Leto XTV - št. 118 (3963) TRST, nedelja 18. maja 1958 Cena 30 lir Obillta protiustavnega ukaza Slovenska kulturno-gospodarska zveza resno opozarja vso slovensko in italijansko demokratično javnost na veliko nevarnost, ki jo predstavlja prepoved uporabe slovenščine na največjem tržaškem trgu, ker ta kršitev izpostavlja našo narodno manjšino samovolji oblasti, ki upošteva in spreminja v protiustavni uradni ukaz umetno ustvarjeno gonjo proti Slovencem Slovenska kulturno * gospodarska zveza smatra ukaz generalnega vladnega komisar-J* o prepovedi sobotnega zborovanja KPI na Trgu črtita za doslej eno izmed 1,*jh>ujših kršitev pravic Slovencev v Italiji. Doslej namreč oblast ni z^atrala za potrebno, da * posebnim ukazom urad-v® prepove delu italijan-*kih državljanov javno u-Porabo njihovega jezika *** Trgu Unita samo zato, b So ti državljani slo-Vc0ske narodnosti in z izgovorom, da je ta največji ^žaski trg ; «» il mmpmt* 14 mmt* 1955 Ho 1S/4€S\AS5A tel Šmmtem druppo C« rabini eri di fritste? ob« »uastatono, ml m mm, 1 motili dl grm m mmmtte* pubbllm pr«ri»ti 4«IX*»rt. 2 dol 1.1. d«XXe Lmggi 41 rnimrmm, »ppromto mm M* I* IS fidtipo lili n. rt It f I I I » 4. II «0»i»i» lodetto tel rti to Coamnist« Xt»ll«n» por giorro IT mrrmte a Tri« a to in Mmmss* dUtolio, »0dolito* »oprocconn«t« i* proibito. ili uffioi»li o gli mgmntl doli« tmrm pubulio« »ono in-coriaati doli« oooounion« dol la pvmmntm oriin«r»o. mmkmm o1 Incorlooto telim mttflm &%Xl'orčlmmm Prevod: •Spričo dejstva, da bi mo« ral na javnem zborovanju, ki ga je napovedala italijanska komunistična partija za 17. t.m. na tem trgu linita d’Ita< lia eden izmed govornikov — kot je rečeno v programu zborovanja, govoriti, uporab, ljajoč slovenski jezik; upošte* vajoč, da je omenjeni trg -4 ker je bit v zgodovini mesta poprišče glavnih in največjih patriotičr.ih tržaških manifestacij — za veliko večino prebivalstva povzdignjen v simbol italijanstva Trsta, tako dai napoved govora v slovenskem jeziku ni sprožila samo gela živahne reakcije, temveč J« tudi v širokih slojih prebivalstva povziočila jasen nameni z vsakim sredstvom prepreči ti tako manifestacijo, ki jo is majo om*njeni sloji za izzivalno in žaljivo; se zato srna* tra, da bi tako zborovanje, tako kot je bilo predvideno, povzročilo zelo hudo motnjo reda in javne varnosti; pd pregledu poročila tržaške kvesture štev. 02396-2-17 od 14, maja 1955 m poročila povelj-, stva Skupine orožnikov v Trstu štev. 19-469-1954 od 14. maja 1955; ker se smatra, da obstajajo v tem primeru razlogi hude javne nuje, ki jih predvideva člen 2 Enotnega bese. dila zakonov o javni varnosti, odobrenega s kr. odlokom od 1«. junija 1931 st. 773 uka zuje; Zborovanje, ki ga Je napovedala Italijanska komu nistična partija za 17. t.m. v Trstu na Trgu Unita dTtalia na omenjeni način, Je prepovedano. — Člani in agenti jav. ne sile so pooblaščeni, da prt čujoči ukaz izvršilo. — Kve-stor Je pooblaščen, da ukaz dostavi. — V Trstu, i5. maja 1958. — Generalni vladni komisar dr. Giovanni Palama ra .a fri»»te, 15 u«a*io 195® n comis&mo sl -ootsmo iv Vi.. . •■111*1 »Ifll 118«tll«»l#8IIIII8 • ••• llil Iti I ItMliHli 18IIII88I ••■••••IIHItMlt88#*i8«8lll*8®<**88»l»88®#®MI*ll»#»iM®»®.8*IIIH88«II lltlll IlilllllllllllUf lil »8IIIIIIII ••lllllll8lt8lllflllt>llllllllllll8lllll9iail8lt|.8V.*fl|||tlfll| I8II8II llfllll lllll IIII lllll tf IVIfllf III18 VI •■•IlllllVIIIVItllltlVfllltlflllll VII It IIVIIItt9®VI9fTmVM Načelnik glavnega štaba general Ely odstopil De Gaulle bo imel jutri Soustelle v Alžiru - Vlada poziva oblasti v Alžiru na poslušnost in jim obljublja nove milijarde za vojno proti Alžircem * Poizkusi posredovanja? PARIZ, 17. — Vlada je sprejela ostavko, ki jo je sporočil generalni načelnik glavnega štaba general Eiy. Nadomestil ga bo geritial Lorillot, ki je bil do sedaj načelnik glavnega štaba vojske in bo še dalje ohranil tudi to funkcijo. Divizijski general Gouraud pa je bil imenovan za načelnika posebnega glavnega štaba v obrambnem ministrstvu. Vlada je tudi pozvala civilne in vojaške oblasti v Alžiru, naj bodo poslušne samo republikanski vladi. Medtem pa sporočajo, da je bivši guverner v Alžiru Soustelle prišel danes v Alžir. General Ely je odstopil iz protesta ker sta bila brez njegovega pristanka aretirana njegova sodelavca general letalske divizije Challe in general Martin. Po nocojšnji seji vlade je minister za informacije Ga-zier prebral sporočilo, ki pravi med drugim, da je minivtreki svet v skladu z zakonom o izrednem stanju ooredil takojšnje var- nostne ukrepe. Sprejeli bodo tudi ukrepe za strogo nadzorovanje potovanj izven Francije. Vlada je dalje sklenila okremti sredstva za obrambo v Alžiru. Vojaki bodo ostali pod orožjem do 27 mesecev Poveljstvo bo pripravil.'pošiljke važnega materiala, ki naj okrepi učinkovitost vojske v Alžiru. Za vse te ukrepe bo po- trebno dodatnih 80 milijard frankov. «Za’o da bo mogoče ta napor izvršiti, zaključuje izjava, se je- treba izogniti sleherrr. nevarnosti razcepa. Vlada ukazuje civilnim ih vojaškim oblastem, naj bodo pokorne samo vladi republike. okrog katere se mora ohraniti enotnost naroda » General De Gaulle pa je medtem sporočil, da bo imel v ponedeljek popoldne v Parizu tiskovno konferenco. Medtem pa v uradnih krogih zanikujejo vesti, da so se tudi v "Francij; ustanovili «odbori za narodno rešitev*. Agencije so namreč javile, da se je tak odbor ustanovi! tudi v Parizu in da je izročil tisku izjavo, s katero napoveduje, da bo stopii v akcijo, če ne bodo dovolili, da genera' De Gaiflle sestavi »vlado narodne rešitve*, in če ne bodo komunistične organizacije trkoj razpuščene. Preteklo noč je pred sedežem komunistične stranke v Marseillu eksplodira- la druga bomba, ki je napravila samo materialno škodo Akcijski odbor Združenja bivših francoskih bojevnikov pa je pozval bivše bojevnike in bivše člane odporniškega gibanja, naj se danes in jutri zberejo na grobu neznanega junaki 'ob slavoloku zmage. PolPični odbor socialnih repub.ikancev (golistj) pa je danes objavil izjavo, s katero pozdravlja izjavo generala De Gaulla, da je pripravljen prevzeti oblast. Medtem pa zapušča na tisoče tujih turistov 'Francijo, Povečini gredo v Italijo in Švico. Bojijo se mo-rebitnih neredov, predvsem pa odhajajo zaradi stalnega naraščanja cen. Nocoj je predsednik vlade Pfiimlin govoril po radiu ir. je obsodil dejanje tistih, ki so s svojimi spletkami ustvarili sedanji pojožaj v Alžiru, Dejal je da hočejo nekateri Francozi sprožiti nasilje v Franciji. 28 oseb, ki so jih aretirali preteklo noč, je hotelo napasti prefekturo v Saint E-tienne Pfiimlin je dejal: •Uporabljal, bomo pooblastila, ki nam jih je dal parlament, proti vsem tistim, ki bodo kalili red; toda ne samo na desno ker tudi s skrajne levice prihajajo gpožnje.* Pozval je Francoze, naj se strnejo o- koli vlade, jn dejal, da so «zakoin republike edina o-bramba enotnosti*. Iz Alžira poročajo medtem, da je bivši alžirski guverner Jacques Soustelle prišel danes z letalom v Alžir. Prispel je z letalom, kj je registrirano v Švici. Baje je prišel preko Španije in so mu pri begu pomagali nekateri policijski funkcionarji, k; so naklonjeni De Gaullu. Skupno z njim so prišli tudi rezervni general De Benouville in druge osebnosti. Soustelle ni hotel povedati, kako je uspel zbežati. Trdi se, da je zbežal tudi fašistični voditelj advokat Biaggi, ki namerava priti v Alžir preko Španije, Sousielle velja ,za enega najtesnejših sodelavcev generala De Gaulla. Zatrjuje se, da je imel tudi glavno besedo pri organiziranju sedanjega upora. Soustelle je vedno zagovarjal skrajno nepopustljivost v Alžiru. Prihou Soustella v Alžir so javili po alžirskem radiu in pozval; prebivalstvo, naj se zbere pred sedežem generalnega guvernerja, Soustelle je v svojem govoru z balkona palače ob navzočnosti generala Massuia. Salana in drugih članov uporniškega odbora izrekel priznanje vojski v ' Alžiru, predvsem pa gene- ralu Salanu in generalu Massoju. Dejal je, da je sklenil vrr.iti se v Alžir, ker da je bila njegova svoboda ogrožena in da ni mogel več »izpolnjevati svoje dolžnosti* Na koncu je vzkliknil »francoskemu Alžiru* in generalu De Gaullu. Pozneje je Soustelle imel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil: «Menil sem da je bila moja dolžnost biti ob strani vojske in alžirskega ljudstva. Ne vem še. kako bom lahko »lužil. Od srede sem bil podvržen zaščitnim u-krepom in sem zato sklenil se temu izogniti.* Na vprašanja časnikarjev je izjavil, da ne more točno odgovoriti o položaju v Franciji, ker da je bil dva dni izoliran. Pripomnil pa je, da ie vtis, ki ga v Franciji imajo glede dogodkov v Alžiru, potvorjen, ker da mislijo, da gre za napad na republiko. Dodal je, da se boji, da bi »metropola sama lahko po pomoti po-vzroč la to odcepitev, ki je nihče noče*. Soustelle je na koncu dejal. da je potrebno za rešitev spora najti razsodnika in ta naj bi bil general De Gaulle. Aretacija številnih .visokih častnikov in ostavka generala Elyja spravlja v o- spredie vprašanje lojalnosti francoske vojsk' v Franciji. Francoska voiska šteje, nekaj nad milijon mož. Polovica od teh je v Alžiru in ■, v prekomorskih ozemljih i Francije, Od ostalih 500 tisoč jih je približno 60 tisnč ' v Nemčiji, Na francoskem , ozemlju ostane nekaj nad 45« tisoč vojakov. Od teh 1 predstavljata mornarica in letalstvo 120 tisoč Tem je treba dodati 60 tisoč članov orožništva in republi- , kanske garde (ki jih sestav- i ljajo policisti in ne vojaki . in so neposredno odvisni od notranjega ministrstva). Mel 280 tisoč vojaki kop- j ne vojske pa je večina na- ' bornikov ter častnikov podčastnikov in vojakov v raznih službah. Kar se tiče «normainih» enot, jih je : malo in razpolagajo z omejenim; sredstvi. Opazovalci trdijo, da bi ; številni častniki želeli De j Gaullovo diktaturo, toda za sedaj rajši »čakajo*. Pn \ tem pa se omenja, da so na Utvilnih področjih vojaške oblasti sporočile ci- ! vilnim oblastem svojo lo- ‘ jalnost Baje razmišlja vlada o tem. da bi čim prej do.-.e-gla kompromis z uporniškimi generali v Alžiru, če se (Nadaljevanje na 8. strani) oPAL!?h zce možna izbira le tistimi strankami, ki Sodelujejo: Avstrija Holandska Italija Vzhodna in 1 Nemčija Jugoslavija 25°lo POPUST NA ŽELE* | MEDNARODNI LESNI SEJEM iu„ijs ,958 Pregled uspehov lesno-predelovalne industrije! . >■ ., Praktične demonstracije lesno-transportnih in obdelovalnih strojev! Najboljša priložnost za sklepanje trgovskih poslov! Delovni kolektivi - solska vodstva organizirajte skupinski ogled sejma! 29. IN 3 0; MAJA KOMERCIALNI DNEVI! ga novega sovjetskega u- Aktualni portreti GIOVANNI GRONCHI predsednik republike je bil na uradnem obisku v Veliki Britaniji, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi in mu podelili tudi častni naslov doktorja prava chonoris causaa GIOVANNI PALAMARA generalni komisar italijanske vlade v Trstu, ki Je v nasprotju z italijan. sko ustavo in londonskim Memorandumom na pritisk šovinistov prepovedal, da bi se na Trgu U. ni ta govorilo tudi slovenski MARGAHF.TH sestra angleške kraljice Elizabete II. se Je po dolgem času spet sestala * polkovnikom Tovvnsen tom, kar je dalo povod za govorice o njenih nespremenjenih čustvih do polkovnika GEN. MASSU (general Bats kolonialistični oficir, voditelj fašističnega protivladnega udara v Alžiru, je poveljeval francoskemu izkrcanju padalcev v Port Saida, v Alžiru pa je s terorističnimi metodami zlomil odpor osvobodilnega gibanja v mestu GEN. SALAN drugi francoski general, poveljnik vseh oboroženih sil v Alžiriji, ki se v začetku ni hotel odkrito pridružiti upornikom, a Je pozneje klonil in postal njihov ujetnik Sedem dni v svetu Fašistična zarota v Franciji Francoska čet« so zadnja tiiri lata s svojo neraalno politiko v Alžiriji in z odklanjanjem pomirjenja o tej deželi polagoma ustvarile tla za to, kar se je zgodilo v noči od torka na sredo. Medtem ko se je v Parizu v narodni skupščini začela debata o investituri Pflimlinovi vladi, je v Alžiru poveljnik padalcev general Massu skupno s številnimi civilisti in sporazumno s svojimi pajdaši v Franciji izvršil vojaški jašistični udar, kateremu se je pndružil tudi vrhovni poveljnik v Alžiru general Salan. Na trgu je zbral množico francoskih priseljencev, katerih se je poslužil za izvedbo svojega načrta. Vdrli so v palačo ministrstva za Alžirijo, vse razdejali, odstavili tamkajšnje funkcionarje in ustanovili tako imenovani «odbor narodne rešitve». Take odbore so potem ustanovili v vseh velikih alžirskih mestih, ki so pod francoskim nadzorstvom. Zarota je bila zamišljena tako, da bi se izvedla istočasno tudi v Franciji. Toda spričo te nevarnosti so vse «republikanske silen strnile svoje vrste in izglasovale Pflimlinu zaupnico, zato da je vlada lahko tako] sprejela vse potrebne varnostne u-krepe. Komunistična skupina se je pri glasovanju vzdržala, zato da je omogočila inve-stituro in s tem preprečila hujše. Tudi socialisti, ki so prvotno izjavili, da ne bodo sodelovali v nobeni vladi več, so svoje stališče spremenili in pozneje so vstopili v vlado njih predstavniki. Mollet je postal podpredsednik vlade. Ju les Moch pa notranji minister. Vstaja je bila skrbno pripravljena. Njeni cilji so bili politični, Med organizatorji sta tudi bivši guverner v Alžiru Soustelle, bivši obrambni minister C haban-Delmas ter bivši član vlade De.lbe-cque, ki so vsi golistično u-smerjeni. Uporniki so se pri svoji akciji izgovarjali, da nikakor nimajo prevratnih namenov in da hočejo le nahraniti francosko Alžirijo*. Pri tem pa so zahtevali u-stanovitev vlade «narodne rešitve*, kateri naj bi predsedoval general De Gaulle. Pflimlinova vlada je v prvem trenutku pooblastila generala Salana, da prevzame vso vojaško in civilno oblast m da vladi poroča. Toda ta, ki se je prvotno delal, kakor da je lojalen do vlade, se je kmalu odkrito pridružil upornikom in sedaj tudi on pravi, da se bo akcija nadaljevala, dokler se v Pi-rizu ne ustanovi "vlada' sntt-rodne rešitve» pod vodstvom generala De Gaulla. De Gaulle je dolgo molčal. V četrtek pa je podal izjavo, ki je razburila vso Francijo in ki je še bolj strnila vse sile, ki hočejo Francijo rešiti pred fašistično diktaturo. De Gaulle je v tisku objavil izjavo, ki pravi, da je pripravljen prevzeti »oblast republike*. Pri tem kritizira parlamentarni režim, kar kaže,- da je mislil na o-sebno diktaturo. Pflimlinova vlada je zahtevala razglasitev izrednega stanja, ki ga je skupščina v noči od petka na soboto tudi izglasovala. Ogromna večina v skupščini je obsodila generalove izjave in zahtevala pojasnila. De Gaulle je sedaj pod policijskim nadzorstvom. «V De Gaullovem razglasu je mnogo važnejše tisto, kar ni rečeno, kot pa tisto, kar je v njem napisano.* S temi besedami je Mollet zaključil svoje izjave v skupščini in poudaril, da narod ni pozabil De Gaullovih zaslug v težavnih trenutkih v drugi vojni. Tu pa je treba obstati, kajti prav tisti, ki so bili takrat pravi dego-lovci, zdaj nočejo napasti republikanskih svoboščin in institucij*. Vlada hoče s svojo akcijo utrditi položaj v Franciji. Alžirijo in vojaški uporniški odbor pa misli prepustiti se-stradanju. V Parizu pravijo, da je to edini način, da bi strli vojaški odbor, ker ima vojska Salana in JVfassuja o-rožja in hrane za približno tri do štiri tedne. Seveda bo morala vlada sprejeti vse u-krepe, da prepreči morebitno Dogodki v Alžiru so dali Parizu. Policija straži na izkrcanje uporniških čet v Franciji. Zato je začela čistko tudi v vojski. Aretirali so nekatere generale in častnike, ki so potegnili z uporniki. Govori se celo, da je hotel načelnik glavnega štaba general Ely odstopiti. Toda te vesti ni so še od nikoder potrdili. Massu in Salan pa sta popolnoma odcepila Alžirijo od Francije. V petek je Massu ustanovil uporniški odbor »narodne rešitve* za vse o-zemlje Alžirije. Odboru na-čeljujejo Massu, Salan, Ret-hore in šef kabineta dosedanjega obrambnega ministra Chabana-Delmasa £>elbecque ter vodja francoskih indu-strijcev in veleposestnikov v Alžiriji De Serigng. Nevarno je, da se odbori »narodne rešitve* razširijo tudi na Francijo. Baje so nekatere že ustanovili. Toda v zadnjih 24 urah so kot utež proti tej nevarnosti v več ko 30 francoskih mestih u-stanovili protifašistične odbore za obrambo republike pred grožnjami fašistov in desničarskih generalov v Alžiriji. Zlasti je po De Gaul-lovi izjavi prišlo do novih manifestacij enotnosti med komunističnimi socialističnimi in radikalnimi federacijami, katerim se pridružujejo tudi federacije sindikatov. Na poziv sindikatov in vodstva protifašističnih odborov so včeraj po vsej Franciji kratko prekinili delo in v tovarnah organizirali protestna zborovanja. Izbruh kolonialističnih in fašističnih teženj je ustvaril podlago za združitev demokratičnih sil. Te bi sedaj lahko začele ofenzivo, če bi se končno odločile in spoznale, da je treba v Alžiriji začeti drugo politiko in dati Al-žircem njihove pravice. Toda tega na žalost nočejo še priznati Pflimlinovi demokristjani in prav tako tudi ne radikali in socialisti. Ravno v tem je nevarnost, da vlada kapitulira pred skrajnimi kolonialisti in fašisti. Naser je ob povratku iz Moskve v Kairo izjavil, da bodo dogodki v Alžiriji še bolj pospešili končno osvoboditev te dežele. «Nixon, pojdi domov!» Ameriški podpredsednik Ni-xon je na svojem potovanju po državah Latinske A-merike doživel povsem sovražen sprejem. Povsod ga je ljudstvo sprejelo s kamenjem in z gnilimi pomarančami, Vzklikali so, naj se vrne domov in naj se ZDA ne vmešavajo v njih .zadeve. Najprej se je Nixon v Buenos Airesu udeležil ustoličenja novega predsednika Frondizija. Ob tej priložnosti je govoril študentom na univerzi. Toda pred univerzo so ga študentje napadli s kamenjem jn z gnilimi pomarančami, Nixon je zatem obiskal Urugvaj, Paragvaj, Peru Ekvador, Bolivijo, Kolumbijo in Venezuelo, Povsod so ga sprejeli s kamenjem in z pnilim sadjem. Najhuje pa povod za demonstracije desničarskih organizacij v Trgu Concorde dohode k Bourbonski palači (parlament) zanj prestolnici Caracasu, kjer je množica pet tisoč demonstrantov napadla s kamenjem njegov avtomobil in Nixon je bil tudi rahlo ranjen v nos, Ftsenhoiver se je tako razjezil, da. je takoj dal poslati na področje Karibskega morja ameriško vojsko, študenti v Alžiru so priredili manifestacijo (ki nas precej spominja na fašizem) pred spomenikom padlim ob priliki udara gen. Massuja, (da bi v primeru potrebe pomagala venezuelski vladi*. Nixon se je iz Venezuele vrnil v IVashinpton še prej, kakor je bilo določeno, in je tako neslavno končal svojo emisije* po državah Latinske Amerike. PRIHODNJO NEDELJO SPLOSNE VOLITVE Koga bomo volili? Čez teden dni bomo šli na volišče in oddali svoj glas eni od enajstih strank, ki se zanj potegujejo. Potegujejo se tudi za glasove. Slovencev. Zanje se potegujejo, ker Slovenci ne nastopajo s svojo listo; potegovali pa bi se zanje tudi v nasprotnem primeru. Slovenci ne nastopamo s svojo listo, ker nas je premalo, da bi mogli zbrati toliko glasov, da bi imeli vsaj enega poslanca. Slovencev je sicer več kot je potrebnih glasov za enega poslanca, povsem nemogoče pa bi bilo doseči, da bi vsi Slovenci oddali svoj glas za tako listo. Zato je sedaj važno le, kako bomo izbrali med strankami, ki se potegujejo tudi za naše glasove. Izbira je velika in ni velika. Številčno vzeto je izbira velika; s političnega gledišča pa je — predvsem za nas Slovence — precej omejena. Spričo položaja, ki se v njem nahajamo, je za nas Slovence med poznajo in priznajo tudi nas; poznajo in priznajo ne le kot cnujno zlo*, ampak kot enakopravno občestvo ljudi slovenske narodnosti v skupni državi. Koliko je med strankami, ki se potegujejo za naše glasove, takih, ki nas poznajo in priznajo tako, in ki nam morejo jamčiti, da bodo zastavile vse svoje sile, da bo tako priznanje postalo nekoč tudi dejanska stvarnost? Malo, zelo malo! Desničarske stranke (mi-sijevci in monarhisti — s testenino ali brez nje) nas v najboljšem primeru le tolerirajo, še rajši pa bi videle, da bi izginili; sredinske stranke (demokristjani, liberalci, republikanci in radikali) nas tudi le tolerirajo (pa tudi to ne povsod!), v ogenj za nas pa ne bi šle; indipendentistični skupini pa sta itak proti Rimu in pravita, da Tržačani (in s tem tudi Slovenci) nimajo tam kaj iskati, in ni jasno, zakaj se sploh udeležujeta volitev v italijanski parlament. Socialdemokratska stranka bi morala, vsaj po svojem socialnem in demokratičnem programu biti zagovornica narodnostne enakopravnosti; in to v teoriji tudi je; v praksi pa — zla- sti kar zadeva nas tržaške Slovence -— kaže svoj nacionalistični oportunizem in svoj v bistvu pokroviteljski odnos do Slovencev tudi s tem, da na svoji listi nima prostora za slovenskega kan. didata. Ostaneta torej le še socialistična in komunistična stranka. Obe imata na svoji listi tudi kandidata slovenske narodnosti in odkrito zagovarjata načelo narodnostne enakopravnosti, o svojem programu pa postavljata tudi konkretne zahteve za slovensko narodno manjšino — zahteve, ki so tudi naše zahteve. Prednost tema dvema strankama pa morajo Slovenci dati tudi iz preprostega razloga, ker o-hramba narodnostnih pravic ne izhaja pri teh strankah le iz nekih komaj toleriranih mednarodnih obveznosti, ampak iz njunega naprednega političnega stališča in socialističnega programa. (Nadaljevanje na 8. strani) m,,,,,!,,,!,,!,,,,,II,minimumu um mmmmmmiim m NOV VELIKANSKI PODVIG SOVJETSKE RAKETNE TEHNIKE Sputniku - velikanu pravijo «kozmični V ameriškem razmerju med koristnim bremenom in pogonsko raketo bi za izstrelitev tretjega sputnika potrebovali 1300 ton težko raketo Prve dni tega meseca je agencija »Continentale« razširila vest, ki da jo je dobila i« »verodostojnega vira«. Ve*t je bila sledeča: Rusi so 1. maja hoteli pognati na Luno svojo raketo. Poskus pa so morali preložiti zaradi slabih vremenskih razmer. Ko pa so naslednjega dne, 2. maja, poskus izvedli, se jim je ponesrečil. Žrtev sicer da ni bilo, vendar da je bil poraz sovjetske tehnike popoln. Le nekaj dni prej pa je iz istih virov prišla vest, da bodo Američani — verjetno — na svoj državni praznik 4. julija pognal; na Luno svojo raketo. Nameni takega poročanja so na dlani, pa pustimo jim veselje. Francoski dogodki in dogodki v Alžiru in Libanonu so prav gotovo precej zasenčili novi sovjetski u-speh — 15, t.m. dopoldne so od nekod iz Sovjetske zveze pognali v visoko jonosfe-ro svoj tretji sputnik, ki tehta 1328 kg. Takoj so mu v svetu nadeli ime »satelit-velikan« in to povsem u-pravičeno. Za primerjavo bomo navedli, da je težji od avtomobila «Fiat-1900», ki tehta 1250 kg. O raketi, ki ga je pognala tako visoko, bomo spregovorili pozneje. Oglejmo si najprej satelit sam. Satelit ima obliko stožca, k; ima na bazi premer 1.73 m, visok pa je 3.57 m, v sebi nosi 968 kg raznih naprav in baterij, ki napravam dovajajo potrebno pogonsko silo. Takoj tu moramo dodati, da je satelit opremljen tudi s sončno baterijo, to se prav, z baterijo, ki toploto sončnih žarkov neposredno spreminja v električni tok, ki ga dovaja napravam. Rekli smo pa, da stožčasti satelit-veli-kan nosi v seb; 968 kg naprav, ki požrejo precej e-lektrične energije, zato je sončna baterija le dopolnilni vir, kljub temu pa zagotavlja, da bodo naprave dolgo časa delovale. Oglejmo si, koliko je teh naprav. Pravijo, da gre dejansko za nekak «vsemirski laboratorij«, saj so v sput-niku kar tri skupine naprav, ki imajo nalogo meriti in beležit' ter sproti na Zemljo v opazovalne centre sporočati o pritisku in sestavi atmosfere v gornjih slojih, o koncentraciji pozitivnih jonov, o moči in napetosti elektrostatičnega polja Zemlje, o intenzivnosti magnet- nega polj* Zemlje, o intenzivnosti odsevanja sončnih telesc, o sestavi in spremembah primarnih kozmičnih žarkov, o razdelitvi oziroma o gostoti fotonov in težkih jeder v kozmičnih žarkih, o mikro-meteoritih ter o temperaturi izven in v satelitu samem Ob tem bomo pripomnili, da je satelit napolnjen z določenimi plini in kontrolno napravo ki nadzoruje in ureja, da je v satelitu vedno taka temperatura, da omogoča pravilno delovanje vseh naprav. Ko smo našteli vse naloge, ki so jih sovjetski znanstveniki svojemu umotvoru poverili, ni nič pretirano, če rečemo, da je «satelit-veli-kan» dejansko leteč znanstveni laboratorij. V zvezi z nalogo, k; so mu jo dali in v zvezi s tem, kar od njega pričakujejo, so Sovjeti »zbrali svojemu satelitu tudi primerno krožno pot. Njegov odklon od ekvatorja znaša 65 stopinj, kot odklon prejšnjih dveh sputn!kov. To je važno zato, da v stalnem kroženju okrog okoli svoje osi vrteče se Zemlje dejansko o-brede vso Zemljo, do koder je naseljena, torej vso Zemljo, razen ožje Arktike in Antarktike. Pa tudi njena največja ih najbližja razdalja od Zemlje je bila primerno preračunana Satelit-velikan seže v višino najdlje 1880 km, najbliže pa se Zemlji približa na 240 km. Rusi so sicer dali le zgornji številko, spodnja pa je meia, ki jo je izračunal ameriški »trokovnjak dr. Allen Hynek. Svoj krog o-koli Zemlje opravi satelit v 106 minutah. Ko smo prej našteli naloge, ki naj jih leteči laboratorij opravi, smo videli, da so za to potrebne številne naprave. Toda pozabili smo omen li eno Vse naprave namreč delujejo hkrati in hkrati tudi svoje (vtise« beležijo in oddajajo. Da bi pa pri tem »poročanju« ne prišlo do zmešnjave, je v tem zapletenem laboratoriju še posebna pomožna naprava — majhni elektronski možgani — ki delajo nekak red, ki namreč vso dejavnost tega kozmičnega laboratorija vodijo. Pri tem se noben podatek ne izgubi, nit; se podatek ene naprave ne pomeša * podatki drugih naprav. f"V arnJUiAail' lf% f sipeha bi mogli še veliko povedati, toda za to bo čas kdaj pozneje. Ustavimo se še pri raketi, ki je tolikšen satelit odnesla 1880 km visoko. Po izstrelitvi ameriškega «Explorerja» 14. marca letos je njegov ustva-ritelj nemški strokovnjak von Braun na tiskovni konferenc! rekel; #Moj satelit je tekmec sputnikov, toda le v duhu«. Ameriški strokovnjak, Nobelov nagrajenec Harold C. Urey, pa je glede ameriških satelitov rekel; «So zanimivi, toda v primerjavi s sovjetskima sputnikoma ne predstavljajo ničesar.« Tega ne navajamo v polemičnem smislu, pač pa le zato, da bi poudarili o-gromnost sovjetskega podviga. Med zahodnimi strokovnjaki je izstrelitev sovjetskega satelita-velikana vzbudila veliko pozornost, predvsem in skoro izključno zaradi njegovega obsega, njegove teže. Ce bi se Rusi ravnali po ameriški raketni tehniki, kjer velja, da je za en kg «koristnega bremena« potrebna ena tona rakete, bi sovjetska raketa; • k; je pognala tretji sputnik, morala tehtati 1300 ton Ze omenjeni dr. Allen Hynek pa pravi, da so Sovjeti v svoji. raketni tehniki že tako daleč, da je pri njih odnos med (koristnim bremenom« in raketo le 1:10, to se pravi, da je mogla pognati 1300 kg težki satelit 13 ton težka raketa. Predsednik ene izmed komisij ameriškega odbora za geofizikalno leto dr. Richard Porter pa je mnenja, da je samo prvi stadij sovjetske rakete tehtal najmanj 90 ton. Kaj čudnega torej, če so se Američani ob tem novem sovjetskem uspehu ponovno prestrašili. Direktor raketnega laboratorija v kalifornijskem inštitutu za tehnologijo dr. Picke Ing je rekel, da «nas bo slednja niška zmaga zagotovo prebudila jc spanja«. Franco« Jacques Bergeal pa je mnenja, da bi raketa, ki je pognala sovjetski tret- ji sputnik bila sposobna odnesti 50 kg težak satelit tudi na Luno. Ce bi namreč nanrtesto 1328 kg dal; na vrh rakete le 50 kg bremena, b: pogonska sila so- vjetske rakete dala breme-nu-satelitu brzino 11 km na sekundo (namesto sedanjih 8 km) torej zadostno brzino, da se satelit prerine iz območja gravitačije. Samo ob sebi se razume, da so marsikje na Zahodu dvignil' alarm, češ da je to nov dokaz nevarnosti ki preti iz Sovjetske zveze. To ni nič novega. Omenili smo že von Brauna, ki je bil glede sovjetske prednosti nad Američani dovolj ego-voren. Ce b; hoteli iz tega dosledno izvajati sklepe, bi mogli reči, da imajo Sovjeti žaret svoj mogočen medcelinski izstrelek, dočim ga Amer.čani verjetno še nimajo, toda naprave, ki jih nosi satelit-velikan, dokazujejo, da so se Rusi na tem področju lotili le znanstvene delavnosti, ne pa vojaškega zastraševanja. Ferhat Abbas (desno*, eden najvplivnejših predstavnikov alžirske narodno-oavobodilne fronte. 2ivi v Montrcuxu (Švica), da bi mogel bolje opravljati ALI VEŠ-. — ua hočejo ameriški Generali vojno zares skrajno thumanizirati*? Ne gre v niti za izdelovanje sčlttih* atomskih bomb, pač P® za veliko bolj «velikopotezen načrt Kakor P‘še francoski list aFrance Soirs, je amer ški general Creasy predlagat, naj bi v vojni uvedli »psi kemične metode*. P° *e!J| strogo zaupnem porov tla, « pa je general Creasjj Pf* ■ ložil Pentagonu, bi ameriška letala v primeru vojne o sula sovražnika s plint. y bi pa zdravju ne bili Ijivi, pat pa bi uničili (bo bene sposobnosti* sovrtaW vojske. Sovražne vojake na primer pod vplivom plinov prevzela želja P° tenju Mnogi se sprašuj*)®* ali ni morda generala Cre® syja navdihnila nova tta janska popevka »volare*. )jc J(C — da ima Sovjetska avel* najmanjšo smrtnost v sva. Po pisanju dnevnika Times« so v Rusiji za * žili le 7.3 smrtnih primerov na tisoč prebivalcev, kar J najn-žji odstotek na ,.^'vj svetu. Angleška komisij*. je to proučevala, pripi*11^ to jzredno nizki smr*n0j0 novorojenčkov in otrok enega leta starosti in **re. no dobrim higienskim 1 nadv.e sodobnim profil***!* nim sredstvom, ki so u . dena v Sovjetski rvett s največja skrb v Sovjet«« zvezi se posveča materam otrokom. — da nameravajo v vsemirje svoj umetni telit tudi Kitajci? Tako i predvčerajšnjim izjavil P*. sednik vsekitajske akdde je znanosti Kuo pa pri tem ni niti prib 1 ^ omenil datuma, kajti jetno je to še v daljnem n» Črtu. Ce jim bo uspelo, to že četrta država, ki pognala svoj satelit, ... znano je, dd se Britanci konkretno ukvarjajo s t vprašanjem, ker da so n) hove rakete že sposobne to, da odnesejo v P**1,. drobcen satelit, potreb01 pa b, le sredstva za ,ns mente ki bi jih satelit sil s seboj. — da je general odlikoval francoskega ž* rala Burgunda? General gund je bil v času z*<™ vojne Francov ujetnik v randi, toda Franco ga n1 w likoval, da b; se mu ** opravičil, pač pa mu je delil visoko odlikovanje radi »učinkovitega nja« v borbah proti M kancem v Mavretaniji, * - ^ cozi sc pred meseci Y borb z Marokanci trdili. ^ Spancem niso pomag* da niso sodelovali s šp8^03 , mi fašističnimi falang® Diktator Franco jih Je * demantiral * * * rihod' — da morebitna P . ^ nja vijna tudi na ju* bo grda? ZahodnonenišKi sopis «Der deutsche So ^ je v eni svojih zadnjih ^ vilk prinesel ilustrirano ^ portažo, v kateri se ref1 ,ng navdušuje nad novo pranaio. ki jo izdeluje italijanska tovarna kuSn0 granata je baje zelo o opremljena, saj je v P „g-nem oklepu iz ' celo1an. ’aw)a lepšimi granatami. ;et«« bilo po njepot)*m v depo, ie bi na primer ^ ske granate izdelovali to prevleko * * * . _ kr*1* "spr^}} da je lun Saud Saudcve Arabije . fi-svojo deželo v precej ^g. nančnu stisko. Sedaj Jnjeg0V ra reševat, iz nje k*f brat Feisal, ki je uved N** vrsto strogih ukrepo koč S" arabski «avež’ ai»l‘ taši« kar n* v.*!lko aVtom°' razkošne ameriške toaiO* bile, danes je uvoz bilov zmanjšan na _ »- Se bolj pa so Pr‘^a preP°" rab akt dame, ker 1 iJtleti^ vedan vsak uvoz * gonih sredstev, naj^ns gavic in lepotičja n «ultr®Pfl - da so "tudi nekat*t%ot z eno roko v žepu °Jega dvorednega plavega "totnjiča. v gumbnici je i-***' drobno belo vrtnico, na n'cah pa svoj običajni, ftooločen nasmešek. bic^** Ste posla" po vozov' • je vprašal Nancy. ^•Dobila sem ju,» je odvr- ^ »toda ...» in poskusila hitj6 Prav 'ako trt»° nasmeh- ’ Kot je to znal on. Pri toot u* ®'et*ala tako zbegano, ^ *ba drobna mucka. »To- ^at v spalniku nisem ni- kak t«.^ r uiogla dobiti,« mu je , a- «Ne za ljubezen, ne *har.» vf*J »e bil očitno razočaran. 0 je mogel to opaziti. «k„, *Ah dovolite, da še *un V jaz po- mu je Pavla hitro "»'ožila. N j),,] *!'ednjih deset minut je uradnikov slišala «t9 ’ kako razklada pred- ^no U potova'ne8a urada "totm tlSto’ kar si drugače na ,p" ° niem misli. bič °S*u*ajte.» je rekla, «prav *Srv In' "i mar, čigavo re-*c'jo morate črtati. . .» S°"m je morala rabiti še it v reptoe besede. Od tega tot^^ar bila odvisna plača. HltJ* teRa je hotela tudi atl. kaj zmore. Šefova e'arl bistvu vendarle ljubosumno nad nepriznano mehkobo. * * * Cankarjevo «Pohujšanje». Hijacinta, ki ni nič cankarjanska. Samosvoja, hladno vzvišena, odsotna. Nekakšna slovenska Greta Garbo in Marlene Dienich obenem. In spet zavest o značaju, ki je aaleč od sladkobnosti, vzdihljajev, prišepetanih tožb, gruljenja krotkih golobčkov, ln zato spet zavest neomejene avtonomije. In toliko bolj je za gledalca ta občutek pomemben, ker noče, da bi bile tiste poteze drugačne, ker tako ne bo nehal želeti tistega, kar utripa za njimi. In spet Miller. V «Pogle du z mostu« bežno odkritje nežnosti, ki je toliko bolj RO TO ZARES DOREft FILM IZ NAR0DN0USV0B0D1LNE VOJNE? „Dobri stari pianino*« Gotovo ni slučaj, da sta nastala najboljša jugoslovanska filma z vojno tematiko »Poslednji most« in »Krvava cesta« v koprodukciji, in sicer prvi z avstrijskim, drugi pa z norveškim filmskim podjetjem. Razlog za to ni neizkušenost naših filmskih delavcev, s katero smo o-pravičevali njihove začetniške spodrsljaje, marveč je globlje narave. Čeprav je od druge svetovne vojne minilo že skoraj poldrugo desetletje, je pri nas spomin na leta uničevanja, požiganja in ubijanja še tolikanj živ, da ne more biti umetnik, pa naj je to pisatelj, slikar ali filmski režiser, pri oblikovanju snovi iz narodnoosvobodilne vojne povsem objektiven, se pravi neprizadet in docela pravičen. Zategadelj zdrsne marsikdaj umetniško pripovedovanje v jugoslovanskih vojnih filmih na raven dokumentacije, namesto psihološko utemeljenih likov pa nastopajo v njih črno-belo pobarvane osebe, kar daje tem filmom prizvok neverjetnosti. Skratka: to so bolj vsiljive agitke kot umetniško dovršena dela. Vendar ne bi bilo prav, če bi jugoslovanski filmarji odklanjali vojne teme in jih shranjevali v zaprašene arhive, od koder naj bi jih rešili prihodnji rodovi, ki bodo poznali drugo svetovno vojno samo iz zgodovinskih učbenikov. Saj pravi stari pregovor, da se učimo na napakah, in teh je bilo v jugoslovanskih partizanskih filmih že toliko, da lahko pričakujemo, da nas bodo naši filmski ustvarjalci zdaj zdaj presenetili s prvim res dobrim filmom iz narodnosvobodilne vojne. Morda bo to »Dobri stari '(Pismo iz Ljubljane) pianino«, ki ga še letos namerava posneti Triglav film. Scenarij, ki ga je po radijski igri Franeta Milčinskega napisal književnik Vitomil Zupan, govori v prid naši domnevi. Zakaj to je zgodba, v kateri nastopajo živi ljudje, taki kot jih poznamo iz resničnega življenja: boječi, jezikavi, zlobni, pa spet odločni, hrabri, plemeniti. Te njihove lastnosti pridejo spričo nenavadnih vojnih okoliščin še bolj do izraza, vzlic temu pa scenarij ni vseskozi napisan v realističnem slogu, tu in tam, ko spregovori personi-ficirani naslovni junak, dobri stari pianino, je celo močno privzdignjen nad resničnost. »Dobri stari pianino« bo po zamisli scenarista film brez glavnih junakov. Več tako po vsebini kot po osebah, ki v njih nastopajo, različnih zgodb povezuje stari pianino v zaključeno celoto. Ob njem so nanizane človeške usode, vendar pianino ni samo formalna vez, ki le-te veže, marveč tudi sam doživi v burnih letih druge svetovne vojne določen razvoj, ki simbolično ponazarja življenjsko pot njegovega prvega lastnika: nepriznanega pianista Gabra. Ko Gabra po pomoti aretira okupacijska policija, poseže pianino sam v vojno, v kateri človek ne more biti neprizadeti opazovalec, odločiti se mora za ali proti. Pianino se odloči za. Najprej pomaga mlademu ilegalcu, ki se zateče v šolo, da se reši pred zasledovalci. Nato kot prisiljeni »mobiliziranec« spremlja za glasbo in ubijanje navdušenega nemškega častnika za fronto. Ker mu ta družba ni nič kaj všeč, je zelo zadovoljen, ko ga partizani zamenjajo za oddajno radijsko postajo in ga na vozO odpeljejo daleč v gozd. Vzlic temu, da ga borci za svobodo gledajo nekam postrani, češ, kaj bomo s starim pianinom, jim pomaga zavzeti trdno sovražnikovo postojanko. Pri tem pa je težko poškodovan. Kot invalid dočaka konec vojne in osvoboditev. Zdaj ni več za nobeno rabo. Takole sam pravi v zaključnem prizoru: «Da, to sem jaz — dobri stari pia- nino, pozabljen, odslužen vojak. Ni je na svetu človeške roke, ki bi mi ogrela premrle tipke. Le živali in predmeti igrajo name. Končal sem pač. V tej grobnici sem — mrtev. Toda vsaka smrt r.osi v sebi novo življenje.« Dobri stari pianino leži na zapuščenem podstrešju. Nanj pa igrajo miške, golobi, veter, dež . . . Triglav film Je zaupal režijo novega slovenskega filma mlademu Igorju Pretnarju, ki se je doslej uveljavil predvsem kot gledališki režiser, znan pa je tudi njegov film «Na valovih Mure«, posnet po novel- Miška Kranjca. ŽARKO PETAN presunljiva, ker je nepričakovana. Pa razbohoten temperament v »Trmoglavki«. V neukročeni trmoglavki, ki duhovito interpretira Shakespeara. In nazadnje pred kratkim učenka v Jonesco-vi »Učni uri«. Eksperiment, ki je že vnaprej zagotovljena zmaga. * * * Da, mlada članica ljubljanske Drame. A hkrati i-gralka, ki‘ jo režiser instinktivno poišče, ko gre za zahtevno nalogo. Tako v gledališču «Ad hoc«. Tako v eksperimentalnem «Gledališču 57». V radiu. In tako gie publika na predstavo s tihim poželenjem za nenavaden umetniški užitek, ko ve, da jo bo gledala. In vse to samo po zaslugi obdarjenosti. Brez zvez, brez tradicionalnega flirtanja, brez reklame. In tako »e v človeku sama po sebi zbudi želja, da bi kaj več vedel o nji, o navadah in težnjah, o veselju in upanju. * * Sprejem v njeni sobi; povabljen hkrati z njeno zna-• ko. Pogovor o univerzi. De. ker po maturi se je vpisala na arhitekturo. Od nekdaj ie bila vneta za risanje. A ne toliko, da ne bi zmagalo gledališče. Zdaj, pravi, za kratek čas kakšenkrat riše «>-sebe in kostime na rob vlog, ki jih študira. Vendar jo še zmeraj vleče to, kar je v zvezi z arhitekturo. Pravkar je prebrala knjigo »Pokopane kulture«. Kaj meni o svoji umetniški podobi? Da ne mara plahtanja » čustvenostjo, da pa so ji pri srcu vloge, ki so močne po človeški vsebini. Prav zato ni navdušena za sodobno sli karstvo, ker se ji zdi, da pozablja na človeka in se igračka z barvami ter slen«»-miši s tehniko. Dobro, a Picasso? Prav, a Picasso je eden, vse drugo pa je procesija a pigonov. r Slika 7 »Dolgega pohoda«, herojskega podviga kitaj je pričel 1- 1934 in je privedel revolucionarne sile ga Šansija ske Rdeče armade, ki sc od Kiangsija do »everne- Vendar, Jonesco, na primer, je v dramatiki nekako to, kar je moderen slikar v slikarstvu! Saj, in Jonesca igra z veseljem, s spoštovanjem in s temeljito poglobitvijo. Kljub temu pa bo zmeraj rajši /e Millerja ali Brechta. Zdi »e. ji, da bo ostal, da bo pte živel sedanji čas tisti avto« ki bo znal dati sodobni vse bini klasično, za vse čase veljavno obliko. In je pri tem ljubezniva in zbrano plemenita, a istočasno napadalno odmaknjena. Nekakšna simpatična vamp. In glede tega njenega čara nista zadeta ne dva portreta na stenah, ne skulp-tura na omari s knjigami. V vsako sta ujela slikar jn kipar po eno značilnost. A živa, s čašico kave v rokah je nekaj docela drugega. Kakor priema, ki bi filtrirala vsak hip drugačen barvni odsev. Ali se zaveda nekoliko ne navadne vloge med slovenskimi igralkami. Nekak pn-dih, ki ni tradicionalno slo-venski, ali čuti to? Da, in že je ta ali oni to pripomnil, ln morda je res to tudi njena na pol primorska narava. Morda je to tudi zaradi dejstva, da je za mladih let precej časa žive la z družino v Srbiji. In kaj sl želi od prihodnosti? Zahtevnih vlog. To pred vsem. Nato spodobno stan< vanje in nekaj udobnosti. In potovanj, seveda. Zelo rada bi videla Afriko. * * * In pogovor se plete dalje, dokler ne bo šla, da se pripravi za predstavo. Repriza Jonescove «Učne ure«, ln človek bi najrajši spet šel gledat, zato da bi doživel čudež, ko bo postala oseba, s katero se pogovarja ob črni kavi, konkretizacija duhovite zamisli nenavadnega avtorja. Da, gre ra zavest o tisti sposobnosti, ki jo i-ma samo velik igralec. In Duša Počkajeva je nedvomno obdarjena z njo. Pristna umetniška narava z izrazitim nagnjenjem za uveljavljanje moči duha, za estetsko stilizacijo, za nepoudar-jen poudarek podteksta. Kakšna vloga jo je tako pretresla, da bi jo rada i grala? Brechtova Mutter Courape. Premlada je zanjo, seveda, a vsa iz sebe je bila, ko je nedavno gledala to delo. Pa tudi nemo hčer Mutter Cou-tage bi rada igrala. Ali ji je všeč, če bom napisal o nji? Da, prav gotovo. Čeprav na splošno ne verjame v kritike in poročila, ker da je razen zelo redkih izjem to pisanje prevečkrat diletantsko, če ne pa uradno, brezkrvno, z ustaljenim besediščem. In tako ostane človeku ob slovesu samo želja in dvom, ali bo znal posredovati bralcem nekaj tistega navdušenja, ki je že dolgo čakalo, da bi si dalo duška. DANILO FAKIN ki usodo šest sto milijonov ljudi in ki je bil na tem, e'a obrne tek svetovne zgodovine na popolnoma nova pota. Vprašala je generala, ali bi ji kaj povedal o svojem življenju. Chu Teh ni takoj odgovoril pritrdilno. Rekel ji je, naj prej govori z vojaki njegove armade, med katerimi bi lahko našla v novinarskem pogledu mnogo zanimivejših človeških tipov. Novinarka je poslušala njegov nasvet, šla ined vojake in res spoznala r.ekaj legendarnih figur. Vendar je misel, da bi napisala življenjepis mirnega generala z nemirnimi očmi. n: hotela zapustiti. Vrnila se je h generalu. Chu Teh se je nasmehnil in privalil. Nastala je tako biografija prvih šestdesetih let Chu Tehove-ga življenja. Prekinila jo je 1950. Knjigo lahko opazujemo s političnega, s socialno-gospo-darskega, z zgodovinskega, etnografskega, s človeškega in celo z literarnega vidika. S političnega vidika gre za nastanek, razvoj in končni razmah kitajske komunistične partije. Jasno nam tako postane, zakaj so značilnosti kitajske komunistične partije tako različne od vseh ostalih svetovnih komunističnih partij in se lahko naučimo, kako se komunistično gibanje razvije tudi iz kmečkega upora, če ga vodijo znanstveno podkovani voditelji. Prav tako zanimiva je knjiga tudi s socialno gospodarskega vidika, saj nas seznani z ogromnim preobratom, ki je fevdalno Kitajsko v času tridesetih let spremenil v moderno državo, ne da bi pri tem vsiljeval kitajskemu ljudstvu družbene m gospodarske oblike, ki so mu tuje. V zgodovinskem pogledu pa je Chu Tehova knjiga neprecenljive vrednosti. O-pisuje namreč dobo, v kateri se je zgodilo več dogodkov kot v vseh dolgih tisočletjih kitajske zgodovine. Ce pa gledamo knjigo z očmi vojaka, ki ga zanimajo samo gola dejstva na bojiščih, je naše presenečenje tako veliko, da ne vemo, ali bi bolj občudovali Chu Tehov vojaški genij ali pa njegovo \ero v zmago, kajti večkrat so Chu Tehove strateške poteze nerazumljive, če jih ne opazujemo v luči njegovega neomajnega optimizma. Toda tudi za etnografa je Chu Tehova knjiga vir neštetih podatkov o kitajskem ljudstvu, o katerem v Evropi vemo le malo več od tega, da se hrani z rižem. Izvemo tako na primer, da je bila Chu Tehova mati iz tako uboge družine, da ni i-mela niti svojega imena. Izvemo še, da so revne družine na Kitajskem imele običaj utopiti otroke, ki jih niso mogle vzdrževati. To so dejstva, ki jih človek ne more tako hitro pozabiti in so samo bledi primeri etnografskega zaklada, ki je v Chu Tehovi knjigi. Vendar ne glede na politični, socialno-gospodanski, vojaški in etnografski pomen, je po našem glavna vrednost Chu Tehove knjige v njenem človeškem jedru. Spominja nas na velike srednjeveške freske, ki skušajo v simbolistični obliki prikazati celo usodo človeštva. Razlika je pa v tem, da se Chu Tehova knjiga ne poslužuje simbolov. V njej so sama dejstva, suhoparna dejstva, ki so sama na sebi v literarnem pogledu morda dolgočasna in nelogično povezana. Toda med pripovedovanjem se ta dejstva brez retorike — in že samo t* je za kitajsko tradicionalne dušo nekaj izredno nenavadnega — in brez slogovni), ambicij in z občuteno skromnostjo stopnjema dvignejo na višino epa in potem še dalje na višino nadčloveškega, kjer niti poezija nima več smisla, kajti groza, ki nas obide, je prevelika, da bi jo mogli meriti z estetskim vatlom. Nedvomno gre za nov način opisovanja junaških dejanj, za način, ki je izven območja starogrških shem, katerih smo tu v Evropi še vedno vajeni. Moti nas prevelika skromnost, moti nas pomanjkanje retorike, motijo nas končno milijoni in milijoni žrtev. Toda slutimo, da je v tem morju krvi, ki se preliva brez bahavosti in brez lažnivega poveličevanja, nekaj večjega in nekaj bolj človeškega od «lepega» in »urejenega«, to je klasičnega junaštva grških zgodovinarjev. Svet je na tem, da razširi svoje estetske nazore tudi na izvenmediteranska kulturna področja in Chu Tfr« hova knjiga je prvi važen korak na tej poti. —r Zračno tihotapstvo Gangsterji začenjajo o-pravljati svoj « posel* tudi po zraku. Vsaj tako meni policijski komisar Deria-nes, specialist v »zračnem tihotapstvu*. Ta zelo u-gladni funkcionar Interpola, ki deluje pod različnimi imeni, je odkril v treh letih že 206 letal, med katerimi so nekatera dvomotorna in celo štirimrtorna. ki jih posamezne gang-strske tolpe uporabljajo za tihotapljenje. V ta namen se zločinci poslužujejo raznih zvijač. Na j preprostejša med temi je, da sami ustanovijo letalsko družbo za potniški promet med posameznimi državami in kontinenti. Pod tako nedolžno krinko nosi neko potniško letalo, medtem ko prevaža potnike, tudi tihotapsko blago, katerega na dogovorjenem mestu odvrže. Po navadi se to zgodi s padalom. Prav sedaj so organi mednarodne policije odkrili večje tihotapstvo diamantov. In sicer so to povrh vsega še ponarejeni «dragi» kamni. V ta nečedni posel je vmešana neka srednjeevropska letalska družba, ki že dalj časa o-skrbuje letalsko progo Evropa—ZDA. Pozorni so postali na ta letala potem, ko so se začeli pojavljati na trgu umetni diamanti in briljanti, ki se skoro ne ločijo od pravih. Podrobnosti o tem še niso bile objavljene, ker preiskava še ni končana. Ve pa se, da gre pri tem za znane gangsterje iz Chicaga in Tar_-gerja, le da še ni bilo proti njim moč zbrati zadostnih dokazov, že večkrat so jim policijski organi nastavili p>ast, pa sa jim je V zadnjem trenutku posrečilo zbežati. Imajo pa ti gangsterji 22 svojih letal, med katerimi so tudi štirimotoma, ki prevažajo potnike, kar jim služi za kritje. Poleg draguljev pa tihotapijo gangsterji na ta način tudi ponarejen denar, ukradene dragocenosti in mamila. Sled vodi tudi v Italijo, kjer so si nekateri gangsterji, ki so bili med vojno tu kot zavezniški vojaki, ustvarili neke vrste bazo. Tihotapsko blago odvržejo po navadi z majhnimi padalci, katera potem pomočniki poiščejo in blago odpošljejo dalje. Sodijo, da je slo po tej poti za kakih pet sto milijonov dolarjev vrednosti. Na špranski meii je nedavno Interpol imela e-nega največjih uspehov. Grški potnik Enrico Ca-stardactilos je opazil, da je nekdo odvrgel iz letala svetlečo padalce. Brž je na to opozoril pilota, ki ni bil član tolpe in zato ni o tem nič vedel. A že je posegel vmes njegov pomočnik, ki je hotel uničiti letalo s potniki vred. Toda na srečo so mu to preprečili in med ruvanjem je bil ubit. Nemudoma je bila o tem brezžič-' no obveščena policija, ki je našla 900 ampul mamil in dve sto 4 do 15-karat-nih umetnih briljantov, ki so bili kot pravi kamni. Razumljivo je, da so gangsterji še o pravem času pokazali pete. Zdi se, da je gangsterjem tudi prevažanje z letali prepočasno, ko se že zanimajo za «poštne rakete*. Vsekakor pa je gotovo, da gredo v korak s sodobnim tehničnim napredkom. -a, Belinda Lee je prva pričel« s serijo samomorov filmskih igralk. Razlog: princ Orsini, v katerega je bila zaljubljena, je bil poročen in so bile njene ((resnejše# želje nemogoče. (Da je bila tudi sama poročena, ji hi bilo važno.) Pa še je vse lepo uredilo, čeprav brez poroke. Kadar le zaljubi diplomatka GRAFOLOG O Senjora Virginia de Gallegos je bila še pred nekaj meseci ambasadorka republike Kostarike v Londonu. Sen(jora Virginia je jako lepa in na moč prikupna dama. Je poleg tega tu ui temperamentna in kot vse kaže — tudi zaljubljena. Sicer bi mogel kdo reči, da je ljubezen njena čisto zasebna zadeva, toda, če se upošteva njen diplomatska pioloža j, utegne postati takale srčna zadeva kaj hitro javna, ali pa celo mednarodna. In prav to je bilo v primeru gospe Virginije. Sicer se ne bi moglo reči, da ni Njena Ekscelenca zastopala svoje države dovolj graciozno, toda v srcu te mlade in prikupme dame, ki je vdova z dvema otrokoma, je bilo dovolj prostora še za druga čustva, poleg domovinskih. Nekega dne Je odkrila, da ji senjor Close-Pozzo ni docela nezanimiv. Nasprotno! In tako so se začele diplomatske in srčne nitke prepletati in mešati. Senjor Close-Pozzo je namreč prvi tajnik urugvajskega poslaništva v Londonu. In ko so v Londonu px>stajale vezi med Kostariko in Urugvajem vedno bolj prisrčne, je lepega dne gospa de Gallegos prejela od svoje vlade poziv, da naj izbira med diplomacijo in ljubeznijo ter naj se odloči za eno ali za drugo. In Njena Ekscelenca ni dolgo razmišljala. Z lahkim srcem je ubogala klic svojega srca in zamenjala poslaniško palačo z majhnim stanovanjem v Westminstru. A na desnem sredincu se ji je bleščal zlat zaročni prstan, ki ji ga je daroval Close-Pozzo. Vse je kazalo, da bo prav kmalu ta žrtev gospe Virginie poplačana. Toda čas tako hitro beži. Ljubezen med tema diplomatskima zaljubljencema sicer še vedno traja, le o poroki ni nič slišati. A povrh so nastale še nepredvidene težave. Nedavno je gospod Close-Pozzo povedal svoji izvoljenki, da ga bodo premestili v Moskvo. To je rekel, a o poroki ni še vedno niti črhnil. In sedaj čakata oba-dva na tisti dan, ko bo on krenil tja v severne dežele, a ona ... Kdove če se ni tale nekdanja diplomatka že pokesala zaradi svoje odločitve takrat, ko je tako naglo obrnila hrbet tako sijajni diplomatski karieri? Kaže sicer, da se bo vsaj v tem njen položaj morda le obrnil na bolje. Sedanji predsednik Kostarike je namreč njen dober prijatelj. A kar trije njeni bratranci so ministri v novi vladi. Zato se je brž odločila. Sklenila je odpotovati v svojo domovino in govoriti s predsednikom. Morda se bo prav kmalu vrnila v London kot poslanica... Pa so jo px>vprašali radovedni novinarji: f »Zakaj pa ne izposlujete, senjora, da bi vas imenovali kar za ambasadorko v Moskvi?* »žal, to ni mogoče.* «Zakaj pa ne?» «Ker Kostarika nima diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Toda z gospodom Close-Pozzojem bova ostala še dalje dobra prijatelja.* S Vrsta samomorov znanih in man j znanih filmsk Gre za reklamo, bolno samoljubje, razrvane živce...? ■ Kdo ve - Velika večina teh samomorov je narejenih tako, da se ne posrečijo...! Ni še dober teden tega, ko so se časopisi na dolgo in široko razpisali o poskusu samomora mlade francoske igralke Helene Remy, ki je na srečo ostal le poskus. Citatelji seveda radi berejo taksne stvari, posebno če so nekoliko skrivnostne in če so po-skusne samomorilke znane filmske igralke ali druge, slovite lepotice; - ■ No, in ker ljudje radi takšne zgodbe oitajo, so tudi o vseh dobro pouče-ni. Ni torej nič čudnega, če so se začeli spraševati, kaj žene vsa ta mlada dekleta in žene v smrt in kako napravijo, da ostanejo, kljub zaužitim tabletam, prerezanim žilam in kljub plinu, vendarle žive. Da, žive — kajti vse te poskusne samomorilke so danes še vedno žive. Morda nas bo kdo obdolžil zlobe — toda nam se kljub 1 vsemu zdi, da si te »samomorilke* prav nič ne želijo smrti, oziroma, da bi rade umrle tako, da bi še »žive prisostvovale svojemu pogrebu* Gre res za razrvane živce in huda življenjska razočaranja, ali pa samo za nov način reklame? Poglejmo si nekaj poskusnih samomorilk v tem letu. Prva je bila angleška filmska igralka Belinda Lee, ki si je hotela vzeti življenje v januarju in je zaradi tega zaužila precejšnjo dozo uspavalnih praškov. Njeni prijatelji so jo še pravočasno rešili in danes je Belinda zopet na snemanju novega filma nekje v Afriki, imela je že sestanek tudi s svojim izvoljencem — visokim rimskim patrieijem in vse kaže, da ji je življenje zopet lepo in prijetno. Kdo je Belinda Lee? No, o tej 'so se italijanski časopisi toliko razpisali, da bi bilo skorajda odveč ponavljati •njeno zgodbo. Naj povemo samo v nekaj besedah, da gre za lepo igralko, ki se je zaljubila v že omenje- nega patricija, ki je imel visok položaj celo v Vatikanu. Ker ji je dejal, da se ne bo z njo poročil. — oba junaka sta namreč že poročena — in da pravzaprav niti ni mislil tako resno, jo je to tako px>trlo, da Je napravila poskus samomora. Ko je njen izvoljenec za to izvedel ter si tudi jasno predočil, kakšen škandal ga po tem dogodku čaka, si Je tudi sam prerezal žile. In glej — tudi on je ostal pri šoer Vadim, ki m je nedavno ločil od Brigitte dot, s ženo Ann Stroyberg, doslej Švedsko m* enko. Nikar ne mislite, da je BB skušala napra-samomor iz ljubosumnosti nad bivšim možem! Ficko Dragi pri Morski! Zdaj je ses vseh krajov tolko no \.j, da bi jast mogel imet en Auto za bit pousot. Mu bi se jast Držal ses Autam in anka večo Velavo bi jemel. Zato ko ga nimam, pej morem sprašavat drugih. Ta prvi je bil Lojze ses Opčin zastran ringel Spila: Ma zakaj vi Openci se nečko upiraste proti ringel špilu? Ja, jnteč, videš, to je pej za stran pre Stiža in anka zastran Umetnasti. Mi čemo u domačem kraju sami komandirat, in ne pestimo, da bojo druži ukazovali. In pole je anka ses ringel Spilam Mir ogrožen. Se ne more nanka spat. Jen tista Muska, katera se razlega ses ringel Spila pej ni prov nobena umetnost. Mi čemo jemet na br Dini Mir in fertik! Ma kaj nebi blo bolše, če bi bli vi bol furbasti. Vi bi mogli rajši rečt, da česte rmgel Spile px> vseh Opčenah. Bi ben vidli potle, kako bi vele še tisga pelali u kašen drugi kraj, samo za ne dat vam gu-šta. Ja, morbit pej jemaš režon, cnka te si videt ko-kar eden Bobar, in nisi ses naše vasi. Ma pej se ne sme pazabit, da bojo ble volitve in se vsi kažejo bol lepše in bolše. kokar ko so. Zato bomo morbit prašali zastran tega anka Mokro Cijo, katera se dela, da jema torte veliko Besedo in Upliu. In bomo šli magari anka vele do Škofa. Ni strela, da ne bomo ukrotli eden tak ringel Spil! Potle sem se oglasil pr Mičke spot Griže: Ben, kaj praveste vi na tisto, ko je kršanska Mokra Cija rekla, da bi bla ena strašanska sramota za trst, če bi kašen samo eno slovensko besedo rekel na velikmu plači? Ej, videš, to pej je zanas ena forte velika žalitev. In Krivica! Velik Plac je prov na naši Zemli. še moj ranek nono je povedal, da so bli tam naši pašni in naše snožeti. Po neh so kosili naši stari Očovi. Zemla, k‘i je vsa napita ses našim Potam. In pole ko so delali Šališf Kolko pota je kanlo nanj! Samga slovenskega pota. A zdaj pej jemajo koražo rečt, da je naša beseda na tistmu plači sramota. Če je za kašenga tisti plac svet, je za nas In zdaj pej nas pahajo zmeram bol ven ses mesta. U Grižo! In tistih Slovencov ni nič sran, ki ses tacmi držijo in jih hvaljo, in nagovarjajo naše ludi, da naj pr-fina zanlh voljo. Ma tista Mokra Cija je namalo trčnjena ko misli, da jo bo kašen ubogal. Oni da bojo na nas pluvali, a mi pej da bi šli jih volit. Eno strelo! Ne, in sto botov NE! Ta eadni je bil pej Guito: Ma kako je ses šolo? Kaj jo bojo zares na-prauli u božketi? Ma, nekaj so anka u naši šoli rekli, ma jast vse glih ne vetjem. To je morbit samo zastran volitov. Za koga jo bojo zidali u boriti. Pole naj jo grejo zidat rajši u Grižo! Bo tam zadosti deleč, da nebi kašenga primlo slabo, čebo šlišal kašno slovensko besedo. Te pozdravla življenju. Medtem so ga videli že v družbi raznih lepih deklet ter se je izvedelo, da je imel celo sestanek z Belindo. Torej — zgodba se je kar srečno zaključila — posebno še z Belindo, ki je {»stala kar čez noč slavna tudi kot filmska igralka. Potem je prišla na vrsto francoska »BB* Brigit-te Bardot. Tej prav gotovo ni bila potrebna reklama — boste verjetno rekli. Morda res ne, toda škodil ji ta poskus samomora vendarle ni. Umrla ni, zbolela tudi ne, moški so še bolj za njo noreli m po-godb za nove filme je dobila nič koliko. Kako si je hotela vzeti življenje? Prav tako kot Belinda Lee. Nič pištole — bog ne daj — ta bi se še lahko zares sprožila — raje uspavalne praške, ki delujejo bolj po časi ter imajo prijatelji in sorodniki čas, da vas še pravočasno rešijo. Po možnosti obvestijo te poskusne samomorilke o svojih namenih še najbližje prijatelje in sorodnike, tako da je vsaka nevarnost, da bi se Jim poskus samomor ra uresničil, že vnaprej odstranjena. No, tretja je bila pri svojem namenu, da se o-trese življenja, bolj dosledna. Gre za komaj 26-letno francosko filmsko i-gralko Nicole Ladmiral, ki. se je 14. aprila vrgla pod avtobus. Nicole je bila zelo pridna, sposobna ln nadarjena gledališka igralka. Hotela pa je poskusiti svojo srečo še v filmu. Nastopila je samo v enem filmu in kritika se je o njej zelo pohvalno izrazila. Vendar ni imela sreče, da bi jo bili izbrali še za druge filme. Vrnila se je zopet h gledališču. Toda tudi tam jo je čakalo razočaranje. Nove igralke so zasedle njeno mesto in njej ni preostajalo drugega, kot da sprejme majhne vloge, ki je pa niso mogle zadovoljiti. Obupana nad tem neuspehom se je vrgla pod avtobus in takoj umrla. Komaj petnajst dni kasneje si je hotela vzeti življenje ena glavnih pevk in plesalk nočnega zabavišča v Parizu »Follie Ber-gčre* Vvonne Mčnard. Po predstavi, na kateri je i-mela velik uspeh, Je odšla v kopalnico in si prerezala žile. Našli so jo po naključju njeni prijatelji, ki so videli, da so bila okna njene spalnice še pozno v noč razsvetljena. Odpeljali so Jo takoj v bolnico, kjer so ji zdravniki še v zadnjem trenutku rešili življenje. še sedaj ni znano, kaj je gnalo priljubljeno in oboževano Yvonne v smrt. Nesrečna ljubezen? Ne, ker je imela Yvonne nič koliko oboževalcev in ker je bila baje srečno poročena. Neuspeh v poklicu? Tudi ne, kajti Yvonne je bila ena najbolje plačanih in upoštevanih pevk in plesalk. No, sedaj je že '.rt, os. ' v -p i ! mmt* -s.;-.- 'Z-v.-v- 'J* • pSStfSfo .*•; : ... <. •: 1 'm' :t Šk, dfM. lR| SR...... Helene Reinv je bila mlada francoska igralka, bolj znana po tem, da se je uradno proglašala za poročeno, ko ni bila, kot po svojih igralskih kreacijah. Neuspeh na odrskih deskah, nezvestoba najnovejšega zaročenca in želja pa reklami so verjetno v o-zadju njenega samomora- izven nevarnosti ter ima že nič koliko novih delovnih ponudb. 5. maja pa je napravila poskus samomora mlada francoska filmska igralka Hčlčne Remy. Hčlčne je v Italiji že več let ter je v zadnjem času nastopala v igralski skupini Eduarda De Filippa. Ker pa ni bila baje najboljša- igralka, ji je De Filippo odpovedal službo. To jo je že nekoliko potrlo. Potem pa je našla baje v žepu svojega zaročenca sliko nekega drugega dekleta. Vsa obupana je spila precejšnjo količino uspavalnih praškov. No, prijatelji so jo pravočasno rešili in danes je Hčlčne izven nevarnosti. Naj nam čitatelji oprostijo, če smo z nekoliko i-ronije govorili o vseh teh poskusnih samomorilkah ter smo postavili domnevo, da gre bolj za nov način reklame, kot pa za resnično željo, iznebiti se življenja. So pa na žalost samomori mladih ljudi v zadnjem Casu vedno bolj pogosti. Tu v Italiji se Je število mladih samomorilcev in samomorilk zelo povečalo. Povečini gre pri dekletih za nesrečne ljubezni, pri fantih pa za slabe gmotne razmere, ali pa zaradi pomanjkanja primerne zaposlitve. Problem je tako pereč, da se bavijo z njim ne samo statistike, temveč tudi odgovorne oblasti. ki iščejo način, kako bi mlademu človeku vrnile vero in zaupanje v življenje. PRIJATELJ. Oseba opravlja svoje delo plansko taJ&tt matično. Tudi v privatnem življenju se poslužuje v glavnem istepa načina. Delovna volja je močna, s svojo osebnostjo P* dodaja polno izvirnega. Dogodke sodii v glavnem po OJ vrednosti za okolje. Logične ugotovitve združuje s praKt nJm delom. Tudi brezen premislek je njegova dobra la*n delu dovolj natančen in pazljiv. Ljubosumje mu mi tuje. c _ n ja na delovanje žlez z notranjim izločanjem. Mnogo potovanja mu ne prija. HREPENENJE. Z dobro voljo boste premagali težave. Odstraniti morate zadržanost in se spri jazniti s * 'V4 nim položajem. Va4 značaj je dober, ste pedantni ter minogo polagate na svoje delo, kakor tudi na svojo zunanjost, razite se nepremišljenih korakov, ker se prehitro navduSM neko stvar. Bodite v težnji za -neodvisnost še nadalje vztrajn«, kajti do cilja ni daleč. Na svojem delovnem področju boste našli možnost, da napravite korak naprej. Pazite, da vas oo-čutja ne bi varala. LEPA POMLAD. Pri vas se notranjost manifestira v intelektualni aktivnosti, ki je v glavnem prirojena. Pri tem ima volja svoj pozitivni delež. Mirni se čutit« tedaj, ko ** vnaprej veste, da se bodo dogodki razvijali tako, kot ** jih zamislili. Moč prilagojevanja je velika, ve-ndar ne sme preiti v lahkomiselnost. Pazite, da bi vam specifične sestavine sangvln-ičn-ega karakterja n« bile v napoto. LEPA POMLAD II. Oseba, za katero ste tudi priloiU* rokopis, je močna v izražanjih ter zna po potrebi obvladati samo sebe. Pretirana aktivnost Ji more prinesti nemir. O* liku je jo kontinuirano mišljenje. Zna priti stvarem do dna in spoznati njih pravi smisel. Odločnost. Preciznost. Stil. Svojega nagnjenja do idealiziranja ne sme posplošiti. Vzrok n®-razpoloženja je sentimentalne narave. V DOLINICI. Z vašim! občutji stremite v bodočnost. Nakopajo močni impulzi lastne pobude; nujno zavestno otnrj®- vanje lotih na osnovi etičnih načel. Prllagojevanje in njevamje norm, katere si postavite po treznem premisi«™' Čuvajte se površnosti ln diletantizma. Radi se pojavite oktP-no oblečeni in vam je pogodu pohvala drugih. NasprotoV-adJ* in prepiri *o lahko premostljivi. Čutnost imejte pod trolo. Strogost do sebe in drugih vam bo v korist le tol)*0 časa, dokler ne bo prešla v enostransko omejevanj«. TOČNO. Oseba ima pozitivno usmerjeno voljo. Zelo čutljiva; zaradi tega Je razumljiva nagla jeza, katera P* *** (maja dolgo. Dobrosrčen im rad pomaga drugim, če so v priliki. Zaupa sam v sebe in ne pričakuje pomoči drugm-Ljubi prijetno družbo, v kafer! je nadvse tovariški. IthPJjr Zlvna nestrpno* mu more postati škodljiva, če se ne bo č"j prej resno obvladal, Zelja po pravilno razvitem družin6kefl| življenju. Prebavne motnje, nesreče pri delu a-li vožnji zsr?Zi nepazljivosti. Nova poznanstva so ugodna za napredek. N« se načrti čhnprej sprovedejo v delo' . r“ ZIMZELEN. Veliko razmišljate o ožji in Širši probled** tiki. Razvita volja, ki Jo spremlja zavestna aktivnost. stransko udejstvovanje ne povzroča težav. Posvečajte pažnje temu, kar si žele drugi. Pri težjih vprašanjih ne fZ cenjujte svojih moči. Vidni uspehi, katere priznavajo tjji drugi, vam še večajo veselje do dela. Uporno zahtevanje ločenih rezultatov ga uvršča med ljudi koleričnega tetnjP*J rameni a. Možnost žolčnih ali ledvičnih kamnov. Premov" impulzi la*ne iniciative so lahko usodni. BELI JORGOVAN. Pasivnost In njej sorodna podzavesti ukrepanja so ovira, katera lahko zavre vaš polet. Vaš ter Se ni dokončno oblikovan, zajadi česar morale biti brjjj ni pred negativnimi vplivi, ki bi mogli zapustiti enako ** v vaši osebno*!. Razvit je smisel za realnost in ga ni<’r* pustit-i v še večji meri do izraza. Opustite konservativna čela. Sestavine flegmatičnega temperamenta pa vas ne sm jo pri-peljati v neaktivno*. r. Posedujete obilo energij® * tani poti. To prikazuje ZAUPAM V BODOČNOST, se iti bati neuspehov na začrtani poti. To prikazuje še dejstvo, da skušate najti z okolico vselej pravilen koh „ ob kritičnem presojanju svoiega dela. Smisel za cl™J^0tr-dobro razvit. Pazite se preobčutljivosti, prepira In pežljlvosti. Spadate med ljudi, za katere pravijo, da zavestno ocenijo situacijo In najdejo skoraj vedino Pr*v rešitev. Zmanjšajte svojo dovzetnost za mistiko. VELJAVEN OD 19. MAJA DO 25. MAJA Oven (od 21. 3 do 20. 4.) Teden bo poln nepredvidenih in delno veselih dogodkov. Čudna srečanja. Odločilni dnevi za vaše načrte,’ katere lahko uresničite Nove simpatije. ».uk tud 21. 4. do 20 5.) če ne boste previdni lahko zabredete v resnejše težave. Dnevi niso najugodnejši za pričetek novih del. Opreznost in trezen preudarek. Dvojčka (od 21. S. do 20. C.) Teden je primeren za novo sentimentalno idilo. Zbudil] boste zanimanje in simpatije neke znane osebe. Neka težava bo zavrla drugače ugodno izvajanje načrtov. Hak (od 21. t>. do 22. 7.) Teden je zelo bogat z možnostmi in dogodki, ki bodo odlično vplivali na vašo bodočnost. Vaše delo bo prineslo lepe sadove. Darija, in potovanje. mega dobro Lev (od 23. 1. do 22. 8.) Ne mislite na žalostne stvari. Bodočnost hrani lepa presenečenja. Več zaupanja v sa-sebe m vse se bo končalo. Levica (od 23. 8 do 22. 9.) Melanholija bo vznemirila vaše srce, vendar pogum, vse se bo razjasnilo in nebo bo brez oblačka. Pobude se bodo srečno izpolnile. Tehtnica (od 23 s do 22. 10.» Resni dnevi polni prijetnih presenečenj. Pazite, da ne zagrešite neprevidnega ko-pomočjo važnih prijateljev boste uresničili neko zamisel. raka. S Škorpijon (od 23. 10 do 21. H.) Mlrnj ln uspešni dnevi, kjer se vam vse posreči kot bi šlo po maslu. Vaši večeri bodo veseli, vendar pazite na posledice preveč prijetne družbe. Strelec (od 11. do 21. >2'’ Usoda vam hr ni sladko pr«** nečenje. Vaš- n pori ne bodo * man, če bos vložili vse svoje sile 3r no boste premostili vse žave. nn Kozorog (J® ,) 12 do 20. »■» S e n t i m ® " talna vpraš® nja boste ugod no rešili m se bo uredi™: Ne govorite z neznBIlnih osebami o svojih os«0 stvareh. Novosti. , Vodnar ((,d ,.) 1 do Imate mo*no* j da spoznate 5 patične °se - ete z njimi nav«*- koristen s '#1, Nove možnosti boste ,]*. izkoristiti. Vabilo in d H'be <°d ugod- do 20. 3.) g na pr'10*"^ 0d- sentimentaln • - -*■ ■ J / IS. rntja ms ooooooooooc KOT DA BI DELILI LAUROVE MAKARONE... Nepravičen kriterij prefekture pri razdeljevanju pomoči kmetom Prve dni maja lanskega i*ta je kmete tržaškega Področja zadeia huda nesre-ca V noci od 5. na 6. maj »ta zmrzal in slana povzroči veliko škodo poljskim tastlinam, predvsem pa vi-Pogradom. Posebno so bili Prizadeti kmetje repentabor-in zgoniške občine, ne-*».' manj devinsko-nabrežin-“P| in dolinske ter seveda tr%vške. Obupani kmetje so ^ obrnili za pomoč na vsa Mogoča pristojna mesta, da Dl jim pomagali, saj so bili ni>kateri dobesedno ob ves Pridelek. Pokrajinski svetovalec Mani Grbec je takoj interveni-na pokrajini in njen predsednik je skupno s strokovnjaki kmetijskega nad »°rništva odšel v razne lcra-Je, ter se na mestu prepričal o ogromni škodi. Ta-*°j je posredoval pri vlad-Pem generalnem komisarju, ® je za prvo pomoč določil Primerno vsoto, tako da so krnetje lahko dobili umetna khojila m škropiva po znižanih cenah. Dr. Palamara 1* tudi obljubil, da bo prosil Pristojno ministrstvo za več-r in učinkovitejšo pomoč, f*r se je res tudi zgodilo, ministrstvo je namreč dode-?l° za pomoč prizadetim kmetom 7000 stotov pšenice. Takoj so bile ustanovljene P®*ebne komisije na posa-3®®Uh občinah, ki so pre-pdale vse listine o prijavili škodi ter nato overovile prošnje poslale prefek-tjji, kjer je te prošnje spet TOedala posebna komisija. ,ta,r se je vlekla in vlekla. £«0 da sta Kmečka zveza J” Zveza malih posestnikov Jerali večkrat posredovati. ? začnejo pomoč tudi raz-piJevati. Obljubljeno je bi-da bodo pšenico razdelili ijkasneje do božiča. Toda čhil je božič in minila je If^ka noč, o pšenici pa ne čha ne sluha. .Končno so se spomnili in J? dni, en teden pred volit-so začeli kmetom raz-i®*Jovati bone, s katerimi »bko dobijo testenine, riž, 5*ha krmila itd. L^ič pšenice torej, ki bi jo ti?etje najraje vzeli, temveč v? in testenine, Zanimivo J bilo vedeti, zakaj niso azdeliii pšenice! Ali je mor- da vmes kakšna špekulacija ali kaj drugega? Potem je zanimivo vedeti tudi to, po kakšnem kriteriju so pomoč razdelili oziroma jo bodo razdelili. Komisije po občinah, ki so jih sestavljali predstavniki ob čine, kmetov, karabinjerjev, pokrajine, župnik in še kdo, so škodo ocenile od primera do primera, kajti en kmet je imel več, drugi manj škode. Toda prefektura se je postavila na drugačno stališče: vsakdo, ki je škodo prijavil, bo dobil pomoč po načelu: več družinskih članov in več glav živine v hlevu, ver. pomoči bo "dobil! Tako se je zgodilo, da je kmet z maloštevilno družino in brez živine, ki pa mu je slana pobrala v vinogradu 90 odst. vsega pridelka, dobil manj pomoči kot pa oni, ki je u-trpel na enakem vinogradu samo 30 odst. škode, a ima večjo družino in več živine v hlevu. Kriterij, ki so ga sprejeli na prefekturi, je torej do skrajnosti krivičen. Kmetje se sprašujejo: zakaj pa je bilo treba sestavljati komisijo, ki se je trudila, da bi čimbolj točno ugotovila dejansko škodo, ko so pa na prefekturi vse njeno delo zavrgli in napravili čisto po svoje? Kaj morda niso ver jeli predstavnikom občine, pokrajine, župnikom in karabinjerjem, ki so bili v teh komisijah? Nikakor se ne moremo znebiti občutka, da gre pri vsej stvari za volilno maslo. To nam priča predvsem dejstvo, da so začeli pomoč razdeljevati tik pred volitvami, in pa to, da so družinam z večjim številom članov dodelili večjo pomoč, kot da bi jih s tem hoteli kupiti. Nekako tako, kot Lauro s svojimi makaroni. Ce gospodje mislijo, da nas bodo s tem speljali na led, pravijo kmetje, se zelo motijo. Kmetje ne bodo pozabili, da jim je bila odre-čena pomoč v času, ko bi jo najbolj potrebovali in da niso upoštevali edino pravičnega kriterija, po katerem bi morali dobiti večjo pomoč oni, ki so utrpeli dejansko največ škode. S tem se strinjajo vsi prizadeti kmetovalci, ki zato ostro obsojajo prefektumi manever. BAZOVICA «Primorski dnevnik« je že večkrat objavil razne članke in dopise o potrebah naše vasi, med drugim tudi o vprašanju nujne razširitve ceste, ki vodi iz Bazovice proti Opčinam. Mislimo na oni del ceste, ki vodi skozi vas mimo hišne številke 131. Na tem mestu je cesta tako ozka, da se morajo avtobusi in kamioni večkrat ustavljati in voziti nazaj, da dajo prednost drugim vozilom, ki prihajajo z nasprotne strani. Tudi več nesreč je že bilo na tem mestu, posebno ob nedeljah in praznikih, ko po cesti kar naprej drvijo avtomobili in druga motorna vozila. Kako je cesta nevarna, bi vedela največ povedati družina, ki stanuje v hiši, označeni s štev, J31. Enkrat je tank, ki je vozil po cesti, porušil stranišče, druga vozila so porušila zid in razbila vhodna vrata. Pešec pa. ki se znajde v tej ožini v trenutku, ko po cesti vozi kakšen kamion ali avtobus, se s strahom prilepi ob zid, ker se mu zdi, da ga ho vozilo stisnilo. Mislim, da bi morale pristojne oblasti nekaj ukreniti, da se cesta vsaj na tem mestu razširi. To je nujno potrebne predvsem zaradi varnosti prometa, ki se iz dneva v dan veča. Sicer bo vsa odgovornost za nesreče padla v glavnem na one, ki nočejo razumeti, da je treba cesto nujno razširiti! VAŠČAN CEROVLJE Naša obljubljena nova šol-skg stavba je menda tud: med tistimi, ki so določene za čakanje. Ne vemo, če je temu kriva odročnost naše vasi, naše zadržanje, politično prepričanje, volitve, občina, šolska oblast, tehnični urad ali kaj. Vrag vedi! Pristojni organi imajo v rokavu polno eteht-pih» razlogov, ali po naše — peska. Pa bomo le zvedel: kaj je na tej stvari in če bo treba, tudi povedati na najbolj pristojnem mestu, kako se z nami ravna. In to se ""■iiiiuiiiiiiiiiiim milni,iiiiiiu,i,i,iiiiniiiiiiiiiiiiimiiiililiTiMiiiiiiiiiiiiiiiiinriimiiiiimiillMiitiiiiiiiiumiiiiiMHi»immmtnlMim Mrtvični krč ali tetanus pri domačih živalih devični krč povzroča gib-v v tetanusov bacil, ki živ: »«mijii blatu, gnoju in cest. a 1)1 Prahu. V neugodnih živin kih razmerah se bacil .semeni okrogel tros; ta v 2elo trdoživ in dobro uspe-|( *e v okolju, kjer ni kisi-v’ Okužba nastane večino-' skozi rano, saj najdejo bacili ugodne pogoje 1 r8zvoj. Začno se razmno-v okužen1 rani, ker je *QC °stopna kisiku in proiz- posebno vrsto strupa Učinkuje na živčne celi-lA tako da nastaja trajen l«? Poprečno progastega te- mišičevja. Najbolj k ^tljivj so za mrtvični krč |AJ' ter drugi kop.tarji. Bo-£7n Se pojavlja tudi pri go-ovcah, kozah m pra-r h- Pri psih in perutnini *elo redka. Tetanus je iz-F ho nevaren tudi za člove-Ugodilo se je, da so zbo-l gospodar, njegov pes in D' Za nastanek bolezni je [ »rila vsaka rana, četudi * Prostim očesom ne opa-Ejl0, Tetanus se lahko razlila ' ko 8e J* rana ie zaee" ■ei •r8 . konja je dostikrat ?h kopitni ubod, nastop |J.svitek ali če ga kovač za-IjA' Klice gnojnih ran po-^('1° »ase kisik in tako neti e ustvarijo dobre pogoje D, ra,-voj letanovih kUo. Muz-j| tudi okužba po poško-j11' sluznici prebavil. Ta-kn.ahlto nastane bolezen pri »e r^’ ko ne n«Jt*erno n°be-Hjjj ha telesu. Bacili teta- 0tu, **Vijo na samem mestu tj Bosehni njihovi živč- no fUPi potujejo po živcih °alh živčnih celic in jih trajno dražijo. Posledic* je dolgotrajen krč mišičevja. Zlasti nevarne so kopitne, kastracijske in vse umazane rane. Žival začne slab« jesti, ker teže požira: in ne more povsem odpreti gobca; vsa postaja vedno bolj trda in hodi kot zvezana. Konj pokaže tretjo očesno veko, nozdrvi ima široko odprte. Ce mu hočemo odpreti gobec, to uspe s težavo le v začetku bolezni, kasneje pa nič več, ker je žvečilne mišice zagrabil hud, trajen krč. Zato konj hrano le narahlo žvečir pri tem cmoka in se mu is ust cedi slina. V začetku hrano le počasi požira, kasneje tega ne more več in jo drži neprežvečeno v gobcu. Teko-,j? čino sicer pije dalj časa, vendar tudi te kmalu ne več. Zdaj je žival brez umetnega hranjenja zapisana smrti od<. lakote in žeje. Trajen krč mišičevja povzroča hude bolečine, ker so živali ves čas bolezni pri popolni zavesti. Bolna žival je razen tega izredno plašljiva. Ako pridemo v hlev ter močno zaloputnemo z vrati ali na glas zavpijemo, se konj ves trese in se celo lahko zgrudi na tla; postane ve* trd. rep drži? na eno stran in ne more več hoditi. Zaradi mišičnega krča n* more vgtati, če je padel,: ker »0 milice trde kot deska. Telesna toplota v začetku bolezni ni povečana. Vročina in znojenje sta neugodni znamenji. Znano je, da telesna vročina pri tetanusu narašča tudi še nekaj ur po smrti živali. Mišični krč se pojavi vča- .ttoft: 'umMBMnggMfNf%9MP' sih najprej na (lavi, od tam pa se širi na zadnji konec telesa ali pa narobe. Smrtnost je visoka, saj pogine SO do 80 odstotkov obolelih odraslih živali, mladih pa raje še več. Konj lahko pogine že v dveh dneh ali pa traja bolezen do 14 dni in se konča s smrtjo. Konj, ki je preživel 14 dni, dostikrat ozdravi. Za delo pa ni sposoben vsaj 4 tedne. Cim hitreje se po nastanku rane razvijejo znaki bolezni, tem manj verjetno je, da bo žival ostala pri življenju. Pri govedu so nevarna zlasti rane, ki nastajajo ob porodu in pri skopljenju. Zelo so občutljive tudi ovce in koze. Pr) Jagnjetih in kozličkih nastane tetanus predvsem zaradi okuženega popka ali pa po skopljenju. Rezane svinje so odpornejše kot rezani prašički, verjetno zaradi tega, ker rana pri svinji ni tako nizka kot pri prašičkih. Zdravljenje poskušamo le pri konju. Žival mora imeti popoln mir v zatemnjenem hlevu. Da laže stoji in ne pade, ga napajamo in hranimo umetno. Zdravljenje je dolgotrajno, drago in ni vselej uspešno. Najbolj važno in poceni je preprečiti, da tetanus ne nastane. Zato daje živinozdravnik konju pri vsaki rani potrebno količino seruma proti tetanusu; istega dajemo obvezno tudj pri skopljenju domačih živali. Imamo tudi zaščitno cepljenje zdravih konj proti tetanusu. Tako cepljene živali postanejo za teto dni odporne proti tej bolezni. dogaja v kraljestvu krščanske demokracije, ki se tako rada hvali, koliko je že storila v prid ljudstvu. Mi pa vemo, da je ta demokracija eno, naši (ljudski) interesi pa drugo. Zaradi tega bomo v nedeljo volili može, ki jim je mar za našo usodo in za napredek tako Slovencev kot Italijanov, Radi bi še vedeli, zakaj je avtobusno podjetje «La Car-sica« ukinilo popoldansko vožnjo (ob J6.20) v našo vas. Ali sme tako samovoljno spreminjati vozni red? L ONJER Spet se oglašamo zaradi ceste ki vodi skozi vas. Polovico ceste, ki spada pod u-pravo enega delovodje, so popravili, drugo pa, ki je danes v že zelo slabem stanju, pa nikakor nočejo popraviti. Nujno bi bilo potrebno tudi asfaltiranje Gornjega Korta, kajti če pade le malo dežja, se ves tlak spremeni v blatno zemljo, polno mlak. Tudi pot v Staje je v obupnem stanju. Po njej se vali kamenje, tako da je zelo nevarna, predvsem za vožnjo z motornimi kolesi. Se pred prvimi volitvami so obljubljali, da bodo pot popravili, in sicer tako, da jo bodo tlakovali z granitnimi kockami. Tod® volitve so šle mimo, potem so bile druge in tretje, teda pot je še vedno taka kot je bila, oziroma še slabša. Ali bomo morali še dolgo čakati, d* bo ob prvih volitvah dana obljuba izpolnjena? Pa še eno obljubo moramo omeniti. Ze večkrat so nam za. gotovih, da bomo v vasi dobili javno pralnico, ki si jo naše žene tako želijo. Mnoge se namreč preživljajo prav s pranjem perila in bi jim bila večja pralnica zelo dobrodošla. V sosedni dolinski občini ima takorekoč vsaka vas svojo pralnico, v Boljuncu imajo celo dve! Ali bi gradnja pralnice res pomenila tako veliko o. bremenitev za tržaški občinski proračun, da je nočejo zgraditi? Menimo, da pri tem ne gre toliko za vprašanje denar ja kot za absolutno nerazumevanje ljudi, ki gospodujejo na občini, za naše male probleme VELIK! REPEN Na tepentaborskem županstvu »ta že nekaj časa dva uradnika davčnega tehničnega orada, ki urejata listine in klasificirata stavbe. Omenjeni urad je namreč pozval vse hišne lastnike, da uredijo listine in poskrbijo za klasifikacijo hiš, ker je to v njihovem Ustnem interesu. Na županstvu, kjer omenjena uridmka poslujeta vsak drugi dan med 8. in 14. uro vsamo še do vključno 21. maja), p* se je doslej zglasilo le malo hišnih lastnikov, ker menijo da se za pozivom tehničnega urada kdo ve kaj skriva. Res je, da bo klasifikacija hiš vplivala na odmero davkov, toda res ja tudi, da je sedaj čas, da se hišni lastnik pomenijo s predstav-riki tehničnega urada in to vprašanje uredijo. Naj ljudje nikar ne mislijo, da če se na županstvu ne bodo zglasili, da bo ostalo vse po starem. Razlika bo samo ta, da bodo nekega dne dobili davke na osnovi klasifikacije, ki jo bo davčni urad sam določil brez predhodnega pomenka s hišnimi Ustniki, k j se sedaj nočejo pobrigati, da zadevo razčistijo. Potem pa bo seveda tudi zaman jokanje in tarnanje, kajti dejali jim bodo, da so imeli časa dovolj, da svoje rrči uredijo. OmetJena uradnika pa i-mata (udi dolžnost, da popravita vse morebitne napake, ki ;zhajajo iz listin in jih dopolnita, če je potrebno. To je važno zlasti pri morebitnih prodajah hiš ali pa pri razdelitvi zaradi oporoke jtrt. Lahko to vej rečemo, da je v in-ieresu vseh vaščanov — hišnih lastnikov, da gredo na župans*vo in se z uslužbenci davčnega tehničnega urada o vseh teh vprašanjih pomenijo. Včeraj je v našj vasi praznoval svoj 88, rojstni dan gostilničar Ivan Škabar, ki je poleg prav toliko let stare Tine Škabar najstarejši občan repentaborske občine. Želimo mu vse naiboijše in mu kličemo še n« mnoga leta! 1 Na pašo (Foto Magajna) IIIIIIIIIIIIIIII||||||l||||||||||||||||lliail|l||1l||||llllvv|l,,,a,,v||llll||a|||V|||t|t|||||||v||||||||||f||||||1|v|| Kje je 7 mili za popravilo O barkovljanski Ulici Boveto je bilo že mnogo pisanja in intervencij, da bi se končno uredila. Saj je škandal, da je ulica, po kateri mora dnevno na stotine ljudi, ob nalivih in deževnem vremenu podobni potoku in ne prometni cesti in kjer moraš vedno paziti, da si ne polomiš nog, ko greš po njej. Po raznih informacijah bi se dalo pričeti s popravilom te ceste takoj prve dni januarja t. L, saj so bile urejene vse formalnosti s strani pristojnih oblasti in tudi urad za izvršitev teh del je že razpolagal z vsoto 7,200.000 lir, da prične po novem letu z deli. Nenadoma pa se je našel nekdo pri tem uradu, ki je disponiral ta denar drugam in Ulica Boveto čaka milostno, da pride na vrsto, če bi stanoval v tej ulici gospod šej kakega mestnega urada, bi bila verjetno cesta že zdavnaj urejena, kakor je bilo drugod. Ko je bila pred približno dvema mesecema sprejeta delegacija pri g. dr. Caponu na prefekturi in ki mu je prikazala to stanje, je dr. Capon obljubil, da bo storil vse, da se zadeva čimprej reši, ker se bo zanimal za zadevo. Do danes je ostalo še vse pri starem in cesta je vsak dan v slabšem stanju. Ce se tudi z našim denarjem trošijo milijarde za volilno propagando, ali se ne bi mogoče spet našlo tistih 7 milijonov, ki so bili že namenjeni za to popravilo? Pristojne oblasti rotimo, da nemudoma dajo nalog, da se škandalozno stanje U-lice Boveto uredi! EDEN OD PRIZADETIH SESLJAN Kot smo zvedeli, je devinski knez brezplačno odstopil ustanovi za turizem zemljišče nad morjem blizu spomenika padlim iz prve svetovne vojne (južno od odcep-ka ceste k morju), kjer namerava ta ustanova zgraditi (iom za tujce. Take domove, p. premljene s čitalnico, knjižnico, barom in kar je še treba za družabno življenje, imajo vsi pomembnejši turistični kraji. To namero, ki je za razvoj našega tujskega prometa zelo važna ,moramo le pozdraviti in želeti, da bi jo čimprej u-resničili- Bolj primerne, romantične in privlačne točke, ki je nalašč za take namene, ne najdete zlepa. Gre še za vprašanje stavbe, ali bolje rečeno, če bo ta odgovarjala temu namenu. Za to morajo biti zadostna denarna sredstva. Ne vemo, če ta ustanova z denarjem razpolaga. Baje ima tudi ona poseben sklad SELAD, ni pa znano, če ta sredstva zadoščajo. Smo tudi mnenja, da naj bi se posvetila posebna pozornost slogu in notranji ureditvi stavbe. Sicer smo prepr,čani, da se u- stanova za turizem tega zaveda m se bo nedvomno držala načela, da je treba zgradbi ali nekaj vrednega ali pa ni- česgr. Ta stavba bi prešla v občinsko lastnino. Tudi zaradi tega ni to, kar pišemo, brez pomena. Sicer pa bi bilo za enkrat preuranjeno kaj več govoriti o tem, ker ni še stavba niti v povojih. Za letošnjo kopalno sezono je že veliko zanimanje. Gostinci ai prizadevajo, kako bi se nanjo čim bolje pripravili, tujci pa bi si radi zagotovili sobe, kolonije, prostore za letovanje. Posebno je nag kraj pogodu Avstrijcem. Ti menijo, da bo letošnje poletje ugodno, se pravi — vroče. Ce bo tako, kot je bilo prejšnjo nedeljo (ob obali nad 30 stopinj C), bo le malo prehudo. Tega si pa ne želimo. PARRICE Ob avtomobilski cesti in na Hudem letu imamo naše najlepše travnike, ki pa so se v zadnjih letih močno priljubili tudi Tržačanom. Tako vidimo sedaj že nekaj nedelj in praznikov na naših travnikih polno avtomobilov, po travi so razgrnjene odeje, na katerih cele družine južinajo, drugod vidimo spet skupine fantov, ki brcajo žogo, itd. Posledice so za nas seveda zelo neugodne. Trava je poteptana, po travnu kih je polno papirja in drugih odpadkov, ki ostanejo od južine, večkrat najdemo tudi velike kamne, ki služijo tržaškim izletnikom za sedeže. Privlečejo jih z roba ceste, ko pa odhajajo, jim še na misel ne pride, da bi jih odnesli spet nazaj. Kot vidimo torej, imamo samo škodo in odvečno delo. In to se dogaja prav ob nedeljah, ko kmet počiva. Ce bi hotel svoje travnike očuvati, tedaj mu ne bi preostalo drugega kot da vso nedeljo odganja iz. letnike. Menimo, da bi bilo treba temu napraviti konec. Poskrbeti bi bilo treba, da bi lovski čuvaji ir. člani gozdne policije na svojih rednih obhodih tu pa tam povprašali Izletnike, če imajo dovoljenje lastnika, da lahko «tjoorijoa na njegovem travniku. Mi nimamo nič proti izletnikom, toda tudi oni morajo razumeti, da nam s svojim počttjcm delajo škodo. Potem naj omenimo še vprašanje trganja rož. Lani, ko so časopisi pisali, da je izšel nov zakon, po katerem je prepovedano trgati določeno cvetje, in da bodo kršilci tega zakona kaznovani, se je trganje rož še precej omejilo. Letos pa so ljudje, predvsem tržašfcj izletniki, na ta zakon spet pozabili In ob nedeljah spet trgajo kot za stavo. Narcis skoraj ni več in tudi druge rože, ki so zaščitene, vedno bolj izginjajo. Tudi v tem primeru bi morala intervenirati gozdna policija in kršilcem zakona naložiti globo, kajti le na ta način bomo ohranili naše kraško cvitje. KRIŽANKA W 33 M sr s« 66 67 35 do 99 7? 83 94 s da 07 84 79 76 10 69 24 ““ as so 8o se 1 s? Sl 70 65 75 Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. otočje v E-gejskem morju; 8. samoglasnik; 12. menica s tujo valuto; 18. premagam; 19. travniška rastlinica z belim cvetom; 21. pripravljen; 22. s pasom obdani; 23. drag kamen; 24, obžalovanje; 26. tovarna čokolade v Hočah pri Mariboru; 27. negotov; 30. statistična akcija; 32. okrajšava za valutno enoto; 33. vas pod Krimom; 35. ne onesnažim, ne naoljim (dve besedi); 36. srednjeveška nravna verska igra; 38. skrhan; 40. merska enota za tekočine; 41 božjast; 42. vnema, zagon; 44. okrajšava za tovariš; 45. poni-kva; 46. lučaj; 47. stara denarna enota; 49. pevski glas; 51. krsta; 55. šahovski izraz; 57. ljubek, vabljiv; 58. pristanišče v Cmi gori; 60. nasilni odvzemi; gl. usmeritev nazaj; 63. trohljiv; 65. naveličan; 66. ponižan v službi; 69. mrčes, neprijetna nadloga; 71. egipčanski sončni bog; 72. žensko i-me; 73. siten, nasitljiv; 74. sramotno se prilizujoč; 76. stanovanjski prostor; 78. reka v Angliji; 79. kositer; 80. reka v Zadnji Indiji; 82. računska o-snova; 84. japonski denar (množ.); 85. zakurjen, zažgan; 86. natura; 87. junak; 88. nevarna krvna bolezen. NAVPIČNO; 1. združitev; 2 pravoslavni duhovnik; 3. mesto v severni Afriki; 4. plemenski; 5. Pregljeva povest; 6. razstrelivo; 7. posnemalec; 8. zalučam; 9. deželica v Arabiji; 10. velika posoda; 11. o-krajšava za Anton; 13. števnik; 14. naselje; 15. ukazi turškega sultana; 16. točka na nebu; 17. pristanišče v Turčiji; 20. nesi-guren v hoji, netrden; 24. ka-rcnik; 25. vztrajno nagovarjam; 28. mesto v ZSSR; 29. nemški spolnik; 30. kar se za-c-rje; 31. drugače, po navadi; 34. neoblečeni; 36. Masseneto va opera; 37. pripadnik mongolske rase; 39. v starogrški mitologiji bog gozdov; 41. plitva, široka posoda; 43. trvjg; 45. uri ognju pripravljen; 48. trgovski popust; 49. kemična pr. vina; 50. nevarna bolezen; 52. ptica; 53. grška pokrajina; 54. snevi, ki vzdržujejo obnovo in rast telesa (dvoj.); 56. čvrst, neomajen; 57. industrijski kraj v okolici Gorice; 58. utrip žile; 59. obrit, gladko posnet; 62. neveljaven, kakor da ne bi bil storjen; 63. cesta, steza; 64. trdno spojene: 66. blagovni vzorec; 67. stara Ljubljana; 68. madžarsko moško ime; 69. veleum; 70. ne znam; 74. ime znamenitega slovenskega baletnega plesalca Mlakarja; 75. perje pri repi, pesi itd. (množ.); 77. oče; 79. gora v Srbiji; tudi vrsta hrasta; 81. napravi, stori (v narečju); 83. vzklik bolečine; 84. oblika pomožnega glagola. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. mlekovec, k. Benečani, J5. len, IS. potop-Ijenec, 20. Nil, 21. atol, 23. napajalen, 24. tako, 25. tolar, 27. telurij, 28. sinov, 29. enoten, 31. ribič, 32. kopati, 33. »ep, 34. Cid, 36. čin, 37. bol, 38. sit, 39 pičel, 41. tekst, 43. zatekel, 94. zalotim, 46. Davos, 48. merim, 50. kov, 52. ter, 53. pav, 55 cic, 56. Kog, 58. anilin, 60. n kav, 62. kitare, 64. poziv, 65, Saratov, 67. Jazon, 68. epik. 69 samodejen, 71. Lado, 72. lej, 73. monokularen, 75. lev, 76. acetilen, 77. karavana. NAVPIČNO: 1. mlatev, t. l.etonec, 3. enolog, 4. op., 5. »on, 6. etat, 7. coper, 8. belič, S Enej, 10. Nen, U. ec, 12. ananas, 13. nikotin, 14. ilovit, 17 Palic, 18. ljubim, 19■ jarin, 22. lat, 24. tip, 26. recitativ, 28. solsticij, 30. ničeven, 32. kokorik, 35. dekor, 37. belec, 36 Pad, 40. les, 41. tam, 42. tim, 45. konopec, 47. kakadu, 49. soroden, 50. kapela, 51. vizije, 53. porok, 54. vatel, 56. kazala, 57. Genova, 65. sane, 66. vera, 69. sol, 70. Ner, 73. mi, 74. na. mm TAKO JE HZtPGnVIL ) (TODA V KAJ To Kot Bom hapda-j) r \. po > eoKt Kl/tiKU ,AU PA t/flS HAPOLNIM V4 S.VINCEM > M£QTB.M qb VHODU I/ 'ZAPORE KO SEM DANES O«/- jCA&T Ml > s*/?L Z40ORČ seM SbA i/AS IZGUBIL. zlpIo je dejal župan Furlan Devirsko-nabrežinski občinski svet je sinoči po daljšem razpravljanju izglasoval naslednjo resolucijo: Občinski svet občine Devin-Nabrežma, zbiun na izredni seji ilne 17. V. 1958, potem Ko je zvedel za ukrep general, nega vludnega komisarja, s katerim je ta prepovedal enemu od slivenskih kandidatov za poslansko zbornico volilno zbo. rovanje z govorom v sloven-ičini, m to z motivacijo, da bi to na osrednjem mestnem trgu tliazza delVUnita* utegnilo sprožiti dejanje, ki bi ogrozilo javni red in mir; potem ko je ugotovil, da predstavlja ta ukrep neodpust-ijivo in nerazumljivo jpopušča. nje generalnega vladnega komisarja skrajno negativnim in škodljivim tendencam določenih nacionalno prenapetih političnih skupin in osebnosti, ki hočejo s pomočjo sicer preživelih nacionalističnih fraz in gesel v tako delikatnem trenutku kot je čas prea volitvami, znova podnetiti nacionalistične strasti in mržnjo, s prozornim namenom, da tako odvrnejo pozornost volivcev od ostalih zelo važnih in življenjsko pomembnih vprašanj, doslej nerešenih ali celo ne-načetih prav po zaslugi tukajšnjih predstavnikov vladne stranke■ Stečajna razprava podjetja Giuliani Kriškim kmetovalcem niso povrnili škode Pri gradnji ce*te »o jim poškodovali vinograde, ledaj pa jim nočejo priznati terjatev v stečaju Pred dvema letoma so za- škodi, predvsem ker ni hotelo čeli dela z minami za razširitev obmorske ceste, kar je seveda povzročilo precejšnjo škodo vinogradom kriških kmetov. Skoda je bila dvojna, ker so bila dela tik pred trgatvijo: kamenje je namreč uničilo precej trt, in kar je najslabše tudi pridelek, ki je bil že tako pičel zaradi neurja in slabega vremena. Delo za razširitev državne ceste št. 14 je državna ustanova za vzdrževanje cest poverila, vsaj na odseku med 142. in 144. km, podjetju Gio-vannija Giulianija iz Ul. Loc-chi,1 po končanih delih je ANAS res: povabilo vse prizadete, da bi ; predložili ocenitev škode, to je tako imenovani »ricor-so ad opponendum*, a podjetje se za zadevo ni hotelo zanimati. Obupani kmetje so se obrnili 7.11, lani z vlogo na generalnega vladnega komisarja in tudi na pokrajinski svet, s čimer so dosegli le obljubo vodje podjetja inž. Gapdolfa, da bodo uredili spoj na prijateljski način, kot so ga uredila druga podjetja, ki so imela dela na isti cesti. Obljubo je potrdilo tudi podjetje, a vseeno ni nihče storil ničesar, še posebno ker je gradbeno podjetje 6. februarja letos napovedalo stečaj. Seveda so kmetje popravili povzročeno škodo na lastne stroške, a so upali, da jim bo podjetje stroške povrnilo. Toda zmotili so se. Povzročena škoda ni tako majhna, da bi se lahko kmetje odpovedali izplačilu. Oškodovanih je namreč okoli 26 kmetov, katerih odškodnina bi močala iti od 19.000 pa do milijonske vsote. Kmetje so napravili pravočasno vse potrebne korake, a niso našli u-godnega odziva podjetja, ki je škodo, čeprav nehote povzročilo. In sedaj nimajo o-škodovanci v rokah nobenega uradnega akta o povzročeni podjetje pristati na sporazumno ocenitev škode v prisotnosti predstavnikov obeh prizadetih strank. Pomanjkanje takega dokumenta je tudi pripomoglo, da je stečajni sodnik včeraj med stečajno razpravo za določevanje pasiva bivšega gradbenega podjetja, zavrnil vloge kriških kmetov. Omeniti moramo, da je deficit podjetja približno 136.000.000 lir. Kaj pa sedaj? Drugega ni, kot čakati na ugotovitev dokončne pasive. Sele potem se lahko sproži priziv. S kakšnim uspehom, pa ni znano. Ena rešitev bi bila, vendar tudi ta ni gotova. Po navadi država ali ANAS izplača zadnji o-brok šele po kolavdaciji del in po prijavi škode. Govori se, da je ta obrok precej stotin milijonov. Ce je to res, potem bi morali kmetom povrniti najprej škodo in preostalo vsoto priložiti stečajni masi. Nekateri namreč trde, da bo šel celotni obrok v stečajno maso. Precej nerazumljivo in graje vredno pa je čudno obnašanje odgovornih oseb pri podjetju, da niso hoteli sporazumno rešiti spor in izplačati oškodovanim, kar jim je pritikalo. Dejstvo je namreč, da mora vsako gradbeno podjetje biti zavarovano proti morebitni škodi, ki jo povzroči med delom. Podjetje »Giuliani* morda ni bilo zavarovano? In če je bilo, zakaj se je o-tepalo odgovornosti? So vprašanja, ki zahtevajo * odgovor, predvsem ker je tu skupina o-škodovancev, ki ne more in ne sme nositi na lastnih ramenih vso težo škode. Oni so namreč odvisni od pridelka in če je ta pičel zaradi neurja in zaradi del pri razširitvi ceste, je dolžnost oblasti, da jim nudijo vso potrebno pomoč in da preskrbi izplačilo tistega, do česar imajo brez dvoma pravico, potem ko je nadalje ugotovil, da bi take uusluges zna nim nepomirljivim nasprotnikom resničnega demokratičnega razvoja republike iskrenega izvajanja ustavnih načel ter blaginje skupnosti in posameznikov, vse to dokončno kompromitirale, ustvarjajoč tako nove pogoje za nasilje ter neenakopravnost sklene, da s tega mesta najostreje obsodi ter protestira proti o-menjenemu ukrepu generalne, ga vluanega komisarja, tembolj kei je ta ukrep: 1. v očitnem nasprotju s členoma 3 in 6. republiške u-stave, ki pravita prvi da so vsi, državljani družbeno enakovredni in pred zakonom e-naki, ne glede na spol, raso, jezik, veroizpoved, politično mnenje ter osebne oziroma socialne pogoje, drugi pa, da republika s posebnimi predpisi varuje jezikovne manjšine. 2. ke.r nasprotuje volilnemu zakonu ki zagotavlja kandidatu nemoteno izvajanje volilne propagande 3. ker postavlja skupino državljanov, pripadnikov slovenske narodne manjšine, na stopnjo drugorazrednih državljanov, kar je v najbolj grobem nasprotju z listino o človečanskih pravicah, ki so jo podpisali tudi predstavniki Italije. 4. ker bi tak precedens zagotovo ustvaril osnovo za vrsto nadaljnjih podobnih poizkusov, naperjenih proti najosnovnejšim interesom tukajšnjega slovenskega Življa, kar bi vse doslej vložene napore, da pmde med obema tu živečima narodnostima do trajnega pomtrjenja in prijateljskega sodelovanja izpostavilo ne. varnosti uničenja, s čimer bi bil bistveno prizadet demokratični prestiž italijanske republike. kakor tudi nevarno o-grožen njen nadaljnji demokratični razvoj, * * * Sejo je otvoril župan tov. Dušan Furlan, ki je najprej izrazil svoje obžalovanje, da mora upravni odbor sklicevati izredne seje občinskega sveta zato, da na njih — na-niestp da bi usmeril vse napore za blagor občine in občanov — razpravlja o vprašanjih, ki bi morala že zdavnaj zginiti z dnevnega reda. V dvajsetem stoletju, je nadaljeval župan, je preživelo, skorajda smešno govoriti o načelu enakopravnosti, a na žalost je treba ugotoviti dejstvo, da so še ljudje, ki se zaganjajo proti drugim samo zato, ker govorijo drug jezik. Zato pu me je toliko bolj začudil ukrep vladnega komisarja, kajti vprašanje jezika ne more in ne sme v današnjem civiliziranem svetu predstavljati niti «grožnje» niti «žalitve», pa tudi javni red ne bi bil ogrožen, če bi se zavedali, da imajo vsi ljudje na svetu svoje pravice. Ukrep vladnega komisarja je prizadel tudi našo občino, je nadaljeval župan, kajti v njenem območju živi mešano prebivalstvo, italijanske in slovenske narodnosti, ki se čuti zaradi tega užaljeno. Moja osebna želja je, da bi odnose med obema skupinama izboljšali na osnovi medsebojnega spoštovanja in v okviru mirnega sožitja, kajti naša prva naloga je, da se kot ljudje med seboj razumemo in delamo za skupni na-piedek. Zato je krivično postavljati ljudi, je zaključil župan, v manjvreden položaj samo zato ker govorijo drug jezik in prav zaradi tega moramo obsoditi ukrep vladnega komi-arja, ker je za nas nesprejemljiv, ker krši ustavo in ker nas žali. Zatem je tov. Furlan prebral resolucijo, ki jo je predložil občinski odbor. Zdelo se je, da se bo izredna seja omejila na kratko diskusijo, vendar je svetovalec Sguerzi poskrbel za nelju- bo presenečenje. Prebral je namreč izjavo (za katero j® pa seji dejal, da so mu jo napravili «tam», kajti ce bi jo on sestavil, bi bila drugačna), v kateri napada komuniste, ceš da so izzvali provokacijo samo zato, da bi lovili-slovenske glasove ter se na žaljiv način izražal o drugih strankah. Njegova izvajanja, vsekakor ukazana od zgoraj, so naletela na takojšnjo reakcijo. Prvi ga je napadel svetovalec Ado Vižintin, ki je dejal, da mora odgovoriti v • i-menu vseh tistih, ki so se borili proti fašizmu, ki so padli za svobodo v svetu, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Poudaril je, da svetovalec Sguerzi nima pravice govoriti v imenu vseh demokratičnih Italijanov, kajti mnogo je Italijanov, ki se s Palamarovim dekretom in njegovo izjavo ne strinjajo in ga obsojajo. Nato je ostro kritiziral ukrep vladnega komisarja ter predlagal, da se pošljejo protestne brzojavke tudi predsedniku republike, notranjemu ministru ter mešani komisiji, ki urejuje vprašanja v zvezi z izvajanjem londonskega sporazuma. Svetovalec Oliva pa je pozval tržaške šoviniste, da pridejo na eno od sej devinsko -nabrežinskega občinskega sveta, da bodo spoznali, kaj pomeni civilizacija. Nikjer ni rečeno, da morajo slovenski svetovalci govoriti italijansko, je dejal svetovalec Oliva, a vendar se to dosledno izvaja, tudi v primeru, ko je na seji prisoten samo en svetovalec italijanske narodnosti. Tudi odbornik Markovič je ostro kritiziral Palamarovo prepoved ter dejal, da je sramota za vladne predstavnike, če ne morejo vzdržati reda. Toda s takimi prepovedmi, je poudaril odbornik Markovič, se namesto red ustvarja nered, ki ga povzročata sovraštvo in šovinizem. Končno je spregovoril še odbornik Drago Legiša, ki je o-smešil razloge, s katerimi je vladni komisar prepovedal slovenski govor na Velikem trgu, potem pa je povzel besedo župan, ki je izrazil obžalovanje, da se je razprava prenesla na politično oziroma strankarsko področje. Poudaril je, da je temu kriva izjava svetovalca Sguerzija, kajti namen odbo- nobenega strankarskega vprašanja, temveč obravnava izključno le načelo enakopravnosti, ki je bilo kršeno. Potem je dal na glasovanje resolucijo, za katero so glasovali vsi svetovalci Liste občinske enotnosti ter svetovalec Cima-dor. Unione dem. Italiani), proti pa je glasoval svetovalec Sguerzi, ki je na seji moral odigrati nič kaj zavidanja vredno vlogo. * ** Tudi društvo »PRAVNIK* je razpravljalo o krivičnem u-krepu dr. Palamare in sprejelo naslednji sklep: Društvo sPRAVNIKi, v Trstu je proučilo ukrep vladnega generalnega komisarja z dne Ib maja 1958, s katerim je prepovedal volilno zborovanje na Trgu Unita d’ltalia v Trstu samo zato ker bi moral po programu zborovanja spregovorit; govornik v slovenskem jeziku. Ugotavlja. Ja ta ukrep ne glede na dolžno disciplino volilne kampanje žali državljane slovenske narodnosti tržaškega ozemlja, ker jih ponižuje v drugovrstne državljane v nasprotju z načeli ustanovne listine Združenih narodov m ustave italijanske republike, ki ne glede na jezik in na politično prepričanje obve. z uje republiko, da ščiti s posebnim, normami jezikovne manjšine. Poudarja, da je s tem ukrepom generalni komisar, ki predstavlja na tem ozemlju italijansko vlado, poleg tega v tem svojstvu dokazal, da ne upošteva določb spomenice o soglasju z dne 5. oktobra 1954 in priloženega posebnega statuta, ki obvezujejo italijansko vlado, da zagotovi sloveti, skim prebivalcem lego nzem Ija enakopravnost z drugim \ državljani, bodisi gleue političnih in državljanskih pravic bodisi glede uporabe njihovega jezika. Društvo sPRAVNlKs je sklenilo, da bo opozorilo javno mnenje na omenjeni ukrep vladnega generalnega komisarja, ki ga je sprejel z odkritim preziranjem vseh orne. njenih norm in brez vsakega opravičila o zatrjevani nujni m resni potrebi javne varnosti, saj je razpolagal s potrebnimi sredstvi in časom za zagotovitev izvajanja omenjenih osnovnih pravic, ki gredo slovenskemu prebivalstvu tega Včeraj zvečer smo v izvedbi SNG gledali Marcela Pagnola komedijo »Topaze«. Grenka komedija je bilo o tem delu napisano preteklo nedeljo v našem listu. V smehu, s katerim gledalec spremlja dogajanje na odru, je zares ves čas —* in proti koncu tem bolj — nekaj grenkega. Človek si želi, da bi Topazove ugotovitve le ne bile tako zelo resnične, kajti če so resnične, potem so za ljudi porazne. Kot režiser dela se nam je predstavil mladi gost Žarko Petan. Njegova režija ter svojevrstni kostumi so postavili delo v neko izvenčasnost in izvenkrajevnost. S tem se je režiser tudi izognil temu, da bi komedijo gledali zgolj kot francosko komedijo in bi zato zahtevali od igralcev neke sfrancoskes igre. Igralsko je predstava dobro nad povprečjem, kar je zlasti zasluga Jožka Lukeša kot nosilca glavne vloge ter Mire Sardočeve.Mo-desta Sancina in Rada Nakr-sta. Pa tudi vsi ostali so postavili na oder zelo dobro izdelane like. Nastopili so še Bogdana Bratuževa, Stane Raztresen, Edvard Martinuzzi, Stane Starešinič, Justo Košuta, Julij Guštin, Angelca Ca-harija, Nerina Drašič in Dušan Jazbec. Prof. Ivan Savli je delo dobro prevedel in našel zelo posrečene rešitve nekaterih zapletenih mest. Odobravanje občinstva je bilo zelo spontano in prepričljivo. Delo bo imelo tudi za naprej gotovo zelo hvaležno občinstvo. Lepo uspel literarni večer Včeraj je priredilo Društvo slovenskih srednješolcev v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma literarni večer, na katerem so nastopili najboljši mladi književniki iz Slovenije. Večer je zelo dobro uspel in bomo poročali o njem v naši prihodnji številki. Hudo ranjen Dolinčan zaradi karambola V Ul. Flavia prav pri kinu «Lumiere», jtjer je bilo do sedaj že precej nesreč, se je pripetil tudi včeraj zvečer hud karambol, zaradi katerega je življenje komaj 21 let starega študenta Boža Strajna iz Doline v nevarnosti. Fanta *o mo- rali namreč sprejeti zaradi u-darca na glavi na nevrološkem oddelku. Ker fe bil skoraj v agoniji, so si zdravniki pridržali prognozo. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je .Strajn vozil s svojo lambreto proti mestnemu središču. Ravno v tistem tri: nutku je namreč privozil z nasprotne strani 58-letni Antonio Stasi iz Ul. Canova, ki je zavijal z avtom na levo. Več ur nezavesten v avtu v bolnišnic pa je umrl Med rednim obhodom sta dva agenta prometne policija opazila poroči med petkom in soboto nedaleč oa Devina stavljen avto. Na zadnjih sedežih je ležal šofer v popolni nezavesti. Lastnika avta. ki sc ga identificirali za 59-letnega Vittoria R oso iz Ul. Limita-nea. so kmaiu po odkritju odpeljali v bolnišnico, kjer je nekaj ur kasneje umri. SNG v TRSTU DAN5S 18. maja 1958 ob !7. uri v dvorani na stadionu « Prvi maj», Vrdelska cesta 7 MARCEL PAGNOL TOPAZE Komedija v štirih dejanjih Prevedel prof. IVAN SAVLI Režiser: ŽARKO PETAN, kot gost Scenograf: arh. MIRKO LIPUŽIC Kostumi: ALENKA BARTL-SERŠA Ples: ADRIJAN VILLES V torek 20. t.m. ob 21. uri v kino dvorani v Skednju TOPAZE Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Usodna zastrupitev V jutranj:h urah je na zdravniškem oddelku, kamor so jo zaradi zastrupitve s plinom sprejeli 12. t. m., umrla 86-letna Anto 'ietta Sbona vd. Macor iz Ul. Torrebiancif 18. Padec po stopnicah S prognozo okrevanja v 3G dneh so morali včeraj sprejeti na ortopedskem oddelku Marija Mairardija iz Ul. del Vento. Mainrrdi, ki ima zlomljeno nadlahtnico, je predvčerajšnjim zvečer med povratkom domov padel po stopnicah. ( olepaliŽčaJ TEATRO NUOVO Danes ob 17.30: Goldoni: «Mirandoliiia». Zadnja predstava gledališke skupine Baseg* gio. GLASBENA MATICA TRST Danes 18. t. m. ob 17. uri v dvorani v Bo,juncu JAVEN NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE Vljudno vabljeni. A D I O PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO) Z zborovanja PSI v petek na Trgu Unita ra je bil, da se ne dotakne ozemlja. HUM ................................................................................... uradnica Renata Maietti I RAZNA OBVKBTiLA J TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR* - TRST Danes 18. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11, običajni sestanek od 10. do 12. ure. Sestanek je obvezen za vse člane, ki bodo razstavljali. OD VČERAJ DO DANES [»A KO VI im PKISPKVKlJ Ob četrti obletnici smrti Željka Milkoviča iz Gropade daruje družina Milkovič 1.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ni-neta Nardina daruje V. Starc 2.000 lir za Dijaško Matico, V spomin pok. Nineia Nardina daruje diružlna Prinčič iz Barko-velj 1000 lir za Dijaško Matico. «»------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. maja se je rodilo v Tistu 16 otrok, umrlo je 11 oseb, porok* ni bik) nobene. UMRLI SO: 67-l«tna Antonia Molteni por. Pagamuzzi, 80-letna Marija Pucelj, 2-letna Grazia Palcich, 91-letna Marija Skoda, 72-letni Giuseppe Salari, 75-letna Maria Frontah vd, Montbugnoli, 86-let.na Antonie« a Sbonna vd. Macor, 77-letna Polissena Alace-vioh vd. Tecilazich, 54-letni Stanislav Dresi, 52-letna Giuseppina Zokll por. Zupin, 57-letnj Ciro Cort ese. OKLICI: mizar Carlo Moratto in šivilja Marcella Rosar, strugar Marino Lazzar In Šivilja Marja Stergar, stavbenik Darlo Pu-nnaru m goapodmja Vilma Trep- po, bančnj uradnik dr. Francesco Morsillo in profesorica Mirella Rocco, električar Graziano Govor, oin In gospodinja Bianca Carini, občinski uslužbenec Fioravante Stereo iti gospodinja Antonia Tremul, mehanik Mario Maraspi-ni in gospodinja Andreina Babič, težak Rodolfo Sussich in gospodinja Justina Razdevšek, pomorski natakar Francesco Gabas in gospodinja Anna Maria Sbaizze-ro, geometer Sergio Solda in profesorica dr Antonella Antonini, mehanik Vittorio Berear in prodajalka Karla Malalan, pomorščak Angelo Cester in gospodinja Santa Faliconetti, uradnik Eabio Zlani in gospodinja Anna Maria Frison, pomorski kapitan Ivan Vidmar in gospodinja Silvana Zupančič, točaj Bemito Aurelio in gospodinja Alma Franza, delavec Giovanni Galeotti in gospodinja Luigiia Cesoutti, zdravnik Pletro Pavoni in učiteljica Teresa Stal-lone, pravnik Antonio Peinkhofer in učiteljica Biancamaria Sutto-ra, industrijski izvedenec Pio Schlavone In uradnica Marisa Glorgetti, mehanik šofer Guido Drascich in gospodinja Ltliana Zulini, slikar Renato Flego In fotografka Valeria Min en, električar Ferrucclo Umek in gospodinja Giuseppina Petronio, industrijski izvedenec Vincenzo Sori-ni in uradnica Elsa Gal, meha. nik Luclano Castellani in gospodinja Edda Robusa, uradnik Fran-cesco Zieger kn gospodinja Silvan* Pav*lč, trgovec Giorgio Ber. nardetlo in gospodinja Maria Su-smo, monter Livio Gulil in gospodinja Laura Danieli, uradnik Luigi Umberto Monteduro in gospodinja Vincenza Antonia Lucre-zio, agent javne varnosti Cirino Di Maria in gospodinja Rosa Isgro, zidar Danilo Martini in gospodinja Olivetta Miartinis, Industrijski izvedenec Elio Sutto In uradnica Ainma Rollo, inženir Bonaventura Foretich Tn učiteljica Vanda Ragher, pomorščak Ccrnelio Giuseppe Bisiani in gospodinja Maria Otimpia Balzano, uradnik Giulio Mase in gospodinja Maria Galata, tesar Luciano Furlani in prodajalka Anna Gior-gi, uradnik Umberto Marzari In šivilja Regina Roson, uradnik Claudio Bailarin in uradnica Lu-c.ana Rebetti, uradnik Rodolfo Pick in gospodinja Fulvia Cioc-colanti, agent civilne policije Mario Dudi ne in prodajalka Maria Garbin, slaščičar Benito Stasi In gospodinja Edda Seriani, uradnik Giuseppe Castagnaro in gospodinja Carla .Pancami, doktor kemije Guido Strani In gospodinja Mirella Zez, finančni straž-nik Giuseppe Capilli in šivilja Li1 ura Bertuzzi, uradnik Giuseppe Arancio in gospodinja Teresa Plazzolla, profesor Costantino Ro-seti in gospodinja Silvia Donda, uradnik Dino Carlin in gospodinja Carla Ribarioh, mehanik Mario Usoo im pletilja Vincenza Ma. latino, zdravnik Sergio Eppinger in medicinska sestra Anne No-wak, trgovec Umberto Samem im šofer Renato Slobez in prodajalka Nives Aoreoli, električni varilec Antonio Zlber im gospodinja Ad-dj Dobrigna, uradnik Giorgio Malalan in gospodinja Anna Maria Avramidis, zidar Paolo Gla-vini in prodajalka Maria Verdnik, težak Raimondo Urgu in delavka Carmela Pistan, agent javne varnosti Antonio Caociato in gospodinja Edda Mlnca, električar Ivan Kovačič in Catharina Agatha Dan Dijke, ladjedelniikl risar Silvio Semez In pletilja Lu-cia Valentich. DOLINA Umrl Je 76-letni Miha Sancin. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju INAM — Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulta 1; Ser. ravallo. Trg Cavana 1. ""d»—*--- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AirAlabarda, Istrska ul. 7; Bar-bo-Carni*l, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Clilno; Miz-zan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12. NEDELJA, lt. maja 195* TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene meiodije; 11.45 Raveti: »Daphmis in Kloe», suita št. 2; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Orkesler Glenm Miller; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Operetna fan. tazija; 16.50 Pianista Sangiorgi in Semprini; 17.00 Fram Detela: »Spominska plošča*; 18.20 Glasbena fantazija; 18.50 Znani tangi; 19.00 Šostakovič: Kvintet za klavir in godalni kvartet op. 57; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Ansambel Borut Lesjak, vmes pojeta: Majda Sepe in Polonca Lesjak; 21.15 Slavni pianisti; 21.30 Narava poje v pesmi; (2.) »Pomladni dež»; 21.45 Moški zbor Slovenske filharmonije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Norrie Paramor; 23.00 Chopinove mazurke. TRST I. 12.00 41. kolesarska dirka po Italiji; 12.10 Orkester Barzizza; 14.30 »El Campanon*; 17.00 Prenos z nogometne tekme; 18.15 Sesti koncert »Agimus*; 19.45 Športna nedelja; 21.00 Koncert jazza. KOPER Poročil* v »lov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: «0 nekaterih problemih hladilnice v Dekanih— Kmetijska zadruga Kojsko, močna gospodarska enota*; 8.30 Jankovičeve vesele skladbe; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Reporterjeve turistične beležke; 10.50 Lahka glasba: 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.15 Prenos RL: 14.15 Tamburaški orkester Matka Siljakoviča; 14.30 So-sedrvi kraji In ljudje; 15.10 Pogovor s poslušalci; 15.15 Glasba po željah; 16.15-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 *a, 292,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19.3G, 22.00. 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Melodije Johanna Straussa; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Parada popevk; 8.45 Mladinska radijska igra — Karel Ca-pek: Poštarska pravljico; 9.20 Slovenske narodne in umetne pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši: Zvezdina smrt; 10.30 Pokaži, kaj znaš; 12.00 Nedeljska revija zabavne glasbe; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.15 Matija" Male-žič: Goriška pomlad; 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Federico Garcia Lorca; 18.30 Ma-1'i koncert pihailn* godbe JLA; 20.00 Variete na valu 327,1 m; 22.15 V plesnem ritmu. TELEVIZIJA 10.15 Oddaja za kmetovalce; 11.45-12.30 41. kolesarska dirka po Italiji; 15.30 41. kolesarska dirka po Italiji; 17.30 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Telematch; 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov; 20.30 Poročila; 20.50 »Caro-stllo*; 21.00 Posebna oddaja kolesarske dirke; 21.15 Tognazzi In Viamello: »Eden, dva, tri*; 22.15 Bellini: »Gusar*. K 1 M O Excelsior. 15.00: »Nedelja je ved- no nedelja*, A. Sordi, V. P* Sica, M. Riva. . Fenice. 15.00: «Divji bes*, P*o> Newman, Lita M.lan. Nazlonale. 16.00; «Fodvig ® * milijard*, F. Arnoul, F brizi, O Hasse. Cinemascope. Eastma ncolor. Grattacielo. 13.30, 17.30, «Deset božjih zapovedi*, C. *>• De Miile. . _ Supercinema. 14.00: »Campinfh Marisa Allasio. — Filodrammatico. 14.30: »Kot a» premakneš te zadenem*, Ra* ■ Ferramacolor. Na odru rev j» »Gremo volit*. Arcofcaleno. 14.00: »Globoke vode*, Alan Ladd, Dianme Foster. Astra Rojan. 14.30: «Mlada ces rica Sissi*, 2. del, R. Schneider. Capitol. 14.30: «Mladi možje*, *■ Corey, A. Cifartello. „ CriMallo. 14.30: »Sajonaca*, » Brando, Miiko Taka. Cinema*-Techn Atabarda. 14.30: «Sajonara», »• Brando, Milko Taka. Cinemašc. Techn. . Aldebaran. 14.00: «Velika Uvezen Elizabete Barrett*, J*™1 fer Jones in J. Gielgud. Ariston. 16.00: »Leva roka H Bogart im G. Tiern*y. Aurora. 15.00: »Obtoževalo* Pjjf ča», T. Povver, C. -aughtcm, » Dietrich. Priporočljivo prt5"-stvovati od začet i. Garibaldi. 14.30: »Zadnja )«»• A. Quir>n, W Conrad. I id pero. 14.30: »Herkulova Silvia Koscina. - Ideale. 14.30: «Tarzan in !«*“£ Ijeni safari«, Gordon Scott, Beatty. - Italia. 14.00: »Usodna žensko*, » Pečk im L. Baeall. _____ Moderno. 14.00: »Orožje sla1J2J St Granger, R Fleming, Wells. Cinemasc. Techn. S. Marco 16.00: »Uboge, lepe*, M. Allasio. R. Salva««. Savona. 1400: »Mlada česan« Sissi*, 2. del R. Schneider. Viale. 14.30: «Na nebu je J*«*’* Claudio Villa. Vitt. Veneto. 15.00: »Tolpa »"ST lov*. C. Gable in Y. De Car ■ Belvedere. 15.00: »Njegova je zahtevala maščevanje*, Hudson. Marconi. 14.00: »Nekaj, kar lja», R. Hudson, D Winter. Massimo. 14.30: «Tajfub nad gasakijem*, J. Marais. Novo cine. 13.30: »Trije md* tirji*, L Turner. wav, Odeon. 14 00: «Osvajalec», J; v*-ne in S. Hayward, Tecbnicm"** ltadio. 14.30: »Sedem morilcev*. tod* MALI OGLASI VESPE, AVTOMOBILE, KOL*J SA in ŠIVALNE STROJ* in rabljene si oglejte brez ^ veznosti, različne nadom*®, dele in razna darila z v*®,« potrebnimi listinami, odpremj najhitreje in daje vsa poitn* pojasnila tvr. Beltram, Trst, Valdirivo 3, tel. 36-991. PRI MAGAZZINI FELIC* ! Trstu, Ul. Carducci 41, *>b\. «bunde» za 2.900 lir, pižame rt 1000 lir, najlonske dežne Plils77j ženske in moške, po 8.900 , hlače, jopiče in obleke po ugodnejših cenah v Trstu. VSAKO DELO sprejme z višjo srednješolsko izobr*1"^ Naslov na upravi lista. ŠIVALNI STROJI SINGER & pclnj 18.000. S pogrezljivim °n jem lepi, na pol novi — Pl0p0[ji, jamstvo — po nizkih cenah. ( Maorom 4, Cosulli, trgovina, 96-925. UGODNA PRILIKA za 0«*“v skuterjev, motorjev, motofTigi po 20.000.—. Kolesa, motor« »Chiorda«, zastopnik Tokic, i" cadante 1, Trst, tel. 38-835. Izreci’ prilika glede’ cene in šrljka, prodaja na težo. «EMPORIO DELLO SCAI ME», Trst, Ul. Mazzini 40. «UNI0N> Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie V TRSTU. UL. GHEGA 8 - L. tel. 27512 - 35939 Prokurator R A VNIK BENETKE ——«» LOTERIJA 2 60 29 14 40 BARI 13 85 33 62 34 CAGLIARI 70 60 3 59 80 FLORENCA 84 13 79 49 72 GENOVA 65 47 11 45 2 MILAN 77 46 45 20 51 NEAPELJ 71 38 11 54 18 PALERMO 61 8 28 54 60 RIM 78 54 71 20 8 TURIN 13 31 60 1 81 Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro tel. 24-245 • Izvaža: KOLESA in ženska, znamke DANIA z vsemi pri«'“u nami 18.000 ^ LAMRRETE, VESPE. MOTORJE, -g AVTOMOBILE, vse ” izredno nizkih cenalL^ ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki i*" gubi naše drage ANGELE LAVRIHA se toplo zihvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru, domači godbi, darovalcem vencev in cvet)*, tov. Grozdani za poslovilne besede ter vsem, ki na katerikoli način počastili spomin pokojnice in spremili na zadnjo pot. Žalujoči Angel, Boži, Mariza, N«vl* In ostali sorodniki, Dolina, 18.V.1958. + Vsem prijateljem in znancem sporočamo **1 • . no vest, da nas je za vedno zapustil naš predrag mož, oče in stari oče ANDREJ KOŽELJ star 71 let Pogreb bo danes, dne 18. t. m. Izpred hiš« ** lo»ti v Sesljanu štev. 27 na domače pokopali50®’ Žalujoča žena Elizabeta, sinovi in Jlt*l'rdl' vnuki ter družine inž. Schart in Bera«* Conakry, Montreal, Npw York, Sesljan, 18.V.1®® i Gor Iško-beneški dnevnik PREDSTAVLJAMO VAM kandidata Viljema Nanuta Iti)?; . kandidat na listi , 'lanske socialistične stran-n« vo^no okrožje Bellu-I.']dem, Gorica tovariš Vi-* Minut je že zelo zgodaj Itnln.? boj za pravice de-, y* ljudi in še posebej za HjJJf* slovenske manjšine v •k' *aridi tvoje zavedno-it iIH« ‘v°ieBi delovanja ga Kot /a^2em preganjati. » p; so Oi premestili H.V*-mont> kjer j* poučeval ,Xa> eno leto. Od tam je kj. ' e*0 odšel v Jugoslavijo, i»»«*v ?* udejstvoval v pro-Tak’n Političnih krožkih. jv7®J Po okupaciji se je na VŽIZV xff1n' fcjer ]e služboval, "ijucil narodnoosvobodilne- iial. *° ®a sestav L* dolenjske grupe. Leta bZ‘? 01 fašisti ujeli in ga u! T*J«« ? zloglasno tabori-Miih 11 ^*r umrlo toliko 13 r* Tam je preživel It dokler ni propad- Italija. Ko se je »«? !? rabska brigada, je odie! na Notranjsko, kjer »51.®° Nemci zajeli in intemi-tei * Dachauu, kjer je prežite v. tneseieu, 0 končani vojni se je vrnil kjer se je takoj v borbo za pravice «jj , tnanjšine in vseh delov-Julija 1947. leta je »e ? ®re^sednifc JJemokratič-Slovencev in pred-le« -i ^ue2e slovenskih pro-In!h društev v Italiji, polti/ Postal tajnik Sociali-te,ne fronte Slovencev in ^Predsednik Slovenske kul-,^gospodarske zveze. Štiri t ? Je zastopal napredne Slo-11 nCe 0 pokrajinskem svetu wori' ' tet. Gorele so prve češnje )6 eL. ki je padel v petek. ^.Prišel ravno ob času; vs; etovalci so bili z njim zelo ffivoljni. Vse bo bolje raslo. &iirn Va*ci povrtnine so z ™t zelo zadovoljni, ker jim U*. , treba trošiti denarja za etno namakanje. se je zvremenilo in bo ko .postalo topleje, se iah-Pričakuje da bo povrtni-Pfv 0 2rasla in da bo tudi k° letošnje domače sadje •ki * v ootHol založilo gon-i, ‘rg. Marsikatera češnja je dn°bl°žena z okroglimi sa- Vi an KATrnAiati Kftl 4 Ptv, ki so povečini bolj rož-r barve. Vmes pa so že ,*■ češnje, ki so dobre za tj, lbb. Prihodnjo nedeljo bo Sadeža kar dovolj; saj je **rajni čas. je Avni telefon v Ažli ločina Speter Slovenov ; J«8t»Vila načrt za namestitev telefonskih aparatov po »^bskih vaseh, da bi se te laže povezale s sredi-'» v ?° tem načrtu namera-®Wina obnoviti ali pa na-. di pet telefonskih govo-oty*c; - Prvo so pred dnevi •it J}1' v Ažli v trgovini Ius-1 Ta telefon ima številko 48. ovanje PSI v Rupi •la>atles ajptraj °b 11. uri bolj v Rupi govorila za sociala *Joo stranko tovariša Kar-®emic in Elio Zuliani. «»------- % števerjanskega občinskega sveta 1^ reišnjo soboto zvečer je bi-števerjanskega občin-1» ?a. >Veta, na kateri je bi, Vijj ls°tnih bolj malo sveto-V|u?v.' ki so povečini kmetove l 'd imajo sedaj polne ro-^ *la. Seja se je razmero-b(]j naglo zaključila, ker sta 4y, ba dnevnem redu samo točki, in sicer odobritev bit, ,a za elektrifikacijo Jaz-W 'd nekaterih hiš v Sčed-Hj ’ da Bukovlju in. v Groj- Ja Jteia''°r je znano, je bil naj-W ,’zdelan prvi načrt za e-hl , kaoijo, ki je predvide-*-8 milijona lir stroškov; Jrj.P* so se temu načrtu naj-' uPrli svetovalci opozici- je, ki so za svoje stališče pridobili še nekatere razsodne svetovalce večine, ki so zahtevali. naj se pripravi načrt za elektrifikacijo vseh zaselkov, ki še nimajo elektrike, zaradi tega je bil pozneje pripravljen nov načrt, ki predvideva 4 milijone lir stroškov za_ napeljavo elektrike v vse hiše v občini. To je služilo tudi kot odgovor na napačno pisanje Demokracije o tem vprašanju. Svetovalci so čestitali svojemu kolegi Jožefu Gravnarju Jc poroki, ki jo je sklenil z vaščanko Hedo Simčičevo. Na koncu so razpravljali tudi o košnji trave ob občinskih poteh. Določili so, koliko naj bo vzklicna cena za posamezne poti. Danes ob 11. uri otvoritev sedeža ONMI Danes ob 11. uri bodo v So-vodnjah ob prisotnosti predstavnikov sovodenjske občin« ter predstavnikov oblasti i* Gorice otvorili materinsko posvetovalnico ONMI, dalje am-bulatorij m delavski urad. S temi deli je sovodenjska občina naplavila velik korak naprej, da se olajša življenje njenega prebivalstva. K otvoritvi sedeža je vabljena javnost predvsem pa matere z otroki. Včerajšnja volilna zborovanja Včeraj zvečer so bila okoliških vaseh sledeča volilna zborovanja; v Sovodnjah sta govorila Pietro Grassi in Viljem Nanut za PSI, v Pod-gori pa Poletto in Siškovič ter v Standrežu Nereo Battello za KPI. po v -.--.M.-,. .. "I * ŠT . juak' '"STo- (Š, .> V-V Goriško županstvo je asfaltiralo Trg Cesare Battisti in nasadilo več drevesc. Delo je uilo zelo potrebno. Prav gotovo se ga bodo najbolj razveselili kramarji, ki prihajajo na četrtkove sejme v Gorico in ki si te dni izberejo rezidenco prav na največjem goriškem trgu. Na sliki zaključena dela. Dogodki tedna Popravijo naj te kolonske hiše Na zadnji seji pokrajinskega sveta v Gorici je svetovalec Miladin Černe govoril o interpelaciji, ki jo je skupno s svetovalci KPI Polletom, Bergomasom in Seličevo predložil pokrajinskemu predsedniku. Svetovalec je rekel, da pokrajino sprejema ukrepe za razvoj poljedelstva, doslej pa še ni sprejela nobenega ukrepa, da bi se popravila bivališča kolonov. Prikazal je nezdrave razmere v katerih živijo briški koloni, predvsem pa zelo slaba bivališča ki so brez primere v pokrajini. Predlagal je sprejem resolucije, naj se odpravijo nehigienične razmere v kolonskih hišah in sestavo komisije, ki naj skrbi za izvajanje določb enotnega besedila zakona, ki govori o zdravstvenih razmerah v kolonskih hišah K besedi se je priglasil tudi svetovalec Bergomas, ki je pozval pokrajinsko predstavništvo naj bolj pritisne na zemljiške lastnike, ki so tudi lastniki kolonskih hiš, da popravijo bivališča kolonov. V diskusijo je posegel tudi svetovalec Pecorari, predstavnik ACLI v pokrajinskem svetu, ki je navedel številne podatke o življenjskih razmerah kolonskih družin, podatke, ki jih je sindikalna organizacija katoliških delavcev zbrala s pomočjo ankete leta 1952, Na koncu je Pecorari predlagal novo resolucijo, ki je bila pozneje soglasno sprejeta. Ta resolucija pravi, naj se lastniki poslužijo vseh možnosti zakona, da popravijo hiše; najamejo naj dolgoročna posojila z nizko obrestno mero; kmetijsko nadzomištvo naj upošteva tiste prošnje za kredite, ki zahtevajo denar za popravilo kolonskih hiš; obenem pa naj se cd kolonov doseže, da pridelkov ne bodo spravljali v hiše. SKRUTINATORJI V OBČINAH Doberdob, Sovodnje in Števerjan V občim Doberdob bosta dve volišči in sicer v Doberdobu in v Jamljah. Na prvem volišču bodo sledeči skrutina-torji: Milena Lavrenčič, Alojzija Lakovič, Almira Vižintin, Josip Jelen in Josip Bernot. Na drugem volišču pa bodo Virgilij Radetič, Basilia Soban, Ana Vižintin. Emilija Pahor in Viktor Vižintin. V občini Sovodnje bosta dve volišči, in sicer v sovodenjski in v gabrski šoli. Skrutinatnr-Ji pa bodo: Alojz Butkovič Franc Petejan, Oskar Vižintin. Ivan češčut, Salamon Tomšič Karel Cernic, Niko Caudek, Ivan Vižintin. Danilo Devetak in Danilo Cotič. V občini števerjan bodo i-meli samo eno volišče v osnovni šoli. Skrutinatorji bodo: Slavko štekar, Anton Vogrič, Ciril Terpm. Anton Klanjšček in Ivan Koršič. im iiiHiiiiiitiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,miinimHfifitiiitiiniiitiimiiii,mm,miiimimtiiiiiiiiiiiiiiiii,umi,umu Sklepi občinske gradbene komisije V torek se je sestala občinska gradbena komisija pod predsedstvom odbornika za javna dela dr. Terenzia Edoar-da, ki je proučila številne gradbene načrte. Kakor vidimo, ima gradbena komisija precej dela, saj se precej pogosto sestaja, kar dokazuje, da precej meščanov namerava graditi. Komisija je odobrila sledeče sklepe: Giovanni Vidoz — gradnja stanovanjske hiše v Ul. Cam-posanto; Ccrla Princi 1— ureditev trga pred hoteloih «Ev-ropa» na Trgu pred županstvom; Elvira Michelus — razdelitev parcele št. 1141/2 v Ul. Brigata Re; Adolfo Lippini — gradnja stanovanjske hiše v Ul. Faiti. S spremembami, ki jih bodo morali predlagatelji vnesti v svoje načrte, so bili odobreni: INA-Casa — gradnja naselja v Ul. Ponte del Torrione. Zgradili bodo 46 poslopij s 121 stanovanji, garažo, delavnico in trgovinami; IACP — gradnja treh stanovanjskih hiš z 18 stanovanji in dvema pomožnima po-sloojema v Ul. sv. Mihaela: CIAP — gradnja dveh poslopij z 12 stanovanji v notranjosti Ul. Duca d Aosta, Podjetje Cherin — razširitev industrijskega poslopja in gradnja zasebnega stanovanja v Ul. Aquilea 46; Cunta Gustavo 1 gradnje stanovanjske hiše v Ul. Bla-serna; CISA — gradnja stanovanjskega poslopja in namestitev naprav za vlačenje gramoza iz Soče pri Standrežu; Družba Autovie Carsiche — gradnja hale za industrijske namene na Svetogorski cesti. --K*.. - Nesreča moža iz Podgore Včeraj ponoči So pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 30-1 etn e ga Maria Sartorija iz Poi-gore, Ul. Brigata Cuneo 29, k1 ga je baje podrl ob dveh ponoči avtomobil, ko se je Sar-tori peš vračal proti domu. Sartori je nezavesten. Ima več ran na obrazu in po glavi. Namizni tenis v Sovodnjah Sovodnje - Rojan 8:8 V četrtek so imeli sovodenjski igralci namiznega tenisa v gosteh tržaško ekipo Rada Pregarca iz Rojana. Sovodenj-ci so pokazali dobro igro, vendar pa jim sreča ni bila-tako naklonjena kot v nedeljo, ko so igrali s Tržačani; zadovoljiti so se morali z neodločenim rezultatom 8:8. Popoldne so tamburaši pod vodstvom Gerdola iz Trsta zaigrali nekaj zelo lepih pesmi, za katere se jim iz srca zahvaljujemo in jih vabimo, naj se še kaj oglasijo. -«»- Obiščite Ljudsko čitalnico Opozarjamo javnost, da je Ljudska čitalnica in knjižnica v Ulici Ascoli štev. 1 v Gorici odprta vsak dan od 8.30 do 12. ure in ud 15. do 18. ure. V njej boste našli pole; vsakovrstnih slovenskih časopisov tudi bogato izbiro najnovejših knjig. Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Soprog», A. Sordi. VERDI. 74.30: »Come te mo-vi, te fulminbs, Kascel ,u G. Ralli, oinemascope v barvah. VITTORIA. 15.00: »Raketni pilot in lepa Sibirkas, J. Wajne, vistavision v barvah. CENTRALE. 15.00: «Tom .n Jerry v drugi fantazij barvni film v cinemascopu MODERNO. 15.00: «Cudovita žival*. s a----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 14.30, najnižjo 12,6 stopinje ob 3.30. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan io ponoči lekarna Cristofoletti. Travnik 14, tel. 2972. Samo dopoldne je odprta lekarna Urbani Albanese, Ul. Rossini 1, tel. 2443. CAFO prevzame doberdobski vodovod Predstavniki doberdobskega županstva na čelu z županom Andrejem Jarcem so bili v nedeljo v Gradiški na sestanku s predstavniki vodovodnega konzorcija CAFO. Na tem sestanku so se dokončno zmenili, da CAFO prevzame ves doberdobski vodovod skupno z rezervoarjem, doberdobska občina pa bo morala še nadalje skrbet; za hišico pri jezeru, za črpalko in za vodovodno cev. ki pelje od jezera do vodohrama na Gradini. Spora, zum bodo podpisali najkasneje 1, julija. Koliko kmetovalcev je v naši pokrajini Po podatkih trgovinske zbornice je kmetijstvo šele na drugem v.estu med vsemi gospodarskimi dejavnostmt naše pokrajine, če na to dejavnost gledamo po šteoilu zaposlenega prebivalstva. Štetje prebivalstva leta 1951 je namreč pokazalo, da se od vsega oktivnega goriškega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom sarpo 9.781 oseb, ali 18 odstotkov. Na prvem mestu je industrija, ki zaposluje veliko več ljudi. (Samo v CRDA v Tržiču dela nad 8.000 delavcev in uradnikov , Zemljiška posest je sestavljena v pretežni meri iz malih posestev, ki merijo pod en hektar. Nad 100 hektarov zemlje ima vsako od od 23 velikih posestev. Ta posestvu obsegajo okoli dve tretjini vse obdelovalne zemlje na Goriškem. Medtem ko je po velikosti gor iška pokrajina med najmanjšimi (za nami je še tržaška pokrajina m dolina Aosta), smo po višini pridelka na hektar veliko bolj spredaj, namreč na 15 mestu. Ko bodo pričeli namakati Krminsko in Gradiško polje in ko bodo spremenili a-grarno politiko do briških kolonov, tedaj se bomo prav gotovo uvrstili med tiste pokrajine ki imajo največji hektarski donos. Prejeli so odgovor ki so ga zaslužili 11 Piccolo je očividno zaradi slabih živcev svojih piscev prvi napadel videmske dijake in profesorje, ki so šli v nedeljo na izlet « Postojnsko jamo in v Ljubljano in ki so na svoji poti z avtobus; po Gorici razobesili italijanske in jugoslovanske zastave. Takoj za njim je odv. Pedroni, zasta. vonoša goriškega šovinizma, poslal županu interpelacijo, v kateri očita profesorjem pomanjkanje nacionalnega čuta in smisla za vzgojo dijakov v patriotskem duhu. Te dni so podobno interpelacijo, poslali županu tudi fašisti. Na vso to gonjo proti izletu 900 Videmčanov je najbolje odgovorila pokrajinska de. legacija solskega turizma iz Vidma v pismu, ki ga je objavil videmski Messaggero Veneta, «Jugoslovanske zastave — pravi pismo — so bile raz-obešene na petih avtomobilih v znak vljudnosti do države, ki nas je sprejela. To je popolnoma v skladu z najbolj elementarnimi pravil; vzgoje in sožitja. Kritika, češ da so «popolnoma nesposobni za zaupana jim mesta«, se profesorjev ne tiče, ker so jo iztekli ljudje, ki niso prežeti s čustvi po navezovanj u stikov in mednarodni kulturni izmenjavi, ampak kažejo nesmiselno nacionalistično nezmernost starega in zapadlega kova«. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA . Ul. Duca UAosta 81 . Tel. 28-43 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo V Plavalni dvoboj Italija-Francija Juniorji: 36:29 za Italijo Ženske: 29:20 za Francijo Italijanski vaterpolisti premagali francoske s 7:2 Sinoči se j« v tržaškem po kritem bazenu začel plavalni dvoboj med Italijo in Francijo, ki se do nadaljeval in zaključil danes zvečer. V ženski konkurenoi so tekmovale članice, v moški konkurenci m v vaterpolu pa juniorji. Dvoboju je prisostvovalo največ 600 gledalcev. Po predstavitvi obeh ekip in posameznih tekmovalcev ter po odigranju himen, se je z desetminutno zamudo pričei program. Kot je bilo pričakovati, co italijanski juniorji že po prvem dnevu dosegli vodstvo sedmih tomc pri rezultatu 36:29 Francozinja pa vodijo proti Italijankam z 9 točkami pri rezultatu 29:20. Francozinje so osvojile tri prva mesta, Ita i-janke pa eno, v konkurenci juniorjev pa so Italijani osvojili dve prvi mesti in Francozi tudi dve. Uradno srečanje v vaterpolu se je končalo z zmago Italije z rezultatom 7:2 (2:0). Italijani so bili razen v začetnih minutah v stalni premoči :n njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Odlično je sodil jugoslovanski zvezni sodnik Vladimir Polič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Francija: Moelle, Brtin, Se-losse, Fnoker, Neubauer (1), Leenknecht (1), Gouverneur. Italija: Spinelli, Pizzi (2), Pasquin, Ambron (1). Guerrini (1). Lonzi. Manelli (3). * * * Rezultati: PENSKE 100 m prosto: 1. Frost (Fr.) 1’07”3, 2. Valle (It.) 1’08”9. 3. Caron (Fr.) 1’09”0, 4. Marti-nelli (It.) r09"7. 100 m metuljček: 1. Saini (It.) 1’19”9, 2. Lesieu (Fr.) 1’21”2, 3. Bc-nek (It.) 1’21”9, 4. Sibourel (Fr.) 1’22”4. 100 m hrbtno: 1. Boussot (Fr.) lT6”o, 2. Hannequin (Fr-) 1’17”, 3. Faidiga (It.) 1T9”, 4. Stella (It.) 1’19”8. Štafeta 4x100 m prosto: 1. Francija (Frost - Caron - Vo-naux - Governeur) 4’39”0, 2. Italija (Ceeehi - Furguele - Ve-schi - Martinelli) 4’50”2. JUNIORJI: 100 m prosto: 1. Freillet (Fr.) 58”3, 2. Lombdrdi (It.) 59”7, 3. Ridolfi (It.) 60”0, 4. Chri-stophe (Fr.j 1’00”6. 200 m prsno: 1. Sacchi (It.) 2. Alessio (It.) 2’49”3, 3. Boulanger (Fr.) 2’56”3, 4. Pou-sin (Fr.) 3’02”8. 1500 m prosto: 1. Ciacci (It.) 19’47”1, 2. Curtillet. (Fr.) 20’ 17”2, 3. Zaottini (It.) 20'21”, 4. Louvet (Frl) 20’31”5. Štafeta 4x100 mešano: 1. Francija (Christophe - Boulanger - Treillet - Fouquernier) 4’30”4, 2. Italija (Elsa - Sacchi Lombardi - Ridolfi) 4’31”3. BLACKPOOL,’ 17, — Nizozemka Cockie Gastelaars je po-stavila nov evropski rekord na 110 yardov prosto s časom 1’03”9, KOŠARKA Jugoslavija izgubila proti Češkoslovaški LODŽ, 17. — V nadaljevanju evropskega prvenstva košarkaric v Lodžu je danes Češkoslovaška premagala Jugoslavijo z rezultatom 52:37 (26:18). Igra je potekla v prijateljskem duhu, kljub temu pa je bila resno poškodovana Radovanovičeva. Jutri oo morala zaradi tega Jugoslaviia v srečanju s Francijo nastopiti brez štirih svojih najboljših igralk in sicer brez Žo-kovičeve, Peričeve, Duplanči-čeve in Radulovičeve. V drugem današnjem srečanju je Poljska premagala Francijo z 79:48, v srečanju, ki bo verjetno odločilno za prvo mesto, pa vodi Bolgarija proti Sovjetski zvezi s 25:22 v prvem polčasu. Dosedanji rezultati: 1. turnus: Bolgarija - Francija 70:23 Jugoslavija - Poljska 61:50 SZ - CSR 52:46 2. turnus. SZ - Jugoslavija 79:39 CSR - Francija 68:40 Bolgarija - Poljska 53:48 3. turnus: SZ - Francija 81:32 CSR - Poljska 61:59 Bolgarija - Jugoslavija 63:37 4. turnus: CSR - Jugoslavija 52:37 Poljska - Francija 79:48 Bolgarija - SZ 25:22 (I. polčas) Lestvica po nepopolnem 4. turnusu: 1. CSR 2. SZ 3. Bolgarija 4. Poljska 5. Jugoslavija ■6. Francija 4 3 1 227:188 7 3 3 0 212:177 6 3 3 0 166:108 6 4 1 3 236:123 5 4 1 3 189:244 5 4 0 4 143:298 4 DIRKA PO ITALIJI Vsi razen Lorona opravili registracijo MILAN, 17. — 119 od 120 prijavljenih kolesarjev je da-1 nitsen. Moser. Maule, Sabbadin nes popoldne opravilo uradno [in tudi Fornara. j iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiltiiiimiiiimiiiiinimiiiiliiiimuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii registracijo za dirko po Italiji, ki se začne jutri ob 12,45 s prvo etapo Milan ■ Varese (181 km). Manjkal je samo Spanec Lorono, ki pa lahko opravi registracije še jutri zjutraj. V ostalem je bilo tudi nekaj nujnih sprememb v posa meznih ekipah. Tako bosta v ekipi Molteni De Gasperi in Buratti zamenjala Švicarja Strehlerja in Schellenberga, v ekipi Ignis Spanec Iturat rojaka Campilla, v ekipi Bianchi pa Pezzi Argentinca Batiza, katerega je ponovno začelo boleti koleno. Sodeč po izjavah nekaterih vidnejših udeležencev, letošnja dirka nima nobenega velikega favorita pač pa več favoritov s približno enakimi izgledi. Med te spadajo predvsem Nen-cini, Gaul, Bobet, Baldini, De-filippis in Poblet. katerim pa se lahko pridružijo še Van- Tenis za Davisov pokal Italija-Indija 3:0 Z zmago v igrah dvojic je Italija praktično že v četrtfinalu FLORENCA, 17. — Kot je biio pričakovati, sta v igrah dvojic Pietrangeli in Sirola premagala Indijca Krishnana in Kumarja. S to zmago vodi Italija sedaj s 3:0 in se je praktično že kvalificirala v četrtfinale evropske cone. Rezultat: Pietrangeli-Sirola - Krishnan-Kumar 1:6, 9:7, 4:6. 6:2, 6:3. Prvi set je bil domena Indijcev. Odlikoval se je predvsem Krishnan z močnimi ln preciznimi udarci. V drugem setu sta Italijana vodila že s 3:1, nato s 4:3, končno pa sta Indijca izenačila na 6:6. Z odlično igro sta set izbojevala Italijana z rezultatom 9:1. V tretjem setu sta se Indijca opomogla, vendar f)a sta toliko izčrpala svoje moči, da sta bila v preostalih dveh setih lahka žrtev razigranih Italijanov. Igra je trajala v celoti eno uro in 55’. * * * Rezultati ostalih srečanj: KOELN, 17. — Belgija Nemčija 2:1. V današnji igri dvojic , N.emca : Scholl m Huber premagala Brifchanta ih Fromenta s 6:2. 6:1, 6:0. KOPENHAGEN. 17. — Češkoslovaška - Danska 2:1. Presenečenje predstavlja zmaga češkoslovaške dvojice. LONDON, 17. — Anglija -Brazilija 5:0. Zadnja rezultata: Becker (V.B.) - Fernandee (Br,) 6:3, 6:1, 6:1, Davies (V. B.) - Ribiero (Br.) 6:2, 6:1, 6:3. PARIZ, 17. — Francija - Čile 4:1. HELSINKI, 17. — ^Mehika - Finska 3:0. Dvojice:* Antonio-Palafox (M.) - Salo-Kmnunen (F.) 6:2, 6:1, 6:2. LAUSANNE, 17. — Poljska-Svica 2:1. Današnji rezultati: Licis (P.) - Balestra (Šv.) 6:2, 6:1, 6:0; dvoiice: Blondel-Mar-tin (Šv.) • Radzio-Piatek (P.) 6:2, 6:4, 7:5. ATLETIKA Elliot: B’57”8 v teku na 1 miljo LOS ANGELES, 17. — Avstralec Herb Elliot je izboljšal uradni rekord na 1 miljo s časom 3’57”8. Uradni rekord je doslej imel Avstralec John Landy s časom 3’58”, čeprav je oktobra lani Anglež Ibbot-son pretekel 1 miljo v časa 3’57”2, ki pa še ni bil uradno potrjen. V rekordnem teku Elliota na 1 miljo so nastopili še Madžar Tabori, Avstralec Lincoln in Američan Villereal. Njihovi časi so bili: Lincoln 4’01”, Tabori 4’04”4, Villereal 4’12”2. Lestvica najboljših rezultatov na 1 ml jo: 3’57”2 Derek Ibbotson (VB) ’57 3’57”8 Herb Elliot 1958 3’58”0 John Landy 1954 3’58”4 Ibbotson 1957 3’58’’5 Dan Waern 1957 3’58”6 Landy 1956 3’58”6 Landy 1956 3’58”6 Jim Bailey 1956 AVTOMOBILIZEM MONTECARLO, 17. — Za jutrišnjo avtomobilsko dirko za veliko nagrado Montecarla na 314,5 km dolgi progi (100 krogov dirkališča) se je z najboljšimi časi v poskusnih vožnjah kvalificiralo naslednjih 16 dirkačev: Brooks (V.B.) - Vanwal! 1’39”8 (povprečna hitrost 113 km), Behra (Fr.) - BRM 1’40’'8 Brabham m Salvadori (V.B.) -Cooper 1’41”, Trintignant (Fr.)-Cooper 1’41"1, Havvthorn (V. B.) - Ferrari 1’41”5, Lewis Evans (V.B.) - Vanwall 1’41”8, Moss (V.B.) - Vanvvall 1’42”3, Collins (V-$.) - Ferrari 1’42”4, Musso (It) - Ferrari 1’42”6, Danes v Trstu NOGOMET Triestina-Cagliari, prvenstvo B lige, na občinskem stadionu ob 16. uri ATLETIKA Deželno ekipno prvenstvo M ženske. Organizira deželni od* bor Fidal. Na občinskem stadionu ob 9. uri. PLAVANJE Italija • Francija, juniorji z* ženske in moške, vaterpolo (2. dan). Občinski pokriti bazen ob 20.30. KONJSKE DIRKE Dir (trotlo) na Montebellu. Začetek ob 15.30. Glavna dirka (Premio di Maggio) lir 360.000, metrov 1650. Dirk* Totip. NOGOMET Trening tekma Argentincev v Rimu RIM 17. — Argentinska nogometna reprezentanca je danes v trening tekm; na nekem perifernem igrišču premagal mladince Rome g 4:3 (4:2). Gole za Argentino so dosegli: v prvem polčasu Me-nende.,, Zarate jz 11-metrovk« Prado m Zarate, ki je v drugem polčasu zgrešil drugo 11-metrovko. Argentinci so nastopih z naslednjo postavo: Musimessi; Dellacha. Vaire (Edward), Lombardo, RomI, Varaeka (Ramos Delgado); Corbaria, Prado (Anrio), Me-nendes (Infante), Sanfilippo, Zaratp. oagovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 18. t m. ob 16. uri barvni film: MARUZZELLA imTTmTTmmTTmmTTmn Igrajo: MARISA ALLA-SIO, MASSIMO SERA-TO, CAROSONE Kino v Križu Danes 18. t. m. ob lfJt Smo ljudje ali kaplarji (Siamo uomini o caporall) TOTO’, PAOLO STOPPA predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob IS. tiri Metro barvni film: m\ Mož brez puške V ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. Kdor še ni videl tega filma naj ne zamudi prilike in si ga og leda. ‘VLADIMIR BARTOL ALA Kaj je to drugega, kot laž in prevara! In vendar Jih Je »u nagnilo zgolj usmiljenje, če je torej slepljenje, če je •ra neizbežna, da vodiš množice proti nekemu cilju, ki ga hi in ga one ne razumejo, čemu bi si tedaj iz tega slep-t, iz te prevare ne smel zgraditi zavestnega sestava? Za T naj vama navedem grškega filozofa Empedokla, ki je oj ega življenja užival pri svojih učencih prav božje časti. 5 čutil, da se mu bliža poslednja ura, je zlezel za vrh og-ka in strmoglavil v žrelo. Napovedal je bil namreč, da v sprejet v nebo. Po naključju pa je na robu žrela izgubil Uo, ki ga je izdala. Da Je niso našli, bi nemara še danes | svet, je da odšel živ v onostranstvo, če vse to natančno klimo, ni mogel storiti omenjenega dejanja iz koristo-Zakaj kakšne ugodnosti bi imel sam od tega, če bi nje-Učenci po njegovi smrti verjeli v njegovo vnebovzetje? &i mislimo, da je bil tako rahločuten, da ni hotel svojim Im razbliniti utvare o svoji nesmrtnosti, čutil je, da zah-0 od njega laži, in jih ni hotei razočarati.* raka laž je v bistvu povsem nedolžna,* je po daljšem raz-ahju odvrnil Buzruk Umid. «Toda pri prevari, ki jo pridaš fedaijem, gre za življenje in smrt.* sem vama bil obljubil, da vama hočem svoj načrt do Vbosti filozofsko utemeljiti,* je povzel Hasan. «Zato je ^em potrebno, da smo sl dodobra na Jasnem, kaj se v vrtovih pravzaprav dogaja. Razčlenimo si to predvideno dogajanje v njegove sestavine. Trojico mladeničev imamo, ki utegnejo verjeti, da smo jim odklenili vrata v raj. če bi bili zares o tem prepričani, kaj bi tedaj doživeli? Ali se tega zavedata, prijatelja? Blaženost, kakršne še ni bil deležen smrtnik. V polni zavesti bi uživali rajska razkošja.* «Toda kako temeljito bi se pri tem urezali,* se Je posmejal Abu Ali, «to bi najbolje vedeli prav mi trije * «Kaj to nje skrbi, če mi vemo?* je odvrnil Hasan. «Veš morda ti, kaj bo Jutri s teboj? Vem morda jaz, kaj mi pripravlja usoda? Ve morda Buzruk Umid, kdaj bo umrl? In vendar mora biti to sklenjeno že tisočletja v sestavu vesoljstva. Protagoras je dejal, da je človek merilo vsega, kar je. Kar zaznava, je; česar ne zaznava, ni. Trojica tam spodaj bo z dušo in s telesom, bo z vsemi čutili doživela In spoznala raj. Raj torej zanjo je. Ti, Buzruk Umid, si se zgrozil nad prevaro, v katero sem fedaije zavlekel. Pri tem pozabljaš, da smo mi sami sleherni dan žrtve prevar naših čutil. V tem bi ne bil jaz nič slabši od tistega domnevnega bitja nad nami, ki nas je, kot trde razna verstva, ustvarilo. Da smo bili pri tem obdarjeni z varljivimi čutili, Je spoznal že Demokrit. Zanj ni ne barv, ne glasov, ne sladkobe in ne grenkobe, niti mraza, niti toplote, marveč samo atomi in prostor. Empedokles pa je pogodil, da nam vse naše znanje posredujejo samo naša čutila, česar ni v njih, tega tudi ni v naših mislih, če torej naši čuti lažejo, kako bi mogla biti potem pravilna naša spoznanja, ki imajo v njih svoj izvor?! Poglejte te skopljence v vrtovih! V čuvanje smo jim izročili najlepša dekleta. Iste oči imajo kot ml, ista ušesa in ista čutila. In vendar! Majhen rez na njihovem telesu je zadostoval, da se je njihova podoba sveta v temeljih spremenila. Kaj je njim omamni vonj polti mladega dekleta? Odvratno izparevanje potne kože. In dotik napel ih deviških grudi? Neprijeten občutek tujega zamaščenega telesnega uda. In tajni dohod k vrhuncu človeške sle. Nesnažna odvajalna cev. Tolikšna, vidita, je zanesljivost naših čutil. Slepcu ni mar barvna krasota cvetočega vrta. Glušec je top za slavčevo petje. Skopljenca ne vznemirja prelest device In bedak se požvižga na vso modrost sveta.* Abu Ali in Buzruk Umid sta se nehote posmejala. Bilo jima je, kot da ju je Hasan prijel za roko in ju zdaj vodi po strmem, vijugastem stopnišču v temen, globok prepad, v katerega si doslej sama še pogledati nista upala, čutila sta, da je bil moral vse, kar jima je zdaj govoril, že davno dodobra premisliti. »Vidita, če je nekdo, leot sem na primer jaz, resnično spoznal,* je Hasan povzel, «da se ne more na nič, kar vidi okrog sebe, kar čuti in kar spoznava, kot na nekaj pravilnega zanesti; če je prešinjen od zavesti, da je obdan vsepovsod od samih negotovosti in nejasnosti in da je neprestano žrtev samih prevar, tedaj ne občuti več slednjih kot nekaj človeku sovražnega, marveč kot neko nujnost življenja, s katero se bo moral prej ali slej spoprijazniti. Prevara kot ena izmed prvin vsega živega, kot element, ki nam ni neprijazen, kot eno izmed številnih sredstev, da sploh še kako delujemo in da rine mo naprej, v tem vidim edino mogoč nazor za one, ki so dosegli neko višje spoznanje. Heraklitu se je zdelo vesoljstvo kot neko brez načrta nagrmadeno smetišče, ki ga ureja čas. čas je podoben otroku, ki se igra s pisanimi kamenčki, jih sestavlja in potem sestavljeno spet poruši. Kako vzvišena prispodoba! čas je kakor vladar, je kakor umetnik. Njuni gradeči, ustvarjajoči strasti je podobna brezsmiselna volja, ki upravlja svetovja. Kliče jih v življenje in jih spet pogreza v nič. Toda tedaj, ko so, so edinstveni in v sebi zaključeni in se pokoravajo svojim lastnim strogim zakonitostim. V takem svetu smo tudi mi. Podložni smo tudi zakonom, ki vladajo v njem. Njega del smo in ne moremo iz njega. V tem svetu sta zmota in prevara važna činitelja.* »Vseusmiljeni Alah!* je vzkliknil Abu Ali. «Kaj nisi tudi ti, Hasan, zgradil sveta, v katerem vladajo posebni zakoni? Svoj svet si zgradil, pisan, čuden in strašen. Alamut, to j« tvoja stvaritev, Ibn Saba.* Zasmejal se je in izsilil tudi Hasanu nasmešek, Buzruk Umid je gledal poglavarja in ga poslušal, razmišljal je in se čudil. Polagoma je drsel v povsem tuja in neznana področja. «V tvoji šali, Abu Ali moj, je dobršen kos resnice,* je nadaljeval Hasan s svojim starim smehljajem. «Saj sem vama bil že spodaj dejal, da sem se splazil v delavnico samega stvarnika in mu pogledal pod prste. On nam je, bojda iz usmilje nja, zakril našo bodočnost in dan naše smrti. Isto delamo tudi rni- Kje, pri vragu, je zapisano, da ni taka prevara tudi naš« življenje na tem planetu?! O tem, ali je nekaj «zares», ali pa so zgolj sanje, odloča samo naša zavest, če se bodo fedaiji, ko se bodo vnovič zbudili, zavedali, da so bili v' raju, potem so pač bili v raju! Zakaj med pravim in nepravim rajem samim po sebi ni nobene razlike. Kjer se zavedaš, da si bil, tam si tudi zares bil! Ali ne bodo njihove slasti, njihova uživanja, njihove radosti prav tolikšne, kot da so bili v resničnih nebesih? Epikur je modro dejal, da sta izbegavanje trpljenja in bolečine ter iskanje užitkov in osebnega ugodja edini smoter človeškega življenja. Kdo pa bo sreče v višji meri deležen od naših fedaijev, ki smo jih popeljali v raj? Zares! Kaj bi dal, da bi mogel biti na njihovem mestu! Da bi mogel imeti enkrat zavest, da uživam rajska razkošja!* »Kolikšen sofist!* je vzkliknil Abu Ali. «Daj me na natezalnico in me pri tem prepričuj, kot si zdaj naju, da mi Je slajše, kot če bi ležal na mehki pernici, pri bradi Izmailovi, da bi se hahljal od blaženosti!* Hasan in Buzruk Umid sta prasnila v smeh. «čas je, da pogledamo, kaj počno naši junaki,* je naposled dejal Hasan. Dvignili so se in stopili k nadzidkom. (Nadaljevanje sledi). TRST, nedelja 18. maja 1958 Leto XIV. .Št. 118 (3963) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. «, II. nad. — TELEFON »J-IOI IN S4-MI — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Peiiico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI- od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finandno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir■ — Nedeljskai številka mesečno 00 , Založništvo FLRJ: v tedna 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din *°3tal■ f* * h,bliani 60-KB-l-M’5 tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljub j __________ Medici se je vrnil razočaran iz ZDA Zoli tolaži užaljenega Tambronija Pella ne bo mogel več posredovati med Francijo in Magrebom Togliatti o francoski krizi in o polemiki s PSI Zaskrbljenost francoske vlade ob napovedanih izjavah De Gaulla (Nadaljevanje s 1. strani) (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Predsednik viade Zoli je danes poslušal poročila dveh svojih ministrov: Pella ga je obvestil o razgovorih med Gronchijevim obiskom v Londonu, zakladni minister Medici pa o negativnih rezultatih svojega potovanja v ZDA. Pella je povedal, da je bil obisk pozitiven, da so razpravljali o francoskih in libanonskih dogodkih, pri čemer je prišla do izraza zaskrbljenost ter je verjetno, da Italija ne bo mogla več posredovati med Francijo in med arabskimi državami v Severni Afriki. Vsekakor pa je šele sedaj jasno, da je Italija vložila premalo naporov, da bi hude dogodke preprečila, čeprav so to sre-dozeiflski interesi Italije nujno zahtevali. Medici pa je verjetno poročal o negativnih rezultatih bodisi glede nekaterih kreditov, ki so i ih ZD A obljubile, in bodisi, da se je moral prepričati, kako ameriška recesija dobiva vedno bolj hude oblike. Zoli je sprejel tudi , notranjega ministra Tambronija s katerim je obravnaval Fa-nfa-liijeve kritike na račun policije. Predsednik je svojeg i ministra potolažil, češ da vse to ne more spremeniti spl«#:-nega okvira volilne kampanje, ki poteka v miru in redu. Jutri bo seja vodstva PSI, na kateri bodo razpravljali o izjavah, ki jih bo dal Nenm inozemskim novinarjem ta teden na tiskovni konferenci. Socialistično glasilo pa bo objavilo polemičen članek s Togliattijem. kjer poudarja, dl je za Togli; ttija «vse dogmi« in da se »komunistični napadi na socialiste vsak dan ponavljajo.« Togliatti pa je napisal članek o francoskih dogodkih, v katerem pripisuje odgovornost zanje socialistom, demokristjanom in njihovim centrističnim vladam meotem ko je bila edina KP F ancije, ki je imela razumen i-ačrt za rešitev alžirskega vprašanja: na podlagi priznanja pravic Alžircev. Sedanjo kriza bo lahko rešita le oblast delavcev v enotnosti z vsemi demokratičnimi silami. Nato Togliatti polemizira z. Nennijem in mu očita, da nenehno ponavlja lekcije XX. kongresa, ki je povzročil, da so se «v ZSSR napake popravile* in da se je «obnnviio vodstvo gospodarskega zivljt-nja. kar i•••>••• .............................................................. umnim, .......................................................................................................... iiiiiiiiiiiiihiiiiii...... roča indijska tiskovna agencija IIS, je predsednik vlade Nehru v svojem govoru, ki ga je imel v vseindijskem kongresnem odboru, med drugim izjavil, da mora biti v Indiji socializem prilagojen indijskim pogojem in načinu mišljenja. Poudaril je, da je nujno izogibati se krutosti pri gradnji socializma v Indiji. Kar zadeva zadružno kmetijstvo je Nehru poudaril, da lahko uspe samo, če se izvaja s pristankom ljudstva. O-menil je razvoj tehnike in tehnologije v Indiji ter postopni prehod od agrarnega na industrijsko gospodarstvo in dejal, da vse to hitro spreminja način mišljenja indijskega ljudstva. Načrt za razvoj vasi in drugi načrti prav tako prispevajo k postopni spremembi lika Indije. Nato je Nehru omenil, kako je Češkoslovaška prevzela sovjetski vzorec zadružnega kmetijstva in kako se je morala pozneje umakniti in razviti svoj lastni tip kmetijstva. Dejal je, da so sami sovjetski voditelji razumeli, da v socializmu ne more biti krutosti. Nehru je nato dejal, da ko je bil v Moskvi, mu je Bulganin v svojem pozdrav- llllllllllllllllllllllllll>lll|l,IIIIMI,l,>ll,,>llllll,,MI,>,l,,|lll>l,,l,,,,l,,l,,>,l,ll,,,lll,l,>ll>lll>>>ll> (Nadaljevanje z 2. strani) Države Latinske Amerike preživljajo hudo gospodarsko krizo Kava ki je glavni pridelek Brazilije in Kolumbije, ne najde na svetovnih trgih douolj odjemalcev( Prav tako ne more Argentina prodati svojih kmetijskih pridelkov; njene devizne in zlate rezerve pa se nuglo črpajo, Tudi V-rugvaj ima velike težave, ker si je nakopičil veliko količino neprodanih kmetijskih pridelkov Prodati ne more niti volne, 'ki je eden glavnih njegovih pridelkov. Cile, Bolivija in Peru pa čutijo težave zaradi zmanjšanja izvoza kovin, zlasti solit ra in bakra. Brazilija tn Kolumbija se pritožitjeta, da so ZDA zaradi svojega novega večjega zanimanja za Afriko začele uvažati kavo v glavnem s te celine. Obe državi zahtevata od ZDA večja posojila in pogodbo o cenah kave. Argentina in Urugvaj obdolžujeta ZDA, da so krive zastoja v prodaji kmetijskih presežkov, Urugvaj pa jim očita visoke carine za volno. Ekvador in Venezuela sicer lahko do neke mere izvažata banane. Toda tudi ti dve državi nista zadovoljni z ZDA. Ekvador tudi prideluje, kavo. ki je ne more itpagott. Venezuela pa je ne- zadovoljna zaradi omejitve iz. voza nafte v ZDA, Tudi Paragvaj bi kot zelo zaostala dežela potreboval veliko gospodarsko pomoč. ZDA so imele Latinsko A-meriko vedno za svoje zanesljivo jiodročje • v zahodnem bloku Zato se bojijo, da bi te dežele navezale večje gospodarske stike s Sovjetsko zvezo, kar b; utegnilo spodbosti težnje po njih osamosvojitvi Toda ZDA imajo v Latinski Ameriki naloženega mnogo kapitala in zato stalno podpirajo take protiljudske režime, ki jim dajejo največ jam. stva za njihov kapital. Iz tega položaja iščejo sedaj izhoda, da bi te države obdržale v svojem bloku. Kri v Libanonu V Libanonu je te dni tekla kri. PLšIo je do krvavih neredov tn da splošnega upora p roti politik sedanje vlade in predsedniku Samuna. Predsedniku Samunu poteče predsedniška doba konec tega meseca. Skupno z vlade pa bi hotel obnoviti svoj mandat in v ta rumen spremeniti določ be ustave Opozicija se je te mu odločno uprla; pr, tem poudarja, da se mora libanonsko ljudstvo osvoboditi seda- 7 dni v svetu njega uiktatorskega režima, ki deluje proti njegovim koristim in v korist zahodnih imperialističnih držav. Po vse) državi so bili spopadi med vladnimi četami in nasprotniki. Predsednik vlade Solh je sklical sejo poslanske zbornice, da bi mu izglasovala posebna pooblastila. Toda seja ni bilo sklepčna, ker je večina poslancev izostala. Krivdo za sedanje dogodke vali vlada na Združeno arabsko republiko in predvsem na Sirijo, češ da podpira upornike in da jim d 'havlja orožje. Iz Damaska in Kaira so odločno od-govori'i m poudarjajo, da skuša libanonska vlada s svojimi obtožbami ustvariti mednarodni problem, zato da bi se ZDA, Velika Britanija in Francija laže vmešale. In res je vlada že zaprosila ameriško vlado za voiaiko pomoč ZDA so sklenile najprej poslati lažje o-ožje, zatem pa še tanke, da podprejo vlado Sami Solha v njeni akciji proti težnjam ljudstva. Druge novice Kar se tiče priprav za konferenco na najvišji stopnji, se opaža nekak zastoj. Sovjetsko zunanje ministrstvo je s tem v zvezi objavilo izjavo, ki pravi, da je sovjetska vlada pripravljena proučiti temeljito rešite t razorožitvenega vprašanja, če ne bodo zahodne države skušale vsiliti svojih pogojev. Obenem pa obtožuje zahodne države, da s svojim ravnam jem onemogočajo sleherno sporazumevanje. ** + Predsednik Združene arabske. republike Naser se je po večdnevnem obisku v Sovjetski zv*zi vrnil v Kairo. U-radno poročilo o razgovorih poudarja, sovjetsko pomoč a-rabskim narodom v njihovi borbi za neodvisnost. Izjava odločn. obsoja barbarstvo francoskih vojakov v Alžiriji ter izreka podporo alžirskemu ljudstvu ter vsem narodom, ki se bor,jo za osvoboditev iz- pod kolonialnega jarma. Naser se je v Moskvi razgovarjal tud. o še tesnejših gospodarskih in kulturnih stikih med obema državama, * * * V Grčiji je izid volitev pokazal močno okrepitev levice in precejšnje nazadovanje liberalcev Karamanlisova radikalna unija je dobila absolutno večino in Karamanlis je spet sestavil vlado. Zato ni pričakovati nobene spremembe v grški politiki. Tisk radikalne unije piše. da bo morala vlada posvetiti več skrbi *ocialnim zadevam, ker je o-kre pitev levičarske EDA dokaz nezadovoljstva dela državljanov z dosedanjim reševanjem socialnih vprašanj Tisk poudarja tudi da bi bil izid volitev povsem drugačen, ce bi veljal navaden proporcionalni sistem. Volilna kampanja v Italiji Volilna kampanja v Italiji se je prejšnji teden za malenkost razgrela. Predvsem kaže, da so demokristjani v precejšnji stiski, ker so v središče svoje propagande postavili geslo - kot je dejal Nenm — da je «rdeči Hanibal pred vratin. Po drugi strani pa so st z vso silo zavzeli za škofe, ki so se vmešali v volilno kampanjo, tn Fanfani je skoraj zahteval, naj bi postavili pred sodišče tiste, ki vmešavanje Vatikana obsojajo. Zato je bil tudi pričakovani odgovor republikanskemu in radikalnemu prvaku na njuno spomenico Zoliju popolnoma negativen. Po drugi strani pa se je zaostrila polemika med KD in liberalci ter socialisti in komunisti. Nov predmet volilne kampanje so alžirski in francoski dogodki, ki jih hoče vsaka stranka izkoristiti tako, da bi jih speljala na svoj mlin. Pri Jem so najbolj zgovorni zopet demokristjani, ki si lastijo zaslugo, da za podobne dogodke v Italiji ni pogojev in da jih tudi ne bo, če bodo — seveda — imeli znamenito »stalno*, t. j. absolutno večino. Predsednik republike. Gron-chi pa je bil prejšnji teden tri dni na uradnem obisku v Veliki Britaniji skupaj z zunanjim ministrom Pello. V svojih govorih in zdravicah je poudarjal predvsem, da vojaško sodelovanje med zavezniki ne zadostuje, temveč da ga je treba razširiti na gospodarsko in kulturno področje. Predvideva se, da bo zadnji predvolilni teden morda vendarle bolj živahen. jajo različne poti v socializem. To je bilo prvič, da je neka sovjetska vodilna oseba dejala, da obstajajo različne poti v socializem. Prej so sovjetski voditelji govorili, da je samo ena in samo ena pot v socializem, in sicer sovjetska pot. To so pozneje sprejeli tudi Kitajci. Nehru je govoril tudi o stališču indijske komunistične partije do VII. kongresa ZKJ in o nesoglasjih med Jugoslavijo in nekaterimi vzhodnoevropskimi državami in LR Kitajsko. «Indijska komunistična partija, je dejal indijski predsednik, je najprej poslala pozdravno čestitko nedavnemu kongresu ZKJ, potem pa, ko je brez dvoma odkrila, da se sovjetska in ostale vzhodnoevropske partije ne strinjajo s tistim, kar se je zgodilo v Jugoslaviji, je poslala drugo poslanico, v kateri je izrazila nesoglasje z jugoslovansko partijo«. Nehru je to označil kot vmešavanje v notranje zadeve drugih držav preko komunističnih partij. «Na splošno govoreč, je na daljeval Nehru, se zdi, da je prestopek Jugoslavije v tem, ker ona ne gre popolnoma po isti poti z drugimi, to je v določeni meri pravica Jugoslavije, da hodi po svoji lastni komunistični poti, ni odobrena in je obsojena. To je skoraj isto tako kot. kadar verski poglavar obsodi odklon od ortodoksnosti«. »Lahko je več poti, ki vodijo v socializem,« je poudaril Nehru. «To stališče je popolnoma v skladu z indijskimi filozofskimi nazori. Mi ga lahko sprejmemo, toda to ni 1a-ko lahko v drugih državah, ker so oni bolj kruti v svojih religioznih in gospodarskih verovanjih«. Nehru je dodal, da je socializem, kot ga poznamo, v glavnem evropski. »Ce hočemo, da bo socializem v Indiji uspel, a jaz upam, da bo, potem ne »o čista kopija evropskega socializma, temveč se mora prilagoditi indijskemu pojmovanju«. Predsednik Nehru je nato omenil, da je bilo v zadnjih dveh letih v komunističnih državah mnogo sprememb. Nekoč so to imenovali liberalizacija, včasih pa demokratizacija, a včasih tudi »naj cvete sto cvetov in naj sto mnenj med seboj tekmuje«. »Pozneje pa je nastopil obraten proces — je dejal Nehru — in kaže, da se je vse cvetje spremenilo v plevel, ki ga je treba izruvati«. AUTOVIE CARSICHC PROGA TRST - BAZOVICA - PADRICE • GRORA0a ’ TREBČE Odhodi s postaje Trg Liberta m Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10' 14., 15., 16., 16.50. 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40. . OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12 30. 13.10, lfjg 14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19- 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST Odhod s Trga Liberta BLOK FRNETICl I OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00. ^ OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, ‘“'.j, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30. 17, 17.30 18 18.30, 19. 20.30, 22.30. Odhod s Fmetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15,40, 18£5l420, OB PRAZNIKIH; ob 8, 9.10. 10.50, '1,40. 13.20, G. j’'50, 15.15, ,’a.30, 15.50, 16.20 16 50, 17.35, 18 18.50. 19-20. - ■ 20.20, 20.50, 21.45, 23.10 PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30. 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05. 18.05 PROGA TRST • KOZ.lNA • HEKPELJE Odhod s Trga Liberta ob 7.30 trt 13.10. Iz Herpe^ 9. uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOM.IO • BOUUNEC • DOLlNA -PHEBKNEG ob 13 05. 19-20 Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35 7.25, 10.20 * 12.05 16.35, 17.05,* 18.05, IH 35, 19 20 20.45. 22.35 \J.0b OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35* 14.30. lo-UJ 18.15, 19.35, 20.40. 22 05 dr«*' N. B * Samo tl avtobusi vozijo do Prebeneg se ustavijo v Dolini. PROGA TRSI - DO M JO ■ KICMANJE Odhod t s postaje na Trgu Stare milnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35 10.35 12.20 1335 l«^1 OB PRAZNIKIH; ob 9.35 1405 16.20, 19.35, PROGA TRST • ADAMIČ MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 1!.. 13 30, OB PRAZNIKIH: ob 13. 22.30. PROGA TRST • OSP - MACKOVLJE Odhodi s 'Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18 15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST • PODLONJER LONJ®B Odhodi t postaje na Trgu Stare mitnice vs«^ OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj ../no/^nji V četrt ure do 22.30, in vsake pol ure do 24. Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. jetf* OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj °a^r oNJbBJA' ure do 23.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz POD tel*'*. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkiitR • kamioni ter avtocisternami tudi v mozernst macije kličite telefonski št. 36-794 in