kočevskih prosve-tarjev- Stara cerkev. Prav živahno deluje naše Prosvetno društvo pod vodstvom g. kaplana. Dekliški krožek je priredil igro »Začarani svet«, ki je zelo ugajala. Obisk društvenih članov in prijateljev iz Kočevja in Mozlja na tej prireditvi pa kaže, kako vzajemno delujejo ta tri društva. — Dekleta iz Stare cerkve imajo zdaj večmesečni tečaj za narodne vezenine. Mozelj. Agilni Mozeljčani, ki že imajo svoj Prosvetni dom, pa so doma igrali veseloigro »Pričarani ženin« ki so jo na pustni torek ponovili v Kočevju. S svojo živahno igro so pridobili vse občinstvo, ki se bo vedno rado udeležilo vsake njihove prireditve. Gospodinjski tečaj. V začetku marca se bo pričel v Kočevju trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga bo priredila banovina v prostorih Dijaškega doma. Ker v Kočevju že silno dolgo ni bilo nikakega gospodinjskega tečaja, vabimo slovenska dekleta, da se čimprej priglase v zavodu za slepo deco. Krško V sredo smo spremili k večnemu počitku Josipa Pirca, uglednega posestnika in gostilničarja iz Pijavškega, večletnega obč. odbornika in člana sedanje občinske uprave. Bolehal je na želodcu in bil od jeseni stalno na bolniški postelji. Umrl je 25. t. m. v 67. letu starosti. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje. — V okviru predavanj, ki jih organizira Dekliški krožek za žene krožek za žene in dekleta, bo imel danes ob ,10 v prosvetni dvorani zdravniško predavanje tuk. primarij g. dr. Julij Murgel. Vsak reden naročnik „Slovenca" je za primer smrtne nesreče zavarovan za 10.000 din! Plačujte naročnino naprej! »i n Zafjvala Moj oče, CVETKO IVAN, posestnik, izdelovatelj sekir, lopat, krampov itd. v Kamni gorici št. 72 je dne 2. decembra 1940 umrl na posledicah nesreče, ki se je dogodila 30. novembra 1940 pri spravljanju drv. Ker je bil moj pokojni oče dolgoletni naročnik »Slovenca«, ki je naročnino za list redno plačeval ter jo imel tudi na dan nesreče za tekoči mesec poravnano, mi je kot dediču pripadla pravica do nezgodne podpore v znesku 10.000 din Uprava »Slovenca« v Ljubljani mi je socialno podporo za primer smrtne nesreče brez vsakih odbitkov in brez odlašanja izplačala. Upravi »Slovenca« v Ljubljani se za takojšnje izplačilo podpore javno zahvaljujem. Istočasno vsem priporočam, da postanejo naročniki »Slovenca«, ki jim bo v primeru nesreče nudil visoko nezgodno zavarovanje. V Kamni gorici, dne 9. februarja 1941. CVETKO FILIP Kamna gorica Naročite „Slovenca" takoj I Najboljši slovenski dnevnik Vam bo zvest prijatelj In dobrotnik v primeru smrtne nesreie i ^11 nas Čatež ob Savi Lep pustni večer smo imeli letos v vasi Čatež. ko je vsa vas in župna cerkev zažarela v električni luči. Dolgo časa sino premišljevali, kako bi prišli do električne razsvetljave, nazadnje pa so se odločili tukajšnji posestniki gg. Franc Zevnik, trgovec Los in bivši župan Tomše. da so najeli potrebno posojilo za razsvetljavo. Predvsem smo hvaležni kr. banski upravi za podjioro, nadalje KDE za hitro napeljavo in točno inštalacijo. Kar pa zadeva razsvetljavo župne cerkve, gre v prvi vrsti zahvala g. A. Tonejcu, lastniku kavarne »Evropa« v Ljubljani, ki je daroval tri velike lestence in osem kandelabrov po tri obločnice, tako da bo naša cerkev najbolj bogato razsvetljena daleč na okoli. Končno bodi izrečena naj-prisrčnejša zahvala tukajšnjemu občinskemu odboru, ki je daroval znatno vsoto za inštalacijo električne luči v župni cerkvi. Inštalacijska dela v cerkvi in v župnišču je točno izvršila tvrdka Pavel Pintarič iz Brežic, ki ima svojo glavno delavnico v Mariboru. Litija Krajevna Unija za zaščito dece je bila te dni ustanovljena tudi pri nas. Gotovo jc, da je bila to organizacija pri nas zelo potrebna, saj je naš kraj industrijskega značaja s številnimi družinammi. Večina staršev je tako zaposlenih v rednih razmerah, da ne more za svoje otroke dovoli skrbeti. Tu bo novo društvo našlo mnogo dela. Ima pa še mnogo širši delokrog: materam pomaga ob rojstvu, siromašnim novorojenčkom nudi prvo jicrilo in opremo, za mater in otroka skrbi še dalje z nasveti in podporami, za siromašno deco se briga dokler ni odrasla nevarnostim. Tega smo potrebni v polni meri tudi pri nas. »Slovenski dom« boste od 1. marca dalje lahko kupili pri raznašalcu. Vabimo vas, da segate po našem najboljšem popoldnevniku, ki je zelo informativen. Trebnje Občinska uprava je izdelala osnutek občinskega preračuna, preračuna ubožnega sklada, veterinarskega sklada in sklada ljudskega dela za 1. 1941. Preračunski osnutki so razgrn jeni na občini vpogled občinstvu v občinski pisarni skozi dobo petih dni, in sicer od "5. do 7. marca 19+1. Vsak član občine kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od imetja v občini, ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutku preračuna v gornjem roku. _ Pri pošti Trebnje je nastavljen novi selski pismonoša g. Bereon Franc. Poštno direkcijo naprošamo, da obdrži vse štiri pismonoje, ker samo trije nikakor ne zmorejo redne dostave poštnih pošiljk po tako razsežnem in gosto naseljenem okolišu, ki obsega 60 vasi. Pri tem je treba tudi upoštevati, da mora eden izmed njih redno vsak dan biti v službi pri ambulunčni vožnji na progi Trebnje-Sevnica. Kmečka zveza priredi prihodnjo nedeljo, 9. marca t. 1. po prvi sv. maši v dvorani Prosvetnega doma poučno predavanje, ki je namenjen napredku kmetijstva. Govornika prideta iz Ljubljane in Novega mesta. Na to zanimivo poučno predavanje že danes opozarjamo in vabimo vse kmetovalce. Okrajni odbor za podeljevanje podpor družinam oseb, ki so pozvane na orožne vaje, je od meseca novembra 1939 pa do konca meseca februarja t. 1. izdal na podporah in dokladah 600.000 din. Prostovoljna gasilska četa Trebnje je imela v četrtek, dne 27. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor v občinski posvetovalnici, ki se je izvršil v najlepšem redu in polni udeležbi članstva. Izvoljen je bil dosedanji odbor. Zagorje Po sklepu gremija trgovcev bodo v bodoče in sicer počenši od 1. marca t. 1. dalje vse trgovine ob nedeljah in praznikih ves dan zaprte. Trgovskemu uslužbenstvu jc ta sklep gotovo dobrodošel, a odjemalcem tudi gotovo ne bo pretežko se navaditi na novi red. Z marcem se preseli g. Dolinšek Ivan iz Lok, kjer mu je odkupila posestvo družba TPD v Zagorje in sicer k Zorinovcu. G. Dolinšku želimo na novem mestu in položaju obilo uspeha. V nedeljo dne 2. marca t. 1. bo imela namestnica upravitelja meščanske šole ga. Škerjanc Jožica vzgojno predavanje za matere, ki imajo svoje otroke v meščanski šoli. Ker je predavanje važno, naj se ga, če le mogoče, udeleže prav vse matere. Sestanek bo v učilnici 4. razreda mešč. šole na Toplicah popoldne ob 3. Objava voj. razporeda po razglasu občine bo za vse obveznke v nedeljo dne 9 marca t. 1. v uradnih prostorih občine Zagorje. Urad bo izjemoma posloval za one, ki so zaradi službe zadržani dopoldne tudi popoldne in sicer od dveh do petih popoldne. Sestanek mož in fantov bo v nedeljo takoj po prvi maši v Zadružnem domu kjer bodo obrazložene težave s prizidavo župnišča. Vabljeni so vsi katoliški zavedni možje in fantje, da se sestanka gotovo udeleže. Sv. Peter pri Mariboru Prosvetno društvo vabi svoje članstvo, podpornike in prijatelje na letni občni zbor, ki bo prihodnjo nedeljo popoldne po večernicah v običajnih prostorih. Na sporedu je predavanje ravnatelja g. Rirhlerja iz Maribora. Poroke. Zakonsko zvezo so sklenili: Jože Stromajer, deloven član naše gasilske čete z Matildo Krajnc, hčerko cerkovnika Odrske cerkve. Andrej Krapše, delavec, z Marijo Ganzer iz Me-tave. Adolf Samle, trgovec in tajnik domače sra-silske čete. z Ido Tkavc iz Laporja, ki je nečakinja rajnega tuk. župnika. Vsem mladim parom mnogo božjega blagoslova I Rečica ob Savinji Katoliško izobraževalno društvo na Rečici ob Savinji priredi v Društvenem domu v nedeljo 2. marca t. 1. ob 3 popoldne narodno igro »V go-liških plazovih« v 7 slikah. Igra, ki je dramatizacija po povesti pisatelja Slavka Savinška, prikazuje življenje obmejnih tihotapcev, ki se z neko mla-deniško prešernostjo spuščajo v nevaren posel, se končno po nesreči bližnjega vnesejo in zopet po-primejo za kmetsko delo na domači grudi. Ker |e igra dober nauk in navod k ljubezni do svoje zemlje, priporočamo kar najvljudnjeje obisk k izvedbi te igre z željo, da se naš narod poprime tega, kar mu je Bog naklonil z rodovitno zemljo. Sv. Miklavž nad Laškim Vse katoliško misleče fante in pa tudi može se vabi na ustanovni občni zbor Fantovskega odseka v Sv Miklavžu nad Laškim, ki bo v nedeljo, 9. marca, tako po sv. maši ob 11 dopoldne v prostorih osnovne šole. Dobova Zdravstveni tečaj za žene in dekleta v Dobovi se je v petek, 21. februarja zaključil. Udeležba na tečaju je bila odlična, 120 žena in deklet na vsakem predavanju, kar je menda tudi rekord. Predaval je okr. san. referent g. dr. Čemele in zaščitna sestra iz zdravstvenega doma iz Brežic. Predavalo se je o negi dojenčka in otrok sploh, o ženskih boleznih in o higijeni žene. Vidi se, da so tudi naše žene in dekleta znatiželjne in da gredo s časom naprej. Ustanovni občni zbor poverjeništva Kluba železničarjev JRZ v Dobovi se ne vrši 2. marca, temveč 9. riiarcj ob 14 pri A Katlču v Dobovi. Vabljeni vsi člani kluba od Videin-Krškega do Sav. Marof. Izpod Ptujske gore Cirkovce. V četrtek smo pokopali Tomaža Dre-venška, p. d. Boštjanovega očeta iz Mihove. Bil je ugleden gospodar in daleč na okrog spoštovan mož. 14 parov je letošnji predpust sklenilo zakonsko zvezo. Na gostiji županove hčerke Marije Lah z Antonom Unuk, posestnikom z Vrhloge, so veseli svatje zbrali za novo bogoslovje v Mariboru 500 din. V petek zjutraj po polnoči je zopet gorelo v šikolah^ pogorelo je dvema gospodarjema. Ogenj je najbrž podtaknila zlobna roka. Rogaška Slatina Danes se je v cerkvi sv. Križa pri Rogaški Slatini slovesno pričel sv. misijon, ki bo trajal ves teden. Vodijo ga očetje frančiškani. Misijonske pobožnosti bodo dnevno ob 6 zjutraj, ob 10 dopoldne in ob 3 popoldne. Popoldne nodo prve dni stanovski nauki, zjutraj in dopoldne so pa pobožnosti za vse stanove. Dobri Križevljani se sv mi-sijona vesele in bodo prav gotovo trikrat na dan napolnili mogočno farno cerkev. Jutri dojoldne in v torek zjutraj se bo vršila otroška misijonska pobožnost. rnm M •SLOVENEC«, m9CI|I T mm WT< Iz Julijske Krajine Pr*4 »ergafe«. Vojna zahteva brit*. Kat povsod drugod, je tudi pri ml« mnogo ljudi, ki pa za žrtve nimajo smisla in ne moči. Taki ljudje pri vsaki priliki zabavljajo m Sirijo slabo razpoloženje. Ker imate tudi gori pri vas gotovo mnogo ljudi, ki pri vsaki neprijetnosti mislijo le nase in čez vse drugo samo nergajo, naj navedemo ostre besede, ki jib je na naslov škodljivih nergačev napisal tržaški »Picoolo«: »Ljudje, ki zabavljate in godrnjate »racioniranja« 1 Pomislite, da so to potrebne ln uvidevne mere in odredbe, ki jih zahteva vojni položaj; ne stojte ob. strani g preplašenimi in »katastrofalnimi« obrazi in ne postavljajte se kot grobokopi ali kot krokarji nesreče I Vsakdanje hrane — če bomo varčevali seveda, in nič zametavali — bomo imeli vsi — in za ves čas vojne, bodite prepričani, samo, če bo vsak docela razumel svoje dolžnosti in če se bo docela j>odvrgel opravičeno predpisanim omejitvam. Vse je v tem, da mislimo malo manj na lastni želodec ln nekoliko bolj na naše čudovite .vojake, ki morajo prenašati veliko večje žrtve!« Smrt stare vipavske korenine. V Sv. Križu na Vipavskem je v nedeljo, 9. februarja mirno v Goepodu zaspal velej>osetnik g. Tomaž Mrevlje. Dočakal je izredno visoko starost 92 let. Bil je vse svojo življenje skrben in varčen gospodar, ki je v prvi vrsti delal za svojo družino; 14 otrok, ki mu jih je Bog dal, je lejio vzgojil. Od šestih še živih je najstarejši sin finančni nadzornik v p., drugi pa notar v Logatcu, štiri hčerke so pa dobro preskrbljene v uglednih družinah. Po značaju skromen, pošten in dobrodušen, si je znal ridobiti obče sjioštovanje in velik ugled. V ob-inskem zastopu domače občine je zvesto deloval okrog 50 let Dolgo vrsto let je županoval, še več let, tudi v povojni dobi še, je pa vodil blagajniške posle Pred svetovno vojno je enkrat tudi kandidiral na Gregorčičevi listi za deželnega poslanca v mestih in trgih. Do zadnjega b« je veselil krepkega zdravja, bil neugnano dobre volje in se posvečal svojemu obširnemu gospodarstvu. Naj počiva v Bogu I Vsem preostalim iskreno sožaljel Plat pokopal devet Tojakev. Zadnjo eobota, 8. februarja, je živahni Tolmin, prestolnico naših gora, objela velika žalost. V slovesnem žalnem 6prevodu je vojaštvo in civilno prebivastvo iz Tolmina in okolice spremilo k zadnjemu j>očitku devet vojakov, ki jih je prerana smrt dohitela v zasneženih pobočjih mogočnega Bogatina. Nekaj dni prej je dvajsetorica alpincev pod poveljstvom častnika podvzeia pohod iz Tolmina v Krnsko pogorje, kjer je hotela doseči neki gorski preval pod Bogatinovim vrhom. Med potjo Jih je zajel velik planinski plaz in pokopal j>od seboj vseh 20 mož. Ko so na kraj nesreče prihiteli reševalci, l m Izkopali is nega • «rtt8wv ti M Hvfti mat, od katerih pr iti rjo ta radi hudih omrzlin in ran še vedno niso is nevarnosti. Po napornem reševanju so mrliče in ozeble zaradi visokih žametov in nevarnih potov prenesli na bovško Btran v Lepenje, od koder to jih prepeljali v Tolmin, kjer so devetorico mrtvih v poslopju tamošnjega vojaškega poveljstva položili na oder. Smrt mladih vojakov, ki so padli kot žrtev službene dolžnosti, je globoko pretresla vso tolminsko okolico in so tudi domačini obsuli njihove krste s cvetjem. 27 vencev je spremljalo nesrečnike na njihovi zadnji poti. Krsto poveljnika bo pri pogrebu nosili častniki, krste vojakov pa njihovi tovarišl-alpinci. Pogreba b« Je udeležil tudi poveljujoči general v spremstva tolminskega g. dekana in številni drugi odličniki x goriškim prefektom na čelu. Dr« jrab*. T ■nulort)« m. Jnsta v Goriet je po težki operaciji umrl g. dr. Feliks Fabris, upokojeni notar v Tolminu. Pokojni je izhajal iz znane veleposestniške družine v Steverjanu pri Gorici. Njegov oče je bil ravnatelj goriškega >Monta« in sploftno spoštovana osebnost. Prav-tako je bil tudi rajnki notar znan v vsej deželi, zlasti pa v Gorah, kjer j® služboval dolga desetletja. Po rodu Furlan, je lepo govoril slovenski in je bil tesno zraščen s svojo rodno zemljo, zato je bil v vseh slovenskih krogih domačim priljubljen. Bil je blag človek, prijeten družabnik in vnet krvee. Naj pačiva v miru I Po hudi operaciji Je umrl v Gorici tudi 59 letni kmet Peter Kem-perle iz Nemškega Ruta pod Gradišo. Bil je marljiv, vzoren kmetovalec, ki je z veščo roo ustvaril trden dom in lejio vzgojil svojo družino. Priznanemu lovcu in zavednemu možu, ki je močno ljubil krasote svoje domačije, naj sveti večna luči Cerkev image. Pisali smo že, da se hoče na pobudo goriškega nadškofa zgraditi v Gorjci na Blančah, t. j. v bližini severne železniške postaje, zaobljubna »cerkev zmage in miru«. Med prvimi, ki bo sledili nadškofovemu pozivu in darovali »voj kamenček k zgradbi nove cerkve, je bil goriški pokrajinski fašistovski tajnik g. Molino, ki je v lastnem in v imenu stranke prispeval 3000 lir. Nadškof se je tajniku za dar zahvalil v javnem pismu in izrazil upanje, da se bo votivno svetišče zmage začelo Čimprej graditi kot porok italijanskega zmagoslavja na vseh frontah, kajti zahteve, za katere se Italija bije, so plemenite in »vete. Prepoved faren Mt, GorfSM pretoki Je H- dal odlok, > katerim prepoveduje izvažati seno iz goriške pokrajine. Posebna komisija bo izdala dovoljenja za izvoz onega sena, ki je namenjeno za vojaške potreba. hftaz darov za novi oltar v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani Častilcem »v. Jožefa naj bi bili naši izkazi darov veselo priporočilo, ko v njih spoznavajo, kako akcija za novi oltar lepo napreduje, in bodrilo za nadaljnjo pomoč. Znova se toplo priporočamo vsem častilcem sv. Jožefa, ki doslej še niso mogli nič prispevati. Pomoč se mudi. Praznik sv. Jožeta se bliža in te dni 66 že začne postavljati novi oltar. Nanore M darovati: 20.000 dla Mestna ob& na ljubljanska; po 10.0(10 din: R. J., K. V., X. J.; po 5.000 din: dr. A nt. Korošec, G. A.; od 2000— 1000 din: Dekl. Mar. družba Hotedršica 2070.—, L. U. 2000, Lebar Anica 1500, Hubad Francka in Feliks 1200, N. N. Vrhnika 1100, K. A. 1050; po 1000 din: Cukala Maks, dr. Fischinger J., Gor-janc Franc, G F. M., G. U., J. I., dr. Logar, N. N., Pečovnik Frančiška, R. F. M., Štele Franc in Marija, Schubert Angela, V. J., Vok Ignac, Zakraj-šek Marija, Župnija št. Jošt nad Vrhniko; od 1000 do 500 din: E. M. 550, N. N. 540, po 500 din: Ben-ko Josip, industr.; Čibej Katarina, D. J., Dolžan Janko, Erzin Josip, F. K., dr. Grivec Franc, K. M., L. družina, Majce Majdica, Mihelič Al., senator, M. M., Pečenko Alojzija, Pfeiffer Jos., dr. P. G., P. J., Pintar Neža, inž. Prezelj, Slapšak družina, Šalamun Marija. Tomažič Pepca, Toplišek Martin, Trusnovič N., Wagner-Šolar; od 500—300 din: Kos Jože 334, N. N. 305; po 300 din: Gabrijelčič Marija, Hočevar Anton, Kongr. Zgolnja Danica, Košak Josipina, Neimenovani 3, R. A., Slana Fr., Škerbinjec Julija; od 300 do 200 din: Hudolin Marija 275, Lovrenčič Ciril 275, Jkihanec Terezija 250, Dolar Jože 250, Kartuzija Pleterje 250, Miši e j Elza 245: po 200 din: Javornik Josipina, L. I)„ Levičar N., Lipoglavšek družina, Lovšin Ivan, Marin Marija, Sarloh Jože, Sernec Marija, Skuhala Vekosi.iv, Sluga Rozalija, Smole Alojzija, ŠLarkelj Adolf, Turk Ivan, Vidmajer Josip; od 200 de 100 toni Sr. TVibovflek Jo8e 100, fcupnlja Zgor. Tuhinj 163, Frelih Francka 140, Lorbek Ivan 110; po 100 din- Adamič N, Božič Zala, Breznik Marija, Burger Tončka, Cenčič N., Čebela Pavla, Ceh Katarina, Čeme Jože, Č. Fr., Davorin Julija, inž. Dedek Jos., Dežman Antonija, Dolinar Jožefa, Draksler Matej, Drobnič Tomaž, Dukič Pi-na, dek. Fatur Jakob, Fink N., Florjančič Marija, F. K., Gabrovšek Andrej, Gliebe Josip, Gregorič Jana, Grum Fr., dr. Hubad, I. A., J. AL, dr. Justin Matej, Juvančič Emilija, Kadunc Marija, Kavčič Josip, Klajn Ana, Kočur Ivana, Koch Tinca, Kolenc Pavla, Konz. društvo Ljubljana, Kopač Neža, Košir Joie, Kralj Matilda, Lavrič Pavla, Lovrenčič Vida, Leitgeb Ivan, Lovrenčič Terezija, Mihelič Leopold, Mikolič Jurij, M. P., Murgelj Terezija, Nagode Franc, Ožina Jožefa, Pečan Joie, Pečarič Martin, Pielick Ivan, Pir Alojzij, Planin-šek Jera, Polak M., Poljanec Ivan, Podboj Marija, Porenta Marija, Prašnikar Marija, Prepeluh Pepca, Prijatelj N., Prime N., P. J., Repar Josipina, Rozman Jera, R. U., Slapnik Jakob, Slemšek Marija, Sodja Jože, Stergar Josip, Schauer Avg., Šlo-gar Andrej, Štebi Amalija, Tavčar Franjo, Tavzes Marija, Tome Alojzij, T. T., Vombergar Mana, Vovko Franc, Zupančič Frančiška, Zabkar Josip, Zgajnar Josip, Žilih N., Župni urad Ljubno na Gor., Zupni urad Bukovščina. — Manjše vsote so razni dobrotniki darovali tudi še j>o položnicah, nabiralnih polah tn v puščico v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Redovniki, M oskrbujejo svetfKe «v. Jožefa, p<>lni hvaležnosti iskreno molijo k mogočnemu zaščitniku sv. Cerkve, naj bi se jh> njem razlil velik božji blagoslov na vse naša plemenite ustanovitelje, jx>(lpomike, dobrotnike in darovalce. Upamo, da se jim bodo še novi dobrotniki pridružili, hvaležni sv. Jožefu, ki v teh usodnih mersecih tako čudovito varuje našo domovino. — Darovi naj se blagovolijo pošiljati na: Predstojništvo cerkve sv, Jožefa v Ljubljani ali po položnici štev. 17.969, Cerkev st. Jožefa ▼ Ljubljani. Križanka 1=1 B i [=1 i 2 1 B 1 7 II * 1» u U U 14 B li It 17 18 14 2» 21 XX n 24 li B 2« 21 tU 21 M U Pl li 33 1*1 14 jli M Pl rii 17 1=1 M 31 Pl 41 M 41 1=1 42 43 fil 44 1=1 45 tc Pl 47 Pl 48 41 Pl ■ s* il Isib Pl U iS Pl U ii it B B sr ■ - (=1 S8 a SO [=1 J 1=1 (1 B ■ u B 1=1 U p 1=1 M B D u (C «7 «8 M | 1=1 1=1 71 71 72 73 B a 74 7S 7« 1=1 77 1=1 78 71 K a Pl [i] 81 |81 n 1=1 81 N -1 B i lillilli 81 | (U 84 NM ■1 ■1 Vedorevno: 1. Predlog. — 3. Del telesa. — 4 Časovni vezalk. — 6. Prihodnjik. — 8. Najvažnejši zgodovinski kraj v Južni Srbiji. — 12. Proizvod gorenja. — 16. Bela čebula, srbska jed. — 19. Podel človek, denuncijant. — 23. Domač nasad. — 24. Iz lesa. — 25. Oziralni zaimek. — 26. Vrsta pesnitve. — 28. Svečano razpoloženje, vzvišenost (tujka). — 29. Naplačilo. — 30. Veznik. — 31. Vrsta kretnje, zganjenje. - 32. Pobočje na senčni strani. - 34. Položaj, stav, naetroj. — 35. Dvojica, samec in samica. — 36. Izraz pri kartanju. — 37. Rimski pozdrav. — 38. Predlog. — 39. Nenadni bolezenski napad. — 40. Nadeja se. — 41. Besedica, s katero prigovarjamo. — 42. Začetnici umrlega slovenskega škofa. — 44. Španski določni člen. — 45. Kratko moško krstno ime. — 46. Pravi, reče, meni. — 47. Nikalnica. — 48. Del kolesa. — 50, Manjše svetišče. — 52. Geometrijsko število, — 53. Pošten, značajen. — 54 Umetnik ali pa tudi obrtnik. — 57. Poškodba e nožem, zabodljaj. — 58. Glavno mesto imperija, ki je v vojni.— 60. Najpogostejši veznik. — 61. Zamašek pri sodu. — 62, Del noge. — 63. Velelnik glagola sneti. — 64. Mohamedanski bog. — 65. Romunska reka. >— 67. Klic veselja; v prenesenem pomenu jedkost: vino pravimo, da je kislo kot... — 70. Goriški vini-čaT, težak; tudi priseljenec, naseljenec — 73. PrleSri predlog, jromeni poleg. — 74. Sloviti pravoslavni samostan ob Ohridskem jezeru. — 76. Del voza. — 77. Druga beseda za lučaj. — 78. Vinoroden dalmatinski otok, o katerem je poročilo neke tuje agencije vedelo povedati, »da ga sploh ni«. — 79. Kraljevski (angl.) — 80. Tropska rastlina ovijalka. — 82. Učitelj, vodnik; znano srednješolsko literarno glasilo. — 83. Strupena žuželka. — 84. Kovina. Navpično: 1. Konica ostrine. — 2. Nizek eemeljski predel. — 3. Pamet, razum. — 5. Pijaba starih Slovanov. — 6. Nizek moški glas. — 7. Slavnostna poveličujoča pesem. — 8. Mestna četrt, okraj (tujka). — 9. Znana izletniška točka pri Ljubljani. — 10. Slovenski znanstvenik, izumitelj možnarja in se-stavljalec logaritmov. - 11. Sivih las. - 12. Širok, re-jen. — 13. Veznik. — 14. Črtati skice, podobe, predmete. — 15. Poslovni sestanek odbornikov kakega društva. — 17, Nada. — 18. Domača perutnina, iz-boma pečenka. — 19. Brez volje, brez energije. — 20. Staro slovensko ime za ječo. — 21. Evropsko-azijsko mejno gorovje in istoimenska reka. — 22. Bivališče muslimanskih žena. — 25, Domače slovensko ime za enega izmed mesecev v letu. —27. Težko pogrešljiv predmet pri vzornih kadilcih. — 33. Čutilo. — 42. Mnogo rabljen tuj izraz za pripravo proti dežju. — 43. Zopet, znova. — 46. Jugoslovan-6ko-albanska reka. — 48. Dragocen zob tropske živali. - 9. Največja puščava na svetu. - 50. Kontrolni odrezek na vstopnici. — 51. Svetopisemska oseba. — 51 b. Vrsta in znamka pražene žitne kave. — 53. Sreden- tisti, ki je po sredi. — 54. Rdeči mogotec, tovariš Jožef. — 55. Moško krstno ime. — 56. Nežen, občutljiv, slabo zaznaven. — 59. Veznik. — 66. Priprava pri lok »strelcu. — 68. Skupina žuželk. — 69. Živinska krma. — 71. Ozvezdje, domača žival. — 72. Konica ostrin«. — 73, Vzročni veznik. — 75. Osebni zaimek. — 79. Grška črka. — 81. Enojka na igralni karti. — 82. Osebni zaimek v množini. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1, Comp. — 5. Bruc. Solo. — 11. Brak. — 13. Jaz. — 15. Lado. 17. Zrak. <-> 18 Pok. — 20. Janez, 22. Htpotfl >—> B. Sabor. — 25. Naliv. — 27. Tek. — 28 In. — 29. Veter. — 31. On. — 32. — Politik. — 34. Znanilec. — 35. Gr. — 36. Tone. — 40. Akt. — 45. Kura. — 46. Ej. — 47. Borotra. — 50. Govorica. — 54. Dr. (dvojina). — 55. — Perun. — Upa. — 57. Bo. — 58. Krema. — 60. Salem. — 61. Amerika. — 63. Aneta. — 64. Sin. — 65. Zrel. — 66. Sako. — 68. Ara. — 69. Slon. — 70. Luka. — 72. Zvon. — 73. Toda. Navpično: 2. Os. — 3. Mol. — 4. Plah. 5. Brat. — 6. Rak. — 7. Uk. — 8. Kanape. — 10. Oditi. — 11. Brinar. — 12. Robec. — 13. Jan. — 14. Zelo. — 16. Opeka. — 17. Zlin. — 18. Pater. — 19. Kor. — 21. Žila. — 23. Sel. — 24. Boter. — 26. Vi. — 29. Vid — 30. Drava. — 32. Noj. — 33. Ti. — 35. Grd. — 37. Boren. — 38. Ton. — 39. B rumen. — 41. Kg. 42. Tobis. — 43. Bo. — 44. Mira. — 45. Kamera. — 47. Belič. — 48. Rum. — 49. ApeL — Vokal. — 52. R. K. (Rdeči križ). — 53. Cena. — 55. Pas. — 59. Ata. — 61. Aron, — 62. Akut. — 15. Zlo. — 67. Oko. — 69. Sv. — 71. A. D. (Ano Domini). Zlogovnlea Sestavi le il«I«Vt K, Se, e*, 4 le, S*, gi, i, ja, ka, kra, le, li, lo, ma, nm, ni, ni, e, ra, rej, se, so, ti, ta, va besede sledečega pomena: Kraj v Abesiniji — Lani ob tem času — MoS-nata jed — Feytenora duhovna igra — Vsakemu človeku v čast — Starogrška ep6ka jjesnrtev — Rezati, členiti (medicinski izraz) — Del moškega oblačila. Prve črke dobljenih besed tf povedo meefe T Italijanski Somaliji, ki so ga nedavno zasedli Angleži, tretje trke pa travniško živalco. Rešitev nedeljske zlogovnice! Grki — Oholost — Lilije — Greorij — Obdavčiti — Trakulja. — Abraham. Prve črke: Golgota, tretje: Koledee. Premenjainica So—ma—11—j a, Pe—lo—po—ae% De—vt—ca, Ce—ti—na. Zloge teh besed zamenjal take, da dobil nove besede sledečega pomena: Domače moško krstno ime — Ne vefflco Priprava za shranitev jedi, tekočin itd. — Koroška gora — Jedilni pribor — Kratko žensko ime. Rešitev nedeljske premenjalnice: Iz zlogov besed: Tripolis — Bengasi — Sidi el Barani — Bojkot — Boter — Paka je bilo sestaviti besede: Elba — Nira — Trikot — Podboj — Siga —> Boben — Lister — Dika — Sij«. NAJ P O P O l N E J Š E H A R M O NI KESVETA v ZAHTEVAJTE BHESPlAfNtCENIK Friaučku Gustl ma beseda »Serbtu Guslll Kam Jo pa mahaš? Kar mem mene s ja tou nekam pupihat, koker de b me več na puznou. Al s kej jezen name, al sem t že pregmejn? Mende ja še nis pu-zabu, de sva soje čase u Šentjakubsk šul skup u en klop sedela?« Tkula me je uguvuru en mužakar glih tam pred tista priženca, ke sa ja zdej pred kratkem nalaš za pulcaja pustaul tam, koker se zavije izpred pošte u Selenbtrrjftrva idet Jest •em se slučajen ustavu tam zraven te prižence in čaku, kdaj bo začeu pulcaj, ke je stavu gor na te prižene, predgat Pa nisem sam jest tam stavu. Tud drugeh ferbcu «e je kar drenjal tam ukul, ke sa čakal, kdaj »e bo pridga začela. Pulcaj se pa še zraenu ni za te ferbee. Kar sam mahu je z rukam ukel »ebe, koker smo soje čase mi mahal, keder sma »e u Malmu grabne kupal in i se branil brencelnu pa kumarju, če sa nam bli le preveč nadležen. Men ie je seveda tu čuden zdel, zakua maha, ke ni blu prou noker za videt kakšneh kumarju al pa brencelnu. Ke je stavu prec zraven mene tud en gespud t cvikar-jam na nos in mende tud čaku na pridga, sem ga pa prašu, če on ve, zakua pulcaj z rukam tku ukel •ebe maha. Ta peru »e m f« 'gespud mal nasmehnil, pol m i. -ovedu, de pulcaj mah« z rukam ukul sebe? de pukaže aulumubilistem in pa tramv&jar- K em,' kam morja pelat, de na bo kašne nasreče, e je tuki tku velek prumet. »Hvala lepa za pujasnil, tfespud,« ua »e ma jest zahvala Vel IrnbraSen Člouk. »Ve«fe, fesf tem pa mislu, da ga brencelni al pa kašen kumari nad-legujeja, pa jih pudi t rukam ud »ebe, ke 6e buji, de b ga na upikal. če pa nm zatu maha ukul sebe, de pukaže tramvararjem in pa autumubili-stem kam morja zapelat, de na bo kašne nasreče, b blu pa velik bi pameten, če b mu pulcija kupila taka rdeča fana, koker jih maja ajzenponari gor na kuludvore. Kene, če sam z rukam ukul maha, ja na morja autumubilsti in na tramvajari vedet, de se tu nh am tiče. Sej mende take rdeče fane nisa buhve kuku drage. Če »e pulci ni škoda zdel gnarja za tala priženca ven metat, b že lohka ofrala tud še za fana tisteh par dinarčku, pa b blu use u rede.« Gespud »e m fe spel mal neemeEtrti, pol me fe tkula puduču: »Pulcija jim je je zatu kupila _ele rukavice, de autumubilisti ln pa tramvajari že ud zdeleč vidjo, kam jim i ruko kaže in pol tud veja, kam morja pelat.« »A tku je ta reč. VHe fespod, M -m p« mislu, de je pulcija pulcaj em »am tata _ kupila rukuvice, de b jih u ruke na tebel, ke je zdej tak mraz prtisnu. Buhve, če jim ni pulcija »am zavle mraza rukuvice kupila? Kene, če b jim jih sam zatu kupila, de lohka vuznikem kažeja, kam morja zapelat, b jim na blu treba tud cupat, de maja tud nuge na gorkem, kupvat. Z nugam vendar ne boja vuznikem kazal, kam morja pelat, Tu je useskup lari fari.« Gespud se m je zdej že trekeč nasmehnn. Ke je pa nazadne sprevidu, da se jest na pustim tku hiter nafarbat, se je pa kar ubrnu ln šou soja pot naprej. Glih tekat je pa stopu k men tist mužakar, ke je reku, da sva skup u Šentjakubska šula hudila in me nagtivuru. koker sem vam že gor povedu. »Lej ga no, sej b te res kmal na spuznou, ke » tku zrasu,« sem mu jest udguvuru. »Mal s se m zdou znan, pa nisem prec vedu, kim b te djau, ke je tulk eneh Idi na »vet. Al nii ti tist, ke je eoje čase tlela pn Iblan z ena šajterga konjske fige pubiru in jih pol Krakučanem in pa Trnoučanem F predaju, de sa z nim soje nive gnujil? Pa m na I smeš zamert. Men se holt zdi, de i tist,« sem se mu upravičvou. »S že ta prava pugi mitu. Kdu b s mslo, de ma8 tkudober spumin? Noja, pa »ej jest tud še nisem puzabu, kuku a ti tiste čase tlela pu mest čike pubiru, de s mou za kadit,« me je moj »ošolc nalaš zafrknu, ke se mu je mende fržmagal, de sem ga jest kar men nč tem nč spounu na konjske fige. »Noja, viš, zdej sva pa mende kvit,« sem mu reku na tu. »Usak s je holt pumagu, koker » je vedu inznou. Ti s čikem, jest pa s kojnskem figam. Viš prjatu, zdej sma pa pršli tku na psa, de ni-mama neker u Iblan več čiku, pa kojnskeh fig je tud zmankal. Use se je »preubrnil. U Iblan na najdeš nubenega čika več, če b ga tud t lutja iskou. Kene, kadiuci sam še tiste cigarete kadeja, ke se čluvek na splača, de b še čike pubiru. Kojnskeh fig pa tud ni neker več za dubit, ke ta bulši gespoda se sam še z automubilem ukul voz, kar nas je takeh ta navadneh Idi, morma pa kar k nogam ukul caplat, če je še tak blat. Sam dva pulcaja še učaseh tle po Iblan ukul jahata na kojneh, pa jima je mende prepuvedan kojnske fige kar pu mest pušat. No, kuka »e maš pa drgač?« »Eh, tka, tka. Kene, .ta kojnske fige ee eploh reč ne intereseram, ke jih nimam za kej nucat Pu Krakum je zdej tku že use zazidan, de ni neker nubenih njiv več, Trnou pa tud nI dost na bulšem. Udkar sa se cigarete tku strašen pudra-žile, b men tud čiki prou pršli, če b jih blu kej. Veš, jest sem zdej že precej doug penzjunist. Pol pa tku veš, kuku je ta reč. Kua b t pravu? Dra-gina je čezdali veči. ke cene us.ik dan bi vesok maksimiraja. Tku se jim pa mudi, de nimaja časa, da b tud penzjone mal maksimiral. Zatu je bulš, de sva u penzjoneh kar tih. Kdu b zmeri iamru, ken č na pumaga. Sej zmeri ublebuieja in prauja, de boja penzjone primeren puvišal. Ampak ud ublub člouk na more žiut, ud samga lufta pa tud o*. Neki more člouk met tud za prigrizent, a ne?« »Ti prjaftt, pustiva penzjone prgmaK, pe ee pumeniva, kam b šla zdej, de b se ie kej ud »ta-reh času puguvorla. Tlela vendar na morva ceu dan stat, ke midva nimava ne rukuvic, ne cupat, koker jih ma tamla pulcaj, Jest mam že čist trde nuge. Teb pa tud nus ud mraza čist rdeč ratuje. Pejva kam na ene pu literčka vina, de »e bova mal pugrela.« »Jest sem f« za ta. če ma! M fnaHa, (fopva kela h Kušak. Tam ma dobro kapelca. Sej b dan jest zajnga, pa nimam nč gnarja pr seb.« »Tužna nam majka. Jest »em pa tud gnar 'doma puzabu. Al ni tu smola?« »Smola mam tud jest, kamer »e obrnem. Ta fe škoda, de za smola nubeden nč na da. Kar dam bo treba jit, de tlela na zmrzneva,« je reku prjatu, pa sva šla narazen, Jest sem ja m a hrta pačil gor pa Aleksandra cest preke Tibuli, moj »ošolc m je pa tud kar izginu izpred uči. Ta narbl gvišen me je nafarbu, de je suh, de mu ni blu treba tud zame ceha plačat. Noja, pa tu je tku useglih. Žejen tku nisem biu. On ja je pa lepu h Kušak pupihu. Buh ma ga pužegni. Ke »em priM ke gor de Blajrafedrve eeate, »em se pa mal ustavu, ke nisem vedu, kam b »e ubrnu. Kar naenkat zagledam enga pulcaja pred saba na cest, ke je enga še bi mladga mužakarja pelu pudpajzdha ke preke pulcajskem derekejon. Tku sta šla lepu skup, koker de b bla ta narbulši priatla. Ke se je men čuden zdel, de en pulcaj lkumauharja f" pa prašu pu se na buji, de b mu jo kam pupihu. rukumauharja tku lepu s saba pele za pudpajzdha, sem pa prašu pulcaja, zakua nima uklenenga. Če »Rukumauhari sa ja naš delodajauci, zakua b pol z nim grdu delal?« m je udguvuru pulcaj. »Puglejte gspud, če b na blu rukumauharju na svet, b tud nas na blu treba, pa žendarju tud ne. Še dedektivi b bli udveč. Usi b bli brez kruha. Al na zaslužja pol, de z nim lepu delama. ke sa naš ta narveči dubrotenki? Buh jih žiul Kar lepu z mana pejd« jereku pulcaj rukumauhari, »de se boš mal udpučou, pa najedu«, pa sta šla lepu prj&telsk naprej. Vite, tu je ta prau čluvekolubje. Zanimiva cerkvica na Slovaškem. Lesena katoliška cerkev v vasi Oravki pod Babjo Goro na Slovaškem, spada med najlepše cerkve te vrste v severni Slovaški. KATJA RITI AR: _ ■ ■ Cerebroradium /rostorna dvorana se je napolnila. J Prišli so učenjaki Lz vseh krajev svata. | Bili so to mrki, zamišljeni, resni severnjaki in ; živahni, zgovorni iužnjaki. Prišla sta celo dva : ministra domače dežele, minister notranjih za- i dev, Ramani in Aragon, minister vojne in mornarice. Tudi več denarnih velikašev se je nabralo. Iz oči mlajših prišlecev je vidno odsevala radovednost, pomešana z malce prikritim posmehom, starejši, sivobradati možje pa so mirno zrli predse in, sedeč v udobnih stolih, razmišljali o neki skrivnostni novi iznajdbi, zaradi katere so se zbrali tu in o kateri naj bd izrekli svoje končno mnenje. V kotu dvorane je bil postavljen majhen podij, na katerem je stala miza in na njej zaboj v velikosti četrtmetrske kocke, a zaenkrat še pokrit s črnim suknom. Skozi stranska vrata je vstopil izumitelj, inženir Cran. Srednjevelik, suh človek, z obrazom kakor ga vidimo včasih pri svetnikih-asketih na srednjeveških slikah. Čeprav je bil oblečen v salonsko obleko, mu je bilo videti, da je kaj malo vajen take družbe. Nerodno in y zadregi se je priklonil. Stoječ na podiju ob svojem izumu, pa se t je hitro zbral in začel: »Gospoda, preden va« seznanim s svojim i izumom, zaradi katerega som se vas drznil sklicati, moram povedati nekaj uvodnih besed. Mi vsi se zavedamo, da drvi človeštvo v strašno propast. Marsikak površnež bi dejal, da sta temu vzrok preveč razvita kultura in civilizacija. Mi vemo, da imata ti dve le namen, osrečiti člove?štvo. Krivda leži drugod, namreč v človekovem značaju, v njegovih lastnostih, kot so sovraštvo, zavist, sebičnost, prekomerno slavohlepje in druge slabe strani ki so za mirno medsebojno sožitje prava poguba. Zlo je prepredlo ves svet kakor si.lna pajčevina, iz katere se ne more več izmotati. Dobrota in resnica sta le še zrnci, ki neskaljeni in brez koristi ležita v naših srcih. Kako pomagati človeštvu, da ne pogine v; zlu in medsebojnih borbah? Izkušnja nas uči, da ima zla misel demonsko privlačno moč, ki je mnogo močnejša od dobre. Misel je gospodar, be.seda, pogled, dejanje so le njene sluge. Kdor hoče izkoreniniti zlo, mora preprečiti zle misli, ki izvirajo iz bolnih možganov. Kako, l>oste vprašali! Vse lepe besede o pravi vzgoji in srfni kulturi so danes bob ob steno. Moderne pridobitve v kemiji, tehniki in drugih znanostih se mhijo po večini le v zlo in nesrečo posameznika in celih narodov. Ker je pač zla misel, ki jih uporablja kot svoje orodje! Če zle misli ni mogoče uničiti z duhovnimi vrednotami, uničimo jo z njenim lastnim orodjem, s tehniko in kemijo! Ves prežet od te misli, sem se zaprl v svojo delavnico in delal, preizkušal. Najlepša leta so mi ginevala sredi brezupnih poizkusov. Zbolel sem od pomanjkanja, a popustil nisem.^ Zdelo se mi je, da me žene neka tajna sila. Končno je bil moj uspeh kronan. Gospoda, iznašel sem novo snov, ki prav tako uničuje v možganih posameznika in mase zle in kvarne misli, kakor uničuje radij rakaste tvorbe na telesu. Imenoval sem svoj izum »cerebroradium«. »Nemogoče,« je završalo po dvorani. »Ha, ha, ha, kakšen smešen šarlatan,« je zaklical nekdo v ozadju dvorane. Bil je _ to nekdan ji Granov sošolec, tehnik Špacapan, ki ni privoščil tovarišu takega uspeha. Sam je še vedno na tihem preizkušal svoj »perpetuum mobile«, a je bila vedno kakšna nova napaka zraven. Gran se ni zmenil za medklice. Odstranil je črno sukno z aparata in njegove suhe, po-duhovljene roke so pobožno objele svetlo-pološčeno skrinjico, ki je bila še najbolj podobna radioaparatu, le da je imela več pre-čudnih gumbov in vzvodov na svojem površju in se je dala cela prednja stran odpreti. Vsi so zadržali dih in nekaj minut je vladala popolna tišina. Gran je poraišljal, na kom naj bi najbolj učinkovito preizkusil svoj izum. Prav tisti hip pa so se začuli od zunaj z ulice divji kriki, ki so naraščali in prihajali bližje in bližje, dokler ni razgrajanje obstalo vprav pod okni dvorane. Levičarska stranka je demonstrirala za vojno proti sosednji državi in trčila prav tu na drugo skupino, ki je bila za mir. »Gospoda,« je zaklical Gran v splošno zmedo, ki jc nastala med učenjaki, »evo vam najlepše prilike, da vam dokažem resničnost svoje iznajdbe.« Pograbil je svoj aparat in stekel z njim na balkon. Že je spodaj množica dvigala orožje. Začuli so se streli in klicanje na pomoč. Gran je naslonil aparat na ograjo balkona, odprl prednjo strun in jel hitro premikaii razne gumbe in vzvode na gornji strani. Nekaj, kakor hladen zrak je siknilo iz črne skrinje, Svetla kovinasta puščica je jela krožiti v smeri spodaj ležeče ceste ter krožila hitreje in hitrf.^e. In, o, čudo! Prej razbojniki, docela po-živinjeni ljudje so namah prenehali s kričanjem. Tisti, ki so orožje že naperili nn svoje nasprotnike, so ga kakor na povelje spet spravili, začudeni nad tem, da ga sploh drže v rokah. Jeli so se smehljati in mirno pogovarjati in so v gručah in posamezno odlujali domov. V desetih minutah je bila ulica spet mirna in prazna. Gran in njegovi kritiki so se vrnili v dvorano, vsi globoko prevzeti nad tem čudežnim učinkom . . Ko se je spraševanje nekoliko poleglo, je izumitelj nadaljeval: »Videli ste samo del aparatoveja učinkovanja. Prav tako deluje na posameznikn. Treba je le obrniti drugi vzvod in naperiti puščico na čelo dotič.nega.« Oglasil se je sivobradi minister Ramam: »Ali je mogoče z vašim aparatom nadzorovati Granov izum jo sijajno prestal svoj krst. Dva finančnika sta se ponudila, da ga z vsemi sredstvi podpreta in minister Ramani je obljubil odkupiti njegov izum. Samo minister vojne in mornarice jc molčal in si grizel blede ustnice. Prihodnjo dni so bili vsi časopisi polni o skrivnostnem izumu. Tuje države so poslale zastopnike, da naročijo Granove aparate. Od tega je preteklo štirinajst dni... V kabinetu vojnega ministra je sedel Špacapan. Sam se go4ovo ne bi spomnil tistega poizkusa z njim, a so mu drugi povedali o njem. Od tedaj ni mislil na drugega kot na tisti zasmeh in popoln poraz. Sklenil je, da se bo strašno maščeval. Minister Aragon je bil njegov daljni sorodnik. Špacapan je dobro opazil, da tudi on ni kaj navdušen za novi izum, zato je sklenil, da ga pridobi na svojo stran. Ko sta si sedela nasproti v ministrovem kabinetu, se ga je Špacapan kar naravnost lotil: »Vi kot minister veste, da je naša država na višku vojne tehnike. Imamo največje tanke, ki so obenem sorazmerno lahki in z lahkoto premagajo najvišje vzpone. Imamo čudovite aeroplane, ki jih napravimo nevid.ne v hipu, ko lete preko sovražne dežele. Naše bombe so polne najhujših strupov, ki na tisoče kvadratnih kilometrov uničijo sleherno živo bitje, imamo najučinkovitejše smrtne žarke in naše shrambe so do vrha napolnjene z razstrelivi vseh vrst. Pušk in topov imamo kakor nobena država doslej, naše moštvo je eno najbolj iz-vežbanih. Z njimi si lahko osvojimo ves svet. In čigava bo slava? Vaša, ekscelenca! Vi boste zmagovalec, vi. boste naš gospodar! Ali naj zdaj, ko je prišel ta nori Gran s svdjo idejo, pokopljemo vse načrte? Ali naj puške zarjave, ali naj prodamo svoje tanke in topove za staro železo? Ali naj nevarne strupe, katerih varstvo snmo je že smrtnonevarno, uničimo tako, da bodo morda pri najmanjši nepazljivosti pomrli naši lastni ljudje?« Da, Špacapan je znal dobro zadeti v tislo najobčutljivejšo žilico vojnega ministra, ki je bila najranljivejša, kajti minister Aragon jc bil ponosen na svoje zaloge in je že davno sanjal o slavi svetovnega diktatorja. Več kot tri ure sta se pogovarjala Špacapan m Aragon in časnikarji, ki <*o oblegali ministrov kabinet, niso ničesar izvedeli i/, tega pogovora. Kmalu nato je dobil inženir Gran povabilo, da še enkrat pokaže svoj izum vojnemu ministru v njegovi privatni vili, ki je ležala precej daleč zunaj mesta, dokaj na samoti, kraj malega gozdiča. Nič hudega sluteč je izumitelj šel v past... Čez tri dni so ga našli v gozdiču napol mrtvega in izčrpanoga. Odpeljali so ga v bolnišnico. Časopisi «o poročali, da so ga neznani roparji napadli, hoteč izkoristili njegov izum. Inženir sam pa ni mogel dati nobenega pojasnila, kajti — um mu je ostal trajno omračen. O aparatu ni bilo več ne duha ne sluha. Dejali šo, da so ga vzeli s seboj roparji. V«a policija je bila na nogah, a vse iskanje je bilo zaman. Nihče ni nikoli izvedel, kaj se je zgodilo tistega večera z Granom. ko se je odpeljal v ministrovo vilo. Kmalu nato je izbruhnilo vojna, nnist"*-nejša, kur jih je doslej poznal svet. >Mama,< pravi JurČek na poti od zobozdravnika, »ta zobozdravnik pa ni bil nič ,brez bolo-čin', kot mi je prej obljubil.« »Kako pn to? Ali ti je povzročil bolečine?« »Ti6to ne. ampak, ko sem ga jaz ugriznil v prst, je prav tako zavnil, kakor vsak zobozdravnik, ko ga ugriznem.« zločince? Ali učinkuje aparat trajno in na daljavo?« »Vse to bo mogoče,« je odvrnil Gran, »toda v vseh smereh izum še ni izdelan, ker mi je doslej manjkalo sredstev. Sedaj, ko sie videli prvi učinek, se bo gotovo našel kdo, ki bo moj izum financiral. Potem mi bo mogoče izdelati za policije posebne aparate. Vseh ljudi trajno nadzorovati ne bo mogoče, pač pore. V primeru vojne raz-draženosti bo mogoče ljudi v hipu pomiriti, kakor ste pravkar videli, pa najsibodo to domači državljani ali sovražniki, ki bi pridrli čez mejo. Tako bodo tudi vsi stroški za oboroževanje nepotrebni. Ljudje se bodo lahko posvetili mirnemu delu in lastni sreči.« Vsi so vstali s stolov, toliko je bilo navdušenje nad Granovo razlago. Toda vse je prevpil Špacapan: »Protestiram^ to je zločin proti svobodi človeške voljel To se pravi zinehanizirati človeka. Kje ostine jx>tein njegovo dostojanstvo in svobodno odločitev? še nuje! Doslej je bil človek gospodar stroja, po Granovem izumu naj bi stroj zavladal človeku, gospodarju vsega stvarstva!« »Kaj se no nejiotrebnem razburjate,« je ne-voljno dejal minister Ramani. »Ali nismo že davno sužnji stroja, to je tehnike, kemije in drugih pridobitev. Če je doslej tehnika uničevala v nas dobro, naj ga odslej pospešuje. Jaz v polni meri odobravam izum. še vedno nam ostane dovolj svobodne volje!« Le malo jih je bilo, ki so pritrjevali Šj>a-capanu. Med njimi je bil minister Aragon. Nastal jc pravi prepir med prisotnimi. Najhuje je divjal špacapan, ki jc bil ves divji od zavisti, da je Granu le uspelo. Od jeze ves zaripel v obraz je krilil in mahal z rokami, da so se mu bližje stoječi kar umikali. Tedaj je napravil Gran drugi jx>izkus. Potegnil je na aparatu za neki vzvod in naperil puščico v smeri špaeajianoveea čela. Temu je namah zmanjkalo besed. Usta, ki so pravkar še hotela izliti kar ploho jeznih besedi, so ostala še celo minuto široko odprla. Tudi roke so za hip obstale nepremično v zraku. Bil je tako smešen v svoji nemi drži, da Gn ^cj planili v sproščen smeh. Špacapan pa, kakor da ne ve, zakaj je tn. Ko da se hoče nečesa spomniti, je potegnil z roko preko čela in nato mirno odšel iz dvorane. Žalosfinka o bradi Vsa otožnost o neuresničen ju obdaja njo, mojo brado, ki noč zu nočjo sanja o tetn, kako ki napravila svojo j>ot v svet, pa je jutro za jutro obsojena v to, red menoj ko kako nezasnubljeno dekle, ko kak nerojeni sin... V kaleh j>očiva v naročju mojih lic kot smisel tiste možnosti, ki ji je onemogočeno uresničenje, tako da se jo z bridkim humorjem odločila, da rasle le v starih do-vtipih, ker jo vsuj ti pustijo neostri/eno. V njih ]>n se kaže s posebnim bahanjem, kaj dn 1 »i I a fi ko postala, in sicer kak predpostelnjak, vrvica in blazina. Izgine v mirijadnh črnih pičic z milnico, pn je vendar hotelu j>ostiiti celota, celota kot okras, kakršnega ima sleherni kozel, celo sleherni ključ, in upa spet in sjiet, da l>om zatisnil eno oko in ji privoščil raaite-rializacijo. A šele takrat, ko bom zatisnil oba očesa, mi bo pač vseeno in jo bom pustil rusti. Toda — vprav takrat je ne bo nihče videl! Vendar se utegne pripetiti, da jo bom imel, ko bom še živ. Naj, na primer, nanese, dn bom denar poneveril, j>a si bom svoj obraz z lasmi zameglil in boin izginil v brudi. In potem, ko me bo storila nevidnega, bom slednjič vendarle videl svojo brado: pokrivala mi l>o ovratnico, podrhtevala bo pri vsaki izgovorjeni besedici in po kopanju in jx> juhi jo bom moral obrisati. Najskrajnejše, kar bi se dalo z brado še storiti, bi bilo, da bi si jo dal prebarvati. A tu je treba, da je človek jircviden. Neki ruski emigrant si je pustil brado rasti in se je vtihotapil v Sovjetsko Rusijo. A kmalu je imel sitni občutek, ko da ga sumljivo opazujejo. Zbežal je nu konec mesta in vstoj>il k brivcu, du bi si dal brado prebarvuti. Prestrašeni brivec se je dal le z denarjem potolažiti. Slednjič jo zmešal neko tinkturo in se je spravil na delo. Toda ko je tisti človek vstal, da bi si v dnevni svetlobi ogledal svojo brado, je ves osupel opazil, da je zdaj zelene barve, lil čim bolj jo je brivec izj>irul, tem bolj je bila zelena, tnko zelena ko Mohamedova zastava. Tisti emigrant bi bil mogel tudi kot cebra hoditi jx) mestu... Napol onesveščen se ie zgrudil v naslanjač, rekoč: »Zdaj ini pu brado vzemite proč.« Saj slednjič — saj je šlo za njegovo glavo ... Tako so lahko nezveste, te brade. Sploh se v novejšem času nngibajo k nemorali in revi moram, da so zločinci v ameriških filmih večidel neobriti. Da, brudn, pri kateri so nekoč prisegali, so je izmaličila v maškeradno brado z debelim nosom iz lepenke. Kot kazen za svojo profesorsko življenjsko odtujenost šari zda j po izjKisojevuilnicah maškeradnih oblačil in j)a v garderobah za gledališko opremo. Bil je nekoč neki gledališki ravnatelj, ki je bil tako navdušen zn igranje, da je včasih tudi sodeloval, toda le kot statist z dolgo brado. Kot Ilarum al Rašid se je skrivši pomešal med druge. Toda ti so zmeraj hudo opravljali ravnatelja in tudi svojega novega brudategu tovariša, dokler se ta ni mogel več premagovati. »Ne govorite tako, jaz sem ravnatelj!« jih je nahrulil in je brž potegnil brado s sebe in si jo spet brž nataknil. Tedaj so vsi osuplo utihnili. Kakšen krasen prizor je bil tol Brada je to, kar imamo skupno s svojimi moškimi tovariši, a individualistični Evrojjejec jo je zaradi svoje posebnosti obril. Nemara mu je bilo tudi sitno, da bi bili znaki njegove moškosti kar sredi obraza vidni. Saj je res, jKičemu bi pa imel poseben ornament na obrazu, ko so pa uhani in tetoviranje že zdavnaj iz mode? Zakaj naj bi si pustil rasti celo hosto iz oči kakor kak pes terier? — Ker je to naravno! Pav ima svoj okras v repu, lev ima svojo grivo in moški svojo brado. Vendar ima izmed vseh prirodnih bitij samo človek ta žalostni dar, da zna uničevati naravo in torej tudi svojo brado, ali pa naj se človek vprav zaradi te izgube žalosti? Spet in spet jo moda vrže ven in sj>et in spet se kot moda vrne nazaj, in sicer vočidel jx> vojnah in revolucijah, ko se nihče za ničesar več ne zmeni, in se rane celijo same po sebi. Tako niha spor za moško brado som in tja, ne da bi se kaj odločilo. Če vlada tip starcev, tedaj si pustijo moški rasti brado, ker so potem videti stari in pametni; če pa se prerine v ospredje mladina, tedaj so priznane kvečjemu brke, ker te pomlajajo. In ta spor divja v slehernem poedinem človeku jutro za jutrom, zakaj, ali imaš sam krvavi trud z britjem ali pn si daš obraz otipavati po tujih prstih. »Rajši ni enkrat v letu rodil, kakor da bi sc vsnk dan obril,« je dejal ruski mužik in si je po-gladil brado. »Brada jo nepotrebno rekel car Peter in je pospeševal .....j^. dam glavo strdn ko brado,« je vztrajni jio-nižno kmet pri svojem. Tedaj je Peter popustil in je naložil nn brado poseben davek, s čemer je pn »nepotrebno breme« seveda še podvojil. Bodi tako ali tako — carji so se strogo držali britju. »Šel sem s Puškinom in S-jcm na sprehod,« pripoveduje grof Sologub, »in sem se z obema zabaval. Tedajci se je zn jx)liciiskim mostom pojavila carska kočija. S. se je liil tokrat pravkar vrnil iz Pariza julijske revolucije in je imel francosko bradico. Čim je zagledal carja, je malomarno šinil v neko trgovino, ko dn bi gn bila zemlja pogoltnila... Puškin se je veselo zasmejal, stresel z glavo in znklical: »Kaj, bratec, bradica je francoska, a dušica je ostala ruska!« Vendar, glede na to točko sem na strani Petra. Če bi me kdo vprašal, ali sem za brado ali zn obraz, bi sc koj odločil v prilog obrazu. — In zdaj se fx> račko ruinenotačkol V mlaki jo je brž vlovll. Malo čudno striček gleda, ko s sprehoda vrne se. »Lačen« — misli si — je »ptiček!« Zrnja hitro mu naspe. Zjutraj pa pozdravi glasno stvar ga čudna: ga, ga, ga! Striček ves prestrašen gieda, pipa pade mu na tla ... »Arli«, dijakinja v Ljubljani: Glejte ga nepridiprava, kaj 'e neki namerava? Vratca dvigne na stežaj: »Zleti ptiček, prost si zdaj!« K ribniku Andrejček plane — tam so vodne race zbrane. Eno zgrabi in zbežf, da Sb vse za njim kadi. Kmalu v izbo striček Jaka s pijx> v ustih prikoraka. Ptiček v kletki ne žgoli. »Mar bolan je, ali spi?« Zaskrbljen do kletke prde, tam ga takšen strah obide, da leden ga stresa mraz — račka gaga mu v obrazi hip oziral nazaj za svojim preganjalcem. Med drevjem so se posvetile prve hiše domače vasi. Se sto metrovl še petdeset! Tarnle je orožniška hišal Divje je udaril po konjih, ki sta napela zadnje moči. Pieganjalec jd bil že vštric njega. Toda Tonček je z drznim potegljajem ustavil konja, kajti voz je bil že pred orožniško hišo. V naslednjem hipu je bil Tonček pri vratih, ki jih je na široko odprl in zaklicai v pisarno: »Gospod orožnik, pripeljal sem vam ptiče in ptičjega tatu!« Vrli orožnik je bil prvi hip tako presenečen, da mu je padla cigara iz ust. Toda takoj se je zavedel, kaj je njegova dolžnost. Ze je planil nad tatu, ki je medtem zlezel s konja. Nekaj spretnih kretenj in tatove roke so bile uklenjene v verige. Ko je orožnik končal svoje uradno delo z verigo. je stopil k Tončku, ga prijazno potrepljal po rami in mu dejal: »Pa pridi popoldne, no, zaradi tistih tristo dinarjev!« Tonček je kajpada prišel; kaj je napravil s tistimi tristo dinarji, ki jih je na tako imeniten način zaslužil, pa ta storija ne pove... Franc Bricelj, uč. IV. r. St Vid: Kanarčka lepega imel je striček, pa že zavohal ga je mlad fantiček. Brž steče k vodi, raco vjame, zapre jo v kletko, ptiča vzame. Ko striček se povrnil je, razkačen ves zakričal je: »Kdor pa tak je bil grdun — naj ga kavsne račji kljun!« Razen teh so k slikam napisali bolj ali manj posrečene zgudbice še naslednji ugankarji: Lojze Ambrožič, Dobrava; Marija Jakožič, Tržič; ferezika Betoletova, Sp. Polskava; Slavko Žerjav, Ljubljana; Mirko Kovač, Zagorje ob S.; Anton Vidmar, Dol pri Lj.; Marjan Cerar, Kranj; Roža Lepenik, Maribor; Alojzij Cvijač, Zg. Ga-meljne; Stanko Peternel, Jože Vidic, Kranj- Dušan Stare, Lj.; Minka Miklavc, Šk. Loka; Božidar Dimnik, ?; Vinko Mav, Jarše; Slavka Šiška, Stična; Slavka Bajec, Lj.; Avguštin Kuclar, Vič; In-gica Goli, Dravograd; Jože Flis, Maribor; Pavel Krevl, Trbovlje; Stanislav Papež, Lj.; Janez Aha-čič, Rajko Jenko, Kranj; Ludvik Lebar, Višnja gora; Marija Jenko, Zg. Bela pri Kranju; Marica Rozman, Breznica; Julka Mlakar, Trnava, p. Go-milsko; Rudolf Jazbinšek, Vekoslava Ozis. Trbovlje; Viktor Nolimal, Zagorje; Marinka Korošec, Šmartno ob P.; Frane Martun, Celje; Janez Crnl-voc, Lj.; Franc Sekne, Visoko pri Kranju; Miran Smola, Kostanjevica; Marjan Pavlovčič, Anton Pav-lovčič, Li.; Albert Mura, Boh. Bistrica; Vida Hri-bovšok, Motnik; Mihael Babnik, Zg. Radvanje pri M.; Marija Kuclar, LJ; Olga Kekec, Zabukovca pri Celju; Anica Peperko, Sv. Lovrenc; Ivan Prijatelj, Rašica, Vel Lašče; Konrad Turkuš, Maribor; Metka Turnšek, Celje; Franc Lozar, Dobrunje; Stanislav Repež, Lj.; Cvetko Bojan, Moste; Dušan Finžgar. Pragerslto; Mirko Selinšek, Ptuj; Terezija Janžkovec, Čadiam; Asta Bregar, Lj.; Jože Lovko, Lj.; Adolt Penčič. Zagreb; Tušan Teršek, Anastazija Speršak, Lj.; Micka Šeligo, Podčetrtek; Marija Lončar, Vransko; Nada Zorko, Sv. Benedikt, Slov. gorice; Rudolf Krhlikar, Hotiče, p. Litija; Vladimir Rutar. Celje; Majda Dežman, Maribor; Marija Držanič, Dolenja vas pri Brežicah; Anica Jenko, Sp. Brnik pri Kranju; Božidar Oselj, Smlednik; Janez Pajsar, Podlipa; Janez Pokora, Šk. Loka; Erna Japelj, Trbovlje; Irena Krašovec, Rožna dolina; Ivana Mrak, Šludenčice, p Medvode; Anton Poženel, Celie; Špelca Ahačič, Ljubljana. Nagrado dobijo: 1. Primož Gspan, Ljubljana, Medvedova cesta 10; 2. Tine Bratina, dijak, I. r. gimn., Ljubljana, Franketova ul. 4; 3. Marija Kune, uč. I. r. mešč. gole, Ma-riijn dom, Kočevje. MLADA NJIVA Potovka Težka, ah, težka ta služba je moja, polna skrbi je in grenkega znoja: vsa naročila, ki jih dobim, prav tankovestno, skrbnd izvršim. Vsak dan v dve url oddaljeno mesto, drobno prehodim, premerim to cesto, tovor težak že čez trideset let nosim, da skrivil se mi je hrbet Raznih fjotrebščin Iz mesta prinašam, v mesto pa jajčka in maslo odnašam; ne zadrži me ne sneg in ne im-az: zmeraj kot kamen na cesti sem jaz... Vsa naročila prav hitro opravim, ' vsakemu rada uslugo napravim; včasih prav resno vlogo vršfm: ko po zdravnika za koga hitim. Kjer oglasim se, imajo me radi, revni, bogati, stari in mladi: starim prinesem poslednjih novic, mladini pa lig, pomaranč in slaščic. Kmalu bom stara, nadležna postala, kmalu ne bom več poti zmagovala) vsako jesen me hud6 zaskrbi: kaj če pozimi me koš — zapusti.., Jožei Mihelčič, Dobrava pri Kropi. Piščanci Jožek: »Majda ali veš, zakaj pridejo piščančki iz jajc?« Majda: »No, zakaj?« Jožek: »Zato, ker se bojijo, da bi jih mama speklal« Zgode in nezgode z levi Mnogo zanimivih in žalostnih zgodb o levih kroži po svetu. Med njimi so takšne, ki bi bile lahko resnične, pa so izmišljene, m takšne, ki se nam zdijo neverjetne, pa so vendarle resnične. Tako se vam bo zdela neverjetna tudi zgodba o krvoločnem levu, ki je pri gradnji železnice v Afriki skorajda vsako noč ugrabil po enega delavca. — Trije lovci so sklenili, da bodo vsako noč stali na preži in ne bodo mirovali prej, dokler ne bodo krvoločneža dobili v pest. V nekem vagonu, ki je stal na stranski progi, so se uta-borili. Ponoči sta dva izmed lovcev spald v vagonu, tretji lovec pa je stražil pred vrati. Pa se je zgodilo, kakor se pač dostikrat zgodi nočnim stražam in čuvajem: lovca pred vagonom je premagala utrujenost in zaspal je. Med tem se je priplazil iz šume lev. Z enim skokom se je pognal na voz, j>ovohnl spečega lovca pred vrati, se splazil čez njega k njegovima tovarišema v vagon, zgrdbii enega od njiju in izginil z njim v temo. Večni led Francek je že petič pritekel k sladoledarju in naročil sladoled. »Ali te ne bo želodec bolel?« je zaskrbljeno vprašal sladoledar. »Veste,« mu je Francek začel zaupno razlagati, »ko bom velik, postanem raziskovalec severnega tečaja, pa se hočem že zdaj privaditi na večni ledi« Koliko je ura? Paglavec vpraša na cesti moža, ki ima že zelo dolge lase: »Prosim, gospod, koliko je ura?« »Deset minut manjka do enajstih,« prijazno odgovori mož. »Ravno prav,« se odreže paglavec, »za enajsto uro vas je brivec naročili« na te besede se naglo spusti v tek. Mož se razjezi in jo ubere za njim Ko zavije okoli ogla, 6e zaleti v stražnika. »Zakaj pa tako dirjate?« strogo vpraša mož postave. »Onile paglavec mi je rekel, da me je za enajsto uro brivcc naročil,« mu potoži mož Stražn'k pogleda na uro in važno reč©: »Eh, saj ne boMe zamudili! Imate še skoraj deset minut časa!« Ko| ga zgrabi... Kalehet je učencem razlagal, kako hudo je, če človtka zgrabi slaba vest. Na koncu je vprašal Janezka: »No, Janezek, kaj ts zgrabi, le kaj prav ne storiš?« »Zgrabi me očka in me pošteno našeška!« se odreže Janezek. Ta zgodbica je resnična. Seveda niso vsi levi tako krvoločni, kakor je bil ta lev. Nekateri levi ne skrivijo človeku niti lasu in se mu izognejo že od daleč, če ga zagledajo ali zavohajo. V Afriki je še dosti levov. Nekateri naseljenci imajo takšno čudno »srečo«, da jim lev vsak hip prekriža pot, drugi živijo v Afriki že več desetletij, pa niso srečali še nobenega leva. Neki lovec je imel posebno »srečo«. Ko je nekega dne s svojim mladim spremljevalcem zamorcem stal na preži, da bi ustrelil kakšno antilopo, je zaslišal glasno lomastenje. Namesto antilope se je prikazala iz goščave košata glava mogočnega leva in potem še štiri druge levje glave. To je bila cela levja družina: lev, le-vinja in njuni trije odrasli mladiči. Hrabremu loven seveda niti na misel ni prišlo, da bi se spustil z njimi v boj. Tiho in oprezno se je s svojim spremljevalcem splazil nazaj, še preden so ga levi zavohali. Gorje mu, če bi ga bili zasdčili! Prav ta lovec se je neko noč samo za par korakov oddaljil od hiše — in že mu je zagorelo dvoje velikih krvoločnih levjih oči nasproti. Hitro se je obrnil in jo odkuril nazaj v hišo... Kako čudno in neznansko se svetlikajo levje oči iz teme, vedo samo oni, ki so jih že kdaj videli. In le-ti pravijo, da jih je že marsikdo zamenjal za pravi živi ogenj, ob katerem si domačini kuhajo hrano. Ko se je pa ognju približal, je ta ali oni doživel neznansko presenečenje: »ogenj« je mahoma izginil ali pa se je pognal proti njemu — in nesrečnež je prepozno spoznal svojo zmoto. Lev je planil nanj in ga raztrgal. Takšne in še zanimivejše zgodbe o levih znajo pripovedovati afriški lovci in domačini. _ Žabe padajo iz neba Nedaleč od mesta Balbart v Avstraliji se je utrgal oblak, Dež je IU kot iz škafa. A med dežjem so začudeni prebivalci opazili velikanske množice belih žabic, ki so med dežjem padale c neba na zemljo. Tako imenovane »vodne hlače« so dvignile vodo in bele žabice iz nekega bližnjega jezera in jih spustile čez nekaj časa med ploho spet na zemljo. Avstralska vremenska poročila poznajo celo vrsto takih čudnih jjojavov. Tudi ribe, raki in majhne vodne kače so tam že padale med dežjem z neba. Miška Francek se je ponoči prebudil in prisluhnil. V kotu je nekaj škrabljalo in tanko cvililo ... Ve6 prestrašen je prebudil očeta in zaklical: »Očka. očka, meni se zdi, da miška c vili I« Oče pa se je jezno obrnil na drugo stran in zarenčal: »Kaj pa potlej, če cvili? Mar misliš, da bom zaradi tega vstal in miško namazal c oljem, da ae bo več cvilila?!« '"'I 'ii \ •?V**: J&Zi : • A'"V ■ <■■■ f* ■ 'f:• < Jjf.. i k ^jf^fett *• ■ j^Tf • J" \ S * vj Ali more družina živeti „po svoje?" Položaj današnjega družinskega življemnja, njegovo naglo moralno in socialno propadanje, mora vznemiriti vsakega poštenega človeka, ko vidi, kako hitro se množijo ločitve zakoncev, zakaj zakonci hočejo živeti »po svojec. — To ni nič čudnega, ako pomislimo, kako se v brezvestnem slovstvu, na gledaliških odrih in v kinu poveličuje drznost in pogum žene, ki zapusti moža in otroka, da lahko živi »po svoje,« in kako se dan za dnem po časopisih smeši s smešnicami zakonsko življenje. V danšnjih hudih časih pa nikakor ne kaže, da bi živeli vsak po svoje, ker smo tako zelo odvisni drug od drugega, in tako potrebni med- sebojne pomoči in tolažbe. Pretresljivo sliko ločitve zakona so m zali v svojih znamenitih delih: Ibsen v »Nori« kjer skuša junakinja opravičiti svoj beg od moža in otroka, češ da hoče živeti svoje lastno življenje in razviti svoj lastni namišljeni »jaz«. V »Nori« je Ibsen pokazal vso zmedo, prisil je-nost in nesmisel takega življenja. Dalje Tolstoj v »And Karenini«, Paul Bourget v »Razporoki« in drugI Iloteti živeti »po svoje« se pravi zanikati avtoriteto družine, zanikati red in pošteno življenje, pa naj zahteva takšno življenje kateri koli član družine. Mlad človek se poroči. To pa še ni družina. To je zveza dveh bitij, ki hočeta živeti v skupnem življenju. Ko pa nenadoma privriska v njihov dom otrok, sta zakonca presenečena. »Ali ni še prezgodaj? Ali naj že zibljeva, ko sva še tako mlada?!« Ubogo dete ni bilo zaželeno, ker prinaša materi delo in skrb. Pustiti bo morala služ.bo, odreči se bo morala zabavam. Mlada mati ne bo več utegnila spremljati svojega moža v družbo, na zabave, na izlete... Mož pa ho uživa! prostost in bo hodii svoja pota... Tako je v družini, kjer je dete v nadlogo! Drugače pa je v družini, kjer so pričakovali novega človeka z veseljem, kjer so se detetu nasmehnili ob njegovem prihodu. V taki družini vse zaživi, ko pride otrok na svet; vse se rnzgiblje. Zdaj nista tu le dva človeka, temveč je tu družina: oče, mati in otrok. V družini, kjer so sprejeli otroka z ve- Predpomiadanski nahod in še kaj V teh tednih se javlja po družinah živahni »koncert« kihanja saj je zdaj ta, zdaj oni pre-hlajen, ko se vreme tako soreminja. Nahod je nevaren zato, ker ga sleoijo različne druge, hujše bolezni. Če zanemarimo nahod, je tu že kašelj in bronhialni katar in tako dalje. Kakega posebnega zdravila proti nahodu sploh nimamo. Treba se ga je vartfvati prej in paziti zlasti na to, da v teh dneh prezgodaj ne sle-čemo tople obleke in da nimamo mrzlih _ in mokrih nog. Če se precej časa ne iznebimo nahoda, nas začne boleti glava in nato je treba pač stopiti po zdravnika. Tudi kašelj utegne biti brez večje nevarnosti in ga je moči doma pozdraviti. Vendar, če se ga v enem tednu ne iznebiš. moramo že postati pozorni nanj. zakaj navaden prehlad more biti znak težje bolezni. Pametna mati jn gospodinja ima brez dvoma doma kaka domača zdravila za take prilike. Predvsem moramo imeti kaj za potenje, lipov čai pa citrono in bolnik naj leže v posteljo in bodi dobro odet. Soba mora biti zakurjena, toda zmeraj dobro prezračena. Na ta način bomo nt>.hod in navaden kašelj brž odpravili, Nedeljski listi lj seljem, družinsko življenje ne bo zamrlo. V taiki družini ne bodo pozabili na rojstne dneve, na godove, na obletnice smrti dragih pokojnih. V taki družini se ne bodo neusmiljeno otresali ostarelih staršev in jih ne bodo pošiljali samevati v zavode, da bi jim bili spoti. V družini, kjer so otroci, je vse več socialnega čuta, več ljubezni in prizanesljivosti do sočloveka kakor pa tam, kjer sta zakonca sama. V družini, kjer so otroci, je več moralne sile, ker se zakonca zavedata svojega dostojanstva kot oče in mati. Poživiti smisel za družinsko življenje je tako nujna in važna zadeva, du ji kaže posvetiti največjo pozornost vladnih krogov, ako hočemo, da se 1k> zboljšalo vse splošno stanje. Tu je pred vsem drugim nnloga časopisja, leposlovja, gledališča, kino, šole, prosvetnih društev, ki naj delujejo v smislu in v obrambo družine. Saj je družina nekaj svetega in vzvišenega, božjega! Kadar se bo otrok zavedal, kaj pomeni v javnosti čast očeta in matere; ko lx> videl, da sta sturi oče in stara mati spoštovana v družini, bo tudi sam spoštoval svoje starše; delal jim Ivo veselje, ubogal jih bo in lio srečen v družini, kjer vlada pamet, skladnost in ljubezen... Pomladanska moda je že tu Ko zima še z vso oblastjo kraljuje, pa se ženska moda že razgleduje po pomladi. Beseda »pomladanska moda« kar mahoma plane na dan in to tudi v teh časih ni drugače, ko vse okrog gori v bojnih plamenih. Letos ie še bolj potrebno ko sicer, da se že zgodaj bavimo z vprašanjem o pomladanski modi in z vsem tozadevnim prenarejanjem in obnavljanjem. Poglavitni vzrok za to pa je, da je povsod premalo denarja za šivilje in za bla- Velika samozavest veje iz Pavlovega lista za prvo postno nedeljo. Najprej nagrmadi celo skladanico stisk in težav, potem pa vsem kljubujoč večkrat zagotavlja »in vendar« ter ponosno zaključuje: »Kakor bi nič ne imeli, in vendar imamo vse.« Ko bi pač tudi mi vsi razumeli znamenja sedanjega časa! časi, ki jih doživljamo, so za nas in za ves svet velika milost. Nekdo je imenoval to milost »božji ultimat« človeštvu naše dobe. Podobno se je izrazil papež Pij XI., ko je že slutil izbruh sedanje vojne. »To je zadnja božja preizkušnja za človeški rod.« Kako bomo prestali to preizkušnjo? Ali bo čas po svetovni vojni ugoden ali neugoden za nas in našo stvar? Bog nas navdaj s Pavlovo samozavestjo! časa ne nareja nihče drugi, kakor mi sami. Bodimo tako prosti in predrzni ter recimo: »kakor bi nič ne imeli, in vendar vse imamo.« Bodočnost pojde s temi, ki si bodo naredili bodočnost. Bodočnost ne iride nikoli sama, temveč pride vedno v družbi judi. V družbi z ljudmi! Toda nikoli ne pride s temi, ki so jo s prekrižanimi rokami čakali, temveč pride vedno v spremstvu teh, ki so jo ustvarili. Arhimedska točka, s katero morete premakniti človeški red v novi red, je človekova prosta volja. Najprej moramo hoteti potem pa to, kar hočemo tudi zares izvršiti kljub vsem oviram in uporom, kljub vsej lenobi in otopelosti mnogih, kljub vsej zlobnosti in zavisti, kljub srdu in sovraštvu sveta. To_ pa »z božjo močjo, z orožjem pravice v desni in levi: po besedah Pavlovih: »Kakor nepoznani in vendar znani: kakor umirajoči, in glejte, živimo! kakor stepeni, in vendar ne usmrČeni; kakor žalostni, pa vedno veseli...« Kaj bi jadikovali nnd slabostjo in hudobnostjo sveta? Na nas samih je, da začnemo in naredimo boljše čase. Vsak je v to poklican, veliki, srednji in mali človek; ti, ki mislijo, da kaj so, kakor ti ki se zdijo, do niso nič; ti, ki kaj imajo, kakor ti. ki nimajo nič. Samo eno je vsem potrebno. Niti za korak ne smemo odstopiti osebno pravšne v prvih, še hladnih pomladanskih dneh. Blagovi svetle barve so zanje zlasti moderni. Če si kupimo spomladi kako novo, lahko, volneno obleko, naj bo barva blaga svellomo-dra ali ena izmed svetlih rdečih odtenkov. Tudi rumena in rjavkasta barva sta moderni. Obleke so večidel športno prikrojene, če jih imamo za na cesto ali za v služIlo. Spomladanska poglavitna črta (linija) prikazuje zgibana krila in da je zgorn ji del kot bluza, ovratnik je zaprt, rokavi so dolgi. Obleke so preproste in brez okraskov, le večkrat so prešite. Obleke so tudi ko-za.ške oblike in brez pasu. Spomladanska moda je lična in preprosta, kot se spodobi za te čase. Brez težav deluje Oarmol. K temu prijetnost !»rl uporabi: nobenega kuhanja ta« ev.nltl pollran|a krogi jlc In ne gren> :ih soli. Oarmol le okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte i nepreizkušenimi preparati, temvet uredite svojo prebavo t dobrim odva|alnlm "6dsWonv ^gsssa %£UV» Sol) a t hm iiuiui Ista obleha - pa zmeraj drugačna Spretni ženski ni treba, da bi imela omaro Ino novih oblek. Če ima kako lepo obleko, ... ni kričeče barve in izrednega kroja, jo lahko na različne načine spreminja in bo zmeraj kot iri nova. Obleka, ki jo vidiš v sredi pričujoče risbe, je narejena strogo po predpisih sedanje spomladanske mode in je jako preprosta. Blu-zasti, močno mahedravi zgornji del je spopol-njen s krilom, ki je proti robu navzdol le malo razširjeno. Obleka je brez ovratnika in je zamišljena tako, da je lahko do vrha zapeta, ali pa odpeta, kot vidiš na sliki. Tako je moči pripeti večkrat kak drugačen ovratnik — zdaj temne, zdaj svetle barve, s čemer nastajajo spremembe. Tudi pas se da menjavati. Zgoraj v kotu na levi je ista obleka z jopico bolero in s pentljastim pasom iz volnenega blaga ali iz svile. Jopica je ohlapna, kot pristoji kroju obleke. Spodaj, proti sredini, je drugačna, tudi lična sprememba iste obleke, ki je spopolnjena Sova ima izredno gibčen vrat. Glavo lahko popolnoma obrne, tako da nima obraza le nad hrbtom, ampak da se pojavi obraz cel« spredaj, ko le enkrat zavrti vrat. Spomladanske frizure glede na pokrivala Žensko glavo pokriva klobuk ali slamnik, zato ludi, če je frizura še tako umetniško izvedena, ne pride frizura do prave veljave. Vemo pa, da ženska nerada odloži pokrivalo. Le ob gotovih prilikah (|)les, gledališče) vidimo žensko gla-vo odkrito. Lasje so pa naravni okras glave in osebnosti, zalo jo razumljivo, da klobuk pokvari lepo frizuro, Delj časa opažamo težnjo sodelova- z rdečim žametastim ovratnikom in pasom s torbico. Na levi v kotu je ista obleka z dolgo enobarvno ali vzorčasto pahovko, ki jo potegneš skozi pas in kjer je v vsakem koncu žepek. Če imaš to obleko za vratom odprto, lahko podložiš okrog vratu in na prsi pleten vložek. Pas je vrvica, ki je spletena iz iste volne. Ker je ta naša obleka brez ovratnika, jo je moči popolnoma spremeniti s stoječim ovratnikom s podaljškom. Pas je iz istega blaga ali iz tankega usnja z dvema ohlapnima že|X>ma. Manj draga je spodnja sprememba. Okrog vratu in dvakrat okrog pasu si oviješ vrvico, ki utegne biti iste barve kot obleka, ali pa take barve, da se vjema z obleko. Zgoraj v kotu na desni je ozek okras iz drugačnega blaga, ki pokriva tudi hrbet. Okrog vratu si zavežeš lepo rutico. Spodaj na desni je majcena bolerska jopica, ki vpliva kot naplečnik, kamor sta vdelana dva žepka iz istega blaga. Vse to je le nekaj sprememb! Lahko se nadaljujejo v neskončnost. Ker so vsi ti ovratniki, našitki, žepki, jopice in vrvice narejeni iz ostankov, bodo naži nasveti brez dvomi dobrodošli nja raznih činlteljev, ki dajejo smernice modi k'obukov in frizur. Med izdelovalci klobukov in frizerji še ni bilo take skupnosti, kot bo letos spomladi. Slika 1 kaže novo obliko klobuka za s[>omlad 1941. Pokrivalo ne skriva las, temveč zahteva frizuro, ki poživlja izraz lica. Na sliki 2 vidimo drugo obliko pokrivala, čigar linija poteka krepko navzgor, kakršna je tudi težnja novih frizur. Vse sodobne frizure so omogočene le z dobro trajno ondulacijo, ki las ne izsuši. Ka|ti trajna ondulacija, ki lase popolnoma izsuši, ni debra za nove frizure. — Živa frizura zahteva živih las. Trajna ondulacija, ki lase čisto osuši, ;im s tem odvzame vso prožnost in jih omrtviči. Lepe živo ovojke je pa mogoče napraviti le z lnsmi. katerim trajna ondulacija ni odvzela življenja. — I. Koscc, Pomlad se bliža Res, da je do začetka astronomske pomladi (21. marca) še več tednov, toda skrben vrtnar ne čaka tega skrajnega termina. Zanj sta tnero-daj na sv. Valentin (14. februarja) in sv. Gregor (9. marca). Čeprav bi bilo ta čas še vse pod snegom, je vendar treba pripraviti vsaj tople grede, da jih more obsejati konec tega meseca ali vsaj začetek marca. Kdor ni že jeseni vrta gnojil, naj si vsaj zdaj začasa preskrbi polrebni gnoj. Za tople grede je najl>oljši svež, konjski gnoj tiikoj iz hleva, za gnojenje vrtnih gredic pa uporab-Ijajmo, če le kako mogoče, že predelan, vJežan gnoj. Čim mlajši in čim boli slamnat in suh je gnoj, tcin manj je vreden. Skrajni čas je tudi, da si oskrbimo potrebna vrfna, zlasti zelenjnd-na semena. Letos bo posebno trda za to robo, ker je uvoz iz inozemstva silno otežkočen. Zato l>o treba posebne pazljivosti pri nakupu in pa skrajne varčnosti pri setvi. Preden semena kupujemo, napravimo si točen seznam vseh tistih plemen, ki jih nameravamo sejati. Zlasti bodimo previdni pri izbiri sort. Če nimamo dovolj lastnih skušenj, se ravnajmo po navodilih izkušenih vrtnarskih strokovnjakov, (Glej Jeglič: »Pridelujmo več dobre zelcnjadi!«) Pomnimo: Otl primerne sorte je v Veliki met'i odvisen uspeh. Preračiinajmo tudi, koliko semena od vsake sorte potrebajemrt, tla' iie'Bolho Kupovali preveč uli premalo. Za 10 kvadr. metrov jo treba povprečno po 10 gramov semena od korenja, poteršilja, rdeče pese, čebule; 15—20 gramov od redkvic, berivke; 30—40 gramov od špinače, črnega korena; od stročnic 100 do 200 gramov. Za pridelek sadik od kapusnic, zčlcne, glavnnfe solate, endivije, paradižnikov, je tre-oa vobče zelo malo semena, ako gojimo sadike samo za dom. Nekatera zelenjad se zlasti dobro spona.ša, ako jo scje.mo čimprej proti pomladi. Takoj, ko bo odlezel sneg in se bo zemlja toliko osušila, da se bo dala obdelovati, sejmo na prosto: peleršilj, korenček, črni koren, bob, špinačo, sadimo čebulček in česen. Tako rano setev zahteva čebula, ki jo hočemo gojiti v enoletni kulturi. Tudi grah radi sadimo kar moč zgodaj. Za mraz je posebno neobčutljiv okroglozrnati grah (gladko, rumeno ali zeleno seme). Pozno sejani grah ne stori, ker ga pozneje, ko nastopi vročina, mori plesen. Na zavetnih gredicah, n. pr. ob južnih ali jugozahodnih stenah sejmo berivko, vmes pa vrzimo nekaj mesečne redkvice. Nič nc škoduje, ako primešamo tej setvi kako zrno kolerabic in ranega zelja. Tako dobimo še dovolj zgodaj izvrstne sadike. Vse kaže, da bo letos trda za živež. Od vseh strani slišimo klic: »Povečajmo kmetijsko proizvodnjo!« Ta klic velja tudi vrtnarstvu. Obde-lujmo torej posebno skrbno vrt pri hiši. Ne pustimo v puš&i nobene pedi zemlje. Posestniki vrtov po mestih in večjih krajih so še posebno dolžni, da na ta način pripomorejo k povečan ju kmetijske prozvodn je. Koliko je n. pr. v Lj unij u n i nezazidanih parcel, ki stoje leta in leta v pušči, da so prava vzrejališča za plevel in zajcdalce, ki se oboji iz takih zanemarjenih zemljišč širijo po sosednjih kultiviranih vrto-tih. Oblast naj bi lastnike takih parcel pozvala, da imajo do gotovega termina zemljišča obdelati in uporabiti za pridelovanje zelenjadi (vsaj krompirja). Kdor bi se za ta poziv ne zmenil, naj b; se zemljišče brezplačno prepustilo v obdelovanje revni družini, ki bi bila za to gotovo zelo hvaležna. Lastnik bi ne imel zaradi tega niknke škode, revež pa lep dobiček. »Zakaj se je pa izselil?« »To je pa res težko — ker se je hi! p®£ vsclil!« L" Skrb: Ne morero trditi, da je rak. So pa znaki, ki kažejo v to smer. Starosti niste navedla. Leta so namreč dostikrat važna. Zakaj trpite tako dolgo? Dejal bi, da je to brezbrižnost. L odlašanjem škodujete sami sebi. Ce raka ob pravem času zgrabimo, ga moremo še I>ii|)olnonia iztrebiti. To se pravi, da bi se marsikdo še veselil življenja, če bi bil bolj ■Hizoren na svoje zdravje in prišel pravočasno i zdravniku. Pustite vse detelje in trave, pa se takoj obrnite na strokovnjaka z« ženske bolezni. Ciklamen: Voljo imate kot železo. To vam bo tudi pomagalo na noge, če se ne boste zamerili. Moj nasvet ste poslušali. Ubogajte me še zd al! Dobite si dojiust. Zavarovani ste gotovo. Mislim, da ne bo to težko. VaS optimizem ne sme predaleč. Potrebni ste počitka in zdravljenja. Storite tako! V. L. V. n. M.: Preveč obtožujete zdravnike! Poznam vaše gg. zdravnike. Niti eden ni tak, kakor opisujete. Razumljivo pa je, da se jim iz ust ne morejo vsipati same rožice pri tem ogromnem delu. Tudi zdravniki smo ljudje. — To, da morate vodo kar na mestu spustiti, je pri vas posledica vnetja mehurja. Ker traja to že dolgo, je jx>trebno temeljito zdravljenje. Pojdite znova na pregled, pa prosite za bolnišnico. M. A. 16. Ljj.: Skoro ni mesta, kjer vas nebi bolelo. Prijemljivo je pa samo to, kar pišete o želodcu. Iz vsega pa se da napraviti takale slika. Živci povzročajo glavni del vaših nepri-lik. Želodec je pobešen. Pogosto opažamo to pri ljudeh take vrste kot sle vi. Nekaterim ne dela vse življenje težav, drugim pa dela podobne kot vam. Dostikrat pa sc za takimi težavami skriva še rana v želodcu ali dvanajst-niku. Svetujemo vam, da se obrnete na strokovnjaka za notranje bolezni. Morate služiti ali vas je samo želja po svetu pripeljala v mesto? Če je drugo, se vrnite domov v sonce in pomlad, kjer se boste najhitreje pozdravili. Ž. J. M.: Vaš rudeči nos je prav lahko posledica gnojenja v obnosni votlini, kar sklepam iz omenjene operacije, ki ste jo prestali. Lahko pa je tudi popolnoma samostojna bolezen seveda. Na daljavo, ne da bi vas videl, ne morem dognati. C. H. LJ.: Bledi ste, suhi, nimate teka. malo slabokrvni s povešenim žclodcem. — Kako se zdravijo te nadloge, vam je znano. V konsti-tuciji vaši pa je med drugim tudi to iskanje za nepravilnostnimi, kakor to opisujete. Iz trenutnega odpora še ne morete sklepati, da niste prav razviti, če in v kolikor ste točno jopisali, sem našel samo majhno napako, ki pa, kakor vidim, ne dela težav. Mislim, da bi vas že pri zdravniškem pregledu opozorili nato, če ne bi bilo kaj v redu. A. E. M. O. J.: Orožnik ste. Iz službe so vas f*) 0 letih odpustili radi bolezni. Dali so vam enkratno odpravnino. Tri nepreskrbljene otroke imate, Že 3 leta ste priklenjeni na po- steljo radi revmatizma. V bolnttniei »o ram priporočili toplice. Za podporo ste prosili na vseh merodajnih mestih. — če bi bratsko delili ljudje kruh mod seboj, bi ga imeli vsi zadosti. Žal, da temu ni tako. Od tod stiske in nejevolje. Nič ne obupajte! Obrnite se znova na gospoda, kj vam je pomagal pri prošnji. Tudi jaz ga bom prosil za vas. F. A. S.: 30 let ste stari, revna služikinja. Novembra meseca lani so va,m izrezali zaradi tuberkuloze desno ledvico. Imate pa vnetje mehurja že eno leto. Hude bolečine imate v mehurju. vsakih pet minut morate na vodo. Voda gre počasi in med hudimi bolečinami naprej. Voda je enkrat gnojna, drugič krvava. Boli vas v spodnjem trebuhu. Ali še lahko upate, da ozdravite? Vnetje mehurja je naspalo, oziroma je prišlo iz ledvic. Tudi v mehurju je tuberkulozno vnetje. Ker ste odstranili glavni vzrok bolezni mehurja, to so bile bolne ledvice, lahko upate, da počasi okrevate. Doma si sami ne morete veliko pomagati. Pojdite v bolnišnioo. Ne smete pozabiti na to. da so v nevarnosti še druga ledvica, če se boste zanemarili. Z. J. B. N. m.: Pred štirimi leti ste bili operirani na golši. Kmalu za tem na so vam po-stale noge trde in nerodne, rta se pri boji zapletajo. Spodtiikate se kot pijani. V glavi vara šumi in se vrti kot pijanemu človeku. Mraz vam gre po kosteh, posebno po križu in hrbtenici. Bolijo vas noge. Na vodo morate zelo pogosto. Če ne greste, vara uide saima. Ponoči vas trese po rokah in nogah kot elektrika. Vprašujete, če bi vam toplice kaj pomagale? Bojite se namreč, da ne bi ohromeli. Pismo, ki ste io pisali v začetku decembra, sem prejel in kratko odgovoril. Najbrž pa niste spoznali, da je vam namenjeno. Žato po-navljam danes bolj na dolgo. Osrednje živčevje je pri vas bolno. Odtod nevšečnosti, ki jih opažate. Zakaj ste tako dolgo čakali! Ugotoviti je treba, kaj je vzrok bolezni. Po tem se bo ravnalo tudi zdravljenje. Pojdite k strokovnjaku za živčne bolezni! Prešeren: Opozarjam va« samo na dvoje: sladkorna bolezen in pa starostne spremembe. To dvoje prihaja v prvi vrsti v poštev. Je pa seveda še vse polno drugih vzrokov, če odstranimo vzrok, preide nevšečnost sama po sesbi. V splošnem se ravnajte takole: Jemljite sedeče kopeli s hvpermanganom. Sem in tja se umijte z milom. Vmes si dajte na krpo kokainovega mazila. Nesite vodo na pregled radi sladkorja,. Z. M. L.: Potenje po jedi ali ▼ vročini naj vas ne skrbi. Več ali manj vsi trpimo. Ni pa to bolezen, ampak naravni pojav reguliranja toplote. A. K. L.: Troje je, kar vzbuja sum: nevšečnost traja že toliko let, smrdeč iztok, bolečine in krvavitve v času, ki ga omenjate. Na daljavo seveda ne morem tega dognati. Obrnite se čimprej na strokovnjaka za ženske bolezni. Pr*vt%j Rnbeiea poh IS t v iv. B. P. Najemnik vam je ostal dolžan najemnino za dalje Časa in se je izselil iz vaše hiše. Vprašate, ali mu lahko po njegovi izselitvi zarubite pohištvo. — Dokler je bilo pohištvo le v stanovanju v vaši hiši, ste imeli na njem zastavno pravico in bi bili lahko preprečili izselitev ter iztožili najemnino in predlagali prodajo pohištva. S izselitvijo je pa vaša zastavna pravica na najemnikovem pohištvu ugasnila. Če hočete predlagati proti dolžniku izvršbo, bodisi, da se mu zarubijo in prodajo njegove premičnine ali pa, da se mu zarubijo njegovi službeni ali pokojninski prejemki, morate terjatev iztožiti. Šele na podlagi pravomočne sodbe bo sodišče dovolilo izvršbo. Kar se tiče rubežni dolžnikovih premičnin, je treba pripomniti, da ne boste mogli zaru-hiti obleke in pohištva, ki je potrebno dolžniku, članom njegove družine in služabništvu, ki živi z njim v skupnem hišnem gospodarstvu. Tudi za rubež prejemkov so predpisane omejitve. Tako na primer: državnemu vpokojencu lahko zarubite le eno petino pokojnine. Izgubljena tožba. B. L. B. Ne moremo vam piovedati, ali kaže proti sodbi prvega sodišča, ki je vašo tožbo zavrnilo, vložiti priziv ali ne, ker ne poznamo pravdnega spisa. Posvetujte se z odvetnikom, ki ga itak morate imeti v prizivnem j>ostopanjn. Če mislite, da imate prav, bo vsekakor dobro, da vložite priziv, da boste vsaj pomirjeni. Vsekakor se mora najti možnost, da pridete do kritja svoje terjatve, če ista res obstoji. Kako boste prišli do tega, vam more povedati pravnik, ki bo pregledal vaše sodne spise in, ki bo od vas dobil še točnejše informacije, ki jih pa iz vašega kratkega vprašanja ni mogoče razbrati Rodbinska doklada za sina državnega uslužbenca po 16. letu starosti. T. L. Državnemu uslužbencu pripada rodbinska doklada za sina, ki je dovršil 16 let starosti, če se šola v državi ali v inozemstvu v javnih ali priznanih privatnih šolah občnega ali strokovnega pouka, in sicer samo za tisti čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če 6e sin pred tem časom oženi ali, če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. Pohajanja večernjih ali občasnih tečajev gledo pravice do rodbinske doklade za otroka ni smatrati za šolanje. Za vašega 17 letnega sina, ki se uči mesarske obrti, torej nimate pravice do rodbinske doklade To je razumljivo tudi zaradi tega, kar ima vsak obrtni vajenec po enem letu učenja pravico do primerne odškodnine za delo. Izjemoma pripada rodbinska doklada za otroka po 16. letu starosti, če je olrok duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, in to, če je nastopila nesposobnost v času, ko je imel uslužbenec pravico do rodbinske doklade za otroka. Podčastniške šole. B. V. V večino podčastniških šol se sprejemajo gojenci vsako leto v jeseni. Vselej je objavljen v časopisih razpis o sprejemanju in je iz njega razviden tudi rok do katerega je vlagati prošnje in na katero poveljstvo. Razpisi so redno objavljeni v »Službenem vojnem listn«, zanj pa zveste turdi pri okrajnem načelstvu, ali pa pri poveljstvu vojaškega okrožja. Ka- iimmiiMiiimtimmmnniimmmm OD R E2TTE mmmmmmtmiiniiiiimmimimm ..imvunit mnimv' | odgovarja samo na vpraSanja, ka- 1 1 terim ie priložen tale od rezek | »Slovenec« 2. marca 1941 | miiHmmmiitmnmmrotiraHinffliiifflMfflH dar bo razpisan natečaj za sprejemanje gojencev, v kakšno take šolo, naj vaša sinova pravočasno vložita prošnjo. Glede sprejema T vojaško obrtno šolo vojno tehničnega zavoda v Kragujevcu se obrnite na poveljstvo naveden« šol*, Dimnikarski učenec. K. Tri leta ste se nfcili dimnikarske obrti in boste te dni končali učenje. Izpit boste delali šele julija. Mojster zahteva, da mu po dovršenem učenju delate zastonj do izpita in da vam bo dal le kašno malenkost v obleki. Vprašate, kaj bi storili. — Po obrtnem zakonu ima vsak vajenec že po enem letu učenja pravico do primerne nagrade. To velja tudi za dimnikarske učence. Zato mojster nikakor ne more zahtevati. da bi učenec celo po treh letih učenja delal zastonj. Ako se ne morete sporazumeti, se obrnite na okrajno načelstvo za odpomoč. >. Otroci so dolini skrbeti za obubožane starše. J L. Po postav) so otroci dolžni skrbeti za obubožane starše in jim nuditi dostojno vzdrževanje. Zato oče, ki je obubožal, sina, ki kaj ima, lahko s tožbo prisili, da mu daje potrebna sredstva za vzdrževanje. Za tožbo naj si oče preskrbi ubožno spričevalo in prosi pri sodišču za pravico revnih. Odpoved stanovanja. F. V. Po našem nrnenju ne boste mogli odpovedati stanovanja stranki, ki stanuje v podstrešni sobi, zato, da bi podstrešje prezidali. Ce bi stanovanje bilo potrebno vam ali vašim oženjenlm sinovom ali omoženim hčeram za osebno stanovanje ali opravljanje pridobitnega dela, ali, če bi bilo treba poslopje porušiti, da se sezida nov>, bi odpoved odgovarjala predpisom uredbe o stanovanjski zaščiti in bi bila uspešna. »Vigred«. i. Č. Obrtno dovoljenje izda na prošnjo okrajno načelstvo, ako prosilec izpolnjuje pogoje obrtnega zakona. Tam boste tudi zvedeli kakšne takse bo treba plačati. Višina davkov bo odvisna oo višine dohodkov in prometa. Odpustitev trgovskega učenca iz službe. M. B. 15. — Sin se Je učil trgovinske obrti. Učna doba je bila dogovorjena na tri leta. Zaradi bolezni mu je gospodar učno dobo podaljšal za šest mesecev, nakar mu je po preteku te dobe izdal učno spričevalo, ne da bi mu bil prej kaj odpovedal, ali mu dal kakšno odpravnino, Vprašate, ali ima fant pravico do kakšne odpravnine in kako bi jo dosegel, — Odpoved ni bila potrebna, če je gospodar učencu s potekom učne dobe izdal učno spričevalo in ga odpustil. Učno razmerje samo j>o sebi prestane, če preteče učni čas, določen s pogodbo in ni potrebna zato še kakšna posebna od[>oved. Učencu tudi ne pripada nobena odpravnina, pač pa mu pripada po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Le za rokodelske učence predpisuje obrtni zakon, da jih mora imetnik obrta zaposlevati po opravljenem pomočniškem izpitu kot pomočnike tri mesece v svojem obrtu, če to učenec želi in je dolžan mu dajati najmanj ono plačo, ki jo je učenec do tedaj imel. Odbitki pri odmeri prirastkarine. P. J. Pri odmeri prirastkarine se imajo od prirastka vrednosti odbiti vsi dokazani izdatki, ki ste jih imeli v dobi, ki jo je vzeti pri odmeri te davščine za podstavo trajnemu povšku vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za nove gradnje, prizi-dave in prezidave in tudi dokazane stroške za bistveno zboljšanje nepremičnine, ki presega obseg sprotnik, običajnih popravil za vzdrževanje nepremičnine. V vašem primeru bo vsekakor odbiti stroške za betonsko ograjo. Prijavite prodajo zemljišča s potrebnimi jodatki zaradi odmere prirastkarine mestni občini, ki bo pri odmeri upoštevala stroške, kakor to predpisuje zadevna uredba. Brezplačno šolanje. M. J., C. — Radi hi dobili podporo Kmetijske zbornice zaradi šolanja v kmetijski šolL Vprašate, kam hi se obrnili, _ V počastitev spomina pok. dr. Antona Korošca je Kmetijska zbornica sklenila ustanoviti poseben len d, iz katerega bo predsedstvo zbornice podeljevalo vsako leto dvema kmetskima fantoma štipendije za enoletno šolanje na kateri koli nižji kmetijski šoli v Sloveniji. Štipendija se bo podelila na pismeno prošnjo enemu fantu iz ljubljanskega in enemu iz mariborskega okrožja in sicer samo takim fantom, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetskem posestvu. Kadar bodo štipendije razpisane, boste lahko vložili prošnjo, če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje. Do sedaj razpis navedenih štipendij še ni bil objavljen. Zgraditev zaklonišča. B. P. Čeprav v vaši hiši ni zgraditev zaklonišča obvezna, je treba predložiti načrte občini s prošnjo za gradbeno dovoljenje, ki je potrebno za vsako zgradbo. Povračilo Rtroškov. F. T., Lj. Pred petimi leti ste za hčer plačali zdravniške stroške. Povračila niste nikdar zahtevali, ampak vam je sama enkrat nekaj povrnila. Vprašate, ali sedaj lahko zahtevate še ostanek. — Odvisno je vse od tega, pod kakšnimi okolnostmi ste plačali stroške. Ali je smatrati, da ste to storili z namenom, da ji plačani znesek podarite, ali pa ste plačali stroške le zaradi stiske, ker ona in njen mož ni6ta imela denarja. V prvem primeru seveda ne bi mogli zahtevati povračila. V drugem primeru bi lahko zahtevali povračilo od njenega moža, ker je bil on dolžan plačati zdravniške stroške za svojo ženo. Vrnitev dvojne are še ne razdre kupčije. L. V. Prodali ste par goveje živine, a ste se v računu zmotili. Zato prodane živine ne marate izročiti kupcu, ampak ste mu poslali le dvojno aro nazaj. Kupec vam pa grozi z advokatom in zahteva izročitev kupljene živine. Vprašate, ali ima on pravico zahtevati izročitev živine, ko ste mu vrnili dvojno aro. — V zmoti ste, če mislite, da z vrnitvijo dvojne are lahko brez pristanka kupca razdrete kupčijo. Če živine ne izročite v smislu dogovora, vas lo kupic lahko tožil na izročitev živine, ako jo še imate, drugače pa na povrnitev vse škode, ki jo je trpel zaradi tega, ker mu niste živine izročili, kakor je bilo dogovorjeno. Ni dvoma, da boste v vsakem primeru pTavdo izgubili in boste morali plačati tudi pravdne stroške. Glede zmote v računu, ki jo omenjate, se ne mo- BMIIA kal PUJCMV pa*HW| io| mWWf% §Kp§I MjiJi si It Ml VlhMVefA flVTfki vmiiia, temti Udi sa Mfetka mm- |tnW FMlfJBl VI RTBVf I Zate pf)te Vi te Val behrik Ma i miaeralno vade, Id Je »b—e» ttnfl adravda« ono z rdečimi srci t Prospekta te vaa potrebna M>uHh aa____ zdravljenje Vam pošlje Kratiš te radevolje Uprava sdravilnega kopališča SLATINA remo izjaviti, ker niste povedali v Jem naj bi obstojala zmota. Če ste bili morda v zmoti glede tržne cene živine in ste jo prepoceni prodali, Je taka zmota brez vpliva na veljavnost pogodbe, ker živine najbrž niste prodali pod polovično vrednostjo. Rodbinska doklada sa hčerke dijakinje, h. L. Po uredbi o osebni in rodbinski dokladl državnih uslužbencev pripuida državnemu uslužbencu rodbinska doklada za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu kot reden učenec v javni ali priznani privatni šoli, najdalje do dovršenega 23. leta starosti. Ni zakonite možnosti, da bi za hčerko, ki s 23. letom starosti ni dovršila Študij, le dalje dobivali rodbinsko doklado. Finančna direkcija zato taki prošnji ne bi mogla ugoditi Popust pri trgovcu, P. J. P. . Ce vam Je trgovec, pri katerem vedno kupmjete špecerijo, v prejšnjih letih dajal ob letu 3% popusta od vsote v letu nakupljenega blaga, niste s tem pridobili še nobene pravice, da vaan mora tudi leto« dati isti popust. Le če bi se vna/prej dogovorili, da vam bo dal vsako leto toliko popusta, kot ga daje konzum, bi imeli do popusta pravico. Tako p>a ne. Pogrešanec v Franciji. T. H. T. - Svetujemo vam, da se obrnete na Mednarodni rde« križ, ki vam bo morda mogel px>sredovati naslov pogrešanega brata. Poizkusite tudi potom izselje-niškega komisariata v Ljubljani dobiti stik s tamošnjimi izseljenci, ki bodo morda mogli poročati o usodi pogrešanega brata. Davčni nasveti Rok za vložitev pridobnlnske prijave Je ie potekel. Vprašate: 1. Če bi davčna uprava ugodno rešila prošnjo ca podaljšanje roka za vložitev pridob-nimke prijave odnosno 2. če io do kdaj lahko vložite pridobninsko prijavo z opravičilom. 1. Redni rok za vložitev pridobnlnske prijave za davčno leto 1941 je že potekel (ke 4. februarja. Za podaljšanje roka za vložitev prijave ste lahko prosili le v rednem roku t. j. do 4. februarja Prošnje vložene po tem dnevu, mora davčna uprava zavrniti. Člen 4. zakona ln pravilnika o neposrednih davkih določata, da smejo zaprositi davčni zavezanci, doki er teče rok, v posebno važnih primerih pristojno oblastvo, da se jim rok podaljša. V tem primeru se prekine rok do onega dne, ko se vroči rešitev vložene prošnje. 2. Če se prekorači postavljeni rok največ a 15 dni ter se obenem t predloženim predmetom (prijavo, pritožbo) opraviči z razlogi, ki jih prizna oblastvo, pristojno ea reševanje, kot posebno tehtne, nima prekoračite,? zakonskih posledic, o. pr. se ne predpiše kazen po čl. 137 zaradi prepodi e vložitve prijave. Ako se prepoena vložitev prijave ne opraviči s tehtnimi ranlogi ali če se ne vzame v poštev oprrvičitev prekoračenega roka, plača davčni zavezanec po členu 137 zakona o neposrednih davkih kot kazen: 1. 3%, če pa ne preda prijave v osmih dneh niti na pismeni pocriv, 10% osnovnega davka. 2. 15% minimalnega ali osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. Kazen odmeri pristojno davčno oblastvo obenem z osnovnim in dopolnilnim davkom. Davčna uprava vos tirja za davke po predpisu za 1940. Ker ste vložili proti predpisu pridobnine in davka na poslovni promet pritožbo, ste vrnili položnico s pripombo, da je postopek davčne uprave nepravilen zaradi vaše pritožbe proti predpisu. Ali bi davčna uprava j>očakala z izterjavo do rešitve pritožbe. Ako niste vložili posebne projnje ea odlog te-terjave, bo davčna uprava iatirjala predpisane davke potom eksekucije. Člen 122 zakona o neposrednih davkih namreč določa, da se s pritožbo ne zadrži izterjava davka, razen v primeru člena 152. Ta pa določa: Nihče nima pravice do odlo-ga za plačilo davke po zakonu. Samo v opravičenih primerih se sme dovoliti odlog, v izrednih primerih zaradi škode po elementarnih nezgodah posamezno kakor tudi za cele vasi ali občine. — Pristojno oblastvo sme na prošnjo dovoliti odlog dospelega davka, če bi takojšnja izterjava davka prizadela davčnemu zavezancu občutno škodo ali bi bila združena z večjimi težko-čami. S takojšnjo izterjavo se more prizadeti zavezancu občutna škoda, če bi bilo z njeno izvršitvijo njegovo podjetje za daljši ali krajši čas paralizirano ali bi se oteževalo njegovo vzdrževanje ali če bi se mogla izvršiti samo s prodajo imovinskih objektov davčnega zavezanca na njegovo veliko škodo, ali bi mora! najeti kredit ob posebno težkih pogojih. Z večjimi težkočami za davčnega obvezan ca bi bila združena izterjava, če nima davčni zavezanec potrebnih razpoložljivih sredstev za poravnavo davkov in « jih ne more preskrbeti kje drugje. Prav lahko se sme dovoliti odlog davks v delnem znesku, ako pa mora plačati davčni zavezanec zaradi le ne odmerjenega davka po predpisa k prejšnjega leta, če predloži davčnemu oblastvu tako verjetne dokaze, da se more po njih zanesljivo pričakovati, da bo tekoči predpis znatno nižji od lanskega, ali če vloži zoper izvršeno odmero davka ea tekoče leto kako utemeljeno pritožbo, da se more za gotovo pričakovati, da bo oblastvo, odnosno odbor, pristojen za reševanje pritožb, znatno mižal odmerjeni davek. Davčno oblastvo sme dovoliti odlog ttidi tako, da se plačuje zaostanek v tedenskih, polmesečnih, mesečnih obrokih, s pridržkom, da prestane dovolitev odloga takoj, čim in ako davčni zavezanec ne položi dospelega obroka v določenem roku. Vsak dovoljeni odlog sme davčno oblastvo, ki ga je dovolilo, preklicati vsak čas in ukreniti, da se zavaruje že obstoječi dolg a ea varovanjem ali c izvrtbo. Dovoljeni odlog n« razrešuje davčnega zavezanca dolžnosti, da mora plačati zamudne obresti. Kmetijski nasveti Roko« žro Jajca. H. B. — Imate 14 prav lepih Štajerskih kokoii, ki jih v redu kurit«. Dobivajo koruzo, toplo vodo, opoldne kuhan ovee in krom-pir s _ otrobi, popoldne meiaoo žito. Sedaj ete pa opazili, da sproti požro vsako jajce, ki ga znesejo. Ko ena kokoi oieze jajce, že druge prežijo uanj in se zanj kar »tepejo. Kuharica je prestregla dve jajci: eno je imelo normalno lupino, drugo pa tenko, skoraj mehko. Kaj je vzrok temu in kako odpo-moči? — To je razvada, če kokoši jajca žro. K temu jih pa privede navadno pomanjkanje apna, ki ga dobe v krmi. In to bo pri vaših kokoših glavni vzrok. Iz vašega opisa »e da sklepati, da imate kokoši zaprte na majhnem prostoru, kjer ne dobe prilike, da bi prišle do apna. ki jim je potrebno ne samo ea jajčno lupino, ampak tudi za napravo kosti. Predvsem oe kuhajte ovea, ampak dajte jim ga surovega, kakor ostalo žito. Nadalje primešajte mlevski krmi nekaj klajnega apna. Ker pozimi ne morejo iti ven na pašo, dajte jim v kokoAnjak plitev zaboj s peskom, med katerega pomešajte nekaj apnenega prahu ali zidnega ometa. Tako bodo imele na razpolago dovolj ajjna. — Opozarjamo vas tudi na to, da »štajerkac ni za zaprte prostore, ampak potrebuje za svoj razvoj bolj obsežno vzletišče, kjer si poišče hrane, ki ji najbolj prija. S tem boste preprečili, da se kokošj oe bodo navadile žreti jajca. — Kako jih pa boste sedaj odvadili od tega, je pa drugo vprašanje. V ta namen priporočajo praktični penitninarji naslednje sredstvo. Vzemite nekoliko zmletega popra, paprike in soli ter vse skupaj skuhajte v _ vodi. Nato preluknjajte jajce na obeh koncih in izplahnite iz njega vsebino. V prazno jajčno lupino vlijte to zmes in zamašite obe luknji z voskom al; mavcem. Tako jajce vtaknite v gnezdo. Ko ga bodo kokoSi nakljuvale in pokušale njegovo vsebino, jim bo njen okus ea vedno zagrenil uživanje jajc. — Gnezda za neeenje jajc napravite tako, da bodo kokoši bolj v temi, t. j. da ena na drugo ne bodo gledale in bodo bolj mirne. Skrbite tudi, da v začetku takoj odstranite znešena jajca ie gnezdo, in pustite tam samo popoprana. Živinozdravnik Srbeči kožni izpnščaj žrebička. R. J. K. - Na spirednjem delu života vaše 8 mesečne žre-bičke se je px>javil gost kožni izpuščaj v zvezi z močno srbečico. Nekaj sličnega st eopazili lansko leto pri drugi kobili, želite zvedeti, kako bi odpravili srbeči kožni izpuščaj? — Kožna obolenja so večkrat zelo trdovratna za zdravljenje, so pa vendar le ozdravljiva. Najbolj bi bilo prriporočljivo, da prepustite zdravljenje kožnega izpuščaja bližnjemu veterinarju, m to že zaradi tega, da se izključi možnost garja-vosti, ki spada med one bolezni, katore sme zderaviti le veterinar. V kolikor ne bi bile garje po sredi, lahko poskusite naslednje: Menjajte žrebički hrano, dajajte ji samo zdravo seno in oves. Žrebička naj ro px> možnosti čim več na prostem. V hlevu ji dajte prostor, ki je najbolj suh in čist. Dnevno ji dajajte p>o eno žlico grenke soli v 1 do 2 litra kuhane lanene brozge (eno pest lanenega semena na t liter kropa). Razen tega naj dobiva žrebička dnevno dobro pjosušenih in dobro zmletih jajčnih lupin, in sicer vsaj dve žlici. Srbeča mesta vsak dan dobro očistite in osušite — pranje ni priporočljivo — ter jih namažite z ribjim oljem i,n s svinjsko mastjo izmenoma Seveda ne smete od opisanega zdravljenja preveč pričakovati. Kobila težko vstaja. 2. F. Z. — Imate okrog 16 let »taro kobilo, ki je zelo pridna za delo, in sicer v dobrem stamjn, le zjutraj n« nore vstajati. Razen tega opažate »v kolenn< — ključu zadnje noge kot moška p>est veliko oteklino, ki je mehka iin na pritisk ne boli. Sosedje pravijo, da ie to krak ali »Stichbein«. Radi bi kobilo toliko popravili, da bi zdržala vsaj toliko časa, dokler trajajo ti nemirni časi. — Da vaša kobila težko vstaja, sta posredno kriva dva vzroka, in sicer starost kobile in delo, ki je za kobiline sile pretežko. Tista oteklina ni nikak »ištichbeinc, ampak le posledica vnetja sklepne opne. Vnetje sklepne opne pa nastane navadno zaradi pretegnjenja zadnjih nog pri težkem poslu. Oteklina, oziroma mehurji so praktično vzeto neozdravljivi Kobila pa bo kljub temu lažje zopet vstajala, če Je ne boste toliko obremenjevali ter ji dali nekoliko več počitka. Deloma bi mogli okrepiti zadnje noge z masažo sklepov in tetiv — žil zadnjih nog s kafrovim špiritom, ki si ga lahko napravite saimi doma tako, da vzamete 10 dkg kafre in 1 liter gorilnega špirita ter kafro raztopite v špiritu. S to razstopino drgnite sklepe in žile zadaj na nogah. Zdravljenje na ne bo imelo nikakega nspeha. če bo«te kobilo še dalje preohremenjevali. Odmerite kobili tak posel, kateremu je ona po svojih močeh dorasla, pa bo verjetno zdržala še več let. Najvišje drevo na svetu Ameriški radio je svojim naročnikom dal nalogo, naj poiščejo najvišje drevo. Kdor bo našel najvišje drevo, dobi nagrado, ln ljudje so šli na delo. Radio je dobival stotine pisem in fotografij »najvišjih« dreves. Nagrado je dobil neki Avstralec, ki je odkril drevo, katero je visoko celih 1-10 m. To drevo spada v vrsto evkaliplov, ki rasto v Avstraliji. Ponekod, kjer drevesu prija zemlja in podnebje, zraste to drevo v štirih letih do 12 metrov. Botaniki, ki so opazovali rast teh dreves, so dognali, da tako drevo v ugodnih razmerah zraste več ko 30 cm na mesec. Morje vrglo na suho topovshe krogle iz 10. stol. Nedavno je na Portugalskem divjal velikanski vihar. Takrat so veliki morski valovi neznansko butali ob obal. Pri Escorialu je morje nametalo na suho več starih topovskih krogel, ki so dolgo časa ležale v morskem dnu. Strokovnjaki sodijo, da so te topovske krogle iz leta 1580, ko je markiz Santa Crouse s svojim brodovjem napadel trdnjavo Antonije Escorial. Pri tej priliki je vojvoda Alba z uspešnim manevrom izkrcal v Cacasu tiOOO španskih vojakov. Zavod, kjer odgajajo uši V Prakovu deluje zavod za proučevanje pegastega legarja, ki je nekalio pred pol leta odprl nov zavod za odgajanje uši. Kakor znano, pegasti legar prenašajo uši od človeka do človeka. Zaradi tega je omenjeni zavod v Krakovu zdaj odprl novo ustanovo, ki se peča izključno z ušmi, katere študira in obenem goji za svoje namene. Ta penzijonat za uši je nekaj svojevrstnega. V njem »prebiva« najmanj en milijon uši, ki pa so varno shranjene v posebnih škatlicah, da ne uidejo. Strokovnjaki jemljejo uši pod mikroskop ter jim vbrizgavajo neko tekočino, katero jemljejo iz glave bolnih uši. Čez nekaj časa začno črevo obolelih in okuženih uši izločati neko zdravilno snov, iz katere potem na poseben način delajo serum zoper pegasti legar. Čeprav ta zavod deluje šele pol leta, je že pridelal mnogo tega cepiva. Najdražji kino na svetu Da ima najdražji kino na svetu, na to je ponosno ameriško mesto Memphis. Kdor hoče hoditi v ta kino, mora najprej odriniti najmanj 5000 dolarjev naročnine za eno leto naprej. Zaradi tega pa ta kino ni močno zaseden, ker hodi vanj vsega skupaj le 22 ljudi, kateri pa tako plačajo letno kinu nič manj ko 110.000 dolarjev. Kajpada so ti ljudje iz najbogatejših hiš v Memphisu. Ta kino prireja svoje predstave le enkrat na teden. Za te predstave pa so dobri le najboljši in najnovejši filmi, ki prihajajo iz Ilollywooda kar naravnost v Memphis. Nove filme prinašajo v Memphis z letali takoj ko je bila v llollywoosnl živini, poštene, trezne ln marljive sprejme uprava posestva Rogoza p. Hoče. Služkinjo prijateljico otrok, sa malo gospodinjstvo ln k 1 otroku, sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Nad 18 let« Samostojen čevljar prevzame delo za trgo-Cunder I vino aH podobno. Naslov (b I v upravi »Slovenca« pod št. 2954. (z šivilja gre na dom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vse dela« št. 3082. (a Več partij ogljarjev pod »Zobotehnik« poštno | za čiščenje gozdov iščem ležeče, Gornja Radgona. za čimprejšnjo zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ogljar-jl« (t. 2881. (b Dekle 16 letno dekle z že enoletno učno dobo, želi mesta vajenke pri šivilji z vso oskrbo v hiši. Ivanka Parfant, Zg. Grušovlje, Sv. Peter v Savinjski dolini. (v Učenca zdravega, krepkega, ki je dovršil vsaj dva razreda meščanske šole in ki ima veselje do trgovi-sprejmem. — Martin NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK IN VZORCE! Plut, Črnomelj. (v Vajenca krepkega, kmečkega fanta. sprejmem. Frane Knific, splošno kleparstvo na Jesenicah na Gorenjskem 16 leten fant pošten, priden, močan, se želi izučiti v trgovini najraje na deželi, če mogoče z oskrbo v hiši. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2985. (v Postrežnico miroljubno, pošteno, za pospravljanje sob, pranje ln likanje, sprejmom od 7 do pol 3. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3162. Mesarski pomočnik mlad, pošten, priden ln izurjen, do 19 let star, dobi stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »15. marec« 3165. (b Puškarje izvežbane ln samostojne sprejme takoj tovarna pušk Janko Mlšlč, Kranj. Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Ludvik Mramor, Vodnikova S4, Zg. šlška. . (b Mlado dekle z dežele, sprejmem takoj za pomoč pri gospodinjstvu. Rems, Vogalna št. 5, Ljubljana. (b Učenca močnega ln zdravega, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hrana tn stanovanje v hiši. — Pogoj: trgovska predlzo-brazba. Ponudbe na Ludvik Rlžnlk, Košake pri Mariboru. (v Trgovski pomočnik mešano stroke, trezen, 31 let star, želi primer nega nameščenja v tr govlni, event. tudi v skla-1 za modno dišču. Izključno le v me-1 trgovino, z stu Celju ali okolici, kjer Ima svoje stanovanjo ln hrano. Na zahtevo vloži tudi kavcijo. — Naslov podružnici »Slovenca« v Celju pod št. 2928. (a Vajenko galanterijsko ustrezajočo šolsko izobrazbo, sprej mem takoj v LJubljani. Ponudbo naj pošljejo le ueia zmožne na upravo »Slovenca« pod »Zvesta ln ubogljiva« št. 3062. (b Mlinarskega pomočnika samskega in zdravega, sprejme Kari Goldschnig, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru. (b Gospodinjo 48—65 let staro, dobro vzgojiteljico k deklici, ki hodi v 8. razred, sprejmem. Služba lahka, plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 810». (b Samostojno kuharico ki opravlja tudi ostala hišna dela — k manjši družini — sprejmem takoj, Plača po dngnvoru Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3150. (b Dva krojaška pomočnika ln vajenca sprejmem takoj. Zmožni boljše konfekcijo imajo prednost. -Jernej Toporš, Kranj) Tavčarjeva 10. (b Starejša gospodična z dolgoletno prakso v pisarni, v knjigovodstvu in korespondenci dobro Izvežbana, se takoj sprejme. Ponudbe s točno navedbo službovanja In sta rostl v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Maribor In okolica prednost«, (b Modistinjo spretno, samostojno, takoj sprejmem. — Salon »Mla«, Kranj. (b Eelektromonterja za Ljubljano ln okolico, sprejmem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod i »Elektromontcr« št. 3028.' Starejše dekle ki zna kuhati In Ima rada otroke in za vsa hišna dela, Išče petčlanska družina v Kamniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Večletna spričevala« št. 2937. (b Krojaškega pomočnika sprejme krojaški salon »Moda«, Ljubljana^ Resljeva cesta 8. (b Hišnico samo samsko - Hprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 3136. (b Šivilje | za boljA damsko perilo, sprejmem v Ljubljani. -Ponudbe na upravo »SI.« pod »Samo prvovrstne« št. 3063. (b pridno, pošteno vsa hišna dela, z znanjem vsaj malo kuhe, z daljšimi spričevali, sprejme J. Kolb, Vlžmarje - St. Vid nad LJubljano. (b Samostojno kuharico ki opravlja vsa gospodinjska dela — Iščem ta-1 koj k manjši družini. — Plačam dobro. Naslov v upravi »Slovenca« pod j štev. 8054. Mladega mlinarja neporočenega ln sposob-1 nega v valjčnem mlinu, sprejmem za takojšen nastop. - Jenko, Cerklje ' pri Kranju. (b | Hišnico vešCo sobnih del — ali zakonski par sprejmem ] za sredino mesta. - Ponudbe na upravo »Slov.« j pod »Čistoča ln poštenost« št. 3048. (b Kamnoseškega pomočnika brusača za marmor in granit, močnega delavca, In delavca za betonlranje sprejme Franjo Kunovar, kamnosek, Sv. Križ — LJubljana. (b Restavracijsko osobje za takoj, oz. za letno se-ztjo sprejme hotel »Bel-levue« v Ljubljani, ln sicer : plačilnega ln nekaj perfektnih natakarjev -zmožni tujih Jezikov Imajo prednost - nekaj dobrih kuhinjskih moči, — snažllca za pribor itd. -in šoferja za osebni avto, ki bi bil voljan delati tudi druga dela pri obrti. Pismene ponudbe s sliko ln spričevali do dne 10 rca. (b I Zastopnika [ ali potnika - za prodaje A'GE za masažo - sprej-| memo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 2470. Veščega potnika za prodajo okenskih let proti dobri proviziji,; sprejmom. PlBmene ponudbe poslati na: Bar-dorfer-Stebe, Komenda. Potniku, [ ki obiskuje špecerijske trgovine nudimo dober predmet v prodajo proti proviziji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Provizija« št. 3120. (b Telefon 22-75 TehniCna pisarna ln po1 svetovalnica v LJubljani, Frančiškanska ulica št. 10 Ing. Otihal Josip poobh gradbeni tnženlr se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle. Gumbnlce, gumbe, pita, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Mafek & MikeS Ljubljana. Frančiškanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Fotoaparat popolnoma nov, 10X1B ^ Anastlgmat 1: 4.6, 3 kasete, zamenjam za malo rabljen ptEalni stroj v kovčegu. Štefan GuzelJ -' Šoštanj. Dva mizarska pomočnika mlajša, prvovrstne moči, za fino pohištvo sprejmem za stalno. Javiti se osebno. Nastop takoj. Mizarstvo »Sloga« Božič Jože, Kranj, Zlato polje 44. KRAJEVNE ZASTOPNIKE ZA LJUDSKO ZAVAROVANJE sprejme dobro uvedena domača zavarovalnica pod ugodnimi pogoji, ZA DRAVSKO BANOVINO Ponudbe na upravo lista pod ..KRAJEVNI ZASTOPNIK" Zobotehnik mlajši, sposoben v ehro-mu. Plača po dogovoru. V poštev pridejo oni, ki lahko takoj stopijo v službo. Sporočiti telegrafski na Okornt zobar — Strumlca. Prihodnji prlkrojevalnl tečaj za vsa damska oblačila bo od 10.—31. marca 1941. Prijave sprejema dnevno T. KUNC lastnik od kr. ban. npr. dovoljene krojne šole LJubljana, Aleksandrova cesta št. fi-II, Veliko novo ustanovljeno kmetijsko blagovno zadružno podjetje na bivšem Štajerskem razpisuje mesto sposobnega poslovodje s primerno prakso In potrebno kavcijo. Nastop takoj. Pismeno ponudbe z obširnimi podatki dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slovenca« pod »Zadrugar« št. 2951. Novi naslovt Frančiškanska nI. 8. Telefon 45-13. Lisice strojimo barvamo ln prvovrstno Izdelamo. — Krznarstvo L. Rot, LJubljana, Mestni trg 5. Mostar Frane livarna kovin, Ljubljana, Galjevica 67, tel. 42-70, izdelujo odlitke tehničnih predmetov, umetnin, kipov, plaket (okovja za stavbi), okraskov itd. la brona, modi, rdeče llti-i, bakra, fosforjevega brona In drugih špeeljal-nth bronov, cinka ter aluminija (filumina) Itd. — Kupujemo vse vrste starih kovin. (r Oblastv. koncestonlrana šoferska šola u poklicne loterje la amaterja I. Gaberšček btvll komisar ca šoferske izpite Kolodvorska ulica It «S Telefon 88-38. Opisno geometrijo prične s 4. marcem po-1 učevatl strokovni profesor. Srednješolci, ki se J dovlt" tiVtifh^"pri ranah. op»" i- klinih, ointjenjlb - OKAMA MAZILO Il zdravilnih zelišč. - 0®J za to zanimajo, dobe ln- ........................... formacije: Zrinjskega c. I ^enčkoJprVkošn^m?neOiM št. »-II. ^u Izpuščajih in hrastah n»w- I niBiin. za in7.fn.fcnn.- pr? jV. ci lirn.iavlce. tlobl se » lekar- Citajte »Slovenca«! n0h m drogenjata. ZANATSKA BANKA KRALJ. JUGOSLAVIJE A. D. PODRUŽNICA V LJUBLJANI podeljuj« obrtnikom, obrtnim podjetjem in obrtnem zadrugam vaeh Trst ugodna posojila in kredit« t tekočem račnnn do najvišjega zneska Din 300.000—. Vloge na hranilna knjižica in tekoči račun obrestuje najugodneje. Posestva »REAUTETA« uvod za nakup ln prodalo nepremičnin Je mo * Ljubljani, PreSer- Majhno posestvo I Vinograd s hišo za tri glave živine, kupi V Llpnlku pri Trebnjem Povoc Martin, ZaborSt 11,, prodam. Opara, Trebnje, p. Bučka. (p Lepa parcela na VlCu, pole« tramvaja, Parcela ob Celovški cesti napro-1 naprodaj. Naslov v upr. daj. Naslov v upr. »81.« | »Slov.« pod St 8026. (p nova ulica 64, I. nadstr. 1 pod St. 3104. (p Telefon 44-io |-I Petstanovanisko hišo Na Gorenjskem I v Ljubljani, Bežigrad — blizu železniške postaje, I prodam za 400.000 din. Parcele prodam med remlae In I prodam ekoraj novo hlSo I Poizve se v trgovini Jax, ■taro mitnico. Ponudbe I z zelenjadnim ln sadnim | TyrSeva I«. (p upravi »Slovenca« pod I vrtom. Naslov v upravi »Ugodna lega« it »367. | »Slovenca« pod St. 8194. | pirCfile, Hiše in stavbene parcele Stavbna parcela I prodaste najsolldneje po naprodaj v Vlžmarjlh St. I naprodaj tik banovlnske tom Realltetne pisarne 41. (P I ceste, med križišči cest: F. Prlstavec, Ljubljana, J Ljubljana—Kranj, Kam-1 Gosposvetska cesta l-I. Parcele I nik—Vodice—DomCale. — I Telefon 18-81. proda« na Kodeljevem. T "pr*Vl »Slov.' 'pod St 8026. (P | Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Lop teren« St. 3071. Enodružinsko vilo , .v | komfortno, bližnja peri KUO proda manjšo niso ferUa LJubljane, za Tyr (ev. manjšo domačijo) I Sevo cesto, i garažo ln na lepem kraju za leto- I vrtom, prodam. Ponudbe . vlSče. Dosedanji lastnik upravi »Slovenca« pod ob Tržaški cesti prodam. ogtane p<)_ ,„0-000 dlni st. J17e. (p *Sl0V;: nudbe na upravo »Slov.« - 1 pod »Letovišče« St 8108. | HH|jf) Stavbno parcelo pod St 2967. Parcelo 880 m1 T Kranju, b stavbnim do-1 roljonjem, prodam. Po- . I zidan. ▼ dobrem stanju ParCeie I stalna voda, tri orale po- prodam v St Vidu tn v I sestva, naprodaj za 86 ti-d Vlžmarjlh. - Poizvedbe: I boč din. Potreben kapital nudbe upravi ♦Slovenca« yij!marje 7g_ nasprot, M1_ 60.000 din. - Peternel, pod »Lepa lega« št. 2993. zarsk0 Kai „ parketom. . j<> p0 želji tudi zame-1 Vodovod ln elektrika v njam a trlstanovanjsko hišt. Ponudbe na upravo vilo v Ljubljani. Ponud-»Slovenca« pod »210.000 I be z navedbo kraja ln ce-| din«. St. 3047. (p | ne naslovite na upravo »Slovenca« pod »Posre »Ugodni pogoji« St. 3072. Prodam posestvo 18 johov v Savinjski dol., Polzela. Vinograd, njive, | travniki, gozd, gospodar, poslopje. - Cena 200.000 I din. Ve« so Izve: Gostilna Novi Klošter. (p | Vinogradno posestvo t Lahoncih, E km od Cel. postaje Sveti nje-Jeruza lem, F/i orala vtnogra- Parcela ▼ strnjenem sistemu, ob | bodoči Plečnikovi aveniji, zaradi nujnosti ugodno | naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 107T. (p I Hišo dovalcl nezaželjonl« St. 3180. (P nrTTTrrn Jttelo: Kmežko hišo ,, i ■ lepimi sobami, vrtom, T dov, sadovnjakov ln polj, dam ukoj Hipoteka, vzamem ▼ najem blizu 4 orale gozda, prodam. Na„,ov y upravl ,Slov.« Ljubljane. Luin Jožef — Vprašati pri agenturl -1. J117

i °dda T ---prl—- lahko tudi vpeljana obrt. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Strogo zaupno« št. 8044. (P Z »akonom zaščiteno ime „EmonaM hi gornji žig nam jamčita za kvaliteto našega zdravega, resnično pravega „Emona" cvetličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) v vsakem pogledu nadkriljuje. Jitelc: Stanovanje eno- ali dvosobno, z vrtom. Iščem za april. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Tiskar 16« »t 3126. Trgovino z meš. blagom v Zg. Slškl oddam takoj ali b 1. majem. Poizvedbe: Stritarjeva 7-III. (n Trgovino dobroldoča, brez konkurenco, oddam po nizki ceni. Joslplna Lorenčak, Lemberg p. Podplat (n ■ Sebe I Oddalo: Na stanovanje s hrano in oskrbo, sprejmem gospoda. Sv. Jakoba trg 6. Opremljeno sobo lepo, za 2 osebi, oddam. Friškovec 8. ^s Brivskofrizerski salon dam r v° ^a^em' ° na! °d e ža ceno 1660 din pri Flls Rudolf, Domžale. (g Harmonika prava tirolska, kromatlč-na ln slamoreznlca, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2960. rin, Povšetova ul. 71 — Kodeljevo. petstanovanjsko | . hišo v severnem delu me-Hiša Z vrtom | sta, 2-stanovanjsko hišo I primerna za upokojenca I v Vlžmarjlh, komfortno ali obrt na prometnem | dvostanovanjsko vilo na kraju, polog ban. coste. I Gorenjskem, vilo na Lju-Avtobusna zveza z po-1 belju, gosposko hišo B | stajo Litija. Varno za-1 posestvom na Pohorju tišjo mogočih vojnih 1 In še številno druge ne-1 okoliščin, dobra voda Itd., I premičnine v mestu, oko-1 4 sobo, kuhinja, pritikll- lici mesta ln na deželi. I ne, vse novo in v naj-1 Informacije in strokovne boljšem stanju, se proda 1 nasvete daje Ludvik Ku-za 79.000 din. Poizve se I naver v LJubljani, Mlklo-prl g. F. Mrzclu, Mo-1 šičeva 34, strokovno nao-1 ravče št. 14, p. Sv. Križ braicr.l posredovalec pri pri Lltlii. i kupoprodaji nepremičnin. ali lokomobilo 160 do 180 ks, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo s točnim opisom poslati na oglasni zavod »Farna«, Beograd, p. p. 493 pod »Ma-šlna«, Ogrodje (Werk) za žagol venecljanko na Jermenski pogon z dvema ročicama (Deitstange) po možnosti z Jarmom vred, takoj kupim. Prijaviti Je na naslov : Mak« CuKala. Sv. Jurij ob Taboru, (k | Prodam krožno žago na bencinski In elektr. I pogon. Ponudbe na poštni predal Kamnik 13 A. K. | Plctilni stroj Se nov, prodai Alojzija Nastran, Vodice nad Ljubljano. (str Pisalni stroj Standart (velik), najnovejši model, Se popolnoma nov, prodam pod ceno. -Naslov v upravi »Slov.« pod St 8162. (Btr Izredna prilika! Pisalni stroj v kovčegu, Se popolnoma nov, najnovejši model, prodam zelo I ugodno. Kovačič, Cigale-tova ul. 11. (str So po starih tovarniških cenah bo dospele najmodernejše stružnice 200X1000—1600 mm z Nor-1 ton prestavami ln vdela-1 nlml elektromotorji. Ludvik Ileršlč, LJublja- I na, Cesta 29. oktobra 18. Telefon 37-64. (str Kupim vencu MALI OGLAS V ..SLOVENCU" JE NAJBOLJŠI POSREDOVALEC • • MALI OGLAS V »SLOVENCU" JE POCENI • • MALE OGLASE NAROČITE PRI GLAVNI UPRAVI V LJUBLJANI, KOPITARJEVA 6, PRI VSEH PODRUŽNICAH ALI PA DIREKTNO PO POŠTI, PLAČATE LAHKO TUDI V ZNAMKAH rabljen kombiniran mizarski stroj 400 mm širine. Ponudbe na Janez Pretnar, Poljšlca p. Gorje pri Bledu. Vrtalni stroj P I, pripraven za kovača, prodam. Franc Ca-mernik. Cerklje na Gorenjskem. Prodam malo rabljeno mlatllnlco Umrath z čiščenjem na 3 vreče, Deutz motor 6 ks, Moravlja 4 ks. Skrbinšek, Sp. Hajdlna, Ptuj |I)&IMIK1 Dosmrtno oskrbo nudim v zdravem kraju pri farni cerkvi na Dolenjskem. Ponudbe z opisom na upravo »Slovenca« pod »Tudi knjižice« St 8147. (r Kupuje — prodaja Hranilne knjižica bank In hranilni« ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor V manjši industriji ali drugem podjetju bt so udeležil ali kaj primernega ustanovil. Interesenti naj se javijo na upravo »Slovenca« pod »Kapital« št. 3106. (d Ureditev dolgov izterjavo, inkaso in odkup terjatev sodne in tihe poravnave, dohička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilan-| ce, kalkulacije, eploh vse trgovske, obrtne zadevo vam diskretno nredi koncesionirana komercialna pisarna ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka 7. Kdo posodi 160.000 din na I. mesto nove stanovanjsko ln trgovsko hišo za Bežigradom — vredna 600.000 din — ea dobo enega leta proti dobrimi obrestmi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna naložba« 8038. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah lo proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 18. Vlogo 22.000 din Mestne hranilnice Kamnik, prodam za takojšnjo gotovino. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod •Mestna hranilnica Kamnik« št. 3039. Posojila različna, proskrblm hitro ln brea vsakega proti-plačlla. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Znamko za tri dinarje. 3°/o obveznico za likvidacijo kmečkih dolgov kupujemo ln prodajamo, nakup ln prodajo viožnlo pri velebankah pod zaščito najugodneje posredujemo. Trgovačka banka d. d., Zagreb — Zrinjevao 14. Tel. 41-41 ln 41-42. Pozor sijajna naložba denarja! Približno 80.000 din potrebujem pri zidanju nove hiše. Za obresti brezplačno stanovanje, ki so s kapitalom vknjlžl na lepo posestvo brez dolga. Tričlanska družina lahko nudi vso postrežbo. Petan Ernest, Koprivnica pri Rajhcnbur-gu. (d Radioaparat 4 cevni v Izvrstnem stanju, ugodno prodam. Golob, Tugomorjeva St. 19. Opekarne! 1 kompletni stroj za izdelavo zidne opeke brezhibnem stanju kapaciteta 3000 kom na uro," ln 1 kom. valjev drobil-1 cev kompletni, ugodno prodamo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »297< i st. ilvu. .<1 ^Prioi^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva S telefon 20-5A PBiifšue Br««B$S« Sta*. 61. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI Podreinieei Beograd, Bled, Krani, Maribor, Nori Sad, Split Dovoliula kratkoročna kredita v takofeoa radona — Eakontlra trgovake menice Vrli vse ban« a« pada n 11 k i I a «t » . )i Vloga obratni« po i%, miibi na odpoved po 1% Not* vloga obrestni« najugodneje DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,»00JKK>'— Glavna kolekfura Dri. razr. loterije VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANINSEK, LJubljana. Beethovnova a lica 14 »poroča izid irebanja i dne 1. marca V. razreda 41. kola: 200.000 din je zadela It. 21155. 40.000 din št. 39684, 86181. 30.000 din št. 2074. 24.000 din št. 66018. 20.000 din št. 27729, 82475. 16.000 din št. 14134, 35136, 60043. 12.000 din St. 22583, 94259. 10.000 din št. 6675, 8G764. 8.000 din H. 5733, ........ ....... 41105, 49304, 56121, 70314, 77378, &5624, 86253. «.000 din ftt. 5065, 24877, 29395. 37463, 85218, 88884. 94662. 5.000 din St. 7621. 10080, 10441. 23657, 25556, 28538, 33684, 37178, 50943, 59038, 59923, 67618, 68205, 74504, 7882, 42960, 43522, 48181. 8937, 25209, 31375, 40422, 79068, 84901, 7014, 11793, 20710, 23206, 39544, 47388, 52748, 79347, 15327, 20490, 43074, 50327, 78870, 10670, 10997, 15247, 15720. 22244, 27505, 40028, 44080, 64699, 69751, 80521, 84873, 87139. 4.000 din št. 1233, 7852, 10153. 12310, 13437, 13595 29253, 29566, 32277, 34317, 39111, 45523, 51798, 53022, 63204 64130, 72701, 80204, 85220, 89933. 91573. Nadalje je bilo izžrebanih So veliko Število dobitkov po 1000 din. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, event. pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje ho v ponedeljek, 3. t m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče<, naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Novim naročnikom so sreCke Se na razpolago. Mostar Franc LIVARNA KOVIN LJUBLJANA GALJEVICA ST. 57 T . , Nora telefon. 8t. 42-70 Izdeluje odlitke tehničnih predmetov umetnin (kipov, plaket), dalje okovia za stavbe, okraskov itd. i* brona, med', rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih specijalnih bronov, cinka ter aluminija, šilu mina i. t d. Otroški kotiček: Carična Vesna 15. In glej! Na roko ji je priletel mali možiček: »Poznam vas, Visočanstvo, vi ste najlepša deklica v deželi. Toda nikar naprej v podzemlje. Koliko deklic je bilo tu že pogubljenih. Zakaj, ne vem. Zato vas opozorim, da je bolje, ako greste domov,« je čebljal mali kričač. Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja Zahtevajte prospekte hi brezobvezen obisk inženirja I Zagreb, Boškovičeva 32/1. Telefon 67-51 Pohištvo nizorll pozor! Najugodneje si nabavite vezane plošče In panele .UKOD" pri tvorničnem zastopstvu ..FURNIR" Frančiškanska 4. Tel.82-49 Zahtevajte ponudbe. Sobna - kuhinjska oprava poceni naprodaj pri Zor Jože, sploftno mizarstvo, Aljaževa 14, LJubljana. Dvosobno opravo a posteljnino prodam. -Sulgaj Jože, Domžale -Krakovska 8. (S Spalnico krasno, iz orehove korenine, z jamstvom, poceni prodam. Franjo fttvtc -Brezje. — Ogleda se v skladišču, Celovška 34 -LJubljana. (« Jedilnica palysander nova, solidno Izdelana -bUffe (kombiniran za knjige) takoj naprodaj. -TomSIč, mizarstvo - Zg. KaSelj, p. Polje (p. LJubljani). (š Velika tridelna omara mecesnova, poceni naprodaj. Ogled od 11—14 ln od 17—19. Kolodvorska 35-1., desno. (6 Orehovo spalnico furnirano, moderno, devet komadov, zelo ugodno proda mizarstvo Kre-velj, Sevnica ob Savi. (S Modroce patentne po«tel)ne mreže, otomane. moderne kauče tn fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnih Ljubljana. Mestni trg 1* T Y R S E VA C. 3 S ZAHTEVAJTE CENIK PRODAM 1600 prostornih metrov bukovih Is drva za izvoz. Potem 5 vagonov oglta in druge vrste tehničnega lesa franko postaje na progi Trebnje—Ljubljana. Ponudbe poslati na Publicitas, Zagreb,pod„PriIika" Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje AloJs Andlovto, Gregorčičeva ulica It I (pri Gradišču). lAvto-motorj Avtobusna proga Litija—Sv. Križ, dobro-Idoča, nujno naprodaj. -Koncesija brez vozov CO.OOO din, z avtobusom ln rezervnim vozilom pa 120.000 din. Lastnik ln vozovi vojaščine prosti. Za prevoz državne poste letno 26.000 din. Informacije osebno prt Dolinar, Litija. (f Avto »Ford« ln motorno kolo »B8A«, dobro ohranjeno, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod it. 8019. (f Kovčeg s kačami so našli Pred nedavnim je ves Novi Sad doHvel nemalo razburjenje. Neznan tat je odnesel krotilcu kač Brakusu na novosadski železniški postaji kovčeg, v katerem je krotilec prenašal več kač, med njimi tudi nekaj strupenih. Prebivalstvo se je seveda balo, da bo nespretni tat kače kje izpustil. Ker ni bilo znano, če imajo strupene kače še zobe, so Novosadčani vsi v strahu hodili po ulicah, da kdo slučajno ne bi stopil na kakšno kačo. Pri tem so seveda pozabili, da pri sedanjem zimskem vremenu kače gotovo ne lazijo po ulicah. Oškodovani Brakus je tudi izginil, medtem ko je novosadska policija začela iskati kovčeg s kačami. Imeli so 6rečo in v bližini poslopja borze dela je neki stražnik našel pogrešani kovčeg, v katerem so bile še vse kače. Najbolj presenečen pri tej zgodbi je prav gotovo tat sam, ki je najbrž na samotnem kraju odprl kovčeg in hotel pregledati svoj plen. Najbrž je kovčeg spet hitro zaprl ter jezno zaklel in ga odvrgel. Svojo posebno zabavo ima sedaj policija, ki mora rediti in varovati kače, zakaj prav tako kakor ni najti tatu, tudi ni najti lastnika kač._ Industrij«! Mehaniki! Kljulavnilarji! Edino sredstvo na svetu, ki zanesljivo spaja, zvarja in čvrsto spoji vse kovine brez razlike, kar je bilo doslej nemogoče. Z izumom ,,Svasol!t", univerzalnega In po zakonu zavarovanega sredstva, je najvažnejše vprašanje v kovinski industriji rešeno. Zahtevajte takoj za Vaše delavnice brezplačen vzorec (poskus) in navodilo, pa se boste prepričali o neprekosljivosti ,,Svasollta". Lastnik Palk BahlljarevK, MlleSevtka ri. 57. Beograd Rurfa očesa Najbolj!« aredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite » lekarnah, drogerijah tli naravnost it tvornie« in glavnega »kladiSča ML Hrn(ak, lekarnar, Sisak Varujte a« potvorbi Izredna priložnost! Kabriolet Ford Elfel v zelo dobrem stanju, gume malo rabljene, zelo poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. »130. (f 5 tonski Diesel tovorni avto a prikolico ali brez, z dobrimi gumami, prodam. Cena in Izplačilo po dogovoru. -Stanko Zupanlč, Sp. Haj-dlna pri Ftuju. (f Kupujte on našib inserentih! Za dvig kmetijske proizvodnje G minister dr. Kulovec in ban g. dr. Marko Natlačen sta napisala vzpodbudne uvodne besede za marčno številko »Orača«, ki je posvečena prehrani in dvigu kmetijske proizvodnje. Naklada te številke bo 60.000 izvodov; zato lahko računamo, da bo le malo kmečkih ljudi, ki ne bi imeli prilike brati nasvetov in navodil, ki so nakopičeni v tej številki. Marčeva številka bo izšla 28. februarja; vsak jo bo lahko dobil pri poverjeniku Krajevne kmečko zveze ali občine. V tej številki daje inž Simonič zelo potrebne in nujne nasvete glede krompirja, inž. Lah razpravlja o umetnih gnojilih in njliovi dobičkanosnosti, kmet Kavčič pove, kako je neko zapuščeno parcelo popravil, inž. Muck ter inž. Sluga se bavita s travništvom m osuševanjem zamočvirjenih parcel, kar je osnova za povečanje živalsko proizvodnje, inž. Oblak iznese nekaj prav zanimivih novih misli, kako naj zvišamo proizvodnjo v živinoreji. A tudi sadje in zelenjava sta važna činitel.ia v prehrani, zato sta priznana strokovnjaka na teh poljih gg. Martin flumek in inž.. Jeglič posvečala tema panogama zelo tople in prav koristne besede. S temi članki pa vsebina »Orača« še ni izčrpana. Ravnatelj Gabrovšek je napisal aktualen članek o zadružništvu v sedanji dobi. L Puš o pomenu organizacij za dvig proizvodnje, kmet Mi-klave pa pove svoje lepe misli o kmečki domačiji. Vsakega kmeta pa bo nemara najbolj zanimal dr. Lavričev članek: »Kaj zahteva kmečki stan«, kjer našteva avtor vse važnejše zahteve, ki so jih kmetje po svojih organizacijah v zadnjih letih postavili. Za zaključek in razvedrilo pa najdeš Se pod poglavjem »Naša povest« Zorčev odlomek »Na vasi«. In celo ta ima isto tendenco; prehrana in povečan ie produkcije Priznati moramo, da je »Orač« v sedanjih časih storil svojo dolžnost do naroda.__ Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? 16. »Ne, gospodek. jaz sem se odločila za to pot in jo bom končala, naj mi preti še toliko nevarnosti,« je ponosno odgovorila Vesna in se lepo poslovila. Prispela je končno do velikih, z zlatom vezenih zaves. Oduriiila je težko zaveso in pokuka lft. Proda se: KOMPLEKS ca. 6000 m\ sposoben za parcelacijo, na Črnučah; ca. 7000 m*, blizu tramvaja, prim. za gramoznico; VEC STAVBNIH PARCEL; HISA Z GOSTILNO v bližini Ljubljane; HISA S PARNO PEKARNO, prometna točka; STANOVANJSKE HIŠE IN VILE v Ljubljani, okolici in na deželi. »GLOBUS« poslovalnica za nepremičnine LJUBLJANA, Emor.ska cesta 25. KUPIMO: V strogem centru Celja hišo za 700.000 din in 400.000 din. Na Jožefovem hribu ali Dolgem polju vilo za 300.000 din in 200.000 din. V bližnji okolici stanovanjske hiše za 100.000 din in 60.000 din. Do 10 km od Celja posestvo za 120.000 din. Kier koli blizu cerkve posestvo za 100.000 din. Kjer koli blizu železnice posestva za 50.000, 80.000 in 150.000 din. Kier koli v Sloveniji hotel ali trgovino za 450—650.000 din, v oddaljenejših krajih posestva za 60.000, 35.000, 30.000, 25.000, 12.000 in 10.000 din. PRODAMO: 2 hotela po 1,200.000 din. 1 hotel za 1,700.000 din; v centru Celja hišo za 820.000 din; dalje vile za 280.000, 250.000, 180.000, 115.000 din hišo za 50.000 din ter v daljni okolici hiše za 35.000, 52.000, 82.000, 120.000 in 140.000 din posestva za 75.000, 150.000, 220.000 ter eno uro hoda od Celja pekarno in trgovino z enim oralom zemlje, za 210.000 din; v Mariboru go stilno za 170.000 din, razen tega še mnogo stavbenih parcel. Kupcem nudimo za 2% po-sredovalnino izgotovilev pogodbe in vsega, kar je za nakup in prepis potrebno. TOVORNIK KONRAD. realitetna pisarna, Celie Mariborska cesta 13alII. Radijska postaja razpisuje mesto pomožnega napovedovalca ali napovedovalko Pogoji »n: jasna in lepa izgovarjava, temeljito znanje slovenščine ter znanje tujih jezikov v govoru. Pismene ponudbe z navedbo študijev in osebnih podatkov sprejema do 15. marca: Uprava Radiofonske oddajne postaje, Turševa cesta 2911., Ljubljana. V Šoštanju bo danes imela Slovenska šahovska zveza svoj redni občni zbor. Kljub temu, da je zvezimo središče udejstvovanja v Ljubljani, bo zveza polagala svoje račune im začela z novim delom izven Ljubljane, da a tem da poudarek svojemu stremljenju, pospeševati razvoj slovenskega šaha prav tako v širino kot v višino. S takim načinom dela stopa zveza že v sedmo leto in ji je treba priznati, da je imela uspehe. Zveza je dala v teku svojega obstoja slovenskim šahistom vseh razredov na najrazličnejše načine priliko za šahovsko udejstvovanje. Uvedba je celo vrsto rednih šahovskih prireditev, kot so razna brzoturnirska tekmovanja in medklubske tekme in izvedla že tudi več velikih šahovskih prireditev, ki se niso ponovile in jih je treba smatrati za izredne. Veliki mateh med hrvaškimi in slovenskimi šahisti v letu 1936, amaterski turnir leta 1935 im turnir za prvenstvo Slov. šahovske zveze v 1. 1936 so bile prireditve, ki so ostale v živem spominu slovenskim šahistom. Zveza si je s svojim delom pridobila zaunanje in so vse njene prireditve deležne velikega zanimanja na vseh straneh. Le na ta način je mogoče, da vb času medklubskih tekem zaživi ves slovenski šah in se vtisne tej zvezini prireditvi značaj širine in zavest skupnosti vseh v zvezi včlanjenih klubov. — Ob priliki zvezinega občnega zbora pač ni mogoče skriti čustva hvaležnosti slovenskih šahistov za njeno uspešno delo in ne zadržati želje, da bi bilo njeno delo tudi v bodoče tako plodovito. V medklubskem tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze ie po dosedanjem poteku pričakovati, da se bodo v semifimalu borili isti klubi kot lansko leto t j. š. k. »Vid- Razpis Občina Stoprce, okraj Šmarje pri Jelšah, razpisuje pogodbeno mesto občinskega delovodja Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8 uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, št. 477-61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu — pri tej občini. Občina Stoperce, 15. februarja 1941, It. 292. dmar« iz Maribora in Celjski šahovski klub, v ljubljanski skupini pa Ljubljanski in Centralni šah. klub. Semifinale se bo v kratkem pričel in se obeta na vseh straneh napeta borba enakovrednih nasprotnikov z enakimi izgledi na končni uspeh. * Tz telefonskega mateha med Moskvo in Ljeningradom je današnja partija. Lowenfisch — Kotov 1. e2—e4, e7—c5; 2. Sgl—f3, SbS—c6; 3. Lfl—b5, a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—f6; 5. 0-0, Lf8—e7; 6. Tfl—et, b7—b5; 7. La4—b3, d7—d6; 8. c2—c3, 0—0; 9. d2—d4, Lc8—g4 (s to potezo stopi višek v borbi za središče. Beli _ odgovori verjetno najboljše z d4—d3, kot v tej partiji.) 10. d4—d3 (v partiji Smislov—Rabinovič, katero smo že objavili je igral beli Lcl—e3 im po Te8, Sbd2, d5, h3! osvojil kmeta z odločilno pomočjo.) Sc6—a5; 11. Lb3—c2, c7—c6 (igra postane sedaj zelo ostra, ker črnemu pride prav i >c« linija.) 12. d5Xc6. Dd8—b6; 13. Sbl—d2 (nič ne bi koristilo dobiti tempo z Lcl—e3, ker bi po DXc6 grozilo zelo neprijetno Sa5—c4.) Db6Xc6; 14. Sd2-fl, Sa5—c4: 15 b2-b3 Sc4— b6; 16. Lcl—b2, Sf6—d7 (beli je leno odbil nn-pad črnega na »c« liniji in v nadaljnem črni ne najde več pravega načrta za nadaljevanje igre.) 17. Sf 1— e3, Lg4—e6; 18. Tal—cl, Tafi— c8; 19. Lc2—d3, Sd7—c5 (na to je pripravil beli zelo fin odgovor. Partija postane vedno bolj živahna.) 20. Sf3—d4l e5Xd4 (boljšega odgovora črni nima.) 21. c3Xd4, Sb6—c4 (to je še najboljše, ker bi sicer beli dosegel silovit napad na črno kraljevo krilo.) 22. Ld3Xc4, b5Xc4; 23. d4Xc9, c4Xb3- 24. Sc3—d5! (črni ne sme vzeti tega konja, ker bi sledil po eXd5 in Dg4 silovit napad.) Dcfv—e8; 23. c3Xd6, Le7Xd6; 26. Sd3—f6+, g7Xf6: 27. DdlXd6. h7—h6 (grozilo je Dg3+ in LXf6+ mat.) 28. TclXc8, De8Xc8; 29. T)d6—f4, KgS—h7; 30. Lh2—cl. Dc8—c3; 31. Df4Xh6+, Kh7—g8; 32. Lcl— d2. Dc3-c2; 33. a2Xb3. Tfs—d"; 34. 1x12—a3, Td8 —di; 33. Dh6Xf6, TdlXet + ; 36. La5Xe1, Dc2 Xe4; 37. Df6-g3-f, Kg8—h7: 38. Lcl— d2. Le6 Xb3; 39. Dg5-h6+. Kh7-g8; 40. Dh6Xa6. I-b3 —d5; 41 Da6—fl. Ld5—c4; 42 Dfl—cl, Dc4— d3; 43. Ld2—c3. Dd"*—f5: 44. h2-h3, Lc4—d3; 43. Del—h6, Df3—bt + : 46. Kgl— h2 in črni »e je vdal, ker je mat aH izgubi lovca na d5. Btor. BL »SLOVENEC«, neflelja ?. marca lMf, Sira ti Kupimo VSAKOVRSTNO Miškec Mirko © BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL © Tel.85-75. Brzojav. naslovi Miške«, Ljubljana - Šiška Ljubljana VII - Medvedova SL 38 © Zrcalno steklo. Portalno steklo ca is. ložbe. — Konkavno steklo (izbočene plošče) — Strojno steklo od 4—6 mm — Ogledala v vseh velikostih in oblikah — Brušeno steklo — Steklo v medenih oklepih — Fina ogledala Umetno brizganje na steklo Javna dražba najdenih predmetov bo > I. marca ob S na žel. j postaji Ljubljana. (o »Mikrotan« »oper miši ln podgane, 100 ■ 12 din; »Mikro-tan« pasta 50 g 14 din. Ins. Prezelj, Ljubljana, Wolfova S-I. (1 200 kg lepih ženskih cunj prodam. Cena po dogovoru. Prlmskovo it. 45, Kranj. (1 Vrtno zemljo Bobra gnojeno, prodam. Polzve se pri stavbeniku Furlanu, Cesta 29. okt. 6. Kompletno opremo za čevljarnico ■troje, orodje ln ostalo prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cena 18 000« št. 2944. (1 llllrvo, korenje, peso in dimnikarsko obleko za vajenca, prodam. Luln Jožef, fimarska cesta 40, Ljubljana. (1 Otroški voziček •feoraj nov, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8024. (I »Cepilna smola« K kg 8 din, '/« kg 15 din. Ing. Prezelj, Ljubljana, ,Wolfova S-I., tel. »4-7«. Puh in perje ■a trgovce razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Woikensteln Adolf, Sombor, dunavska banovina. Zahtevajte vzorce. (1 Izložbena okna I kom. 400x275x90 cm ■ roloji ln steklom dvodelno; 2 kom. 128x275x40 cm e roloji ln steklom, vse belo lakirano, — ugodno prodam. Ponudbe, na V. Kara, VI« 88, LJubljana. Pozor! Velika zaloga rabljenih 6evljev, moških, ženskih ln otročjih; gumijastih škornjev, snežk ln galoš. Popravljam vso gumijasto obutev z vulkanlza-etjo z najboljšim guml-lem. Vhod gostilna Novi ■vet. Klavžer, Vošnjako-va št. 4. Ljubljana. Posteljno perje po din 10 In 14. Cehano perje din 25, 35, 55, gosje perje od din 80, 100, 140. »Puh« 250, 300, 350 dobite pri Luks A. - Osijek Desatlčna 31. IVzorcl brezplačno WVELEBIT" otroški vozički ZAGREB, Iliea št. 55 Najnovejši modeli za 1941,najnižje oene v specialni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa. Cenik s slikami brezplačno. Izrežiteoglnszaradi naslova. Mlekarno prodam takoj ne prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8167. (1 »Rusolin« zoper ščurke, vrečica 6 dinarjev. Ing. Prezelj, LJubljana, Wolfova 8-1. Slivovko dobro, pristno, nudi dokler zaloga: Ivan Veho-var, Koprivnica prt Raj-henburgu. Otroški voziček bel, avto-model, naprodaj. Zaloška c. 179. (1 Steklo za napisno table ali ogledala 6 ln 7 mm debela, razne velikosti, ugodno naprodaj. Ponudbe na V. Kara. Vič 86, LJubljana. Ugodno prodam: 100 kom. močnih železnih zložljivih vrtnih stolov, 6 kom. vrtnih sončnikov, lesene karnlse ln želozl-Je, nekaj lustrov ln tabl. etork, hotel »Bellevue«, LJubljana. (1 Gnojilo Vedje ln manjše količine prašičjega gnoja, mešanega s kurjim, prodam. Marica Perklič, Stožice št. 180. mimo cerkve sv. Jurija, poleg gostilne »pod Llpco«. Fige za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, telefon 26-07. Razprodaja jabolk štajerskih, po nizki ceni, bo Jutri v ponedeljek pri Jurčiču, banka Slavija. (1 Jabolka štajerska, kanada ln razne, kg 8, 9. 12 din bruto- neto franko postaja kupca povzetja, razpošilja: Postržln, Maribor, Po-brežje 1. Cepljeni trs Laški rizling Gortte na 1800 kom. Laški rizling portalls 700 kom., Mu-šliatnl sllvanec portalls 110 kom. Poconl, ft 2 din, naprodaj pri Jože Straka Plato, Slov. Konjice. (1 Kolesa Moško kolo ugodno prodam. Rudnik št. 91. (1 Moško kolo novo, pod ceno prodam. Andlovlc. Gallusovo nabrežje 27. (1 50 koles odličnih enamk — nudi po starih nizkih cenah dokler traja zaloga. Fr. Podobnik, Rudnik Ljubljana. g Šivalni stroji g Krojaški šivalni stroj in krojaška peč naprodaj. Vošnjakova ulica t - v mlekarni. (1 Krojaški Šivalni stroj zaradi smrti naprodaj. -Prime, Ljubljana, Lam petova ulica 18. Šivalni stroj zelo dobro ohranjen, z ravnim čolničkom, ceno naprodaj. - Kolodvorska 35-1., desno. (str Šivalni stroji »Joh. Jax« so že skozi 60 let znani kot najboljši. - Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 3 6. (1 Anker šivalni stroji ■o znani kot najboljši za šivilje, krojače, čevljarje, gospodinje tudi za entla-nje In clkcak ■ dvema Iglama. Na zalogi rabljeni z okroglim čolnlfi-kom od 300 din naprej. Prodaja Triglav, Resljeva 16. Kugro Poceni prodaja suha drva ln prvovrstni premog — F. Vertačnlk, Jenkova ulica 7. Jinflos Kupim liste: Vlffred, Mentor, Zadru-gar ter predvojne slovenske povesti In romane. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Knjiga« št. 1110. (k Jesenove hlode stalno kupuje vsako količino B. Kolbt St Vid— Vlžmarje. " (k Prodaja ca 900 m3 buk. hlodov in ca 1100 prm bukovih drv na panju dne 8. marca 1941 ob 11 dopoldne v Kočevja. Mestna hranilnica ljubljanska proda na javni pismeni dražbi lz svojega gozda v Kočevju, Imenovanega mestni gozd, navedeno količino bukovih hlodov oziroma drv. — Pojasnila daje uprava posestev Mestne hranilnice ljubljanske v Kočevju, hiš. št. 189. — Posek je približno 7 km oddaljen od Kočevja. Dražba lesa Začasna držav, uprava razlaščenih gozdov LJubljana, Cesta 23. okt. 24-1, bo prodajala na pismenih Javnih dražbah Iz svojih gozdov na območju šum-sklh uprav Kočcvje-Stra-ža: 1. dne 4. IV. 1941 v Kočevju ca 14.200 plm jelovlh hlodov na panju. 2. dne 8. IV. 1941 v Straži ca 1.630 plm Izdelanih tesanlh tramov fco vagon Straža. Pojasnila, pogoji ln ti skovlne so na razpolago pri gornji upravi v Ljub ljanl ln upravah v Ko Covju ln Straži pri Novem mestu. OfolHIHE | Inscrenti naj dvignejo v upravi »SLOVENCA naslednje ponudbe: Velika noč 270». Veselje do dela 171«. 2ellm zaslužka 170S. Preklie. Podpisani Izjavljam, da nisem plačnlh za dolgove mojega sina Ježek Ivana. Ježek Ivanj Hrastje 14, Moste. gPtlfleUtlg | 2000 kg sena prodam. Štrukelj Mihael, Zapuška cesta 8, p. 8t. Vid nad LJubljano. <1 Koruzno moko in zdrob sveže blago dobite v Javnih skladiščih pri tvrdki Fran Pogačnik, LJubljana, Tyrševa cesta St. 83. Krmo približno BO.000 ka 8rne detelje, približno 50.000 kg govejega sena In slamo, prodam. Informacije pri veleposestvu Strnlšče žel. postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju. (1 Izjava Podpisana preklleujem Izjave, ki sem Jih v razburjenosti dala o g. Slr-colj, kolodvorskem nosa-ču v LJubljani ter ae zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. N. Zrlmšek, 2 mlada volčjaka prodam. Cvlren, Kamnik, Sutna 55. (J Osla ali manjšega konje, kupim. Miha Grum, Bizovik št. 61, p. Dobrunje. (j Prodam psa S leta starega volčjaka, hudega. — Hrastje 14, p. Moste. Prodam par konj z opremo In 5 vozov. Borošak, Trsto-njakova lt LJubljana, (j Zahvala Nismo slutili, da Imamo mi, predvsem pa naš dragi pokojni oče, gospod Franc Gruden toliko prijateljev, ki so ga hodili kropit, so molili ob njogovem mrtvaSkem odru, mu prinašali toliko cvetja, ga spremili do poslednjega domovanja in so nas ustmeno in pismeno tolažili. Zahvaljujemo se g. dr. Jos. Bezlču, ki ga nam je skušal ohraniti, vsej prečastitt duhovščini, kakor g. msgr. M. Škerbcu za vodstvo pogreba in za poslovilne besede, preč. g. priorju p. tvgenu kot zastopniku cistercijanskega samostana v Stični, vsem gg. duhovnikom, ki so ga v bolezni obiskovali ali so sedaj obljubili, da se ga bodo spominjali pri oltarju, predvsem pa našemu dobremu prijatelju g. Rafku Fabianiju, ki je tako zvesto skrbel za pokojnega očeta. Nadalje se zahvaljujemo vsem gg. trgovcem in obrtnikom, vsemu tt. nčiteljstvu, dragi primskovski Prosvetni družini, dekletom kakor fantom, za molitev, cvetje in častno spremstvo, zastopnikom stiškega in vseh drugih dekliških krožkov, tukajšnji Gasilski Četi za zadnjo počastitev in pevcem za ganljive žalostinke. Nikakor pa no moremo biti dovolj hvaležni našim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh dneh kakor koli pomagali in skušali olajšati našo bol. Naj vsem in vsakomur Bog obilno poplača I Primskovo, dne 27. februarja 1941. SSalujoči Grudnovi. NT:H»1 SREBRO -'PtATINO BRIUPNTE SHAKHCOl IftflfcJI ROIIHF '' ■ISERE I.TD STMRItftKE HHKITS T«« VHKTNINE PO ^HflJlVliJlH CEHAH ^sfMjjtitfeftlMM*^ \~f J« EBERLE čebelni vosek . r' kupujemo vsako množino po najvišji ceni. Jugosl. pčel. lnd. L. Rltzmann, Novi Vrbas (dun. ban.) Cunja krojaške odrozke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, svinjsko dlako, stare kovine, kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska it. t. Sloro ilolo, zlato zoboije In srebrne Krone kupujem po najvišjih senat a. KAJFKZ srfevtun * urami ln ilatntn« precizna delsvniea m popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14 Kupujem vse vrste stare ln nove krojaške odpadke, stare volnene žemperje ln vse vrste pletene, stare tn nove volnene odpadke po najvišji dnevni ceni. — Ljubljana, Zvonarska 1. Vsakovrstno zlato kupuje po najvi8jth cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana »olfovs ulica it S Tovarniški dimnik v premeru 25—30 cm — dolžlpe 30—35 m ali podobno cev lz pločevine, železa ali zlitine, kupim. Andrej BortoncelJ, Stra-$14če pri. Kranjju^ (k . zlato bril j« nt* i« Vrikfo kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska nllca 8 Avtomatično tehtnico kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Garantirana« St. 2850. (k Voziček dobro ohranjen, ročni na štiri kolesa, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Voziček« št. 2984. Kupujem krojaške ln volnene odpadke po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Start trg št. 15, Ljubljana. (k Vodovodne cevi rabljene, 200 do 300 m, kupimo. Ponudbe z navedbo cene na Koprlv-nik Jurij, Resnlk, p. Zreče, Slov. Konjice. (b U M) Zgrnite j Gospodična skromna, stara 30 let se želi poročiti z gospodom starlpi od 40—60 let. — Prednost Imajo upokojenci aH vdovci brez otrok z dobro službo. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 2962. (ž Gospodična simpatična blondlnka. — stara 26 let želi zaradi možitve znanja z gospodom, starim od 80—36 let. Prednost Imajo drž. uslužbenci ali trgovci. -Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Vesela pomlad« št. 2968. Mlad posestnik v okolici Maribora, želi znanja s kmečkim dekletom, ki bi Imela do 20.000 din gotovine, zaradi že-nitve. Ponudbo v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Resno 416«. (ž Mlad obrtnik s prihrankom 50.000 din se želi poročiti na kako posestvo; v poštev pridejo tudi vdove. Pismene ponudbo na upravo »SI.« pod »Rosno« št. 3084. ,(ž naiozen, je naj»iyuniei»i. Idealna prilika se trenutno nudi resnemu interesentu v lepem letovišču Sevnici, novem prometnem in industrijskem centru spodnjega Posavja z obetajočo bodočnostjo. Najugodnejšemu ponudniku prodam iz posebnih razlogov industrijski in stavbni kompleks skupno 15.000 m* ali delno, ob kolodvoru Sevnica ln ob banovinski eestl, t. elektrovodom Kraniske deželne elektrarne In izredno lepo lego. Ponudbe upravi »Slovencat pod »Razprodam« št. 3138. •V; £ f itf ■ ■ ž..;, : • ,1:.-. , liforS'SiV ii,; Kupimo 40—60 m* z dovoljenim parnim pritiskom, ne izpod 6 atmosfer. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »B K« štev. 3137. V Zavodu za vojaško obleko v Beogradu se snuje Ekonomska podoficirska četa, v katero bo sprejetih večje število učencev 1. aprila 1941. Prednost imajo pomočniki kuharskih, pekarskih in vrtnarskih obrtov ter ostalih podobnih poklicev. Za vse ostale podatke se je obrniti na pristojno vojno okrožje. E. Opr. št. 200/41. — Pisarna Ekonomskega oddelka pri Ministrstvu vojske in mornarice. J" ^ epota Vašo kole Jo ▼ veHH meri odvisna od Ktravctro-nega stanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem obtoku ln kadar so telesne funkcije ojačane, živci pa mirni, se zdravo notranje občutje kaže na koH. Redna BraSenja b višinskim soncem, ki trajajo samo 8—5 minut, prlnafiajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povapeSijo izmenjavo tvarin ter skrbijo na globoko, zdravo »panje, ki j« neobhodno potrebno za nego lepote. Ee po kratkem času lahko ugotovite botJBe občutje. Sveža barva kolje, dobro razpoloženje tn večje veselje do dela ■o zunanji snaki delovanja adravilnlh ultravioletnlh žarkov vlMnskega sobica. Presodite to sami I Cena kompletnih nparntov od din 1800.— naprej. Znbtevaite še dane3 ilustrirano brošuro št 843/7, kt ima 40 strani, od fugoslovenake Siemens A. d. Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovtde-va ulica 1 Ljubljana, Tyrfteva cesta 1 a Juroslovensko ATO Beograd, Brankova ulica SO AEO Union, Jugonlavensko g. 4. Zagreb, Karadžldeva ulica 1 Ljubljana, Livarska nllca 6 Zahtevajte ponudbe ln plafiilne pogoje. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI z. z. neom. j. Ljubljana, Miklošičeva c. 6 v lastni palači nasproti hotela „Union" obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%. Zanesljiv dohodek in sta'no rento si zagotovite, če si uredite sodoben kulturno-racionalei sadovniak. — L nasajaniem po dvorišču in ureditvijo vrta znatno zvišate vrednost Vaše nepremičnine in napravite svojo hišo ugodno za počitek. — Priznano najboljša, najžlahtneiša in najlepša sadna drevesca pošilja in vsa strokovna navodila dajo največja drevesnica v državi: H n R T II C (( sadna tn trtna v«U-" U J , drevesnica, SUBOTlCA Zahtevatte veliki brezplačni ilustrirani cenik! Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! NATEČAJ za idejne načrte pri regulaciji in delni zgraditvi slovaške prestolnice Bratislave Re^or javnih del pri ministrslvu za promet in javna dela v Slovaiki republiki razpisuje natečaj, da bi dobil idejne načrte za regulacijo in delno zgraditev slovaške prestolnice Bratislave, in sicer okoli starega mesta in pod njim, ter za idejno rešitev zgradb vseh slovaških visokih šol na tem reguliranem zemljišču. Natečaj ie spiošen, anonimen in dostopen strokovnjakom arijskega pokolenja iz Slovaške republike, Nemškega rajha, Češko-moravskega protektorata, Italije in Jugoslavije. Pomožna sredstva za natečaj se lahko dobe že od 10. decembra 19i0 pri ministrstvu za promet in javna dela, resor javnih del SlovaSke republike, Bratislava, Belnayova ul. 1 pro'i plačilu režijskih stroškov Ks 300-— (t j. ca 450 din), kar pa se bo povrnilo vsem resnim pošiljateljem natečajnih načrtov. Na pismeno prošnjo se ta pomožni materijal (za din 450'—) pošlje po pošti. Rok za pošiljatev natečajnih načrtov poteče 1. junija 1941 ob 12. uri srednjeevropskega časa. Za nagrado je določenih 425.000 slovaških kron, ki se bodo razdelile takole: I. nagrada . . 150.000 Ks (t. j. ca 225.000 din) II. nagrada . . 100.000 Ks (t. j. ca 150.000 din) III. nasrada . . 75.000 Ks (t. j. ca 112.000 din) Za odkup nadaljnjih načrtov se rezervira 100.000 slovaških kron (t. j. ca 150.000 din) O poslanih načrtih bo odločala komisija, sestavljena iz strokovnjakov Slovaške republike, Nemškega rajha in Italije. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Domači hranilniki, sodno-depozilni oddelek, posojila na hipoteke, menice, wmmmmmmmmmm lombard. — Za vse hranilne vloge jamči wmmmmmmmmmm MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA A "ž Strašne besede, še hujše posledice I Zato: Preskrbite si pravočasno dobre gasilne naprave, ki jih dobavlja: Gospodarski procvit, družba z o. z.. Ljubljana, Resljeva cesta 13 — Tel. št. 20-74 Na zalogi: vse vrste gasilnih aparatov, vstavljive ročne brizgalne, brentače, kometne cevi ter kompletne gasilske garniture v smislu pravilnika pred zračnimi napadi. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MEINEL HER0LD ZAt TV0RNICE CUZBIl MARIBOR ST. 10 2 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! nf|7AQ I Vsakovrstne rabljene stroje, orodje rU£IIK. ter železne, iitinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINClC, Maribor, Kneza Koclja ul. 14. telef. 21-30 ter podružnica na vogalu Ptujske in Tržaške ceste, telef. 24-94. KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik v Celin MARIBORSKA 30 Prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« kotel potrebuje za nabavo električ. toka zadruga z o. j. v Rurai za 12 atm.za pregreto paro 300° C z ogn iščem za črni premog, ogrevne povrSine 150—350 m2. Ponudbe poslati oipenjeni zadrugi v Rumi Ljudska posojilnica o Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4% na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge - stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. Po vaSi Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Lfubliani Kopitarjeva 6/11 v tvoji črtalnld rasne poslovne knjige, afce nfoo fe ▼ zalogi, Istotako IzvrSi tudi vsa druga knjigoveSka dela, posebno razne vezave od preproetik do >a» košnih oblik. Posebni oddelek sa Izdelovanj« damsUk torbi«, pasov, denarnic Ut drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi to predmeta vedno v lepila, modernih fasonab. Posluilte sel Zahvala Ob izgubi naše nepozabne mame, stare mame, prababice in tete, gospe Neže Švigelj roj. Črtane se najiskreneie zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani dne 2. marca 1941. Žalujoči ostali. Grazia Deledda: I Marianna Sirca- Sardinska povest. I. Marianna Sirca je podedovala po svojem bogatem stricu duhovniku posestvo. Da bi po njegovi smrti jireživela nekaj dni v miru, je šla na deželo, kjer je med gozdovi plut, v Ser-ra* tli Muoro, imela majhno hišico, pristavo. Bilo je v juniju. Marianna, ki je celi dve leti stregla mrtvoudnemu stricu, je bila vsa izmučena. Tako je bila bleda, šibka in omaml jena. da je bila videti, kot da bi ravnokar prišla iz ječe. Nase ni prav nič mislila in ne bi poslušala zdravnika, ki ji je svetoval/spremembo in uživanje svežega zraka, če bi je ne bil prišel iskat oče, duhovnikov brat. Ta je bil pastir in nekak hlapec svojega brata. Iz Soteske, kjer je bival, je namenoma prišel po svojo hčerko. Poln skrbi jo je prosil: »Marianna. ubogaj njega, ki te ljubi!« Odločna služkinja, ki je bila že več let v duhovnikovi hiši in videla Marianno rasti, je pripravila blago za odhod. Vse je stlačila brezobzirno v torbo, kot da bi pripadlo blago kakš-nemu hlapcu-pastirju, in je ponavljala za gospodarjem: »Marianna. ubogaj njega, ki te ljubi!« In Marianna je ubogala. Vedno je ubogala. Ze od takrat, ko so jo zaprli v stričevo hišo kot ptičko v kletko, kjer je razveseljevala melanholičnega duhovnika. A obstojalo je upanje, da bo v zameno dobila dediščino Tiha in ubogljiva je sedla Marianna za očetom na konja in se oprijela njegovega pasu. • Soteska. Za Juuuiiovansks tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« Skrbni služkinji, ki ji je popravljala krilo okrog nog in ji svetovala, naj se čuva močnega zraka, je odgovarjala le s kimanjem glave. • »Berte Sirca, ne nalagajte ji napornega dela!« je priporočala skrbna služkinja gospodarju. Ta je položil prst na usta in - vzpodbodel konja. Kot Marianna je bil tudi on redkih be-v sed. In navsezadnje si nista imela mnogo povedati. Med potjo ji je kazal to in ono zemljišče in imenoval njegovega posestnika. Tudi ona j® te kraje že poznala. Razen v zadnjih letih, ko je bil duhovnik bolan, ie prihajala vsako pomlad s stricem in sorodniki v Sotesko. V naselbinski hiši. ki je nadomeščala primitivno kočo sardinskih pastirjev, in v ovčarnici, kje* je bila čreda krav in ovac, je prebila po več dni. Že od prvega dne se je tam gori počutila mnogo bolje. Tanka, nekoliko upognjena postava se je zravnala; bledi, alabastrovi obraz, ki so ga obkrožale široke kite, spletene iz bleščečih se črnih las, je zadobil naravno temnejšo barvo, in velike rujave oči krotkega izraza so odsevale kot oči srne zelenkasto svetlobo gozda. _ i Ko je tretjega dne padala noč na zemljo, je sedela Marianna pred hišico. Bila je tp majhna stavba, sezidana iz naravne skale, z ograjenim prostorom za živino, s kuhinjo in spalno sobo. Pred Marianno se je raztezal velik, prazen, s travo obrastel prostor s tisočletno pluto v sredi. Ob njenem deblu sp bili privezani psi. Nekoliko dalje so bili zeleni travniki, ki so se širili proti gozdu in se izgubljali v v temni goščavi ter v senci pečin. Nagnjeni desni strani se je med drevoredom odražala v somrnku vrsta gor z rdečim nebom v ozadju. Mariana je bila sama s psi, ki so sc vsak čas dvignili in opazovali okolico, a so se takoj zopet pomirili ter vlegli na prašna tla. Čakala je, da se vrneta oče in pastir; pričakovala je tudi nekega sorodnika, ki je obljubil, da pride. Bila je sama in mirna; nič ji ni manjkalo. Okoli nje se razteza njena obširna posest, ki jo čyva zanesljiv hlapec, preprost kot njen oče. Tudi njeno hišo v Nuoro čuva zvesta služkinja, ki zaradi tatov ne spi cele noči. Nič ji ni manjkalo. In vendar, če je, upognjena nad seboj, opazovala svojo notranjost, je videla v sebi mrak in jasnino. Videla je mračno jasnino, rdečosivo in sivordečo. In videla je samoto, temno kot mrak koče. Zdelo se ji je, da je že stara. Ko je bila kot deklica prvič v tem kraju, ji je nekdo za-šepetal v uho: vse to bo tvoje, če boš pridna. Brez začudenja in brez vsake želje se je, s svojimi krotkimim očmi ozirala na okoli in odgovorila: dal Krožila je sem in tja; da bi se ne izgubila, in šla predaleč. Nekje je iztaknila skalo, vzdolbeno kot zibelka in se je vzleknila vanjo. Ko je bila tako skrita in sama svoja gospodinja, je bila srečna. Predstavljala si je, da je kot koščica v sadu, kot ptička v jajčecu. Tako sktipičena in skrita, se je radovala nad tem. da je pastirji ne morejo vleči za krilo, kot delajo, ko gre mimo njih, in ji ne morejo niti namigovati: »Marianna. ali mi posodiš svoj prostor?« — In zaspala je v dolbini. A glej! Po tolikih letih se je prebudila. Sedaj ji je trideset let, in še ne ve, kaj je ljubezen. Navidez so jo vzgajali, kot da bi bila hčerka plemenitašev, kateri je določeno, da se bogato omoži. V resnici so jo smatrali za služkinjo, ki mora biti podložna ne le gospodarjem, temveč tudi lastnim služabnikom, ki so bili za stopnjo višji od nje. A glej, njen oče prihaja in njene misli se skrijejo v najskrivnejši kotiček; nihče na svetu jih ne smem poznati. Ne skriva jih iz ponosa pač pa, ker ljubi svojo dušo kot svojo lastno hišo, kjer mora biti vse v redu, vse čisto, vse zaprto v skrinje, ki so le njena lastnina. Četudi jo je oče tiho oboževal in občudoval in je bil navezan nanjo kot zvest hlapec na gospodarja, je v vsem vendar ni razumel. Tam prihaja. Majhen, upognjen, s sklenjinimi rokami; vidi se, kot da bi bila plešasta glava zaradi dolge, sivokodraste brade potegnjena na prsa. Zdelo se je, da je menih, preoblečen v pastirja, kot pohleven puščavnik z rjavimi, še nedolžnimi očmi. »No,- ali moliš?« je vprašal Marianno in šel dalje. »Bodi vesela; to noč bomo bdeli. Pridejo gor.« »Kdo? Kdo?« je vprašala in se stresla. »Sebastiano še z nekimm drugim; sedaj napravim ogenj. Če te Sebastiano vpraša, koliko ti ponujajo zn plutovino, reci mu, da tisoč zlatnikov. Tiho! Ubogaj njega, ki te ljubil« Marianna je bila pripravljena ubogati tudi to njegovo nedolžno riičemurnost, ki je dvignila njegov dohodek še enkrat več, kot je znašal v resnici; ubogati je hotela še nosebno iz razloga, ker je prihajal njen sorodnjk Sebastiano kupčevat v imenu nekih trgovcev, ki so hoteli kupiti plutovino iz njenih gozdov. In ne da bi se dvignila, je napela oči ter mislila na tega bratranca v drugem kolenu, ki ni ne mlad in ne star, ne bogat in ne revež; vdovec in sam. Med tolikimi revnimi in potrebnimi sorodniki, ki so jo zaradi dediščine zavidal, je bil on edini, ki je bil z nesebično mislijo navezan nanjo. Včasih je dvomila, da bi jo Sebastiano resnično ljubil; a misel, da bi morala postati žena sorodnika, ki je vdovec in ne več mlad, je z nevoljo zavračala. Glej, prihajal je. Na konju. Oblečen v žalno obleko vdovca; njegov suh, s temno brado redkih kocin obrastel onraz je bil videti od da-Ječ še bolj bledorumenkast kot je bil, kar je bilo pripisati njegovi črni, žametni kamižoli. Izdalateli: InL Jože Sodil Urednik: Viktor Cenili