Lelo IX.. štev. 30.
Poitnina plačana t gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 25. julija 1925.
Današnja številka Din 1-5I>«
Isliaja razen ponedeljka in dneva po
prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Maslo* *a telegrame: »Naprejc, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
Stane mesečno	....	Din 25-—	j
za inozemstvo	....	Din 35'—	j
Oglasi:	?
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise Irankirajte in podpisujte, sicer se na priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. .
Reklamacije za list so poštnine proste, j
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat rta teden In stane mesečno 6^;dfnarjev.|^
£
Letnik VII., štev. 30.
Četrtkova »Naprejeva" številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
Stanc letno 72 Din — mesečno 6 Din
Trinajsta nova vlada SHS i— Pašič- Radičeva.
Sestava te vlade je rezultat sporazuma med vodstvoma dveh najmočnejših parlamentarnih skupin — med Narodno radikalno in Hrvatsko seljaško stranko ... Obe stranki popolnoma soglašata glede usode naše države... vlada je složna v vseh pogledih... Določbe ustave se morajo izvesti v vseh odredbah in na vsem ozemlju SHS brez kakršnekoli izjeme... da vrši izenačenje zakona in da skrbi za zaščito državljanskih in političnih pravic vseh državljanov v državi... se ima izvršiti redukcija uradništva..., zakon o izenačenju davkov, o agrarni reformi itd. (Za deklaracijo nove vlade.)
Prvič po 7 letih prevratne dobe je sestavljena vlada, v kateri so zastopane najmočnejše parlamentarne skupine srbskega in hrvatskega naroda. Slovenci v tej vladi niso zastopani. V deklaraciji je konstatirana popolna soglasnost obeh strank v vseh vprašanjih, ki se tičejo osnovne državne ureditve. Brez dvoma znači nova vlada za hrvatske pokrajine velik korak naprej. Doslej je na Hrvatskem vladalo izjemno stanje. Hrvatska republikanska kmetska stranka in njeni pristaši, ki tvorijo večino prebivalstva na Hrvatskem, so bili postavljeni izven zakona. Z novo vlado se to stanje spremeni in pristaši HRSS dobivajo zopet svoje državljanske pravice.
Nova vlada je sestavljena iz izrazitih zastopnikov srbskega in hrvatskega kapitala. V socialno gospodarskem oziru torej ne moremo priča-
kovati kakšnih sprememb na boljše, ker sta obe stranki v socialno ekonomskem oziru konservativni.
Delavski razred od nove vlade ne more ničesar pričakovati. Ravnotako nova vlada ne bo podpirala revnih kmetskih slojev, ker se naslanja v prvi vrsti na bogate kmetske posestnike.
Ako bi nova vlada izvršila obljube svoje deklaracije in izvedla napredne določbe ustave, bi to značilo y političnem oziru precejšen korak naprej. Izenačenje davčnega sistema in ureditev davčnih zakonov bi se moralo po ustavi izvršiti na temelju progresivnega direktnega obdavčenja vseh državljanov, tako da bi imovitejši nosili več bremen nego manj imoviti in tudi bi se moral odrediti resnični davka prosti eksistenčni minimum — ki bi neimovite oprostil vsakršnega davka. Ali — da se bo to zgodilo, ne verjamemo.
Zaščita državljanskih pravic bi se morala izvršiti na ta način, da se odpravijo vsi izjemni zakoni, v prvi vrsti zakon o zaščiti javne varnosti in reda, ki postavlja izven zakona ves delavski razred. 0 tem zakonu deklaracija ne govori in zato je več ali manj gotovo, da bodo izjemni zakoni še nadalje v veljavi, posebno če pomislimo,
da HRSS ni nikdar vodila boja proti zakonu o zaščiti države, dasi je sama trpela pod tem zakonom. S svojim vstopom v vlado se mu je le izognila!
Izvedba samouprave občin, okrajev in pokrajin (oblasti) bi brezdvo-ma pomenila mal korak naprej z ozirom na današnje stanje, ko vladajo gerentstva in ko nimamo niti enega okrajnega in pokrajinskega (oblastnega) samoupravnega zastopstva.
Napoveduje se zakon o agrarni reformi. Na drugi strani pa čujemo, da je ^novi minister agrarne reiorme P. Radie telegrafično ukinil nekatere operacije na cerkvenih veleposestvih. Če pomislimo, da radičevci, ki imajo to ministrstvo v rokah, nimajo izdelanega agrarnega programa, potem lahko pričakujemo, da bo agrarno vprašanje reševano na ta način, da se likvidirajo pridobitve preobrata in ustavne določbe, po katerih bi se morala odpraviti vsa fevdalna veleposestva in fevdalni odnošaji.
Delavsko kmečko ljudstvo nima torej, od te vlade ničesar pričakovati. Tudi levičarji bodo spregledali katastrofalno politiko svojih levičarskih voditeljev« v zadnjih dveh letih, ki je ponujal izrazito kapitalistični, po svoji socialni osnovi konservativni stranki (radičevcem) enotno fronto, enako kakor gredo zdaj v enotni fronti s slugami demokratarjev-fašistov v stro-
Obleke
kupite najugodneje pri
]os. Hojirtai
Ljubljana
Gospodinje,
poskusite izvrstne testenine, ki se dobivajo zanesljivo samo v originalnih zavojih in pod varstveno znamko:
kovnih organizacijah — proti razredno zavednemu delavstvu.
Posledice take vratolomne politike so, da nezavedno delavstvo glasuje z izrazito kapitalističnimi konservativnimi strankami in s fašističnimi de-mokratarji.
Pregled organizacij SSJ in KDZ od januarja do junija 1925
(vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SS1 in KDZ v Ljubljani),
1 Zaporedna štev.	s> ■S >to ro c ra i/i	Organizacije	Člani ..Sloge1-28. februarja 1925	ja ’ai k. ex TO X ‘5 > j* 51 c MJ O £ « JS c to	Rednih članov je bilo					'Ji 'cz *D =1	Prispevki teh i	zamudnikov j|
					1925							
					1.	II.	III.	i IV.	V.	C ra M	Din	n
i	1	Bizeljsko	2							26		26			i _
i 2	3	Celje	13	4	36	54	13	11	17	—	—	i	
1 3	4	Centrala	12	7	22	22	22	25	24	98	160	1 75
4	6	Črna I.	12	6	5	58	123	99	66	—	—	_
5	7	Črna II.	9	—	47	71	83	69	121	14	19	liO
1 0	9	Globoko	2	1	—	—	39	—	39	—				
7	10	Gorje	4	2	17	15	12	2	11	—	—		
! s	11	Hrastnik I.	2	7	—	25		24	26			—		
9	13	Jesenice	7	3	18	17	18	21	?0	5	7		
10	17	Ljubljana	14	4	20	20	23	24	20	5	43	40
11	18	Mežica	14	1	37	41	47	47	54		—	—
12	19	Mislinje	9	1	4	4	4	4	4	—	—	—
13	21	Sv. Peter p. Gor.	—	—	0	6	5	4	3	—				
14	22	Skale	4	8	46	52	53	52	57			
15	23	Škofja va»	—	—	6	5		4	4			
16	25	Store	0	2	36	36	39	38	38						
17	26	Tacen	1	—	9	9									
18	27	Trbovlje	23	9	79	76	88	102	77	41	57	40
19	28	Velenje	7	5	53	53	40	42	40	a	4	?.Q
20	29	Videm-Krško	5	5	7	8	6	6	6				
21	30	Vrhnika	5	2	23	26	28	28	28						
22	31	Zabukovca	o	—	9	10	10								
23	33	Zg. šiška	—	—				5	5			A	7	70
24	34	Gorica pri Marib.	—	—	24	?,?.						
25	37	Pragersko	1	—	24	24	31	27	87						
26	41	Sv. Lovrenc n. Poh.	5	3	14	14	14	13	13						
27	42	Celje okolica					39	31	31			
		Vseh rednih članov	158	65	541	668	760	678	752	170	300	05
		Zamudnikov ....			128	229	142	262;	170			
		Vseh članov skupaj			669,	897	902	940	922			
1925
v
mesecu
VI.
rednih
Članov
Izmed teh članov so zadnji mesec piščali po Din
17
24
115
71
11
21
10
21
55
4
4
57
4
37
143
40
6
28
3
27
13
32
13 9
104
51
4
14 6 7
25
4
4
55
4
35
135
37
1
24
743
2
1
6 8 10 —ni—...,......
12 15 20 25
l -
2	1
2 2
2	-
1 1
1 i —
30 40 50 75
596| 58 I 31 | 27 | 4	8	0
Progresivni davek zamudnikov pristopnina . . .
i e i 3 !
100
nsd
100
Centralno tajništvo je prejelo:
39
progres. davka
skupaj
Din p
49
Centralno tajništvo Je torej prejelo v tem mesecu
39
60
175
119
21
49
23
122
130
5
5
8<!
5
54
209 73 19 58 j
Povpr. od il>M
Dinj p
6 30
44
22
58
1393
300
49
11742
05
05
1 46
1	:7i
3 ! 26
2	78
2i 10
87
Delavstva mor« voditi samostojno politiko delftvikega razreda. Ono ne gme biti odvisno od nobene kase, od nobenega kapitalizma, temveč mora svojo stranko vzdrževati samo. Zato morajo člani sami vzdrževati in voditi stranko. Za to pa je potrebna zavednost. Samo zavedni se lahko vladajo in kontrolirajo sami.
Ta trinajsta čisto meščansko-kon-servativna vlada SHS ne bo ničesar napravila za delavski razred in za ekonomski progres SHS. Samo močna, zavedna, politična stranka proletarcev, ki bi vodila energičen razredni boj, bi pomenila splošni ekonomski napredek in zboljšanje položaja proletariata. Samo močna, zavedna kmeč-ko-delavska zveza bo zmožna rešiti agrarno vprašanje v korist revnih kmetov in splošnega napredka.
Zato, delavci, poljedelci in revni kmetje, vsi v organizirane vrste naše stranke in kmečko-delavske zveze. Vsi bodimo naročniki in sotrudniki »Napreja«. Osvobojenje delavskega in kmečkega ljudstva mora biti delo ljudstva samega.
Bilanca Samostojne demokratske stranke.
Po prevratu so v državi SHS nastajale razne politične stranke. Nastajale, hitro rasle in bliskovito propadale. Ali nobena stranka ni tako katastrofalno sama v sebi doživela popolen idejni bankerot, kakor Jugoslovenska demokratska stranka (JDS), ki se od odcepa Davidovičevcev imenuje sai-mostojna (SDS). Bila je nek olik okrat na vladi, protežirana od bančnega kapitala in zakulisnih iger. Na vladi in v opoziciji je ta stranka pokazala tako omejeno politično obzorje, da je prišla zdaj v zagato, iz katere ne bo našla več izhoda.
Nič čudnega. Že sam porod te stranke je kazal, da se rodi nestvor, sestavljen od najrazličnejših socialnih in asocialnih, deklasiranih elementov. Malomeščanska demokracija srbskih samostalcev se je utopila v reakcionarnem duhu srbskih, hrvaških in slovenskih liberalcev, katerih glava in srce še vedno globoko tiči v despotskem absolutizmu in birokratizmu. Temu se je pridružil še orjunaški terorizem, slaba kopija italijanskega fašizma.
Ni čuda, da je ta pestra zmes najrazličnejših ideologov in ideoloških zmot izvajala v sedmih letih na vladi in v opoziciji take vratolomne avanture, da danes ni več resnega človeka, ki bi to stranko smatral za to, kar se sama nazivlje.
Poglejmo nekoliko njeno politično gospodarstvo:	Leta	1918,	takoj	po
prevratu, je predlagal g. Pribičevic, da naj Narodno Veče proglasi vse nepremično imetje za svojo lastnino! To se pravi, da je predlagal popolno nacionalizacijo zemlje, tovaren in ostalih nepremičnin! Kolosalna komunistična zamisel. Seveda je ostala zamisel, ker za Pribičevičem takrat ni stala nobena organizirana socialna sila. Če primerjamo to velikansko zamisel z afero grofa Thum-Taxisa, s svinčeno afero in nebroj drugimi aferami raznih »nacionalizacij«, potem se moramo čuditi, kakšne ogromne skoke je napravila demokratska stranka v svojem politično - ekonomskem programu. Od skrajne levice nacionalizacije — je dospela v kratkem čas« do skrajne desnice protiustavne in protizakonite obnovitve fevdalnega nemškega fidejkomisa! Evo, do kakšnih absurdnosti je privedla zmešana ideologija to »demokratsko« stranko.
Pa v drugih panogah politike iste absurdnosti. Proglašajoč se za čuva-rico narodnega edinstva je proglašala ta čudna stranka v isti sapi večino politično organiziranih Hrvatov in Slovencev in ves organiziran proletarski razred za protidržaven in anacionalen element, katerega je treba postaviti izven zakona in izven ustave. Pod masko velikega gesla francoske revolucije »Svoboda, Bratstvo in Enakost« je ta stranka forsirala obznanaški teror nad organiziranim delavskim razredom in le več, nad politično orga-
nizirano večino hrražkeg« tat t-lovedskega naroda.
Pod svobodnim tiskom jo ta »tran-ka x-azumevala zatiranje vsakega njej neljubega tiska!
Pod svobodno mislijo je ta stranka razumevala dualistično konfuzijo in spajanje raznih cerkev z državo!
Radi bi vedeli samo eno idejo moderne meščanske demokracije, ki ji je ostala ta »demokratska« stranka zvesta!
Samoupravo občin je gazila neusmiljeno in brez vsake potrebe, da, celo brez vsakih povodov v kratkovidni iluziji, da bo tako koristila svoji strankarski poziciji.
Namesto samouprave okrajev, okrožij in pokrajin je forsirala despotizem in strankarski birokratizem.
Ali je čudno, da se je po taki politiki v kratkem času tako obsovražila v narodu, med ljudstvom.
Na tako stranko so Korunove! in Kristanovci stavili vse svoje politične karte. Z njo so vladali, večinoma sicer le tajno, nekaj časa pa tudi javno, z udeležbo v ministrstvih. Od nje so se naučili gospodarskega in političnega verižništva, političnega pučizma in idejne puhlosti, lastnosti, ki vse izvirajo iz praznoverja v vse-gamogočnost kapitala in kapitalistične korupcije. Socialni gospodarski temelj obeh teh grup, ki imata popolnoma enako politično koncepcijo, je z verižništvom in korupcijo nabrani kapital. Tak temelj ne more zadoščati za dolgotrajno stavbo. Že je večina tega temelja prešla v tuje roke, pod inozemski vpliv: nad »nacionaliziranim« kapitalom vladajo tujci.
Tako se je pod samostojno demokratsko stranko izmaknil njen gospodarski temelj in s tem je zapečatena njena usoda.
Zapečatena je tudi usoda njenega 7-letnega zaveznika, socialpatriozma, ki je, mesto, da bi 7 let sistematično razkrival lažnivi demokratizem in vodil proti njemu in proti taki »demokratski« stranki neizprosen boj, se obesil na njo, postal od nje finančno odvisen in polagoma prevzel vso njeno ideologijo in ves njen reakcionarni duh vase.
Kdaj bodo to katastrofalno politiko socialpatriotizma obsodili oni, ki imajo kolikor toliko proletarske ideologije, časti in ponosa razrednih borcev?
Ako se proletariat v zadnjem trenutku ne bo odločno uprl tej politiki, bodo šle v meščanske roke vse pridobitve delavskega razreda zadnjih 35 let.
Zvonimir Bemot:
F. Svetek proti sodrugu L, Klemenčiču.
(Klemenčič išče resnice, Svetek pa kapitala.)
Razkola niso krivi Kristan, Čobal itd. Razkol je bil zgodovinska nujnost.
Franco Svetek.
(28. junija 1925 na občnem zboru >Zveze gospodarskih zadrug«.)
Svetkove besede nikdar niso merodajne in nikdar se ne bodo njegovi citati navajali za dokaz. Tudi tu citirane besede so nespametne, kajti razkol nikakor ni bil zgodovinska nujnost, temveč bi razkola nikdar ne bilo, če bi ne bilo socialpatriotizma, mi-nisterializma, korupcije in drugih nesocialističnih lastnosti.
Toda Svetkove besede vendarle navajamo na glavi članka. Zakaj?
Zato, ker isti Svetek v »Delavcu« št. 13 bas nasprotno govori; po svoji stari navadi se torej zopet tolče po zobeh. V članku »Polemika« govori o povojnih tipih, o dvojni politiki tistih, ki hočejo priti do korit ali pa se pri koritu obdržati, in tam jesti kolikor morejo; da resnice tak politik nikoli ne sme povedati, pač pa se mora iz srca nasmejati vsemu, kar je prej obljubljal. To so Svetkove besede, in potem pravi, da je »dolga vrsta takih politikov — od Radiča do raznih Furlanov in Stefanovičev« in
da j© v tej družbi tudi »n»ož, ki stoji jsapisan na uvodnem članku lističa, ki bere nam levite«. Torej opravičuje »zgodovinska nujnost« pri Svetku le Kristana in Čobala, drugih oseb pa ne.
Iz uvodnih besed Svetkovega članka se vidi, da je ta »listič« naš »Naprej«. (Ta »listič« je vendarle večji nego »Delavec«, ki je prišel letos šele do 13. številke in še za to nima denarja, dasi je strokovno organiziranih »kakor listja in trave«. Dalje se vidi, da polemizira s člankftm v »Napreju« št. 28: /Kapitalistično sorodstvo«. Ta članek je pokazal, Itako »Delavec brani interese Trboveljske preinogokopne družbe in proti temu se obrača Svetek. Dokaza seveda ne prinaša nobenega, ampak se sklicuje na lanski članek »Izkoriščanje delavske sile v rudnikih Jugoslavije«, Ivi ga je priobčil in poslal tudi meščanskim listom v objavo . . . Zato misli, da bodo delavci verjeli njegovemu »boju«. V isti številki »Delavca« pa objavlja že tudi letošnje »napade« na Trboveljsko premogokopno družbo: »Mlin za mletje človeških kosti« jo imenuje in druge »ostre« fraze ponavlja, v bistvo izkoriščanja se pa ne upa, zlasti si ne upa povedati, da je premog predrag in da bi ga več prodali, če bi bil cenejši in da bi se tako brezposelnost znižala. Seveda, tega ne sme, ker bi mu gospodarji zamerili, dočim mu prav radi dovolijo, da jih zmerja s praznimi frazami. Saj tudi proti Kristanu še vedno včasih govori in zatrjuje, da ne gre ž njim, čeprav je njegov tajnik! Tako je ta stvar. Drugi »napad« je pa temu enak — pod naslovom »Volitve v Bratovsko skladnico« razlaga, kako je demokratska Delavska zbornica poslala zastopnika proti demokratom za rudarje in predložila »bojevito« misel: naj ostane vse pri starem ali pa naj \lada postavi komisariat; če bodo pa naši sodrugi postavljeni od vlade v ta odbor, bodo v tem odboru nadaljevali svojo »borbo«.
Tako je s Svetkovimi »napadi« proti Trboveljski premogokopni družbi. Pesek v oči delavstva, da bi ne mogli izpregledati. Enako je s Svetkovimi napadi proti Ant. Kristanu, dr. Korunu itd. Na občnem zboru »Zveze gospodarskih zadrug« je izrečno povedal, da osebe niso nič krive, ampak je kriva zgodovina ...
Ker pa vsi ljudje ne marajo verjeti, da je za Kristanov ministerializem kriva zgodovina in da je ta uboga zgodovina kriva tudi draginje premoga in velikih profitov Trboveljske preinogokopne družbe, očita tem ljudem, da so podobni tipi, kakor Furlan itd. In ker spada med te nevernike tudi naš »listič« in njegov so-trudnik s. Lovro Klemenčič, trdi Svetek, da je Klemenčič prišel med delavstvo v družbi z Furlanom. Imenovati se ga sicer ne upa, ampak na uvodnem članku »Napreja« št. 28 je napisano Klemenčičevo ime in v tem »Napreju« je tudi članek, proti kateremu polemizira Svetek. Torej je nesporno, da misli Svetek s. Klemenčiča.
To pa je malo preveč. Če bi Svetek koritaril lepo v zatišju, kakor njegova sodelavka v Konsumnem društvu za Slovenijo Mica Urbančeva, ki se še za tiskovni sklad »Socialista« ne upa prispevati s polnim imenom, potem bi delavstvo morebiti nanj pozabilo, kakor je na Urbančevo, češ, naj le »je, kolikor more«. G. Svetek pa hodi s svojim maslom na solnce, vodi politiko, kakor kak velik in končno očita Klemenčiču kameleonstvo in Furlanovo di-užbo. To je preveč, gospodine!
Da je Klemenčič koritaril v Furlanovi družbi, tega si še ni nihče upal trditi, pač pa smo mi že trdili, da je g. Svetek dobival denar od Bele Kuna in da je za denar po prevratu razbijal socialistične organizacije in pripravljal'tisto »zgodovinsko nujnosU, ki jo mi imenujemo razdor. Furlan je delal tudi tako, Klemenčič pa drugače. Za Klemenčiča smo vsi vedeli, kaj dela, Za Svetka pa ne. Če bi bil jaz 1. 1919. vedel, da je Svetek take vrste plačanec, tajni plačanec, bi nikakor ne hotel z njim občevati, kaj še, da bi ga učil politične abecede, čitanja,
pisanja, računanja itd. Če bi l»il \*e-
del, da je tajni plačanec, bi bii predel tudi, da so taki ljudje nehvaieitii ia da zlorabijo pridobljeno znanje v svoj osebni dobiček, ne pa v korist vsega delavskega razreda. Res je, da sč mi je Svetek sam prej izpovedal, predne sem od drugih zvedel za to. A povedal mi je to skesano, tako, da sem moral verjeti v njegovo odkritosrčna poboljšan je in sem ga še tolažil, naj si zaradi starih grehov ne dela očitkov, v bodoče nas bo itak načelo javnosti obvarovalo vseh nemoralnik podkupovanj. Da bo tako kmalu zapustil načelo javnosti, nisem mogel misliti, ker mi je polovico zamolčal — to namreč, da komunizma ni zapustil zato, ker je nemoralno dobivati tajne podpore, ampak zato, ker je pri Kristanu dobil boljšo podporo! Bil j« namreč od vlade poslan v Amerik© skupno z dr. Peričem kot delegat na Washingtonsko konferenco 1. 1919/20, z dolarji in franki. Da je to korupcija, sem spoznal šele iz tega, da se je za neke ostanke dolarjev in frankov po svoji vrnitvi zastonj boril vse doelej, dokler se ni izneveril poštenim načelom razrednega boja . . . Potem je šlo pa zelo hitro. Ko je bil pri Korunu, je začel kar iz predsedstva vladati Strokovno komisijo, jo prepeljal v GRSJ in s tem v naročje SPJ in uvedel kristanovstvo najhujše vrste. V boju« proti korupciji je dosegel, da so sprejeli tudi njega medse in ga posadili na prostor M. Urbančeve, proti kateri je tako »energično« nastopal. Zdaj sedita skupaj in najbrž ima tudi on enako kakor ona desetletno ali pa še celo dosmrtno pogodbo. Pri tem j® ona toliko boljša, da si je svoje korito priborila z dolgoletnim delom, on pa s kameleonstvom in jezikom. Tak je človek, ki očita s. Klemenčiču podobnost z raznimi Furlani.
Odkar poznam s. Klemenčiča, vselej se je boril javno in za nobeno njegovo dejanje ne vem, ki bi ga bil skrival. Ves ta čas je bil na strani tistih, o katerih je mislil, da se borijo za razredni napredek. Ali je kaj hudega, če 1. 1919 ni hotel iti s Kristanom? Res, da bi mu mi, ki smo ves čas vztrajali v organizacijah in izrinili iz stranke kristanovstvo, namesto, da bi šli sami ven, da bi mu torej mi lahko očitali — toda če bi to res storili, bi nam on lahko očital domišljavost in neumnost, kajti takrat smo mi povsod veljali za kristanovce in plačani Furlani, Svetki itd. so zato skrbeli, da se je baklja razdora razširila vsepovsod. Vsa masa je šla in kdo more poštenjaku zameriti, če je šel od korumpirane stranke v novo, kamor je šla vsa masa?
Pozneje je s. Klemenčič sodeloval pri ustanavljanju enotne fronte, mi smo se pa proti njemu borili. Toda kdo more trditi, da je to delal ia slabih razlogov? Takrat ni bilo enotnosti nič manj treba nego danes, kajti zaradi obznane niso trpeli le teroristi, ampak ves delavski razred. Zmota je bila, če je takrat s. Klemenčič mislil, da je enotnost sama brez enotne zavednosti že dovolj, toda to zmoto je kmalu izpregledal in jo javno razložil! Razložil je tudi vzroke in to v tisku, da je vsak lahko čital — Svetek se je pa tajno dogovoril s Čoba-lom, Korunom, Kristanom itd., tajno so sklenili enotno fronto s »komunističnimi« generali in v svojem centralnem glasilu »Radničkih novinah«, (ki so natanko tako velike, kakor listič Naprej«, dasi so dobile od GRSJ toliko podpore, kolikor velja tisk »Napreja« v celem letu) so imeli še-celo korajžo nastopiti proti dolgoletnemu strokovnemu borcu Pavlu Pavloviču, ko je hotel, da naj se vrši ta kravja kupčija javno pred vsem proletariatom, ne pa le za zeleno mizo! Kakšen prepad je med nekdanjo Klemenčičevo javno in sedanjo Kristanovo tajno enotno fronto! Svetek je šel takrat tajno h Golouhu, ker se javno ni upal, saj bi bil takoj ubit! Toda tudi zdaj po dveh letih pošteni delavci tega še niso pozabili, pozabljivi so le tisti, ki se dajo od demokraške Delavske zbornice podkupiti. Klemenčič se pa nič ne boji, če si delavci osvežijo svoj spomin, nasprotno, še sam jim ga z svojimi temeljitimi članki pomaga osvežiti. Seveda si tega ne bi
*mei dovoliti, če bi ne imel či»til» rok. Ker jih pa ima, mu razni Žorge in •vetki ne morejo nič drugega očitati kakor to, da ni nezmotljiv. Ta očitek pa je razžaljiv samo za papeže. V papeža in podobne >bogover: pa verujejo še samo klerikalci in >le strokovno«; organizirani pristaši GRS-J in SPJ. Prvi imajo svojega papeža v Rimu, drugi pa v Kristanu in kapitalu. Klemenčič pa sploh ne mara, da mu kdo veruje, ker se po načelu javnosti javno z drugimi vred bori za odstranitev vseh tajnosti, ki omogočajo sesedanji krivični družabni red.
I OBleke OBroKE
.JUI«H_LJMW»l	IIIIIIUM il III II !■■■■■■ ir H.
Razno,
r Radie na kolenih. Po sestavi nove vlado RR je bil Radič s svojimi tovariši takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora. Vse njegovo prejšnje »protidržavno delo«, ki ga^ je spravilo v zapor, tnu je bilo brez končne preiskave s kraljevim ukazom odpuščeno. Ko je sodnik 18. julija prečital Radiču kraljev ukaz, je vzkliknil Radič: »Hvala bodi bogu, narodu in kralju!« Dne 20. t. m. se je Stipica v spremstvu svojega nečaka Pavla Radiča, sedanjega ministra za agrarno reformo, peljal osebno h kralju na Bled, da kralju izrazi svojo hvaležnost za pomilosče-nje. Tudi Pašiču je Radič poslal pismo, kjer ponovno izjavlja in z zadovoljstvom ugotavlja, da je program Narodne radikalne stranke v bistvu sličen programu Hrvatske seljačke stranke. Tako so se bratci našli... A ljudstvo. zlasti hrvaško in deloma slovensko, ki je s takim navdušenjem nosilo kroglice za puhle fraze o republiki, o kmečki samoupravi itd. tigrom v žrelo, gleda na vse to drugače. Razočarano je in prav pošteno prevarano — pa to je dobro šola, ki bo marsikomu odprla oči in mu dopovedala, da je napačno slepo verjeti frazarskim voditeljem, temveč da je treba v stranki, katere pristaš se kdo čuti, resno sodelovati in stalno zasledovati, če stranka svoj program tudi res izvršuje. Radič je demagoško farbal svoje-Seljake že od vsega početka. Peljal se je na shod in izstopil za eno postajo pred ciljem, da je šel lahko peš na mesto shoda. S skorjico kruha in koščkom slanine, ves prašen in navidezno zmučen je dal svojim frazam primemo oporo. Otvarjal je shode: >V imenu Boga in seljačka sloga!« — Zatirani kmetič je videl v njem svojega sotrpina in je vsem njegovim trditvam slepo verjel. Danes stojita tu kmet in delavec, ki sta pričakovala rešitve v Radičevi republiki — nafarbana. Ponavljamo: zakaj? Zato, ker še ne znata oziroma nočeta z lastno glavo misliti in z lastnimi očmi gledati...
r »Konsumna društva« so navadno regulatorji cen trgovcem. Pri našem »Konsum-nem društvu za Slovenijo« je pa to narobe. Da no bo zopet kdo rekel, da »neutemeljeno napadamo«', navajamo par zgledov. Moka je v konsumu v Ljubljani po 7.50 Din, pri drugih trgovcih pa po 6.75 Din. Olje po 24 Din, drugod po 22 Din. Orehi po 42 Din, pri branjevki in drugih trgovcih pa po 34—35 Din. Tako je pri vsem blagu. Ni čuda, če izgubljajo člani Konsumnega društva zaupanje v tako zadrugo. Trgovci se pa iz nje norca brijejo. Pa še bolj kričeč slučaj imamo. V konsumu veljajo čevlji 300 Din, dočim jih vesten mali čevljar v lepši obliki (in ne pozabiti: domače delo!) napravi za 200 do 240 Din. Glede manufakture se pa po vseli prodajalnah pritožujejo ljudje zaradi neokusnih vzorcev in znatno dražje cene, kakor drugod. Na ta način bodo zaloge v konsumu še naraščale, prodajalne se bodo še nadalje zapirale, končno bo ostal še samo direktorij z »dosmrtno« pogodbo in Kristan s svojim posojilom iz »Zadružne banke«. Člani, napravite red — zavedajte se, da ste več nego direktorij, čeprav je direktorij boljše plačan nego vi in čeprav se v današnjem družabnem redu meri kapaciteta in inteligenca le po denarju. V zadrugah mora postati drugače!
r Dobro bo treba zapisati v spomin priznanje v zadnji številki »Socialista«, da so korunovci poskušali in pomagali škodovati sodr. Moderndorfer-ju v Mežici. Ne bomo preveč dolgo čakali na to, da bodo pisali popolnoma drugače, za to lahko jamčimo. Zaenkrat pa: zapomnite si to vsi dobro.
r Ko so sirčali samostojni demokrati iz vlade, je načelstvo SPJ takoj izjavilo, da ni bilo v nobeni zvezi z žerjavovci radi imenovanj v socialnih zavodih, prej pa take izjave ni dalo. Dasi je že dolgo, kar je bil premeščen ravnatelj Kocmur v Zagreb in je »Naprej« že takrat pozival »Socialista«, naj pove kaj več o premestitvi, je molčal trdovratno tudi na vse druge pozive vse dotlej, dokler so bili žerja-vovci v vladi! Koliko odgovorov je še dolžan! In s takimi izjavami proletariata ne bodo nič farbali! Bomo takim
generalom že dali >vavišene strankine interese«, čeprav jim damo na razpolago daljši rok, da bodo prihodnje izjave lahko sestavili še bolj zavito in skrivnostno! — Sicer pa se tega, da je bil Svetek izbran za predsednika, niti dotakniti ne upajo...
r Konservativci na Angleškem že zgubljajo vpliv. Pri vseh nadomestnih volitvah se to jasno kaže. Na vlado so prišli samo zato, ker je bila Mac-donaldova vlada nezmožna izvršiti socialistični program, ker ni imela večine v parlamentu. Macdonald je bil že sam priznal, da je bila napaka prevzeti vlado prej, predno so imeli socialisti absolutno večino. Relativna večina ni dovolj, socialisti ne smejo prevzemati vlade, dokler nimajo toliko poslancev, da lahko preglasujejo vse nasprotne stranke. Če hočejo delavci socialistično vlado, naj postanejo socialisti in naj izvolijo v parlament svojo večino. Če bi bili to spoznali pred volitvami, ne bi bili dali svojih glasov konservativcem, ki pod delavsko vlado niso dovolili odpraviti brezposelnost, sami pa zdaj, ko imajo večino, seveda tudi ne marajo odpraviti tega zla.
r Ta notica bi bila morala biti že zadnjič objavljena, pa smo jo morali ven vreči, ker je manjkalo prostora. Druga pa, ki je z njo v zvezi, je v zadnjem listu ostala in je bila zato težko razumljiva. Oglejte si jo še enkrat, bila je pod »Razno« z naslovom >V Jugoslaviji je drugače«. Take sitnosti imamo v vsaki številki. Mnogo gradiva nam leži v tiskarni že postavljenega, pa ga moramo odlagati od tedna do tedna. Članek »Banke«, smo zadnjič obljubili, danes pa ne moremo besede držati. Mnogo nam tako zastara, da ni več za objavo — zaupniki se pa jezijo. Kdor se zaveda teh težkoč, naj pomaga, da bomo prej imeli zopet dnevnik. Po dvakrat na teden bo izhajal »Naprej« takoj, ko bo 1000 naročnikov poslalo, namesto 6 — 12 Din. Teh 12 Din bo veljalo za enomesečno naročnino in sicer za tisti mesec, ko bo »Naprej« že res dvakrat na teden izhajal. Prej pa ga ne bomo povečali že zato, ker vidimo, da je mnogo delavcev, ki še tednik težko popolnoma prečitajo.	Uredništvo.
Učiteljska skupščina se je vršila 4. in 5. julija v Šoštanju. Kdor pozna Cankarjeve »Hlapce« globlje, to je, kdor jih je čital večkrat in s primerno pazljivostjo, ta ve, kako težko je spraviti celokupno slovensko učiteljstvo na pravo pot. Nezmotljivi 30-letni delavec na polju pobijanja klerikalizma, večni predsednik Luka Jelenc, vidi v »Hlapcih« menda samo boj proti klerikalizmu, in če bi šlo po njegovi želji, bi zavzemal ta boj posebno stolico na naši univerzi. Tega pa ne ve, da je »pobijanje« le negativno in da kot tako ne more roditi prav nobenega sadu. Vendar je pri vseh težkočah treba ugotoviti, da je splošni utis letošnje skupščine boljši nego druga leta. Da ni vse tako, kakor bi moralo biti, je krivo predvsem demokratsko političarstvo štiriperesne deteljice v Ljubljani in nekaterih njenih priganjačev. Puhla in prazna so bila poročila, ničesar globokejšega, sedanji dobi socialnih kriz primernega, kakor da bi šel poverjenik in njegovi ožji prijatelji mimo vsega razvoja popolnoma zavezanih oči. "Zlasti zdaj, ko se kuje nov šolski zakon, nam mora biti žal, da ima najnaprednejše učiteljstvo v državi tako nezmožnega »strokovnjaka« za predsednika, in drugi odgovorili funkcionarji ne mislijo s svojo glavo, ampak gledajo le nanj in mu kimajo. To se. bo v šolskem zakonu bridko maščevalo, tem bolj, ker je moderen šolski zakon drugih naprednih držav največji ponos učiteljstva. Tukaj je ljubljansko poverjeništvo popolnoma odreklo in na skupščini se je to čutilo. Usoda skupščine je visela na eni sami nitki in le Jelenčevi 30-letnici se je zahvaliti, da niso prišle železne metle. Tako pa je Jelenc še zdaj, ko mu je ura njegovega vodstva odbila, v tolažbo dobil zlato uro, ki mu jo kot človeku tudi mi privoščimo in želimo, da bi mu še dolgo dobro sla. Saj kriv ni vsega on, največ je kriva duševna komodnost učiteljstva, ki je čakalo vsega iz predsednikove glave (op. ur.: ista bolezen, kakor pri delavstvu drugih strok!). Omeniti moramo, da je neki učitelj (menda delegat logaškega okraja) hotel povedati radi prepovedi Tumovega predavanja nekaj pritožb, ki jih je imel napisane in pripravljene kot odgovor na tajniško poročilo, pa mu niso dovolili govoriti oz.
citati — poverjenik sam jo pa čital © vsaki priliki svoj kredo, evangelij, pater noster in sanktus. S. Modera-dorfer je rešil čast delegacije in zavrnil primerno tudi Fleretovo politično žonglerstvo na račun naših socialnih idealov (Flere je ministr. referent prosvete). Resolucije, ki so jih sklenili odseki, so v splošnem prav dobre, zlasti resolucije šolsko političnega odseka. Delegati iz raznih delov pač prineso več idej z globljimi koreninami seboj. Prvič, odkar vodi Je-lenec usodo našega učiteljstva, se je zgodilo, da se je zamenjala beseda »klerikalizem« z reakcionarstvom. Menda je učiteljstvo spoznalo, da je reakcionaren tudi Pribičevič s svojim šolskim zakonom. To vkljub udanost-ni brzojavki štiriperesnega poverjeništva. Vendar ne bodo ti istovetili mnenje vsega učiteljstva s svojim ser-vilizmom napram najbolj moderno reakcionarnemu ministru. Kadilo se je mnogo, na vse strani tudi pri pozdravih in referatih, da je bilo še več časa zapravljenega, ki je za tako zborovanje že itak prekratko odmerjen, vendar se je videlo, da je zlasti med mlajšimi vzgojitelji naše mladine vedno več takih, ki korakajo po pravi poti.
lir		
	Priporočan tvrdki Joi PEU	
	Ljubljana, blizu Prašsrnouega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. Ha veliko! Ha milo!	i
|!L		
1»
Iz stranke-
s Hrastnik. Redni občni zbor tukajšnje SSJ-I se bo vršil dne 2. avgusta 1925 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovega namestnika. (Predsednik Malovrh je že šel h korunovcem, zdaj si že upa pokazati barvo javno!) 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3.) Poročilo preglednikov. 4. Vcv litev novega odbora. 5 .Razno.
s Seja okrožnega odbora SSJ-KDZ lea Brežiško okrožje se bo vršila v nedeljo 2. avgusta ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Petriši-čeve pri kolodvoru v Brežicah. — Zaupniki, udeležite se seje polnoštevilno!
s Člau strokovnih sckcij »Skupnega doma«
postane vsak član SSJ-KDZ, ki plača poleg mesečne članarine še 10 Din za strokovni prispevek. Vsak član mora biti naročnik »Napreja« ali »Ljudskega glasu«. Strokovni prispevek se plača obenem s članarino in naročnino pri krajevnem blagajniku ozir. pod-blagajniku. Krajevnim organizacijam ostane za krajevne potrebe 30% tudi od strokovnega prispevka. Pristopnine k strokovnim sekcijam ni. Politično neorganizirani delavci morajo postati obenem člani SSJ-KDZ. V »Soc. Koledarju« za 1. 1925 omenjeni prispevek 15 Din pomeni prispevek in naročnino Ljudskega glasu skupaj. Vsak član strokovnih sekcij se mora zavedati, da pristopa k organizaciji, ki bo delovala in branila ne le njegove koristi, ampak koristi vsega delavskega razreda po socialističnem programu. Ta program zahteva razredni boj. Čisti razredni boj pa lahko vodijo le organizacije, ki imajo jasno začrtano pot v izvrševanju svojega programa. Delavec, ročni in duševni, če je zaveden, ne more biti niti klerikalec, niti or-junaš ali kaj podobnega, temveč samo razredni borec brez ozira na narodnost, vero in spol, to je socialist. Zato ustvarjajo in tvorijo »Skupni dom« le socialisti. Sodrugi, ki ste že na tej poti, razlagajte svojim sodelavcem, ki še tavajo v temi, da zaželjene zmage nad kapitalističnimi izkoriščevalci ne more prinesti mešanica, kakor jo ustvarjajo razni od kapitala in buržujske vlade vzdrževani zedi-njevalci, temveč edinole čist in vztrajen razredni boj.
Vse naročnike »Ljudskega glasu« opozarjamo, da bomo prihodnjič uporabili pri ekspediciji nove naslove. Kdor lista ne bo dobil, naj ga takoj reklamira. Eventuelne pomote pri prepisovanju naslovov nam takoj sporočite!	Uprava.
Dopisi.
V nekem industrijskem tar»|i aa Kranjskem je ravnatelj nek» tonam* zahteval od delavstva, da morajo delati v bodoče 10 ur dnevno, da pa n« bodo dobili več 50% doklad aa 9. i* 10. čezumo delo. Pod vodstvom n»k*-ga bivšega neodvisneža so delavei ol* 1. uri popoldne ustavili delo ter m-kali v tovarni; obvestili pa niso nikogar, da nočejo delati pod novimi nezakonitimi pogoji. Neodvisnež jim j« razkladal, da bo ravnatelj moral povišati plače, ker ima tovarna obilo naročil (dela se ngč in dan). Ko je »vedel ravnatelj, da so delavci ustrfvili delo brez kakega naznanila ali resolucije, in na njegovo vprašanje, ali bodo šli na delo, kar so delavei zanikali, jih je kratkomalo odpustil i« nadomestil z drugimi. Nekaj ur pozneje so pa že nekateri odpuščeni prosili za zopetni sprejem, kar j« ravnatelj odklonil. — Vodja štrajku-jočih delavcev se je baje skušal naknadno izgovarjati na nekega našega zaupnika, s katerim, da je o« baje govoril. Ugotovili smo, da to m res temveč prosta izmišljotina. Slišali smo mladega odpuščenega delavca, ki je trdil, da je njihov vodja moral vedeti, kako se dela v takih okoliščinah, saj je on (vodja) vendar organiziran v »Svobodi«. Povedali smo mu resnico, da ni njihov voditelj organiziran ne v »Svobodi« in ne v politični stranki. In mladenič nam končno pravi: »pa saj je bil lansko leto radi politike zaprt!« — Iz tega žalostnega ■slučaja vidimo, da je osobito neorganizirano delavstvo malo poučeno • delavskem gibanju, da ne zna samostojno misliti, da zaupa največ kričačem in resnim demagogom. Svetujemo vsem delavcem, da se obračajo v takih slučajih na naše organizacije ia naše zaupnike, ki pojdejo vedno vsem na roko. Svoje zahteve mora delavstvo naznaniti vodstvu (tovarne potom resolucij, zahtev ali ustmeno potom izvoljenih zaupnikov ali odposlancev. Če pa tovarna tako izrečno krši zakon o osemurniku, naj se pa delavstvo obrne v takih zadevah na one korporacije, ki so dolžne v prvi vrsti čuvati delavske interese; te korporacije so Delavska zbornica in inšpekcija dela. Vsak slučaj, kjer bi le-te ne storile svojo dolžnost, javit« ga našemu tajništvu SSJ in DKZ t Ljubljani, poštni predal 168.
Iz Mežiške doline. Preteklo nedeljo je priredilo mežiško DTE svojo ustanovno slavnost, ki je v vseh ozirih zelo lepo uspela. Telovadci so s# zelo.postavili, to jim je treba priznati, bržkone ni nihče pričakoval tako lepega uspeha. Vsi mlajši ljudje pa, ki doslej še niso pristopili k DTE, bodo to storili čimprej — tako vsaj upravičeno upamo. — Povedati pa je treba predvsem nekaj drugega: 1)TE v Možici je seveda prosila za polovične vožnjo na železnici, a na svojo prošnje niti odgovora ni dobila! Ni še dolgo,«, kar je bil v Mežici sokolski okrožni /let —- za to prireditev je bila polovična vožnja seveda dovoljena. Prav tako tudi, ko so imeli v Prevaljah neko orlovsko slavnost. Taka ločitev državne železniške uprave v državljana »boljše« in »slabše« vrste mora pri proletariatu nujno omajati vse zaupanje v nepristranost in pravičnost državne uprave. Ni torej čudno, da se potem pripete tudi take nerodnosti, kakor se je zgodila v soboto pred slavnostjo v Mežici. Ponekod so razobesili rdeče zastave, tako tudi v mežiških rudniških hišah, a od ravnateljstva rudnika je bil izdan obenem ukaz, da morajo viseti na rudniških hišah poleg rdečih tudi državne oziroma nacionalne zastave. Nekaj telovadcev jo prišlo iz Maribora že v soboto zvečer, dva med temi pa še nista razumela, da mora bili član DTE vedno trezen in ko sta videla na najbližji rudniški hiši tudi nacionalno zastavo, sta proti pristranosti nacionale železniške uprave nerodno demonstrirala: hotela sta namreč nacionalno zastavo sneti, kar so pa naši mežiški sodrugi preprečili s tem, da so jo v nedeljo zjutraj lepo potegnili pod streho in spravili nepoškodovano. Lahko se zgodi, da bodo poskušali »nacionalni« ljudje to zadevo zlorabiti, a vsak pameten
in trezen človek bo vendar uvidel, da je pri tem graje vredno samo to, da se nekateri proletarci še vedno ne marajo ločiti od svojega najhujšega nasprotnika: alkohola. Na drugi strani pa je znano, da je ravnateljstvo napravilo veliko večjo nerodnost v treznem stanju: rudnik se je na vse načine upiral in se menda še upira novi šoli v Mežici, ker gre pri tem za denar, ki bi ga odtegnil državi in ohranil v svojem žepu in je zelo vsekakor nesrečen poskus, kazati potem državotvornost«, z razobešenjem zastave. Ce se to ne pravi norčevati se z nacionalizmom in patriotizmom in če to torej ni greh proti državi, kaj je potem sploh še mogoče*napraviti hujšega proti državi? In da zalkoholiziran človek napravi še vse hujše stvari, kakor onadva telovadca, to dokazuje tudi dogodek v nedeljo zjutraj na meji. Počasi pa bodo prišle na dan tudi druge zadeve, ki bodo še veliko bolj jasno razgalile lažnivo državotvornost nekaterih »odličnikov« v Mežiški dolini.
Maribor. Vprašamo g. Svetka in dr. Koruna, ali je njima znano, da se je bavil oblastni odbor Orjune v Mariboru z akcijo proti učiteljema Dober-šku in Moderndorferju v Mežiški dolini. Dalje, ali zna za to g. Logar, predsednik Korunove organizacije v Mežici in g. rudnik tam?
Trbovlje. Izlet na Mrzlico je uspel nepričakovano lepo. Dasi so korunov-ci v svoji veliki skrbi za »zedinjenje proletariata« napeli vse sile, da bi odvrnili delavstvo od izleta v presto naravo in so jim šli pri tem na roko vsi:
klerikalci so priredili shod s posl. Gosarjem, neodvisneži vrtno veselico, orjunaši in sokoli pa tombolo. Tudi po drugih krajih so se 'trudili koru-novci, kakor so pripovedovali izletniki, in poskušali zediniti proletariat v neudeležbi. Škodovala je pa resnično samo tombola, ker je za preprostega delavca, ki ne zna računati, res zapeljivo, upati, za par dinarjev dobiti bogastvo. Zelo redki so tisti, ki čutijo, da je tako obogatenje nemoralno in da le redkokdaj služi k sreči. Naše delavstvo ne ve ničesar o velikih bojih, ki jih je socialna demokracija vodila za odpravo loterije in loterijskega izžemanja — kajti loterije, tombole itd. imajo namen iztisniti iz ljudstva denar za tiste namene, za katere bi ga drugače nikdar ne dobili, vsaj od delavstva ne. To se je pokazalo zlasti v Trbovljah, ko se je neki govornik pri tomboli zahvalil proletariatu, da je v tako velikem številu kupoval srečke in podprl s tem stavbo sokolskega doma. Tako je bil mož »ganjen«, da je nagovoril poslušalce z besedami: Sodrugi in sodružicek Če je bil'prej v delavskih vrstah, je storil to iz navade, nevede kaj govori. Če je bil pa orjunaš, je s tem zelo dobro zafrknil delavsko nezavednost. To je bilo v 14. mesecu po Fakinovi smrti... Vendar je pa bila udeležba na izletu- nepričakovano velika in po zaslugi nasprotnikov tudi izbrana. Dasi je bilo vino premočno in radost splošna, smo opazili le štiri vinjene osebe, med njimi tri neznane. Števila udeležencev seveda ni bilo mogoče ugotoviti niti približno, le po prometu
si lahko napravimo neko sotlbo: prodano je bilo zelo mnogo čaja in brezalkoholnih pijač (samo čaja za 600 dinarjev), dalje 300 1 vina in 250 litrov piva. Če bi bilo dovolj vode, bi se bilo brezalkoholnih pijač prodalo še več in mnogo se je to kritiziralo. Brezpogojno bo treba prihodnjič pripeljati zadostno množino studenčnice, čeprav z velikimi stroški. Oddaljeni.in težko dostopni studenec je odločno premajhen in voda slaba. Ljudje bodo dobro vodo tudi radi plačali. Odločno sem pa proti temu, da bi se popolnoma opustile alkoholne pijače. Z zavednimi sodrugi pridejo tudi družinski člani in prijatelji, ki bi smatrali pomanjkanje za nasilje in to nikdar ne vpliva dobro. Kdor ne bo pil, ker ne bo dobil, se bo nazaj grede ustavil v vsaki gostilni in zapravil tako vse zdravje, ki si ga je na planini popravil. Kdor se hoče rešiti alkohola, se ga mera rešiti sam, svobodno, prostovoljno, ne prisiljeno. Tudi v tem oziru veljajo Marlesove besede, da je rešitev proletariata delo proletariata samega. — Kakšen je bil gmotni uspeh prireditve, bomo naznanili prihodnjič.
Iz Zagreba. Ves Zagreb je pasiven in sprejema Radičeve izjave z nekako mržnjo. Izgleda, da je Radič izgubil več ko polovico svojih pristašev. V soboto dne 18. julija, ko je bil izpuščen iz zapora, ga je čakalo nekaj vi-sokošolcev, kateri so pljuvali na avtomobil, v katerem se je Radič brzo odpeljal. («Očividec> in »uhoslišec« poroča tako! Op. ur.)
Poravnajte naročnino!
DOVRŠENO SREDSTVO PROTI REVMATIZMU.
Čeprav je zdravilo Radio-Balsamica dr. Rahlejeva radi lahkega, hitrega in popolnega ozdravljenja revmatizma zelo dobro znano ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu, imamo pri nas še mnogo bolnikov, ki trpe radi ravmatizma, pa imajo sedaj priliko, da lahko popolnoma izlečijo to bolezen, ker je Radio-Bolsamica priznano od vseh medicinskih avtoritet kot najboljše in edino sredstvo proti revmatizmu, gihtu in revmatičnemu išijasu. Zdravilo Radio-Balsamica je popolnoma neškodljivo srcu in ima tudi to prednost, da ne pušča nikakih posledic ne na koži, ne v organizmu. Revmatizem, ki je trajal več let, se lahko ozdravi z 2—3 steklenicami tega znamenitega zdravila. Za izdelovanje in prodajo zdravila Radio-Balsamica je laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43.
Naročajte Naprej!
Lastnik: »Sloga*, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica:
Iza Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur* v Ljubljani.
25. VIL 1925 — 2400.
Pozor I
Pri »Dalmatincu"
v gostilni bratov Ninič na Rimski cesti
dalmatinsko vino liter 10 Din.
Za mnogobrojen obisk se priporočata brata Ninič.
Najboljši šivalni stroj
|e edino le
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Grletzsner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Josip Peteline, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika)
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev- 15
priporoča svojo bocjato zalogo dežnikov v kakršnikoli ===== velikosti po najnižji ceni.	—
Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
Es-ka
Torpedo kolesa
Bianchlf	'
so le najboljša najceneje prt
J. Goreč, Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke inIGosposvetska c. 14.
- MM - —	—	-	---
Vsi nadomestni deli in oprema.
Ia dalmatinski PORTLAND-CEMENT
TITAN"
Generalno zastopstvo:
M. GREGOVIC & Co.,
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 7
Telefon @56	Poštni	predal	1G7
Potrebujemo dobro klenega strojnega ključavničarja
kateri pozna vodno turbino in vse stroje za predelavo lesa ter razume delo na stružnici. — Ponudbe je poslati z navedbo zahtev na Tovarno lesnih Iz-Uelkov, Jurklošter — via Laško.
aauro
4
v dolžini 2 do S m
20 m močnega cefirja Din 240'—20 m trpežnega oksforta Din 290'—, 20 m močne modrovine (druk)	Din 290-—, 20 m krasnega kambrika za
otročje	in ženske obleke Din 240’—, 10 m hlačevine
 	dvojno	široke (cajga) za moške obleke Din 350' —,
H	20 m belega platna	Din 230-—, 20 m sirovega platna Din 180'—
S	razpošilja
:
I	-
L
veletrgovina R. Stermecki, ceiie st. 23
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa s**™? za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500 — poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
Bolni živci!
Kolikor dni je v letu, toliko je postaj trpljenje za nervoznega, kajti slabi Izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročajo zelo številne bolečine. Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje po ušesih, trepetanje oči, težave pri prebavljanju, pomanjkanje spanja, potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogo pojav so posledice izčrpanih bolnih živcev.
Kako se rešimo te nesreče?
S pravim KOLA-LECITHIN, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozek, možgane, mišice in ude ter daje moč in vesolje do življenja.
V boju za zdrave živce
napravi pravi KOLA-LECITHIN mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodne krvi, poživijo in ohrani mladost in svežost.
Sicer se pa zamorete sami prepričati, da se Vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu kdor ml piše popolnoma brezplačno in franko majhno škatljico KOLA-LECITH1N in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je som boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj Vaš natančen naslov, nakar Vani obljubljeno pošljem takoj popolnoma brezplačno.
Založba: E. PflSTERNACK, Berlin S.0. Michaelkirchplatz 13, Abt. 762.
J
18 let priznane
kapsule „L11RUCIN“
zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (trlper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
Razširjate .Naprej’!
Predno kupite
oglejte si v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celje.
Znižane cene in Se pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna 1	Blago prvovrstno!
UČITELJSKA TISKARNA
rjuhijann — Frančiškanska ulica štev. O
regtstrorana sadruga ■ omejeno saveso,
Tiskovine
sa Sol«, županstva la »rada, najmodernejše plakate in vabila sa veselice,
letne zaključke. Najmodernejša uredba sa tiskanje časopisov, knjig, broiur Itd.
STEREOTIPI J A	LITOGRAFIJA
Gi
- 'I
' I |