PttOLETIREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo J ugoslovanftke Sorialisliéne Zveze in Prosvetne Mašite OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1*35. ¡Iter, Dk. i INI, at Um pmt äffte» Act of Cm|..m «I Marek X. ISIS CHICAGO, ILL., 11. NOVEMBFA (November 11), 1042. Published Weekly mt 2801 8. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXVII. AngUicm in aavaanika« m J« minuli t*cUn po.r«čilo pognali Rom-melovo nacijsko tor italijansko armado ia Egipta, kjor jo ogrožala Alokaaa. drijo ia Saoiki prekop. Angleži »o prUli io parkrat daleč v Libijo ia celo do TripolUa, pa jik je Rommel pognal naaaj. Sedaj pravijo, da je njegova moc alomljena. Angleži «o vjeli tfceše Italijanskik in nemikik vojakov. Sk*. pina i s med «lednjik je na gornji »liki. Ameriška armada se pripravlja za vpad v Evropo ...... IZ SEVERNE AFRIKE V EVROPO JE BLIZU, TODA V VOJNI JAKO DALEČ. — STALIN 0 RAZLIKAH IDEOLOGIJ MED ZAVEZNIKI. — HITLER SE AMERIČANOV "NIČ NE BOJI"! Zadnjo soboto je sinila po svetu vest, da je ameriška armada invadirala froneosko severno Afriko. Udrla je vanjo z atlantskega in sredozemskega obrežja. Predsednik Rooee-velt in vrhovni poveljnik ameriške ekspedicijske armade sta na Francoze v Moroku, v Al-geriji in v Franciji apelirala, da naj tega ameriškega pod-vzetja ne vzamejo za sovražno dejanje. Amerika za osvoboditev Francije Roosevelt je v svojem govoru na francoski narod poudaril, da je namen Zed. držav v tej vojni osvoboditi Francijo iz Hitlerjevih klešč ter jo uapo-staviti v njeno prejšnjo veličino. Vrhovni poveljnik ameriških čet v francoski4 Afriki pa je dal navodila, ki se v bistvu glase: "Prihajaino med vas kot prijatelji. Pričakujemo razumevanja od vas, kjer pa ga ne bo, bo treba kajpada uporabiti silo." Navedel je vrsto določb, po katerih se morajo francoske vojaške posadke in francoske oblasti v Afriki odslej ravnati, in kjer navodil ne bodo upoštevale, bo ameriška armada smatrala, da ima o-pravka s sovražnikom. Vlada v Vichyju "nojevoljne" V odlgovor Rooseveltu je francoski poglavnik maršal Petain izjavil, da je ameriška invazija nič drugega kot neprijatelj- hmmmm>i «mmm ee e e e» SLOVENSKE KNJIGE «o Nemci In Italijan! po Slo*— tkem domtltfa zatrli. Veliko •o jih poigalL Novih več mm de* puščajo. Fašistična pošast ja udarila po tistem — kar je bilo našemu narodu najdraije — po tlovensld književnosti I Slovenska knjige te lahko ša *v obodno naročajo v slovenskih knjigarnah v Ameriki. Preglej, te v tej številki na 5. strani co-nik knjig, ki jih ima v salogi Proletarian* knjigarna. Naročita jih sedaj, ko jih ša imamo. »♦♦MM »MM s»s»sss»»ssses »ki tftad na nevtralno, miroljubno francosko ozemlje. O-betal je tudi. da se bodo Francozi branili, in res je prišlo med njimi in ameriško silo ponekod do bitk, nekaj tudi na morju, toda francosko moAtvo ni za "odpor" kazalo nikakršne volje in Še manj pa navdušenja. A zaradi svoje "nevtralnosti" je vlada v Vichyju hotela, da se francosko vojaštvo v severni Afriki brani, in s tem Hitlerju pokaže, da smatra a-meriško armado za sovražnika, ker krši nevtralnost Peta i nove-Lava love Francije. Namen invazije To, da ameriško vrhovno poveljstvo, v sporazumu z angleškim, pripravlja vpad v francosko Afriko, je bilo že dolgo javna tajnost, o kateri pa so poročali le iz Madrida, Barcelone in Berlina, dočim poročevalcem v Angliji in v Zed. državah o tem ni bilo dovoljeno pisati. Niti niso točno vedeli drugega kakor tisto, kar je svobodno poročal španski, por-tulgalski in nemški radio. Očitno jim je bilo le, da se ameriiška ekspedicijaka armada nekam pripravlja, in ugibali so, da bo ta "nekam" francoska severna Afrika. Kaj naj ameriška armada (Nadaljevanje na 3. strani.) Nekaj primer o ubitih in ranjenih v industriji ter od 7. dec. na Iz vladnih podatkov smo v eni prejšnjih številk navedli, da znašajo izgube ameriške kopne armade od lanskega 7. dec 16,000 mož Novejše poročilo pravi, da je naša kopna armada, sestoječa iz Američanov, izgubila 17,500 mož, naša filipinska, sestoječa iz tamkajšnjih domačinov, pa jI 1,000 Izgube mornarice znašajo 4,453 ubitih, 1,593 ranjenih in 9,768 pogrešanih Razne druge naše izgube v vojni znašajo 1,016 ubitih, 1,461 ranjenih, 61 vjetih in 611 pogrešanih,.. Skupaj torej ubitih, ranjenih in pogrešanih 47,463 . Vse večje so naše izgube življenj in telesne poškodbe pri delu v industriji. Od lanskega 7. decembra je bilo ubitih v nji 42,000 delavcev.^ V desetih mesecih je bilo v ameriških tovarnah, (rudnikih in v drugih obratih ubitih dvakrat toliko delavcev, kot pa znašajo angleške izgube, ki so jim jih prizadejali nemški letalci z napadi na mesta v treh letih vojne Ameriška industrija obratuje z vso mogočo naglico in se veča. In vsak dan je v nji ubitih ali ranjenih povprečno 11,000 delavcev Reakcionarni politiki tega ne vidijo in le vpijejo, da se naj delavce še bolj naganja in mezdo se jim naj zniža, ali vsaj plača za nadčas se naj odpravi ter socialne zakone razveljavi!% Slovenski narodni kongres dobil vsepovsod velik odziv PRESOJANJA DOGODKOV \ ÄT IIÄt^ I* krogov, ki vodijo priprave sa slovenski narodni kongres, pore ¿a jo, da je zanimanje sanj veliko. Pričakujejo, da »e ga udeleži od 400 do 500 rattopnikov, motno tudi več, i* vteh krajev smeriike unije. Gl. tajnik KSKJ Jo«. Zalar je v tvojem zadnjem pismu, ki ga je poslal vtem slovenskim listom poročal, da to bile povabljene na todelovanje prav vte slovenske organisscije in druge ustanove. Is njegovega dopisa je razvidno, da pride na kongres tudi veliko slovenskih duhovnikov. Sklicatelji poudarjajo, da naj bo ta zbor manifestacija edina* v a vseh Slovencev v en namen: Rešiti slovenski narod! Za ta cilj se lahko zedini-jo vsi, in prav tako sa zahtevo, ds te združi vte tloventke kraje v enoto, ki naj postane avtonomna in pa del federativne, demokratične Jugoslavije. Uvodni referat bo imel pita-telj Louit Adamič, o akciji za združenje slovenskih krajev in o novi Jugoslaviji bo referiral Etbin Kristan in o delu po kongresu, kar bo ena najvažnejših nalog tega zbora, pa bo referent Vincenc Cainkar. ^ Zadnjo nedeljo tta bila v Chicagu Louit Adamič in Etbin Krittan v namenu, da se Večina ljudi spet presedlala-zdaj z "osla na slona n REPUBLIKANCI OOBILI VA2NAG0VERNERSKA MESTA. — PR0GRESIVCI V WISCONSINU ZOPET NA VRHU. — VEČINA NOVEGA KONGRESA ZOPER UNIJE IN SOVRAŽNA DELAVSKIM SOCIALNIM ZAKONOM Ljudje so volitve, ki so se vr-jile 3, novembra, večinoma takoj pozabili, ne bodo pa po-zr bljene posledice,- ki šele pridejo. Piedsednik Roosevelt z izidom bržkone ni bil prav nič zadovoljen. Največjo brigo je pc vetil volilnemu boju v New I Yorku. Tam si je izbral za govern erskega kandidata senatorja Meada, ki pa ga demokratska mašina pod vodstvom Jima Farleyja ni hotela nomi-nirati, izbrala pa si je Johna J. Bennetta, ki ga je hotel Jim FYirley. Barometer za prihodnje predsedniške volitve e . ••*eeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeteeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee DOMA IN PO SVETU Z regulacijami cen, kakor so ncffado-voljni farmarji in delavci. Statistični biroji unij in farmarskih organizacij dokazujejo, da se merodajni uradniki brigajo najbolj za prekupce, ki ne se-jejo in ne žanjejo, a glavni dobiček je vendarle njihov. Kanada ima v armadi pol milijona mož. Kanadske čete *> utrpele že velike izgube. Vojne regulacije so pri naši sosedi veliko strožje kakor pri nas. Kanada se je pač zavzela zmagati, neglede na žrtve in stroèke. Petmtylvania R. R. (železniška družba) je oznanila, da bo izplačala letos večje dividende kot kdaj prej od leta 1M1. Na vsako delnico pride $3.26 dividende. Znižanje plače na petindvajset tisoč dolarjev na leto menda ne dela nikomur izmed naših čitateljev sivih las. Mnogi se le vprašujejo, čemu naj bi imeli tisti, ki ne delajo, po $26,000 po odbitju vseh davkov a oni, ki delajo pa morajo plakati od svoje mezde davek tudi Če iznaša plača samo po $12 na teden. V Kanadi so začeii prodajati tudi žganje na odmerke. Vsakdo ga sme kupiti ne več kot kvort na dan. To je mnogo. Žganja je torej laglje dobiti V izobilju kakor pa kavo. Zvezna oblast skuša vzeti drfefftjanski papir W. Schnei- dermanu, ki j« tajnik komunistične stranke v Californiji. Dolži ga, da ko je vprašal za državljanski papir, je zamolčal, da je komunist. Po zakonu J kratkem bo v ta nsunen tklica-• na teja vsega odbora tloven-«ke sekcije J PO, katere se boste tudi ona dva udeleiila. KONCERT ZARJE BO NA ZAHVALNI DAN Znani slovenski delavski ___ _ jv „„lilLlilWt Ä v ru P**8** zlk°r Zarja v Clevelan- komunisti "ne morejo postati d,u. P™redi *voJ običajni jesen-državljani. ker je komunisti- konc*rt n« praznik Zahval-čna stranka do pred nekaj leti ne Mm«. Vsakdo, Id hoče, da ga obrije j o, jo mora prinesti • aeiboj. Čemu zahteva za podaljšanje delavnika Ko hitro to volitve dna 3. novembra minile in je v njih zmagalo ša več raakcionarjav kakor pa jih ja v sedanjem kongresu, to zmagoviti "ljnd-tki" zastopniki naglatili, da ta mora najprvo odpraviti postavo o 40-umem maksimalnem delavniku, ker nas ovira v produkciji in utegne postati tudi utodna zavore v naših naporih zmagati v vojni. Ljudje, ki čila jo samo kapi-talittične liste, te zgraiajo, čeŠ, čemu pa moram jaz delati po 80 in več ur na teden, drugi pa Ia po 40? Ta vrste ¿¡ta tel ji ne vedo, da delajo enako tudi drugod, na tamo oni, in da kapitalistični tisk, s tvojimi aa-ttopniki v kongresu vara njih in druge. Večina municijtkih tovarn, posebno kovinske in ielosai^ »ke, obratujejo po 7 dni v tednu 14 ur dnevno. Torej zdržema. Milijone delavcev ja zapo-tlenfli po šest dni v tednu, in ttotieoči tudi po sedem dni. Le malo jih ja, ki bi tedaj do-lali samo po 40 ur, kolikor določa zakon o maksimalnem delavniku. Tdda postava nikjer ne pre-p«*eduje, da bi. delavec na •mel delati več kakor 40 ur na taden, zapoveduje pa, da te mu mora nadure plačati čas in pol, ob nedeljah pa dvojno. Delodajalci smatrajo, da ja aa delavce to prevelik privile- gij. Pod njihnim pritiskom, in pa s odobritvijo organiziranega delavstva, je dvojna plača ■a delo ob nedeljah odpravljena, m tittl, ki ob praznikih delajo, dobo * plačo "time and half". Po tem pravilu to plačana tudi za nadure ob tobotih in tploh za vte ure, ki znašajo čez 40 ur dela na teden. Senator W. Lee 0'Daniel, demokrat k Tezata, pravi, da ker smo tedaj v vojni, je dol-inoat delavcev delati ne pa se brigati zgolj za mezdo. Senaten- 0'Daniel, m drugi senatorji tor potlanci, ki mu pomaga* jo v teh zahtevah, brškone niso ša nikoli videli kakega "štil-worka*' od znotraj niti toliko kakor si jih je oglodal na tvoji inkognito poti predtednik Roosevelt, še manj pa okutili, kaj je delo v industriji. Niti jim ni znano, da te v tedanji hitrici produkcije smrtno ponesreči t moče delavcev vsak metec, in da se jih vsak dan na tisoče poškoduje. Vti ti potlanci vedo, da nobena poetava ne prepoveduje delavcu delati več kot 40 ur te-dentko. In enako vedo, da večina delavcev dela dalj kot po 40 ur na teden. Njihova zahteva je odpraviti zakon o reguliranju delovnih ur zato, da se odpravi "over time". To bi pomenilo za milijone delavcev znižanje mezde, in za korpo-racije toliko milijonov dolarjev več za dividende. . Ali postanejo delavski in farmarski časopisi žrtev vojne ekonomije? Vladni odbor za ravnanje s produkcijo in uporabo blaga jt dobil od svojega pododseka priporočilo znižati konzum papirja za časopise najmanj 10 odstotkov. Mnogi, ki se s papirno industrijo pečajo, pravijo, da je papirja v izobilju, drugi so mnenja, da je potrebno konsum znižati, a privoščili so si v ta namen le časopise in revije, ne pa razne propagandne in takozvane informacijske urade v Wash-ingtonu in drugje, ki pošiljajo dan za dnem vagone pisalnega papirja ne da bi pri tem kaj mislili na ekonomijo. Znižanje obsega časopisov bo prizadelo v prvi vrsti delavske — med njimi več ali manj vsa unij-ska glasila — ki izhajajo v obsegu od 4 do 8 strani, in ob enem bo to enako udarec za stotine farmarskih listov enake velikosti, in pa za dnevnike in tednike, ki jih izdajajo privatniki v malih mestih. Velednevnikom in drugim bogataškim publikacijam se to znižanje ne bo nič poznalo. Opustili bodo iz njih nekaj strani in s tem raznih plev. Oglasov, od katerih bogate, pa bodo dobili enako kot prej. Njim bo torej zmanjšanje obseja v korist, ker bo manj stroškov. Za liste, ki izhajajo zaradi čitateljev, to je, da se ne opirajo na oglase, pa bo vsako znižanje udarec. Tednik Labor—list štirih strani, ki izhaja v Washingtonu (ima milijonsko naklado) in mnogi drugi.delavski listi so proti taki ekonomiji protestirali. Udarila bi no ljudskih glasilih in pomagala bogataškim listom še do večjega dobička. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« jiimiohuiu Dolarak» Tlabavaa Dr«ih«, Ckicaga, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v »Zedin jenih driavah aa celo leto $8.00; u pol let« $1 TI* 4 i« Četrt leto $1.00, ' too*em»tvo: ia cele let« |S.l0; s« pol let« |2.00. Vai rokopisi in offlui mor«jo biti v našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. P fio L E Ta R E C publi*b«d < vrry Wfdnt.sday by the Ju*oalav Workmen'a Pttblfehina Co Inc. Eatokliakad 1906. Editor................... Bnjineaa Manager_____ •.........-...Frank Zaitz ----Charlea Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: I n,ted Statea: One Year $3.00; Si« Mentha $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countriea, One Year $3.60; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Kdo je v minulih volitvah naj ver izgubil? Ako so bili demokratski prvaki in časopisi, ki so jih v zadnji volilni kampanji podpirali, v pravem, tedaj so se volilnega izida dne 3. novembra v ceiščnih glavnih mestih zelo radovali. Demokrati so trdili, da bo vsak glas, oddan dne 3. novembra za apizarje, izolacioniste in one, ki so do lanskega 7. decembra zahtevali spravo in spjrazums Tokiom. Berlinom in Rimom, ob enem glas radosti za one, s katerimi smo v vojni. Nič ni 'pomagalo! Volilci so jih poslali znova v kongres in poleg njih še precej novih, ki so izpodrinili demokrate. Pravili so: "Glas, oddan za Rooseveltove nasprotnike, je ob enem glas nezaupanja v njegovo delo in v njegovo administracijo." A volilci — kolikor se jih je potrudilo na volišče, na te klice niso dosti porajtali in glasovali za republikance v tolik-šnem številu, da so si demokrati v zbornici poslancev ohranili le zasilno večino, ki pa ni Rooseveltova večina, ker med demokratskimi poslanci jih je mnogo, ki sovražijo njegovo socialno politiko prav tako, kakor republikanski burt>onci. Vzlic demokratski predvolilni kampanji, ki je širila klic, da bi pomenil republikanski plaz in republikanska zmaga uteho za Hitlerja, se v Berlinu ne morejo tolažiti, da je bil volilni izid osišču v korist. Veseli jih le, da je toliko volilcev glasovalo ravno nasprotno kakor je Roosevelt ielel. in Roosevelta naciji sovražijo bolj kot kogarkoli na svetu. Sedaj so tudi izo-lacionisti in bivši zagovorniki sprave s fašizmom za vojno do zmage. Eni so v tem bržkone iskreni, ker bi sedaj ne bilo varno govoriti tako kakor so do 7. decembra. Za ameriško demokracijo je nastala opasnost v tem, da lahko sledi čez dve leti še en tak nadaljni korak proti sedanji administraciji ter njeni politiki, o miru pa bi odločevali ljudje, ki jim je demokracija, kakršno si predstavljajo pravi demokrati, deveta briga, kakor jim je bilo Wilsonovih štirinajst točk. Mnogi izmed zmagovitih kandidatov — ne samo republikanskih nego tudi demokratskih se za Rooseveltovo načelo "štirih svobodščin" brigajo toliko kakor za lanski sneg. In te vrste poslancev je v novi zbornici celo več kakor jih je v sedanji, ki je vse kaj drulgega kot napredna. Vsi, ki Roosevelta napadajo, menda v plačilo zato, ker jim je po prevzemu predsedniške službe rešil bogastva v gotovini in nepremičnine, so dne 3. novembra soglasno zavriščali: ' New deal je doživel svoj zasluženi porazi" Plutokracija je torej tista, ki je zmagala. Časopisje, ki ga posedoije sirom deiole, ni nič prikrivalo da se raduje. Zanjo je popolnoma v redu, da ji je Roosevelt 8 svojimi izjemnimi naredbami leta 1931 otel milijone in milijarde, ne gre pa ji v glavo, čemu naj bi se brigal tudi za fndnstrialno delavstvo! Zato se njeni zastopniki, poslanci, kongresniki in kolo-narji ter uredniki kapitalističnih listov po novembru čez-dalje bolj drzno oglašajo z zahteva, da prvo, kar mora storiti novi kongres, ako že sedanji ne izvrši tega, je razveljaviti zakone "ki dajejo potuho unijam, ščitijo stavkarje, podpirajo "raketirje" (v unijah) in.ovirajo produkcijo *edaj, ko se mudi delati, ako hočemo zmagati v vojni!" Rurbonci, ki smatrajo, da so sedaj spet na konju, in če ne Se popolnoma da bodo v kratkem, verujejo v Rooseveltovo geslo, da si moramo ohraniti "our way of life'*. Atnpak tolmačijo ga po svoje — v tem slučaju pravilnejše kakor Roosevelt. "Naš način življenja" je po njihovem vedno pomenil, da ima delavec pravico garati, če ima delodajalec kaj posla zanj, ne pa se organizirati in stavkati tako, da bi to hodilo v navzkrižje z delodajalčevimi interesi. "Naš namen življenja" dalje po njihovem pomeni, da se ne sme nikomur kratiti "pravice do dela". Ako -unijsko delavstvo tega načina ne "spoštuje" in v stavkah komu "brani na delo", tedaj je dolžnost oblasti, da nastopi s sik), če potrebno, tudi z orožjem, da ščiti "ustavne pravice". Zato toliko krika proti socialnim zakonom, zato so razni radio komentatorji, kolonarji in "ljudski zastopniki" tako glasni v zahtevi, da se jih črta in sprejme druge, ki bodo delavnik podaljšali in unijam pa izpodbili tla. . r Krivo temu je v veliki meri kajpada delavstvo, ker ne zna glasovati, aH pa se mu ne zdi vredno Ri na volišča. Nima med kom izbirati, si mislijo tisoči in ostanejo doma. O sami demokraciji in ustavi ter obljube se naveličajo poslušati, a take stranke, ki bi imela ne samo geslo demokracije temveč tudi socialni program in bi ob enem kaj štela, pa nimamo. Unijskim voditeljem j« zadnji 3. november, in pa sedanja kampanja za razvcljavljenje postav, katere Ščitijo delavstvo, lahko nauk, da je stara taktika nagrajevanja prijateljev in kaznovanja sovražnikov zanič in se jim bo treba odločiti za svojo politično akcijo, za socialni program» ki »s tem za "nov način življenja". Ako ne, pridemo v še hujše čase kot pa so bili pred letom 1930, in tudi demokracije bo čezdalje manj, ne samo sedaj, ko smo v vojni, nego tudi ko dobimo mir. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Slik« a kojiic« * aeverni Afriki, kjer so (aafllaik«, avatraUk« in a o ros« land* ko l#r anglctki in «meri. •ki letalci, porarocili • trojo ofenzivo Rommclori ouičmi armadi «sodne *Vube. N« «liki »o «nfleiki vojaki pri |r«-pha ubitega Nemca. Italija v sedanji vojni najmanj trpi in bo v nji morda največ pridobila, neglede kdo zmaga," nravi Kleinlerer Dne 2. novembra je v Jugoslovanskem informacijskem centru v New Yorku predaval na konferenci interesiraifcev znani dopisnik raznih listov dr. Edward Kleinlerer o sedanjem položaju v Italiji. JIC poroča, da se je iz Italije Aele nedavno vrnil, torej so mu notranje razmere v Mussolini je vi državi lahko dobro znane. Poročilo omenjene jugoslo-slovart ke časniske agencije (JIC) pravi v uvodu, da je dr. Kleinlerer v svojem predavanju najprvo poudaril, da je ■ nedavna odredba, ki daje Ita-I lijanom status "Friendly Alliens" (prijateljskih inozem-cev) vzbudila v ameriški javnosti veliko pozornost. Povprečni Amerikanec misli, da je ta dogodek na psihološki fronti že zares priprava na dejansko invazijo Italije. V koliko je tako mišljenje utemeljeno? V odgovor dr. Klenlerer ebravnava tri vprašanja : dustrijskih krajih Milana in Turina, je popolnoma neorganizirano, tako da je največji odpor med ljudstvom v ribiških in pomorskih krajih, kjer se oborožena vstaja ne bi mogla razviti. Vladar.-ka hiša je na strani fašistov. Armada, to je vojaško vodstvo, pa tudi ne bo hotelo tvegati oboroženega spopada z Nemci. Ako prfde do prevrata v Italiji, ga bo najbrte iz vedla vojska, a storil ji bo to šele v zadnjem trenufku, Ho se nemške osvete ne bo več bati in ko botreba te fe? poklicati zaves-niške,. bodici angleške, bodisi amerikanske vojake. Takšno je mnenje dr. Keinlererja o laškem p roti fašizmu. jnrh czemljih, posebuo pa na Balkanu, kakor na primer v j Sloveniji, obnašajo ravno tako kruto kakor Nemci, če so Italijani kot narod zaveznikom prijazni, in če je le peščica fašističnih mogotcev na strani Nemčije, dočim je narod proti njim — potem nastane vprašanje: Kdo je požigal naše vasi, nam rušil cerkve in odvajal ljudi v suženjstvo? Film Tanya v Coolinwoodu Cleveland, O. — Tukajšnje dramsko društvo Verovšek je na polju svojih aktivnosti zelo prizadeto. Kriva temu je seveda največ vojna. Precej dobrih članov je bik) pozvanih v armado, novih nadomestil pa ni. Starejši, nekdaj aktivni' člani, cvet Verovska, pa so postali večinoma pasivni. Vzrokov temu je več, med temi tudi tehtni. Dolge ure v tovarni, nočno delo itd. 3. Kaj nameravajo saveani-«ke aile atoriti z Italijo? 1. Sedanji položaj v Italiji Italija niti od daleč ni mobilizirala vseh svojih sil. Ona se vojne sicer udeležuje, a le nekako na pol — zato pa tudi njene izgube dozdaj niso bile zadosti občutne, da bi bile o-slabile dejansko silo italijanske države. Ne sme se pozabiti, da je italijansko gospodarstvo pretežno, kakih 80 odstotkov, poljedelskega značaja in da mu je vojna povzročila le neznatno škodo. Narod sicer prenaša precejšnje pomanjkanje v prehrani, dočim med fašistično gospodo vladajo ko-ruptfii značaji, med katerimi je najhujši Musolinijev zet. in vnanji minister grof Ciano. Sedanji položaj v Italiji je j torej nekoliko napet in ljud-| stvo ni bas zadovoljno — toda to je trpljenje, ki ga narod v vojni razmeroma lahko pre-nasa. 2. Kakšne aile delujejo v prid prevratu? Dr. Kleinlerer omenja najprej nemško nadzorstvo. To nadzorstvo gospodari največ laški zunanji politiki, dočim je nadzorstvo notranje politike in policije mnoigo bolj prepuščeno fašističnim organizacijam nego svet to misli. Italijani se rvojih neuspehov v zunanji politiki popolnoma zavedajo in dobro vedo, da so v osišču dozdaj pogoreli celo napram I navalu, ki je s pomočjo Hitlerja ohranil tudi Tunizijo. Italijani m torej ponižani in nezadovoljni, a da bi moglo priti do organizirane vstaje, na to ni upati. Podzemeljsko tv-varjenjp bi moglo le nekoliko povečati zmešnjave, ki bodo nastale ob prihocki zavezniške zmage, Delavstvo, ki bi moglo v ljud* stvu prevzeti vodstvo podzemeljske fronte, posebno v in- Dr. Kleinlerer govori anj-prej o takoztanem svobodnem laškem pokretu in povdarja, da grof Sforza daleko nima za seboj vseh Italijanov v inozemstvu. Več posameznih skupin baje že deluje proti njemu t— tudi brzojavni protesti so bili že> poslani v Washington. Grof Sforza bi mogel, po mnenju dr. Kleinlererja, marsikaj pokvariti v sodelovanju proti-fa-še^tičnih laSklh skupin, ker ga I nekatere nikakor nočejo pri-1 znati. ir , Najzanimivejši del predavanja dr. Kleirtlererja je njegov zaključek: "Ako bi Italiji uspelo zaveznike res privesti, da ji vzamejo nekatere, aH pa tudi vse njene kolonije, jo bodo s tem le razbremenili ker so bile vse brez izjeme n oprati vna postavka italijanskega gospodarstva. To je da so Italiji prinašale izgubo in Mussol\ni jim je posvečal toliko pa¿41 je le radi pre-itidža in pa da bo imel strate-gične baze z* napad. Če Italija svoj* kolonije peska v Afriki izgub., gospodarsko ne bo na škodi In hi v tej vojni prav za prav največ pridobila." Vendar pa dr. kleinlerer dvomi, da imajo zavezniki tak namen. Uverjen pa je iz svojih opazovanj, da ttalij». kot fe; rečeno, v tej vejoi ni mnogo trpela, dočim so vsepovsod v Evropi narodi doživeli strahovita opustošenja svojih ozemelj. S svojimi k slon ija mi bi se Italija le ianebllA pasivnih postavk svojega knjigovodstva in bi tako — premagana — postala edini resnični zmagovalec na evropskem kontinentu." i V razpravo je pobegel potem tudi dr. Boris Furlan ki je povdarM, da so Italijani Nemčiji v veliko pomoč, in da je nespametno omalovaževati njihovo vlogo v roparski vojni o-sišča. Na «trani svojih nacističnih zaveznikov se Italijani bore mnogo bolje nego to svet priznava, dočim se v zasede- I Vseeno, Verovšek želi in hoče ostati aktivno dramsko društvo kolikor bo v teh časih največ mogoče. Ob enem je in bo podpiralo gmotno in moralno naš*» delavske organizacije. Dram. društvo Verovšek bo zastopano tudi na slovenskem narodnem kongresu, ki se bo vršil 5. in 6. dec. v Clevelandu. Vsled že omenjenih vzrokov in sedanjih razmer to društvo na dramskem polju ne more biti aktivno kakor je bilo v prejšnjih časih, toda popolnoma zaspalo pa le ni Verovšek je aranžiral posebno prireditev, ki se bo vršila dne 22. novembra in bo na nji predvajan sovjetski film "Tanya" in poleg toga novejše slike iz ruskih bojišč. Sodelovale bodo pri tem tudi Napredne Slovenke, na m ret- njih en krožek št. 1, ves čisti prebitek te Verovškove prireditve pa je namenjen za oskrbo skupne večerje našim slovenskim fantom v amerišk' armadi, to je, vseni onim, ki 4e bdtfo takrat nahajali med nami. Za božične praznike jih pričakujemo mnpgo na dopust, pa bo lepo, da iih povabimo na skupno večer ip, ki br v Slovenskem delavcem d >mu na Waterloo Rd. Tu booo imeli priložnost, da se pomenijo med sabo in si opišejo drug drugemu vtise, ki jih imajo iz različnih taborišč. Naselbina pa bo s to prireditvijo napram njim izvršila svojo dolžnost. Verovšek apelira na vse zavedne Slovence v collmwood-ski in euelidski naselbini, da posetjjjo to Verovškovo predstavo in s tem pripomorejo k čtmboljšemu uspehu za prireditev, ki jo bomo imeli v po-čast fantov-vojakov.—V. Coff. Hvaležen sem, kot ste menda vi vsi, da je volitev konec. Rezultat teh me ni posebno iz-nenadil. Tista večna "plima in I oseka", katera se vedno ponavlja v ameriškem političnem življenju, je ponovno ¡»vršila svojo nalogo. In tako je mogo- «•. da we danes porogljivo smejejo ljudje kot so Hamilton Fish ter Stephan Day itd. Drugače je vse po starem. Ta kampanja, katera je stala milijone dolarjev, bo kmalu pozabljena. Kakšno bo delp teh ljudi, je pa drugo vprašanje. Delavstvo, katero tvori o-^rorcino večino ameriškega ljudstva, ni izvolilo, izvzemši par progiresivcev — ničesar, kar bi bilo kaj vrednega zanj. Vojni položaj na Pacifiku, v Afriki in Evropi, je dobil za nas nekoliko boljše lice. Izgleda, da tisto puščanje nemške krvi na Ruskem že kaže posledice. Tudi za nas lovenske delavce izgleda precej dela v bo-dečno ti. Vseslovenski zbor dne 5. decembra v Clevelandu kaže, da bo dobil precej velik odziv. Brez dvoma je potreben tak sestanek, kajti položaj našega ljudstva v starem kraju je v resnici obupen. Ne samo, da je naš narod raztrgan in prodan v domovini, ampak turi: tu v Zedinjenih državah, v Washingtonu in Londonu, ne izgleda nič kaj dobro za nas. Zato je potrebna neka politi-ina akcija katera se mora poroditi na tem sestanku. Na - konferenci Prosvetne matice v Waukeganu predzad-I njo nedeljo *e je veliko razpravljalo o tem. Le škoda, da je bil čas prekratek. Udeleženci so sklenili, da naj ta krajevna organizacija pozove vsa društva in khi-1>e, da pošljejo svoje zastopnike na ta zbor. Tudi sama ga je izvolila. Zadnje čase se v Washingtonu kaže tendenca za apiza-nje Italije. Vodja takozvanih prijateljskih liberalnih Italijanov je stari lisjak grof Sforza. Sforza ni kak diplomatični pedant, ampak izkušen ter zvit diplomat. Sforza; nekdanji minister v italijanski vladi, je za veliko Italijo, za tolikšno, kot je danes — in še malo večjo.1 Kdo ho govoril za male Slovence ? In naši ljudje zmeraj ponižni — se danes bore na življenje in smrt. Vsa naša zemlja od Julijskih alp pa do kočevskih gozdov je namočena z njih krvjo. Cas je, da tudi mi ua pravimo svojo dol žn ost. Kakšno naj bo to delo, bo naloga tega kongresa, ki ima napraviti za to potrebni načrt. Na dolgi poti (Nadaljevanje.) Kot sem omenil že v začetku tega spi-sa o 'dolferi poti", je bil cilj kitajskih komunistov v prvi vrsti nadaljevanje Sun Yat-senove narodne revolucije, od katere ae je z vstopom buržvEznih strank v Kuomlng-tang slednji zelo odstranil. Ne samo to. Nujno potrebne so bile gotove reforme, po katerih je hrepenela revolucionarna Kitajska. Za pridobitev teh so bila potrebna radikalna redstva. Desničarski Kuo-minggtang je bil že po svoji sestavi nezmožen, da jih uvede. Ostajalo je torej levici Kuomingtanga, da jih ona* u-veljavi. In to je povzročilo raz-por. Največji sovražnik narodnega prebujenja Kitajske je bila poleg evropskih imperialističnih krogov — Japonska. Kitajski komunisti so se tega dobro zavedali. Vsa njihna narodna politika, agitacija in delo je slonelo na organiziranju Kitajske proti japonskemu imperializmu. To vse kajpada ni slonelo po indijskem načinu pasivnega odpora, ampak na vojaškem stališču organizacije ter odiprtega boja. Temu namerni je bila posvečena vsa njih propaganda med delavci in kmeti. Njih armade so bile še posebno izvežbane za geril-ako (partizansko) borbo, kar jim je v poznejši dobi omogočilo zavzeti tako drzno, junaško stališče v proti Japonski. Ves čas civilne vojne so bili sovjetski voditelji pripravljeni za kompromisni mir s čiang Kai-šekom, Če se upre Japonski. Dospevši v severnozapadni Sensi, so se sovjetske armade hitro okrepile. Po dohodu še dveh njihovih armatj so razširili svojo oblast v sosedno provinco Kansu. Celotno število treh armad je bHo več kot 90.-000 oboroženih veteranov. Poleg tega so šteli še okrog 100,-000 milice. Ne samo to — bili so vodilna sila mlade Kitajske za boj proti vedno večji japon-rki nevarnosti, katera je grozila poplaviti Kitajsko. Proti koncu leta 1936 se je Kai-šek ponovno pripravljal za končni poraz kitajske rdeče armade. V ta namen je mobiliziral veliko oboroženo silo »n nabavil še večjo zračno floto. Pri tem se je veliko zanašal na mladega maršala čang Hsue-lianga. kateri je poveljeval raandžurskim četam. Ta armada, katera je štela nekaj čez 175,000 mož, ni bila nič kaj navdušena boriti se proti komunistom kar je mladi Šang kmalu sprevidel. Tudi v Kai-šekovih armadah je naraščalo nezadovoljstvo. Ideja ujedi-njenja vseh strank za pkui zaradi razsvetljave še bolj •blestele, so živo žarele vanj. v . A . iK1J , Čutil je, kako se polno oprsje Ko je Uko premišljeval, se v njegovem naročju dviga in je med plesom naenkrat srečal i upada, kakor bi bilo razpalje-s prijetnimi črnimi očmi, ki 00 ,no od koprnenja. Smeh je nara&al od hipa do hipa in Jože Poglajen je spoznal, da mu ne kaže drugega kot nekaj ukreniti. Prav tedaj je godba udarila mará, priklonil se je zaprosil najži-vahnejk? dekle za ples. Sam sebi se je čudil, da je kar dobro plesal. "Plavati in plesati lahno poklonHa. Jože Poglajen se je zdrznil. Ali se mu ni morda to samo zdelo? Priple-sal je zopet mimo. Ni bilo v& ncbenega dvoma: črni pogled se je zopet zabodel vanj in zopet se je glava lahno sklonila. Krog ustnic je skrivnostni dami zaigral nasmeh. Za hip mu človek re* ne pozabi," je po- V V7™ T*™"; mu mislil in postal naenkrat dobre ¡ Je *"lll&/ Ali ni volje. Prijetno vzdušje ob de-kliikem telesu ga je zabelo o-pajati. Začel je dekle zabavati ¿udi *z besedami. Ker-ni vedela, koliko je star in ;?a je smatrala po letih za približno sebi enakega, se ji je zdelo njegovo govorjenje sila modro in zanimivo in se je tesneje prižela k njemu. Jožetai Poglajenu je izačela sedaj kri živahno krožiti po žilah. Deklice so ga prevzemale iz rok v roke. Zdel se jim je imeniten in skrivnosten, zlasti ker se je na vsa vprašanja, kdo je, kaj je in kod je, le skrivnostno nasmehnil. Njegova samozavest je naraščala, Ae bil j pa so naraščala čuvntva, ki yo bila toliko let zatajevana. morda ta zapeljiva dama Justika sama?", toda takoj jo je pregnal. "Justika je dosti vitke jša. Ona se ne bi tako zapeljivo nasmehnila, niti bi ne sedela v (Korani brez moža." — Vendar je utihni* v razgovoru s vojo plesalko in se mu je zdelo, kakor da ob njem pletejo tiste črne hipnotične oči. Ko je pri plesal tretjič mimo, se je prizor ponovil, istočasno ae je nasmehnila tudi druga žena, ko je sedela poleg Justike. Sedaj je ta prizor opazila tudi Poglajenova plesalka in je pripomnila nagajivo: "Tista dama v krinolini z z 1 atom m eno lasuljo bi vas rada imela." "Kako vam je ime," je vprašal končno, "Nataša sem," je zašepeU-la. Nasmehnil se je kakor da hoče pokazati da ne verjame i Lepa gospa, ime vam je He- in vi, zali vitez, kako se imenujete?" Ime Jože se mu je zdelo ta Hip prazno in brezpomembno in se je zlagal. "Jaz sem Vladimir." Justika se je nasmehnila: "Vitez Vladimir, čudovite uspehe žanjete pri ženskah, saj vas obletavajo vsa mlada dekleta te dvorane. Vi ste moraii veliko doživljati. Oči so vam sanjave in globoke. Gotovo ste še mladi. Koliko let imate, zali vitez! Kakih šestindvajset morda? "Zmotili ste se, lepa Helena, osemindvajset let imam." Justika se je spet nasmehnila: "Res mladi ste in krasno lena. Meni ne morete ničesar i P,€Äu samo s Francozi—namreč tam, kjer so ge upirali. Vendar pa je Hitlerjev položaj s to invazijo silovito izpostavljen še bolj pa je Italija v škripcih. Italijani aicar- meftetarijo za Hitlerjevim hrbtom in zdi se, da bodo precej dobili tudi če bo Italija teoretično še Uko tepena. Vloga Sovjetske unije V "drugi fronti" je na vsak način zalo interesirana Sovjetska unija.' SUlin ji je dne 7. novembra, na slavju 26-letnice boljševiške revolucije, zagotavljal, da pride slej ali prej. Začela se je dan pozneje. Rekel j« — "med vrsticami", da z zavezniki še vedno ni zadovoljen, in dokazoval s številkami, koliko več so pomagali na bojiščih carski Rusiji, kakor pa sedanji Sovjetski Rusiji. Ni pa govoril zagrenjeno, kakor je pred nekaj tedoi, ko je nih kmetov, nego kolektive. Ko je SUlin 7. novembra govoril o svetu, je imel vse to v uvidu in brez ovinkov priznal, da so med Rusijo in njenimi zaveznicami velike ideologič-ne razlike. Poudaril pa je, da jih druži en namen, poraziti Hitlerja in fašizem v splošnem, in pa. kar se Rusije tiče, bo lahko vsaka dežela svobodno reševala svoje notranje zadeve in se vsaka sama odločila, kam in s kom hoče v gospodarstvu. S tem je hotel konservativce v London< . . 1 fvKt» n ton rl\'an ufrai roča Japoncem velike izgube. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) ra nje za novo vojaško kampanjo eksterminacije komunistov, so se mandžurske čete s čangom uprle. Dan pozneje je bil čiang Kai-šek ujet. Zgodilo se je to skoraj brez prelivanja krvi. V noči 12. decembra so udrle u-pome čete v Siang, kjer je bil Kai^šekov glavni stan. V par urah je bilo vse gotovo. A generalísima Kai-šeka ni bilo v njem. Bil je tisto noč kakih deset milj stran, v neki vili. Petnajst častnikov s stotnikom Sun Ming-ičiuom na čelu so z lahkoto premagali Kai-šekovo osebno stra*žo. Ali med bojem je Kai^šek ušel. Par ur kasneje so (ga dobili v bližnjem hribovju vsega prezeblega, zavitega samo v nočni plašč. Na Mingov pozdrav je odgovoril: "če si moj tovariš, ustreli me, da bo vsega konec." Ming je odgovoril: "Mi ne bomo streljali. Vse kar hočemo je, da vodite našo deželo proti Japonski." Kai-šek je sedel še zmerom na skali. "Pokličite maršala Canga, pa bom prišel doli." "Maršala čanga ni tukaj. Armada je v uporu. Mi smo tu, da vas varujemo. Ko je to čul, se je generalísimo precej pomiril ter vprašal za konja. "Mi nimamo konj. Ali jaz vas p on ese m na svojem hrbtu," Kako se je čiang Kai-šek rpreobrnil ter postal vodja organiziranega odpora proti Japoncem, opišem v eni prihodnjih številk. Za ruski relif so darovali: Jack Mesec, Waukegan, $1 in Martin Judnich, VVaukegan. $3, skupaj $4.00. obeh teh dveh strank tiče, med njima ni posebne razlike, oziroma saj po volitvah vsa razlika izgine. Na zabavah, aejah in drugih priložnostih se spomnite tiskovnega sklada Proletarca. Na Slovenskem koljejo Ul-ce, da je groza. Izgleda, da hočejo Italijani in Nemci Slovence iztrebiti čimprej, pa tudi če Italija in Nemčija vojno izgubiU. Dne 5. novembra so poročali, da je bilo v alover-skih krajih ubitih nadaljnih 322 talcev. KONCERT SAVE V NEDELJO 29. NOVEMBRA ob 3. popoldne V DVORANI S. N. P. J., CHICAG0. FIN KONCERTNI SPORED. — OPERETA. NASTOP GOSTUJOČIH ZBOROV. VSTOPNINA 50 CENTOV. ■ m ■ ■■ a ■ m • Rojaki Slovenci! ■ Reliance Federal Savings & Loan Ass'n v Chicagu posojuje denar na prve vknjižbe (First Mortgages) pod p najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH g OBRESTIH na zapadni strani mesta Chicage. § Ako rabite posojilo, obrnite se na noč urad, kateri služi v f ^ p(>f)^o_zajfovol;sh>o^ slo tjj^j^* naroda le nad Si let. " Točna in poštena postrežba vam je pri'našem "pod jet ju* a zagotovljena. m Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča 0 LEO JURJEVEC, Sr., predsednik • J Reliance Federal Savings & Loan Ass'n * • 1904 West Cermok Rood Phone Conol 7130 ■ ■ n ■ ■ 4 T" KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • KOMENTARJI Chfts. Lndberfh. ki je bil do lom, in toliko bolj molijo ob 7. dec. lansko leto eden iznud | njegovi težki uri zanj sorodni-vodij "America First" in doka-j ki ter društveniki ter dajejo za zoval, da ima Nemčija proble- maše! Meni vsa stvar izgleda me, ki jih naj upoštevamo in i tako kot ob rakvi, ko pravični razumevamo, namesto da jo o- in ponižani molijo k vsemogoč-virarno v njenem zamahu, je v nemu, pravičnemu sodniku in tem svojem delovanju za "o- , ga prosijo pravičnosti in milo-hranitev miru" in za večji na- sti. cijski življenjski prostor udar- Slovenaki kongres se v reani-¿al najrajše po predsedniku ci sklicuje samo iz enega raz-Kooseveltu, ki nas je "tiral v I ioga: Da bodo zavezniki po vojno". Dne 3. oktobra 1941 svoji /magi pravični narodu, je rekel na shodu v Fort Way- ki je z njimi. Trpi pod osvoje- ne, Ind., da je morda tisti nje-j valci. In ker mnogi med našim gov govor zadnji, ker se mu j ljudstvom dvomijo, da bodo zdi, da nas predsednik (Roose-velt) tira v diktaturo in je za-dvomil, da bomo pod njim še sploh kdaj imeli volitve. Bržkone jih leta 1942 ne bo več, je poudaril. Fanatiki so mu ploskali. Sedaj Lindbergh ve, tla lahko še govori kolikor mu drago, in da so se volitve letos svobodno vršile. In pa da je v Michiganu, kjer on živi sedaj, zmagala njegova struja. Nekateri, ki Lindberghovemu navdušenju "za demokracijo in mir" niso* verjeli, ne njegovemu navdušenju za volilno pravico, o se hoteli prepričati, koliko se je poslužuje. V tem preiskovanju je Philadelphia Public Record dognal, da je imel Lindbergh že šestnajstkrat priložnost glasovati, a v vsem tem času se je volitev le dvakrat udeležil. Menda se zaveda, da zmaguje tudi če samo govori. tisti, ki bodo odločevali Ob mirovni mizi Slovencem res pravični, ali da naš narod zadosti poznajp, je tu ideja kongresa, da se slovenskemu narodu pomaga iz pekla in iz nevarnosti novih imperialističnih mešetarij, kakršna so se dogodila v prejšnji svetovni vojni, ko smo se tudi borili za demokracijo in zmagali v vojni za odpravo vojne ... Primorskih Slovencev V prejšnji vojni ni darovala Italiji Rusija, niti ne Wilson, niti Berlin, ki ni imel pri stvari nobene besede več (tudi Moskva ne), pač pa so jih Rimu prispevali Angleži in Francozi, s pasivno odobritvijo ameriških burboncev, ki so takrat zmagali v volilnem boju proti Wil-sonu in mu odrekli moralno podporo. Tisti, ki o spletkah v ČEZDRNINSTRN Piše ZVON KO NOVAK Guadalktnal blizu Avstralije drsno branijo ameriiki vojaki pred Japonci in si prisadevajo, da jik poženejo a njega. Gornje je slika p«r ameriških mornaricuih vojakov (marines) v akciji. dicije in različna druga svoj- j gospodinja Katie Dethample stva, zato se naj rajše spora- pisala, naj nehajo pošiljati slo-zumejo za delo s stališča sode- venske liste, ker od kar je žup-lovanja naroda z narodom v > nik umrl, jih nima kdo čitati. federativni obliki, so ga napa- Poročilo v "A. S." pravi k temu dali in denuncirali. A se niso med drugim: "Pokojnik je mo- nič naučili. Namesto, da bi sedaj sodelovali, se blatijo in spletkarijo. Denuncirajo pa še bolj kakor so to počeli v prejšnji vojni. ral živeti čisto med tujci in ti so se šele po dveh tednih domislili,, da so sporočili o njegavi smrti." Pokojni Podgoršek je prišel v Ameriko že leta 1888 Druga fronta" je končno i»» ** pričel učiti bogoslovja v ' Minnesoti. Bil je pionir in pre- tu. Otvorili so jo Angleži z o-fenzivo v Egiptu in Američani z invazijo v francosko severno Afriko. Angleži so Nemce in Italijane dcbro nagnali, a Sta- lin je v svojem govoru 7. no-Washingtonu in Londonu kaj | vembra dejal, da to pomeni u-vedo, niso nič kaj uverjeni, da ničenje le kakih dveh nemških Clevelandski župan Lausche se Slovencem obeta po sedanji je bil na obi-ku pri Rooseveltu. Zagotovil mu je, da je ljudstvo z njim. Saj tako so poročali listi. Iste dni je bila volilna kampanja na vrhuncu in tudi v Clevelandu so oglašali, da kdor je z Rooseveltom, naj glasuje za demokratske kandidate in s tem za new deal in za zmago v vojni. No, dogodilo se je, da je bila večina obratno tudi v Frankovem mestu. Čika-ški župan je svojo nalogo boljše izvršil. Seveda je tudi dalj v taki službi in pa "mašino" ima za seboj. Čemu treba slovenskega kongresa? če je res, da ko zavezniki zmagajo, posebno Amerika, potem bodimo brez skibi tudi za rešitev in bodočnost našega naroda, je najboljše o-stati doma in delati edino za zmago zaveznikov. Glavno je, vojni kaj boljšega kakor v prejšnji žaloigri. Tu lahko veliko stori jugoslovanska zamejila vlada, če hoče in more. Ustanova, kakoršna naj postane slovenski kongres, pa lahko moralno pomaga k ciljem svobode. Namreč lahko, če bodo sklicatelji vedeli in znali narodu cilje predočiti in ga pridobiti na delo zanje. Sedaj so na vseh straneh zjgolj sumničenja, modra in nemodra špikanja, učene razlage* in take reči, s kakršnimi se nikamor ne pride. in 11 italijanskih divizij. V primeri z onimi, ki jih ima osi-¿če na ruski fronti, je to malenkost. In ameriška invazija je le uvod v "drugo fronto". V njemu se je spoprijela najprvo s Francozi, ker se niso zlepa podali in Nemci ni-o pri tem izgubili nobenega moža. A v Berlinu jih je zaskrbelo. S froncos^e severne Afrike pa do nemške meje ni posebno daleč. In Američani so prišli v Evropo z edinim namenom, da premagajo Hitlerja. V Rotary klubu v Chicagu minul v pozabljenju. Tako gre v grob tisoče in tisoče delav-cev-pionirjev, a kar se duhovnikov tiče, so taki slučaji jako redki. Slovani v Argentini so se v začetku minulega poletja zavzeli sklicati vseslovanski kongres. Vlada ga je prepovedala, ker je "nevtralna". A tudi če bi ga ne, bi se kongres vršil v spornem vzdušju. Sloga je lepa beseda, ker pomeni mir, ne prepir. Ce bi mcgel kdo uveljaviti slogo med ameriškimi Jugoslovani, bi bilo vprašanju bodočnosti Jugoslavije izredno veliko po-magano. Jugoslovanski Glasnik (hr-! je dne 4. nov. govoril katoliški vatski tednik v Chicagu), ki je -učenjak dr. Edmund A. Walsh, bil včasi glasilo uradnega ju-1 podpredsednik univerze Geor-goslovanstva v Ameriki, ali saj | S«town in veščak v presojanju na osrednjem zapadu, je sedaj — silno sprt s Srbobranom, pa s Fotičem in z drugimi veljaki sipkega rodu. Tudi K. Z. Kovač, ki piše uvodnike v Ame- da zmagajo zavezniki, ki bodo | riško domovino, je posegel v vsem pravični, mi pa bomo to "vojno". Urednik Srbobrana imeli zavest, da smo delovali edino za triumf združenih narodov. Ali pa izgleda ta stvar morda bolj tako, kakor med verniki? Namreč, čimbolj je človek pobožen in bogabojeČ, bolj moli za milost, ki naj jo bo deležen pred božjim sto- pa se predstavlja za poglavarja ameriških četnikov in tolče ter udarja na desno in levo. Ko je Etbin Kristan vsem tem ljudem "taroimene^a naroda" v času prejšnje svetovne vojne dokazoval, da še niso "en narod", da jih dele različne tra- c I I PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI p 1 » J i J* ' " *\ " r USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 99 ^ Naročnina ta Zdrniene država (isven Chica««) in Kanado $6.00 ^ "S NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA na lelo; $3.00 sa pol lelai $1.50 aa ¿«trt lata« sn Ckroi..............'.. Boj s pnroüo in Treskova Urška povesti, broá. ........................ Boy, (L. Colonia), roman, bron. Božična pesem v prosi. (Charles u.okens), broš......... Bele noči—Mati junak. (F. M Dostojevski), povesti, broš. Bilke, (Marija K.raet), povesti in črtice. broi............ Blagajna velikega vojvode, (Frank Heller), roman, broá, 1.00 Bres carje, (Milan Pugelj), broá. 75c, vez......................... Cvetke. (H. Majar), ¿opek pravljv za stare in mlade, broá . .................... Cvatiaa Borograjska. (H. Majar), povest, broá. ............. Ciganova os ve ta, povest, broš.. Črni demanti, (Máurus Jokali), broi. $1.25, ve*....................... Orni panter, (Milan Pugjlj), povesti in ¿rtiče, brol...... Daj nam danes naš vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broi............... Darovana, (Alojzij Dostal>, zgodovinska slika iz dorbe slovanskih apostolov, broá.-. Dalmatinske povesti, (Igo Kaá), broá. .........*„..*....,.....i.'.:.....„'..I."... Dedek jo pravil, (Julij Slap.iak), pravljice in pripovedke, broá. Devica Orleanska. (S. K.), slika iz preteklih časov, broi......... Domače živali. (Damir Ft-igel), vez........................................ Drobiž. (Fr. Milčinski), povesti- ce, broá,................................. Dva svetova.. (Ivan Molek). povest slovenske** priseljenca, broi. ... ............... Dea Coreo, (G. Keller), roman broi ................... Dve slike. (Ks. Meško). broš.. Dvonošec. (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikani, vez................. Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broŽ. .............. Farovška kuharica. (J. 6. Baar), povest, broi...."'.......... Filozofska agodba. (Alojz Ji- ra»ek), vez.............. Francka in drugo, (E. Kristan) broi.................... Francija in francosko ljudstva, (C. Petelin), splošen zanimiv oris Francije in njanega ljudstva, broá.......................... Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broi....................................... Glad, (Knut Hamsun), roman broé. 75c, vez........-............... Gad jo gnosdo, (VI. Levstik), broá. 75c, ve«......................V.. General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broá. Gozdovnik, (Karol May), povest iz ameriškega življenja v dveh delih, broá....................... Gospod Fridolin 2olna in njegova družina. (Fr. Milanski), vez. ............... Grešnik Lenart, (Ivan Cankar). življenjepis otroka, broá............v..........—........... Hiša bres oken, (Tone 8eliákar), socialna povest, broá. ............ Hadži Maral» (L. N. Tolstoj), roman, broi............................. Heptameron. (Marg. Valoiska), povesti, broi..........*... Humoreske, groteske ia satire (VI. Azov in Teffi), broi. .. I a naših krajev, (Žofka Kvader), povesti, ve»................... Igračka, (Fr. Milčinski), črtice, ve«............................... Jeromkia krog, (A. Koievni-kov), povest «a mladino • slikami, h ruiéine prevel I. Vuk. bh>i............................... Jug. (P. Ohocholoušek), sgo-dovinski roman, 614 strani, broá. 76c, ve«......................... Juan Miseria. (P. L. Colonia), povesi, broi............................. Jurkiča AgMeva, (K». Aandor-Gjalski). broi. 40c, vej..^.... Konfeslje literata, M. M Machar), «birka spisov, broi. 50c, ve«. ...».................... K.saki (t. N. Tolstoj), «avka- skn 00 v est. broi.. ------------- Kraljev vite». (M. Zevaco), «fo- dovinski roman, .174 »trakt, broi. $1.00, ve»...........; — K rentier jeva sonata, (L. N. Tolstoj), roman. Vro* ■ • Krv«a os ve ta, i« sptaov irkeokt- ga častnika, kroi.....<............. Ljudske povesti, (rrsne J»k- iič), broi............... Ljubljanski tip«. (Jo« ^rhy)t «attričtto-psfholoiki oš>r»»l. broi. .........I.......... MarsaIjeaa. (Uerman Wendel), zgodovina mednarodne delavske himna, broiirana............. 65 Malo življenje, (Dr. Fr. Detela), povest, broi 65c, ve«. .......... 1.10 Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broi..................... Srewolevee, (H. Majará, povest. broi............... Starolndijske pripovedke, (Jos, ■Suchy), i slikami, broi.,,.. .15 .25 .35 25 .25 .45 .35 1.25 .20 as • U 1.75 .40 .30 .45 .05 .35 .40 .75 .50 .15 .40 .75 .20 .40 .35 .25 .50 .35 1.25 1.26 .65 .. t.00 .35 .75 .50 .60 .35 .50 1.S0 .75 M Mod potniki in mornarji, (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broi......................75 Mojo življenje. (Ivan Cankar), ve«. ........................................75 Mueelino, glaaoviti italijanski ropar, broi................................35 Moi a brazgotino in druge novele. (Jack London), broé. . .35 Napoleon I. (Is ruščine prevel Ivan Stoklaaa), zgodovinski opis, brei.............................75 Na preriji. (J. F. Cooper), povest ia pionirskih časov Ame- .25 25 .45 Taki so ljudje (Roger Martin du Gard), roman s francoskega podešelja, broiirana .............75 Taki so ljudje, (R. M. du Guard), roman i« francoskega podeželja, broi ......................85 Taras Buljba. (N. Gogolj), satirična povest, broi. 60c, ve«. .80 Tri poVesti (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj* človek), broš. ...............35 Tik za fronto, (Damil Feigel), broi...................................... rnke, broi.......................... .35 Tri »o ve le, (Miguel Cervantes), .35 Naseljenci, (J. F. Cooper), povest I« pionirskih ča>ov Amerike, broi.............................. Naša vas, (Anton Wovačan), broi. $1.00, ve«................... 1.50 Narod, ki izumira, ali Življenje Eskimov, (Po Nansenu Ivan Beinik), broi. ....:............. Ualjski), .50 .50 .45 .30 .35 .15 .25 .35 1.25 .75 .75 .85 .50 1.59 .40 .35 .SO 50 Na krivih potih, broi. .......:., Novele in črtice. (Milan Pu- tfelj), broá ............................15 Orači, (A. Cerkvenik), povest iz delavskega življenja, broá ... .65 Otroška leta. (Maksim Gorki), povest, broá................80 Obiski pri slovenskih pisateljih In umetnikih. (Izidor Cankar), vez................ 1.00 Oglenica, ali hudobija in nedol-nost, " (Fr. Zakrajiek), povest, broi......................................... Par liki zlatar. (Silvester K.), povest, broá............... Pahor ki i* Roža. (Ivan Al-brecho, venet k mičiuh pove- stic, (bro4.................-............ Pingvinski otok, (Anatole France), broi. $1.00. ve«....... 1.50 Plat zvona, (Leonid Andrejev), novele, ve«............ Po so ločni Španiji. (M. A. Nexo), potopis s slikami, broá.. . Pravljice in pripovedko, (S. Ko iutnik», broi. .1.....1................25 Pravljica. (Oscar Wilde), sbirka mičnih povestic, ve«.............. 1.00 Pravljico, (Frank Milčinski), ilustrirane, ve«. .65 J Povesti, (Fran Erjavec), vez. '.40 Poper in paprika, hudomuine kratkočasrifte. broi.,1......... .15 Prihaja*, (Dr. Fr. Deteia), povest, broi..................................60 Povesti s potovanja ia K oro ta a-•ke povesti, (Ana Rehakova Gabrijela Preisova), broi. $1.00, ve«............................«... 1.25 Pripovesti o Petru Velikem, (A. PrtruSkevski -I. Stekla«), ve«. ........;............................... 1.25 Prigode gosp. Colllna, (Frank Hellr), šaljiv detektivski roman i» velikega sveta, broi. Prelepa Vaailjica la draga ruske pravljice, (Cvetko Go- lar), broá............... Pasti in sanke. (L. S. Orel), kriminalen roman, broá..... Pikova dama. (A. S. Puškin), povest, broá............. Povestice, ( Rabindranath lago re), brol. ............. Podobo ia sanj, (Ivan Cankar), vez..................... PoŽigalec, (K. S.), broá...... | Povesti, (Lovro Kuhar), brož. .39 Prodor. (B. Kellormann), socialen roman, broá. 75c. ve«. 1.00 P.odkinskn sreča. (L. N. Tolstoj), roman, broi................ .60 Razne povesti, broi..........*......... Roko Andreja Podlipaika, (Tone Seliikar), socialna povest, broiirana .................;.............. Rine Ido Rinaldini. zanimiva roparska povest, broi................ Romance in satire, (M. A. de Voltaire), broi..................... 1.00 Rokinson, njegove voinje in čudovite zgodbe s slikami, broš. .45 Svitanje, (F. Govekar), roman 541 «trani, broi. $1.50, ve«.-. 2.00 Sto ugank. (Oton Zupančič), ve«. ............-.................... SavUev pesimizem, (Ktb.n Kristan), novela, broi. .................40 Senca preko pota, (Ivan Jon- te«), m ¡¿na povest, broi..........65 Spaaski testament, (Arthur Koeatler), opis civilne vojne «a svobodo in demokracijo, broi...................«...........-....... Štefka, ali kako je draièaa Suša peetnagola kri*©, socialna povest i» sedanje dobe, broi.... Sinovi predmestja, (Mímica Ko-mč), mična povest U delavskega življenja, broi..... Spomini Kriitefevega Pepika, (Joseph StKihy), liépo ve». .60 Srce, (Ivan Albroekt), novele, ve«. ...m..................................... Slika Derlaaa Graya, (Oscar Wilde), roman, btoi. ..;.. S poti. (I«iroft. $150. ve»................................. 2.00 XVII. «vesek: Črtice, Milan in 5|llena, Moje življenje, (hreinik Lenart. Ooombe. 339 »tr., broi. $1.50, vez. 2.00 (Prv:h 7 zvezkov v fini napol-usnjevi vezavi pe. ......... 2.75 Finigar F. S.: Sbfari Spi' : I. in II. zvezek :Pod svobodnim solncem. povest davnih dedov, *tr.. hroš. 2.50 III. sv*»ek:ls modernega sveta, roman, 280 str., vez. 1.75 Maselj Fran-Podli m bar §ki— Zbrani spisi: I, zvesek: Slike in črtice, Gotfski potoki in Tovarti Damijan, br. $1.25, vez. 1.76 Pregelj Ivan, «brani spisi: IV. svezek: Zfodbe zdravnika Muzntka, Tolminske matere sv. noč, broi. $1.26, ve«........................ 1.76 Tavčar Ivam Zbrani spisi: I. »vesek: Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti. Anton» Gledjevič, Bolna ljubezen, Mlada leta, M«rg»retH, Ivan Slave!j. Valovi življenja. Mod gorami, 606 strani, broi. $1.50, ve*..................... 2 00 II. «vesek: In vendar ! So-„ ror Pia. V Karlovcu, če« osem let. Tat, Gospod Ciril, Mrtva nrca, 480 str., broi. $1.50, vez............... 2.00 III. «vesek: Otok tn «truga. Tiberius Pannonicus, Ku-toTci, Vita Vitae Meae. Janez Solnce, 464 str., broi. $1.50, ve*.............. 2.00 IV. zvezek: Grajski pi?ar, 4000, V Zah, Izgubljeni bog, Pomlad. 511 strani, broi. $1.50, vez............... 2.00 VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoeka kronika, broš $1.50, ve*. ............. ...... 2.00 Trdina Janez» Zbrani spisi, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj). Bajka ia povesti e Gorjancih IU. knjiga, broi. 75c. ves. ... IV. knjiga, broš. 75c, ve*....... V. knjiga, broi. 60c, ve*...... VI. knjiga, broi. 85c, ve*..... VII. knjiga, broš. 86c, ve*....... VI. itt VB knjiga skupaj, vez. 2.50 Vin. knjiga, broi. 76c. ve«..... 1.25 IX. knjiga, broi. 7oč. ve»..... 1.25| VU1. in IX. knjiga skupaj, broi. 2.25 X. knjiga, laprokod v Belo Krajino, broi. $2.00, vez. 2.50 Spisi Andrejčkovegn Jožeta: L. Ul, IV., VI. VI*, in VIII. zve»ek po. ...........v....'............ V. zrezek ............................... Fran Erjavec, »brani spisi: I. »v. Povesti, v**. V. sv. Zbrani spisi sa mladino, ve». ...____________________'..vZ....... PESMI IN POEZIJE. Jogo*lovijo, (Anton Melik) I. del: Zemljepisni, statistični .30 in gospodarski pregled, broi. $1.75, ve*......l.l....... II. del: Zemljepisni pregled, broi. $1.75, vez.....; ...... 1.00 Kaj naj »terimo, da bomo odre. šani? (R. G. Ingersoir), brei. .1.75 Katoliška cerkev in soeiaUaam _1 broi......................................... Kako jo nastalo današnje delavstva iu njegove gibanje? I (Dr. D. Lončar), broš.'...,. Kapital, (Kail Marx), poljudna Izdaja, vezana ........... I Zgodovina socialisms v Srbiji, Fran Erjavec) ...............-....... .15 Zgodovina Srbov Hrvatov in 2.25 1 Sk>vencev, (Ant. Mclik), I. *v., broi. $1.25, vez........... 1.75 2.25 I. in II. »v. skup., broi. $2.25, ve». .... .................................. 3.00 .25 Zivievja človeka. . (Dr. Alfred S*rke), ilustrirana, vez. ....... 2.50 .25 Akropolis in piramid», (Ant. Aškerc), poetilttl u sprehvft po Ort* nt ti, fina vesba .. S1.00 Kari Mars, njegovo življenje in A tila v Emosi, romAnca, (Ant. Aftk#rc), brol............. Homarjeva Itiada, ^Kr. Omer-»a), broi. I. »v. Hpev. 76c, VII. zve. xn. spvv ...'*........... Moderna francoska lirika. (Ante pebeljak). ver . . Preproste pesmi, (Mile Klopctč), * '♦«*. .'. .. . .". ., . !..'........ Pesmi, (Srečko Kosovel), broš. Pekarske poti, (Janko G!s«cr), broi. .................... Primož Trubar, (Ant. Aikcrc), Zgodovinska ep»ka pesnitev, vez. .................... Pesmice ia prirej. (VI. Kf- pu*), broi. Sloveneka narodna l,rika. t Janko G laser), broš___________ Solnce in senc», (Ante Debe- lj»k, broi............... Slutnje (Ivan Atbrecht), broi. Sleske pesmi, (P. Bezrul), vez. Sto let slovensko lirike,, od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broi. 66c, vez. ... 1.00 Strap ia Judeja. (J. S. Machar), broi. 75c. ve». |,iS V zarje Vidove. (Oton Zupan- Čl<), pesnitve, broi....... Trbovlje, nroletarfke pesmi, (Tone Seližkar). broi. 35c, vez..................... .50 .35 .45 .50 .35 .35 .35 .50 IGRE. Ivan Canbari Zbrani spt*t: I. *v., vsebina: Erotik», ts-daja 1002; Erotik», is naja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.50 ve«................................ 2.00 II. «vesek: črtice in pove »ti ter Kritični in pole mični spisi, broi. $1.50, ve«.................................... 1.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nlkiča, Za narodov blagor, čr* tlce ter Kritični in pote- mični spisi, broft. $1.50, vt«.................................. 2.00 IV. «vesek: Knjiga «a lahkomiselne ljudi in Tujci, ve«ana ........................ 8.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vl. Na klaneu, črtice, O-pombe, 323 strani, hro*, $1.50, vm..... ...:..............] 2.00 VI. svezek: Ob «ori, tivlj*. nje in smrt Petra N*v-ljana In Ifiia Marije Pomočnice, broi. $1.50, ve». 2.00 VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice In novele ter Kritični spisi, broi. $1.50, ve«.......;........................... 2.00 Vni. zve.:- k: Gosp» Judit, Kril na gori. Potepuh Marko In kralj Mstjaž, Oponrt*, 377 str., brol. $1.80, ve«. 2.00 IX. »vexek: V mcscčiir, Martin Kačur, Nina, 1« Ottal-rlng» v Oberhollahrunn, Opombe, 350 «tr., broi. $t.B0, ve«...................... 2.00 X. zvezek: V samoti, »mrl In pogr**» Jakoba Nestle, Aleš i« Razora, Crtie*, Jurčič Josip: Zbrani spisi, vesani: I. svezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda. Prazna vera, Uboštvo in bogastvo, ¿esenika noč med slov. polharji, Juri Ko*jak in Domen...... 125 II. «vetek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelj«, Vrban Smukova ženitev in Grad Rojinj*....... 1.25 III. zves*k: Kloitriki žolnir in Deseti brat ........ 1.25 V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka. . Moč in pravica, iupanovanje v Globokem dolu, V roj nI krajini, Telafj» pečenka!. Ivan Rrazeti T»tten-bach, Bela ruta, Bel denar, N» Kolpskem ustju In Doktor Zober ...... 2.00 (Uredil Dr. Ivan Grafen-Mer): V. »ve«ek: Sosedov sin. Sin kmetnlcefpi cesarja in Med dvema stoloma, broi. 7Sc, Vež. ...................!............. 1.25 Janko Kersnik, shrani spisi, ves. ' (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. Vlad. Leveč) I. »v. II. sei.: Cyklamen in AgiUtor, brol. 50c, ve«. ITI. »v. 1. se*.: Roilln In Vr- janko, broi. 65c, vet....... It sei.: Jara gospoda In Obetov grah, broi. 65c. ve«.................................... IV. «v. I. In II. «ei.: Gospod Jane«, Kmetske slik*. Humoreske in Povesti «a ljudstvo, broi. $1.15, ve«. 1.76 V. «v. I. In II. aei.: Berite novice, ialoigra v enem dejanju. Kritike in Komentar, broi. $1.85, ve». $.85 VI. »v. 1. se»,: Leta mladosti in učenja, broi. 75c, ve». MS II. in III. sei.: Novelist In politik, broi. $2.00. ve». 1.75 Anfisa. (Leonid Andrejev), drima v Štirih dejanjih, bros. Beneški trgovec, (Wm. Shakespeare). vcfcana ........... CarHjeva ženitev—Trije ieni-ni (F. S. Tauchar), dve ia loign, enodejank«, broi.. . . Divji lovec, (F. S. Fiuigar), narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, broš.......................50 Golgota (M. Krlei), trams v treh dejanjih ............ Gospa s marja (Henrik Ibsen) 1 igra v petih dejanjih, broi.. Hrbtenica. (Ivan Molek), dra-1 ma v treh dejanjih s prologom in epilogom.......... Julij Cesar, (W. Shakespeare) vezana .................. Kjer je ljubezen, tam Bog. po L. Tolstojevi povesti spisal F. Milčinski. Igra v 1. dejanju Martin Krpan, (Fran Govekar), dramska pripovedka v petih dejanjih, broi...............-....... 1.25 ' Maekotk, (Wm. Shakespeare), ve«..................... Otkello. (Wm. Shakespeare), vezana .................. Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v šestih scenah .. Romantične duša. (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, ve«ana ........ .......... Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezaha .......... Umetnikova trilogija, Ivan C»n-karju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota »ase, broi. 64c, ves........ Volkašin. (F. Milčinski), roparska pravljica s petjem v enem dejanju .................................. 1.25 1.10 1.38 1.35 .35 .50 .25 .40 .45 .25 .50 .25 .60 .50 .50 .60 .60 .50 .60 .35 Znanstvene razprave, politični in fO»po4ar»ko-»ocialni spisi, uéne, zdravstvene in druge knjige ter broiure. .15 .15 .35 1.00 1,15 1.15 ABC socializma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Molek), broi........................... Ali jo religija preaebala funk-cionirati ? Debata ........ Ali spolna vzgoja ras ai potrebna? (Franjo Zgeč), broi. Angloško-slo vensko borilo, (Dr. F. J. Kern), ve»..... 2.00 Čitanka o higljoni, (Dr. Ivo Plr«* ilustrirana, ves....... 2.00 Borka aa jugoslovansko državo, (Dr. Al. Ogria), broi..............50 Človek — od kod in kam, duhovno presnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vos. ....................... Državljanski priročnik, (Leo 2akrajŽek, broi............-........ Doka razuma, (Tbomas Paine), broi......................................... Govedoreja, (R. Lcgvart), s slikami, broi............................. Dojenček, njega negovsnje in prehrana, (Dr, Bogdan DerČ), broŽ. ........................................ Divlji Preostacl, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrva- ščini), ve*. ............................ Elementi moderne iaobraako, (t. Molek). broi. 40c, ves... Hipnotinem, navodila «a hipnotiziranje, broi......................... Izvor iivljonja, (A Z. Petronlj), zdravniška knjiga o spolnih sadevah, broi................-....... 1.00 Idejni predhodniki današnjega socialiama in homuniaaia, (Ahditus), broi. ...........S6 Ilustrirana lopa maska, navodila «a šminkanje, ve*........76 i njegov nauk, (M. Beer),... 50 Kletarstvo. (Bohu-lav Skali- cky), broš. $1.50. vez....... Kulturni pomen socializma, (Dr. •75 Max Adler), hroš.......... Kratka zgodovina Sk vencev, ■50 Hrvatov in Srbov, (Matija ! Pire) .................... .50 Krščanska religija In Veliki svo. •30 j bodomislecir fR. G. fngersott in J. S. Black), broi............ 35 Mezdno delo In kapUat, (Kari Marx), broi. ....... Med padarji in zdravniki, (Janko Kač), spomini svoje matere, broš..................—........ Miselni rnavoj evropskega človeštva, (Frank Dnina), 387 str., broš..................1.............. Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku. (Dr. Matija AmbroŽič). ^30 slikami Moji izpiski z Dunaja (KmiJ v Stefanovič), broš.' ............ Nekoliko pravopisa, (Veno Venomer), bsoš.................. Naš svetovi : nazor, teorija in razvoj dialektičnega materiali- ma, (Sigma), bros................... Naš je-.ik, (Dr. Jota (jlonar), vez...............*.!... O zdravju in boleznih. (Dr. Ant. Brecoij), brol............. O delavskem In socialističnem gibanju na Slovenskem fro usunovitve jugfwTovanske socialnodemokratične stranke (1848-I896>, (A. Kristan), \jtoB. 76c, vezana ........ Pomlad človeštva. (Dr. ftivko Topalovič), poljudna razložite v razvoja človeka in človeške družbe, broi. ...I.......;...'..... Pravo in revalucija. (Leonid Pi- tairiič), broS. ................. Priče evolucije ia Adami pred Adamom ffvari MöWt), broi. 35c„ Vezana ...',. ....... Proletarska etika ia morala, (Ivan Molek), broi. ....'.. Prva pomoč. (Dr. M. Rus), s 40 slikami, broš......... Psihična motnjo aa alke bolaki podlagi, brol. 75c, ve«..... Rasa in vera v srbski proŠlosti, (VI Ctrurtt), >>ros. Rasvoj socializma od utopije do znanosti, (Friderik Enfelš, prevel M. Žagai) ........ Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus), broš. ....................................... Ročni spisovnik, obrtnih, trgovskih, ljubavnih in snubilnih . pisem, (Viljem Požgaj), broi. Roparska trojica, (Claessens- Molek) . ................ Sociale« ideali in Kaka si jo človek ustvaril koga, (Mo- lek-Keracher), broi..... Slovenski politični problemi, (Df. Anton Dermota), «birka črtic o narodnih in socialnih problemih Slovenija, broi...... Slovenski sadjar, (Martin Hu-mek), letnik 1918 in 1919, brol. vsak .............*......:........... Smernice novegn življenju (Dr. K. Osvaid), brož. .... Socialna saičita dece In mladine, (France CoržiČ), broi........... Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor>, trda ve«. Spretna kuharica, ve »a na .... Spisovnik, Ijishavnih In tenito- vžnjsltlh pisefn. broi..... Srbspa početnica, ali priročnik «a učenje cirilice, broi. ......... Strokovne . orgoniaacijo v Slavoniji, broš. ..... Svetovna vojna in odgovornost sociatiama, (E. K.), broš........ Splošna zgodovina seelallsma In socialnih bojev, (Maks Bear), lit., IV. in V. del, fsabuje ») Nove ji» doba, b) Doba od 1750-1860 fn c)'Najnovejio dobo, vsi trije «veski skupaj, broi. ...................I,.;...........I.... Temelji vere, (R. G. Ingersoll), broi......................................... Uvod v Budhisem (Joseph Suehy) ...,.,..;......... Varčna kuharica, (Marija Remec). v»xang .......... Vloder, (Nlerola Michlavelli), broš.......... .....,.. V novo deielo, (K. K.), hroš. Za staro pravdo, (Fran Erjavec) ...... 1............. Zbirka rudarskih in fužlnskik izrazov (J. Rezlaj) ....... Zakaj bog ne uhlje hudiča? (M. B.ib :ock). brol^............ Zdravje fn hifljena. koristili nasveti o spolnih žad*vah. broR. Zakon Btogenezije, (J. Howard Moor*—I. Molek), ponavljanje fizičnega in duievaega rodovnega rasvoja pri Živalih in človticu, Ve«. .......................... Zdravja in kolesen v domači hiši, (Dr. Justa Bačar), I. dal: Sestava, delovanj« In nega človeAkogn telesa; ti. del: Smernice zdrave«* življenja Ilustrirana, ve«..................... .35 1.75 .35 2.00 .15 .25 .50 .15 .76 2.00 .38 .16 .10 .50 .25 1.50 BAZNO. KOLEDARJI Ameriški družinski koledar, letnik 1916, vezan .......... .. .40 letnik m 9, vezan ........ .......50 letnik 11120, vezan .......... .......66 letatk IVtt, vezan ./...... ...... 1.00 letnik 1924, vezan ........ .......75 letnik 1925, vezan .......... .......75 letnik 1927, vezan ....... ...... 1.00 letnik 1928, vezan ........ ...... 1.00 letnik 1020, vezan ....... ...... 1.00 letnik 1930, vezan ....... ...... 1.00 letnik 1931, vetan ....... ......«1.00 letnik 1932, veaan ....... ...... 1.00 letnik 1933, vezan ......... .......75 letnik 1934, vezan .......... .......75 letaik 1935, vezan . .. .. .75 letnik 1936, vesai: .......... .......75 letnik 1937, vezan ......... .75 letnik 1938, vezan .......... .......75 fetnift 1930, Vezan . .. .7Js letnik 1940, vezan ......75 letnik 1941, vezan ......... ...... 1.00 letn ik 1912. vezan ........ ...... 1.00 Kol»dar Cankarjeve družbe ilustrirani in z izredno zani-tuivo vsebino: letnik 1930, broš................. letnik 1932, broi................. * letnik T934, broš. ................ letnik 1936, broš................. letnik 1937, broi................. letnik 1938, broš................. letnik 1939, bre«............... letnik 1940. broš. ................ t.00 .75 .25 .50 .10 .60 t.25 .25 .25 .36 .50 .26 .30 .65 .65 .40 .65 .3ñ 1.25 .35 .45 .25 .50 n koledar t*tnik lifíS. bro¿................. letnik 1930, broš............... Cankarjeva s£ka na dopisri rah. 2 za ............... (Imamo jih dvojne vrjte.) Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav Prolctarec, vezani letniki vsak ........... .50 .5()k .50 .50 50 .50 .50 .50 .10 .40 .05 .15 U.00 Naročilom pritožite postni ali efc»pre»nt money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila Udbko pošljete postne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor ieli vezane knjige, je cena toliko viija kolikor znaša vezba. NASLOV: PR0LETAREC 1 i f c* ■ " i i,. ... 2301 S. Lawndok Avenue CHICAGO, ILL. 1.76 ....50 .50 .76 .36 1.00 .60 .60 1.50 .25 .15 \ .25 .4(1 .26 .35 .20 .26 .50 1.50 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova k*jižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Pole* /prašenj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan-stV vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic i« sgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naxlo-/om RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Pstavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v t»ettysburgu, Predsedniki rdinjrnih držav in Poedine države. Cena knjižici jo same 50 centov s poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigorito Proletarca 1301 SO. LAWNDALE AVE.. CH1CAGO, ILL. ; MMHMMMIMMm»MM PRISTOPAJTE K ¡| :; SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI \\ ¡! NAROČITE SI DNEVNIK ¡; >PRO»VETA'i [ i Stene aa eelo leto $6.00. * pol lota 93.00 ! Ustanavljajte nova društvs, « ; Deset članov (tc) j* treba sa \ i novo druitvo. Naslov za list in ' ta tajniitvo je: 1 ; [ 26S7 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. I MIMMMtlMu >»>MIMt». Proletarec' n« bi mogel U-hajali brea podpor. Kar »o mu potrebna, u potreb it e priložnosti za zbiranja prispevkov v nie 1 25 «ae tiakovni «klad. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1835. Published Weekfy at 2301 So. Lawndole Ava. CHICAGO, ILL., November 11, 1942. VOL. XXXVII. ARE WE WRONG? Columbia Broadcasting System nay»: "The programs offered by the Co-operative League were designed to promote a fundamental change in the present system of marketing and distribution of goods and services, whereby to-operative associations would largely supplant retail stores and other common distribution establishments." Is that an improper aim! Henry Ford promoted rather successfully a "fundamental change" in transportation and quite "largely supplanted" horses and other forms of animal power. Edison quite "largely supplanted" tallow candles and kerosene lamps. Marconi and his successors quite "largely supplanted" native drums and heilographs, even ocean cables. Henry Kaiser bfds fair to "largely supplant" some out-of-date shipbuilding methods. Fixed price and cash and carry stores have "supplanted a »rest many common distribution establishments." Have any or all of these been barred from radio use because of their aims and accomplishments? Maybe all ideas are wrong and should be suppressed. Hitler seems to think so. Horrible thought, maybe radio itself should have been suppressed. Are we wrong to seek improvement? And having demonstrated the feasibility of an improvement for a hundred years or so, are we wrong in trying to tell a radio audience about it? Every improvement has "largely supplanted" existing methods, and we have always cherished the American belief that improvement was desirable and proper, and that we had a perfect right to promote improvements or what we believed to be improvements in every legitimate way we could 'ihink of. Maybe we're wrong. Maybe instead of licking an idea into working shape and going out with all we've got to put it over we should first be sure it wouldn't "supplant" anything! — C. E. Banning, Douglas County Farm Bureau Cooperative Exchange, Roseburg, Oregon. THE MARCH OF LABOR '^ßummmmi i'.'" É^ P § MBSSi.jMiha _ K/4 camÀÀ CHU fr rpSe performed t* 1k* fo^Uroi 1« (.ve 'A-so » «.Uirt mTmUuM ta fcww tà^ir f—U.Wt Mttr« *r« +»rt«4 «• mt Asara**« The Fascist Way to Get Rid of the (Union) Organizers Admiral Land, who has long displayed intolerance of trade unions, has managed to beat his own record for irresponsibility. In a speech to the Investment Bankers' Association he said, according to the New York Times, that shipbuilding and the war effort generally were being obstructed by union organisers, profiteers, typewriter strategists, and needle boys. As far as the organiser« are concerned, for tke duration, ia my opinion, they ought to bo shot at sunrise." According to PM, Land spoke of organisers without a prefixed description, but when asked by reporters to whom he referred said he meant union organisers. In a so-called "clarification" of his remarks the Admiral said. "I meticulously refrained from any adjective qualifying the term 'organisers.' As everyone knows, there are all kinds o? organizers for all kinds of projects. My only interest is in organised production." Possibly organised production might get on better if' it were not in charge of organisers of the stripe of Admiral Land, whose speech was either deliberate mischief-making or, if his explsnation is to be accepted, childish nonsense. In his defense, the New York Herald Tribune says he is doing an outstanding job as War Shipping Administrator and chairman of the Maritime Commission and ought, therefore, to be allowed "the indiscretion of exhibiting his prejudices." This plea, whkh incidentally makes a liar of the Admiral, disregards the fact that the success of the »kip. building program ia dependent on tke cooperation of labor, which so far has been given ungrudgingly. But we have yet to learn that the ideal method of seeking cooperation is with a firing squad. Even the Nazis—the leading experimentalists along these lines have not made an outstanding success of it.—The Nation. , < • \jodsy , you bal« U lee* -fcr i The Vise Closes Living standards of American workers are now firmly held in a government vise, one jaw of which is control of the wages that workers will receive and the other jsw control of the prices they will pay for the necessities of life. The final act of hog-tying rank and file Americans to a war eco-, nomy which enable the nstion's cor- j porations to grab for unlimited profits and limit members of the owning class to net personal incomes of $25,000 was performed last week in October, when Stabilisation Qi-. rector James F. Byrnes. formally "froze" American wages and salaries. Wage rates now are "frozen" at the level in existence as of October 28, as are salaries of less than 25,-000 per person will not go into effect until January 1, 1943, With the sotting of wages and salaries at figures which can net be altered without government con. sent, American living standards can Mow be adjusted upward or downward by merely shifting the price level on articles which workers must buy. Never before in this nation- has government control reached so deeply into the daily lives of the people. The stage is now set to administer a "guns before butter" policy which can result in the diversion of purchasing power to the needs of war rather than peace. That such economic and social control should be exercised within the limits of a private-profit economy is the one deplorable feature of the set-up. Workers would be willing to stand for controls snd accept sacrifices for the benefit of the nation. But with profit-takers still able to take $25,000 per individual for their own use, such controls, stabilising clasa inequalities ss they do, are certain to become irksome. That th(ere Is still plenty of room for chiseling on the part of the $25,000 class. It is still possible for corporation heads to "sweeten" their own "take" and run up costs by plscing members of their families on payrolls at salaries that will run the family income to several times the $25,000 which each individual may legally keep after all taxes, etc., are deducted. With such controls established ss the American way of Ufe, the need for taking over the industries by the government becomes all the more clear. When labor is controlled the time has come to socialise the ownership of the nation's economy. Under Socialism the common effort can be devoted solely to the task at hand in times of war and to the welfare of the while people in times of peace without the blight of human exploitation. —Reading Labor Advocate. GOOD 25-CENT MEAL FOR WORKERS NEEDED I At about this stage of the first World War, Vice President Thomas R. Marshall told America: "What this country needs is a good five-cent cigar." This week, experts at the American Dietetic Association In convention at Detroit told the nation: 44what this country needs is a good 25-cent meal for war workers." It should include, they contended, s "protein food, strschy food, a green vegetable, a salad or relish, bread and butter, s beverage and desert.' Food of that kind would improve health, efficiency would rise, absenteeism would drop and pro-dixtion would mount, the dieticians said. Year weakness or strength as a person comes eat in setion; your weakness or strength sa an Intellect-uaJ force comes out in reflection.— John Burroughs. Finds Ten-Hour Day "Uneconomical" In Canada, Largest Small Arms Plant in the World Cuts Work Period to Boost Production and Relieve Strain on Workers Paul McNutt and others are suggesting that working hours be lengthened, particularly in war industries. How far they desire to go has not been made clear. Before Congress or the Chief Executive gives serious consideration to their proposal, an effort should be made to answer this simple question: How long, even under the spur of military necessity, can human boings labor efficiently, day in and day out? Our good neighbor, Canada, has been in this war for more than three years and it has made a record on the battlefield and in the workshop which challenges the admiration of mankind. That being true. Canada's experience »n the matter of working hours should be illuminating. Fortunately, within the lsst few days eminent Canadian authorities have testified on that very point. * * * Dr. J. G. Cunningham of the Ontario Department of Health, reporting to the Health League of Canada, «ays that the 10-hour day "has been proved uneconomical from the standpoint of both health and output, even in war time." His findings arc approved by A. L. Ain*worth, vice president and general manager of the John Inglis Company of Toronto, which claims to be the Isrgest maker of small arms in the world. Recently the Inglis concern dropped the 10-hour day, and here is Mr. Ainsworth's explsnation: "Production loss due to fatigue under the 10-hour day was a contributing factor in our decision to change to three eight-hour shifts, but the main reason was our desira to get full service from our machines. "We find that with three eight-hour shifts we get 22^4 hours' production per day from our machines—with time off for meals—whereas before we got 20 hours' production per day." Before the 10-hour day was dropped, time lost rose steadily until It • cached 15 per cent. That means that each day about one-sixth of the employes were out, and the almost invariable explanation, according to the Inglis officials, was "fatigue, fatigue, fatigue." » * ♦ No thoughtful observer will lightly dismiss such testimony. It is all very well for gentlemen with a flair for rhetoric to demand that working hours be increased, but any attempt to do so will certainly slow up production—not because the workers are lacking in patriotism, but because the average human being, however willing, simply cannot stand the strain. — Labor, Washington. G-Mam Roundup Reveals Extend Of "Black Markets" SMALL BUSINESS BITES HAND THAT FEEDS IT The AFL—and CIO have been working hard in Washington to get consideration for the small businessmen who have been frozen out of the war production picture by the big business interests. The Conference of Small Business Organisations has shown its gratitude for labor's efforts by siding with the big business interests, as represented by the' National Association of Manufacturers, to attack the workers. In an open letter to Pres. Roosevelt, Conference Chairman Frederick A. Virkus drags up the NAM'i phony strike statistics and demands that an end be put by the govern-ment to a non-existent strike wave. WORK CASUALTIES Lately, whenever a rear admiral has broken into print on any subject affecting labor, we have been treated to something worse than the ordin- iuuui , wc l,u * w »"«-ii mvww — -------------- ai y moss-backed capitalist bunk. Morheell who said we could do without in this country because Nazi Germany was getting along without - _ . . . . . . . L I__A -A ...... k/>t V. unions in mu» country uriausv hum v»*.«..«../ - — -----— ------ them, and Land who said organisers ought to be shot at sunrise, are both rear admirals. But now we hear from another of the tribe, who, for a change, calls attention to a stern fact to which labor ought by all means give some serious attention. Speaking at the National Safety Congress in Chicago, Rear Admiral W. H. P. Blandy pointed out that industrial accidents have caused the loss of more man-hours "than all the strikes, shortages and transportation difficulties put together." He said that since Pearl Harbor almost twice as many persons have been killed in accidents in factories as have been killed in England by bombings in three years of war; more persons have been injured than the total of all our combat casualties. Talking on the same subject to the National Association of Manufacturers at a Boston meeting. Dr. Victor G. Heiser, medical consultant of the association, told his bosses they were much too wasteful in their use of man-power. He told them 42,000 workers have lost their lives in war plant accidents since Pearl Harbor. Heiser said the war plant casualty rate was 11,000 workers killed or injured every day. Speaking on the absentee problem—a problem which has the bogses very much worried these days—the medical man said the evil was due to uad health of ill-fed workers. He attacked in particular the greasy spoon restaurants at which factory workers are compelled to eat. In recent months capitalism has been driven in this country to give ?ome thought to the conservation of goods, such as rubber and steel. May one therefore conclude that they are about to take better care of that other indispensable commodity, human labor power, which they fear is also becoming scarce? Possibly, yes; but scarcely in a manner satisfactory to workers who •ike to think of themselves as something more than the machines, raw materials and motive power used up in the process of production, along with labor power. Should labor become really scarce,'the boss class might give the worker the same care they give machines they have bought and paid for; but that would mean only that the worker would en^oy the sUtus of a well-fed, well-groomed mule which happens to be indispensable and hsrd to replace. Workers will enjoy reasonable safety on the job and a recognised human status in society only when through their own organization they are in complete control of the machinery of production _ Industrial Worker. LATE SONG By HAVA KRASCOFF • Like an apple tree in late summer, heavy-houghed With the gold of ripening fruit, she Is weighted With song. Only time to sing she cannot find. She must nurture and cere for the young. But when Her mother-work is done, though it be autumn, She will let her late song, mellow- ripe fruit, fsll For small and wingless creatures to feed on, For the warm brown earth to absorb and bring forth. The extent to which racketeering has become intrenched under auto-1 mobile tire rationing was revealed this week in the disclosure that G-men at Philadelphia had smashed one "black market" ring which operated in four eastern states and the District of Columbia, and whose ssles in a few months' time had totaled $1,500,000. Investigators reported that the gangsters had sold 15,000 brsnd new tiras, in addition to 1,000,000 recapped tires and 1,000 new tubes. Prices charged ranged from $40 to $fi0 for tires of poor quality. More than 200 persons were declared to be involved of whom 125 have signed affidavits admitting their guilt. All will be hailed be fore a Federal grand jury in a few days. The Office of Price Administration also took note of a flourishing "black market" in gasoline, which is to be attacked hy sharply reducing the number of "C" books when ngtion-wlde rstioning goes into effect on November 22. In Washington alone, sccording to the authorities, millions of gallons of gasoline have been diverted into bootleg channels by the holders of these books, whkh permit with-drswal of almost unlimited supplies of motor fuel. The same conditions are declared to exist throughout the eastern rstion ares. The "C" books were sllotted to drivers of trucks snd taxicsbs, certain professional groups snd to ordinary citizens who had a "pull" with rationing boards. In roadside "juke" jointa and at some bars in Washington, it lyui been disclosed, coupons are being used as currency. "Anybody who wsnts gasoline can obtain it if willing to pay the price," a Maryland state policeman told a representative of Labor. One night this week, he said, he counted 1,213 automobiles parked before saloons, dance halls and gambling joints along four miles of one highway adjacent to Washington, "It is safe bet," the officer ssid. "that a large percentage of these cars contained 'hot* gasoline." A sailor,after placing s wresth of flowers on a grave in a cemetery, noticed an old Chinese placing a bowl of rice on a nearby grave, and ssked: 'What time do you expect your friend to come up snd eat the rice?" The old Chinaman smiled and answered: "Same time your friend come up and smell flowers." AMERICA SUFFERING THROUGH BUNGLING IN CONDUCT OF MILITARY STRATEGY T. R. B.,—The New Republic's anonymous, but informed, Washington correspondent, in the issue of August 17th, wrote: "»Important private industry, the industry on which we are so largely dependent for war production, is knee-deep in corruption. Its corrupt officials are still tolerated in the high councils of the government, civil and military, where they are engaged not in planning but in plotting. The Truman committee and the Patents committee of the senste continue to turn up one shocker after another." Two weeks later Thomas Sanction, managing editor of the "New Republic," took three and a half pages to describe "Chaos in Production," under Washington tutelsge, a follow-up on Michael Straight's article in the issue of April 6, 1942— > "Standard Oil Axis Ally." The "Axis Ally" is still running the show, including young Nelson Rockefeller, who may fool Yankee Americans but can't fool Latin Americans. The "Nafion" has equally indicted mismanagement of the war, fearlessly exposed also by confidentisl business letters to the nation's capital, which we may not quote. Fortune Magasiae Warn. Last month Fortune Magazine made a report to the President warning him he is losing the war. "Our report is prompted by the fear, amounting now to a conviction, that , your war administration as at present constituted is incapable of fighting a good war. We share this fear with the most realistic of the Washington correspondents . . with men who used to do real work for you snd sre still yours to command , . . with many an Army and Navy man . . . with a growing number of congressmen. And the American people are beginning to share it too. . . " Nearing Exposes Conspiracy Scott Nearing recently wrote:* "Big business is richer and more powerful in the U. S. today than it has been at any time in the country's history. The reports of the Temporary National Economic committee detailed ita strength: "The war emergency has given big business its long-awaited opportunity. It is expsnding its manufacturing plan with government guaranteed profits, driving its small competitors out of business, taking a prominent part in running the government and reducing its Income tax payments by presuming to sell democracy to the American people." —People's Lobby Bulletin. GOOD NEWS FROM SWEDEN The recent elections in Sweden almost eliminated the pro-Nazi factions from the political life of that historic democracy. ' Germany buys most of the output of Sweden's mines and heavy industries, and naturally the Reich has been exerting itself to pull Sweden over to the Nszi side. Therefore, when the Swedish Nazi party lost all of ita five seats in the town and county councils, it was a slap in the face for Hitler. <«.. An interesting side-light: During the