2* SPELEOGEOLOŠKI PODATKI TABORSKE JAME IN NJENE OKOLICE SPELEOGEOLOGICAL DATA ABOUT TABORSKA JAMA AND ITS VICINITY RADO GOSPODARIČ Acta carsologica, XVI (1987), 19-34, Ljubljana, 1987 Izvleček (UDK 551.442(497.12 Taborska jama) Speleogeološki podatki Taborske Jame in okolic3 Pri speleogeoloških raziskavah Dolenjskega krasa so bile l. 1986 preučene lito- loško-stratigrafske, tektonske in hidrogeološke razmere Taborskega hrbta in Taborske jame južno od Grosupljega. Ugotovljeni so novi podatki o razširjenosti liasnega apnenca in dolomita, o sestavi Taborske sinklinale ter o položaju Taborske jame v NE krilu te sinklinale. Doslej znani speleološki podatki o Taborski jami so dopolnjeni z ugotovitvijo dveh morfoloških etaž na višini 450 in 425 m, kjer so ohranjene napla- vine in sige. Jamski sedimenti so domnevno mladopleistocenske starosti in odloženi v stratigrafskem zaporedju, ki je podobno akumulacijskim fazam v jamah Notranj- skega krasa. Abstract (UDC 551.442(497.12 Taborska jama) Speleological Data about Taborska jama and its Vicinity During speleological investigations of Dolenjski kras in 1986 the lithologico-strati- graphical, tectonical and hydrogeological conditions of Tabor ridge and well known show cave Taborska jama south from Grosuplje have been studied. New data about karstified Liassic limestone and dolomite distribution, Tabor sinkline structure and geological setting of Taborska jama have been inferred. Till now known speleological data about Taborska jama were completed by statement of two morphological levels in the altitudes 450 and 425 m, where clastic sediments and flowstones of Late Pleisto- cene are preserved. Cave sediments are deposited in stratigraphical sequences similar to accumulation phases in the caves of Notranjski kras around Postojna. Naslov - Address dr. RADO GOSPODARIC, znanstveni svetnik, izr. prof. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Jugoslavija UVOD Osnovni raziskovalni program Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU zajema tudi sistematska geografska in speleogeološka preučevanja kraških regij Slovenije. Za obdobje 1986-1990 je težišče raziskovanja usmerjeno na Do- lenjski kras, v kraške ravnike in polja ter jame povodij Krke in Kolpe. Speleogeološki del raziskav poskuša spoznati vzročno povezanost geološke zgradbe z morfologijo površja in podzemlja, z razporeditvijo površinske in pod- zemeljske vodne mreže, pa tudi najti odgovore na vprašanja o geološkem na- stajanju in oblikovanju kraških votlin. Ti problemi doslej na Dolenjskem niso bili posebej študirani. Dosedanja spoznanja sicer prinašajo dosti geografskih, geoloških, hidrogeoloških in speleoloških podatkov, ne dajejo pa povezanih od- govorov na navedena vprašanja. Osnovne podatke za speleogeološke raziskave Dolenjske smo dobili v ka- tastru kraških pojavov Slovenije (Arhiv Inštituta v Postojni in Jamarske zveze v Ljubljani) ter v kartah in tolmačih Osnovne speleološke karte Slovenije na listih Cerknica, Ljubljana, Novo mesto in Delnice v merilu 1 : 50 000, nadaljnje pa zbrali z ustreznim terenskim delom, zaenkrat na ozemlju južno od Grosu- peljskega polja, kjer imamo kraški svet Taborskega hrbta, v njem pa znano Taborsko jamo. Kras okrog Taborske jame so raziskovali že ljubljanski jamarji med obema vojnama. Med večje dosežke šteje preučevanje in monografska obdelava te- danje Županove jame (V. Bohinec, 1927) ter uspešno sodelovanje teh ja- marjev pri nadaljnjem odkrivanju in turističnem urejanju te jame. V letih 1961-1962 so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa SAZU iz Postojne poleg Taborske jame preučevali tudi druge kraške votline, ponikalnice in izvire tukajšnjega krasa. Podatki so zbrani v katastru kraških pojavov (Arhiv Inštituta v Postojni) ter v manuskriptni Speleološki karti Slovenije l. Cerknica 2 a in v njenem tolmaču (R. Go spod ari č, 1972), katerega povzetek je tudi objavljen (P. Habič, A. Kranj c, R. Go spod ari č, 1974). Podatki o speleogenezi Taborske jame in speleologiji Taborskega hrbta pa so v marsi- čem nedorečeni. Speleološka karta l. Cerknica 2 a združuje morfološke, hidrografske in spe- leološke značilnosti Grosupeljskega in Radenskega polja ter njunega kraškega obrobja. Vključuje pa tudi geološko zgradbo, kakršno navaja Osnovna geološka karta SFRJ l. Ribnica (1969) in o njej piše C. š 1 e bi n g er (1969, 1970). Z ob- stoječimi podatki pa ni bilo možno zadovoljivo pojasniti geološkega položaja Taborske jame ter hidrogeoloških vzrokov za ponikanje površinskih potokov pri Podtaboru in njihovo izviranje vzhodno od Ponove vasi. Ta dva problema in še nekaj drugih smo poskušali rešiti s podrobnejšim speleogeološkim kartira- njem Taborskega hrbta med Ponovo vasjo na severu in V. Lipljenami na jugu ter grapami Medvednice na zahodu in dolino Podlomščice na vzhodu. Za karti- 21 Acta carsologica XVI, (1987) ranje smo uporabljali topografske podlage listov Ljubljana 48 in 49 ter delno V, Lašče 9 v merilu 1 : 5000, Pri terenskem delu na površju in v podzemlju so sodelovali F. Šušteršič, T. Slabe, S. Morel, M. Zlokolica in L. Drame ter J. Ko- govšek in M. Luzar, ki sta zbirala in analizirala vzorce vode. Vsem se za sode- lovanje lepo zahvaljujem. GEOLOŠKA ZGRADBA TABORSKEGA HRBTA Po geološki karti Ribnica 1 : 100 000 (1969) gradijo Taborski hrbet zgornje- triasni norijskoretski dolomiti in spodnjejurski liasni apnenci. Kamnine so upognjene v Taborski sinklinali tako, da sta vzhodno pobočje hrbta in dolina Podlomščice v dolomitu, greben in zahodno pobočje pa v apnencu. Ob dolini Podtaborščice in grapah Medvednice je jugozahodno krilo sinklinale porušeno ob coni dobrepoljskega preloma in naslonjeno na kamnine srednjega in spod- njega triasa. Litološko-stratigrafske razmere Zgornje tria sni do 1 o mit vidimo v naseljenih in obdelanih pre- delih Ponove vasi in Male vasi ter v gozdnatem delu NE pobočja Taborskega hrbta proti Cerovemu in Podlomu. Na vzhodni strani je dolomit še v ravnici Podlomščice in pobočju Sp. Slivnice, na zahodni strani pa med Malo vasjo in naplavno ravnico Podtaborščice. Opraviti imamo s skladnatim, drobnozrnatim in pasnatim dolomitom, in sicer z zgornjim delom te formacije, ki vključuje tudi nekaj manjših leč svetlo- sivega mikritnega apnenca, kakršnega omenja tudi legenda h geološki karti list Ribnica. Nad temi lečami prehaja norijskoretski dolomit zvezno v liasni apnenec oziroma dolomit. L i as ni apnenec in do 1 o mit gradita pretežni del Taborskega hrbta. Do meter debeli skladi mikritnega apnenca vsebujejo v spodnjem delu še stromatopore in drobne oolite, v zgornjem delu pa poleg oolitov in roženca še tri horizonte makrofavne, predvsem litiotide. Med apnencem smo kartirali nepravilna telesa debelozrnatega, roženastega neskladnatega dolomita, ki se pri Ponovi vasi in Podlomu naslanjajo na zgornjetriasni dolomit, pri Cerovem in Podlomu ter v Viru pa se apnenec in dolomit facielno nadomeščata. V Taborskem hrbtu je skadovnica liasnih kamnin debela do 500 m, najde- belejša je v območju Taborske jame, najtanjša (250 m) nad Ponovo vasjo. Po litiotidnih horizontih sklepamo, da gre za spodnje in srednje liasne člene. P 1 i okvar tar ni se dim en ti (rdeča ilovica, rjava redzina) so ohra- njeni na strukturnih terasah, na pobočjih in vzpetinah. Rdeče ilovice je več na dolomitu kot na apnencu, kjer je v glavnem ohranjena v kraških špranjah. Kot bomo videli pozneje, pa je naplavljena tudi v Taborsko jamo. Danje ravnice južnega dela Grosupeljskega polja, ki Taborski hrbet obda- jajo, so iz holocenskih sedimentov, kjer prevladujeta organogena glinasta prst in peščena ilovica. Karbonatno silikatni prod v talnini teh sedimentov je že lahko pleistocenski (D. Meze, 1981). 22 o Sl. l. Taborski hrbet - geološka skica 1 - naplavine na Grosupeljskem polju 2 - liasni apnenec in dolomit 3 - zgornjetriasni dolomit 4 - triasne klastične kamnine 5 - os Taborske sinklinale 6 - smer in vpad liasnih skladov 7 - smer in vpad triasnih skladov 8 - prelomi 9 - ponori 10 - izviri Fig. l. Tabor ridge - geological sketch 1 - sediments on Polje of Grosuplje 2 - Liassic limestone and dolomite 3 - Uppertriassic dolomite 4 - Triassic clastic rocks 5 - axis of Tabor sinkline 6 - strike and dip of Liassic beds 7 - strike and dip of Triassic beds 8 - faults 9 - ponors 10 - springs RG.1987 j:H·.~--1 1 ~ 2 [u 3 w 4 ~ 5 ~ 6 ~ 7 ~ 8 _.)) 9 ~ 10 GEOLOŠKA SKICA Acta c'.lrsologic'.l XVL (1987) Tektonska zgradba Po tolmaču h geološki karti l. Ribnica (S. Buser, 1874) je obravnavano ozemlje sestavni del Zahodnodolenjskih mezozojskih grud. Na zahodni strani Taborskega hrbta se grudasta zgradba dotika :ž:elimeljsko-ortneške grude, vmes pa je cona dobrepoljskega preloma. V Taborskem hrbtu so skladi zelo enotno usmerjeni od severozahoda proti jugovzhodu, nagnjeni pa med 20-85° proti jugozahodu. Ker pa med Podtabo- rom in V. Liplienami vpadajo za 10-15° proti severovzhodu, sestavljajo asime- trično, vergentno sinklinalo s skoraj vodoravno osjo v smeri NNW-SSE. To je tako imenovana Taborska sinklinala, ki je zarisana tudi na omenjeni geološki karti. Os gube je vzporedna in le 10-200 m oddaljena od cone dobrepoljskega preloma. Apnenci in dolomiti sinklinale so prepreženi z razpokami NW-SE in NE- SW smeri (D. Turnše k, R. Go spod ari č, 1964), sicer pa prelomljeni v NW-SE in NNE-SSW smereh. Poleg že omenjene zdrobljene cone dobrepolj- skega preloma med Podtaborom in V. Lipljenami so izrazitejše take dislokacije še v grebenu Taborskega hrbta in pod njegovim severovzhodnim vznožjem. Prelomi imajo bolj ali manj navpične drsne ploskve in domala vodoravne zmič­ ne drnine, pa lahko domnevamo, da so bloki na3bol3 VGchravno premakn3eni v NW-SE smereh. V opuščenem kamnolomu ob cesti med Ponovo vasjo in Malo vasjo so mnoge strme Jezike spodnjeliasnega apnenca spremenjene v tektonska zrcala NW-SE smeri, na katerih so vidne starejše narivne in mlajše vodoravne drsine. Skladi pa so razlomljeni tudi v smeri N-S. Ti prelomi se proti jugu k Pod- taboru razvijajo v 100 m debelo zdrobljeno cono, kjer se stikajo liasne kamnine strmega NE krila Taborske sinklinale z zgornjetriasnim dolomitom Male vasi. Podobno cono približno N-S smeri imamo tudi v dolini Podlomščice ter v gre- benu Sp. Slivnice, posamezni taki prelomi pa so tu in tam tudi v same:rn Ta- borskem hrbtu (slika 1). HIDROGEOLOŠKE RAZMERE Vode Taborskega hrbta se stekajo proti severovzhodu v izvire doline Pod- lomščice. V južnem, ožjem delu doline, je glavni kraški izvir Podlomščice in več manjših izvirov ob njenem desnem bregu, v širšem severnem delu doline med Ponovo vasjo in Sp. Slivnico pa so izviri pri Klepetu in Trontlju. Razen v široki vrtači pri Cerovem, kjer izvirna voda po 50 m ponikne, v samem hrbtu ni drugih vodnih pojavov. Omenjeni izviri imajo med 1-1000 1/s pretoka, poleg kraške vode iz hrbta dobivajo tudi druge podzemeljske oziroma površinske pri- toke iz nekraškega sveta. Zaledje izvirov je znatno večje, kot je obsežen kraški Taborski hrbet. Domnevamo, da se v izviru Podlomščice pojavlja voda iz ponikalnic Staro- apnenskega podolja (D. Meze, 1981). Ponikalnice imamo tudi v grapah Med- vednice in v dolini Podtaborščice. Pri Podtaboru izginja del vode v ponore in se pokaže v izvirih pri Klepetu in Trontlju. Kot je pokazalo barvanje l. 1962 24 R. Gospodarič, Speleogeološki podatki Taborske Jame in okolice 450 iSSW 400~ 0,5 NEE 1,5km GEOLOŠKA PRESEKA ČEZ TABORSKI HRBET MED PONORI PRI VIRU IN PODTABORU TER IZVIROM Pf;I TRONTELJU Sl. 2. Geološka preseka Taborskega hrbta J 1 - liasni apnenec in dolomit T 3 - zgornjetriasni dolomit Fig. 2. Geological cross-sections of Tabor ridge J 1 - Liassic limestone and dolomite T 3 - Uppertriassic dolomite (arhiv IZRK Postojna), je voda pretekla premo razdaljo 1,6 km ob 10 m padcu v približno 24 urah s hitrostjo okrog 2 cm/s. Po geoloških profilih (slika 2) vidimo, da ti podzemeljski tokovi prečkajo NW-SE prelome, teme in severovzhodno krilo sinklinale ter teko skozi liasne apnence in dolomite oziroma zgornjetriasne dolomite. Niti zdrobljena cona dobrepoljskega preloma, niti dolomit Taborskega hrbta torej nista vodotesna. Da so dolomiti podvrženi zakrasevanju, pričajo tudi vrtače, ki so posebej šte- vilne v dolomitu med Podtaborcm in Ponovo vasjo. Kdaj in zakaj pa so prvotno proti severu in severozahodu v Grosupeljsko kotlino usmerjene vode začele uhajati iz površinskih dolin v karbonatne kam- nine Taborskega hrbta, bo pokazala šele regionalna geomorfološka in hidro- geološka analiza. HIDROKEMIČNI PODATKI (Janja Kogovšek) Pri začetnih hidrokemičnih preiskavah l. 1986 in 1987 smo mesečno kontro- lirali ponor Krokarice (Podtaborščice) pri Podtaboru, Klepetov in Trontljev izvir ter izvir Podlomščice. Vzporedno smo študirali tudi preniklo vodo v Ta- borski jami. Podatki kažejo, da ima izvirna voda pri Podlomu in pri Klepetu precej stalno (od 9-10,9° C), pri Trontljevem izviru (od 8,2-11,6° C) in ponoru Kro- karice (od 4,6-11,7° C) pa manj stalno temperaturo. Glede na vodostaje in letni čas precej niha sp2cifična električna prevodnost (od 370-510 µSm- 1) opazova- nih voda. Ca/Mg razmerje je manjše pri ponorni vodi in Klepetavem izviru, večje pri Trontljevem izviru in izviru Podlomščice. Pri manjšem Ca/Mg raz- merju je sklepati na večji, pri večjem razmerju pa na manjši vpliv dolomitnih 25 Acta carsologica XVI, (1981) voda. Klepetov izvir ima prek normale povišane nitrate, kloride, O-fosfate, KPK BKP5 ter manj raztopljenega kisika. Izvir onesnažujejo odpadne vode Ponove vasi. Prenikle padavine, merjene v Taborski jami, imajo le malo Mg ionov, pre- cejajo se izključno skozi apnenčev, 15-50 m debel jamski strop. Celokupne kar- bonatne trdote jamske vode in izvirne vode pa so precej podobne. MORFOLOŠKI IN GEOLOŠKI PODATKI O TABORSKI JAMI Načrti Taborske jame Medtem ko sta Ledenico poznala že J. V. V a 1 vas o r in B. Hacquet (J. Wester, 1956/57), so Županovo jamo odkrili domačini iz Ponove vasi šele 26. maja 1926 (S. V a 1 en ti n č i č, 1969). Prve meritve in preučevanja so izvedli ljubljanski jamarji. V jamskem katastru (arhiv IZRK Postojna) je ohranjen prvi tloris te jame v merilu 1 : 500, ki ga je meril P. No vi k o v in objavil V. Bohinec (1927). Načrt kaže podzemeljske oddelke A, B, C in D ter speleografsko označene skalne stopnje in brezenca, podorne skale ter kap- nike in vodne ponvice. V monografiji V. Bohinca (1927) so objavljene tudi prve fotografije vhodnega brezna, kapnikov in korozijsko razjedenih skal v jami. Ta tloris jame je objavil kasneje tudi J. Bo 1 e (1970). Po l. 1927 so domačini uspeli odkopati skale in ilovico med Ledenico in Županovo jamo ter ju povezati v skupen prehoden podzemeljski rov današnje Taborske jame. V katastru sta ohranjena še dva načrta, eden prikazuje doseženo povezavo med Ledenico in Županovo jamo (slika 3), drugi, s podpisom A. še r k a (sli- ka 4), pa še novo odkrita oddelka E in F v podaljšku oddelka D. V tako odkriti jami je lastnik in župan J. Perme položil prve stopnice in ograje. »župana Per- metove jame« ali današnja Taborska jama so zaslovele kot turistične v ozemelj- sko okrnjeni predvojni Sloveniji. O njej je tedanje časopisje prinašalo dosti novic in fotografij, pa tudi obiskovalcev ni manjkalo. Po osvoboditvi, natančneje 25. avgusta 1946, so Taborsko jamo vnovič slo- vesno odprli, nadaljevali pa tudi z zbiranjem gradiva za turistični opis (I. Mi - c h 1 er, 1952). Številne skupne ekskurzije je datumsko zapisal E. P ret ne r. Jamo je prevzelo v upravljanje Turistično društvo Grosuplje, ki jo pod vod- stvom neumornega predsednika J. Le s jaka ureja še danes. Leta 1962 so postojnski raziskovalci sestavili natančnejši tloris in naris Ta- borske jame v merilu 1 : 500. Ta načrta sta bila že večkrat objavljena (Vodnik po Dinarskem krasu, 1965; I. Gam s, 1974), uporabili pa smo ju tudi pri no- vejši speleogeološki preučitvi. Tloris smo le malenkostno dopolnili, naris pa predrugačili. Zgornjo in spodnjo etažo smo zarisali eno pod drugo, kar je bolj usklajeno z morfologijo in geologijo jame (slika 6 v prilogi). Speleografski opis Do Taborske jame lahko pridemo iz Sp. Slivnice po markirani stezi, pa tudi po cesti iz V. Lipljen ali iz Ponove vasi. Iz Ponove vasi se cesta povzpne na vzhodno pobočje Taborskega hrbta in Tabora (492 m), markantnega griča 26 Sl. 3. Načrt »župana Permetove jame« po A. Šerku iz l. 1929 (?), ko so že po- vezali Ledenico in Srebrno dvorano z umetnim rovom Fig. 3. The survey of »Mayor Perme Cave« according to A. Šerko from 1929 (?), when Ice Cave and Silver Hall were already connected by an artificial channel Žtl.par>cc. Pern:,etove 7«me ...,.,.,z., ,,soo, 1 .s- 4,r ~ u u· » u- ,,, "' .f'tJ. s . --,,. .. :; -- ~~i: 2 ;·:; ,,,,,~ p \ •"" ,L:a,,/,~ic,x ~ . ', ,, ,,,-,,~ •) u-,. ·"~' ,;-:·ti F~ \~,::~"" '>J~Y,,,, r'l-> ". ""-.: -:,.,::"' :~:c;.~ ~:.:.~ ~." f"~,"l·"':; _y;•;c;,7· " •< ,/()Oro, - ' J/ ~,~ .;.:,-- ,. ~~« [";: ~:'· r_;-; ,.,. \'.:. f,,i---,...__...--'"{"·" / J 7T.Ja..ta ~ .......... ,,'-' 1-"f·•r- olVor«110l l ~ ...... . ~ \..,, ✓ Sl. 4. Načrt »župana Permetove jame« po A. Šerku iz l. 1937 po odkritju Velike in Zadnje dvorane Fig. 4. The survey of »Mayor Perme Cave« according to A. Šerko from 1937 after discovery of the Great and the Last Hall 27 10 Acta carsologica XVI, (1987) s starinsko cerkvijo, kjer je na višini 422 m poševni vhod v Ledenico, v bregu nad cesto na višini 477 m pa navpični vhod v staro Županovo jamo. Pobočje nad jamo se proti zahodu vzpenja in na višini 488 m prevesi v nasprotno stran, proti vzhodu pa znižuje ter po 500 m preide v zatrepno kotanjo izvira Podlom- ščice na 330 m nadmorske višine. Gledano s platoja pred vstopom v Ledenico proti vzhodu se breg strmo spušča v vrtačni jarek, nato pa zopet dvigne v se- verno pobočje Malega (477 m) in Velikega Ostrka (527 m). Poševni vhod Ledenice vodi do tal 20 m visoke dvorane na višini 420 m, od koder odkopani odsek omogoča dostop do Srebrne in Permetove dvorane na višini 465 m. Od tod vodijo stopnice 10 m navzdol, potem pa rahlo navzgor do Velike dvorane, najobsežnejilega 45 X 35 m in 10 m visokega prostora Taborske jame s tlemi na 460 m. Jama se nadaljuje proti severu v Blatno dvorano s tlemi na 455 m in skozi ozek strmi odkopan rov v 7 m visoko Matjaževo dvorano, ki ima tla na višini 435 m in 45 m debel strop. Na vzhodni strani dvorane je možno sestopiti v 50 m dolgo in 15 m široko ter 10 m visoko, proti severovzhodu usmerjeno Zadnjo dvorano, ki ima 43 m debel strop. Pri sklepu te dvorane so tri korozijska brezna, najgloblje s 35 m doseže nadmorsko višino 407 m. Med zgoraj omenjenim navpičnim vhodom na 477 m in tlemi navedenega brezna je 70 m višinske razlike, kar predstavlja globino Taborske jame. Po speleoloških merilih je Taborska jama dolga 592 m, dolžina turistične steze pa znaša 610 m (glej sliko 6 v prilogi). Taborska jama je v splošnem sestavljena iz 4 podornih dvoran (Ledenice, Srebrne in Permetove dvorane skupaj, Velike dvorane in Blatne dvorane sku- paj, Matjaževe dvorane in Zadnje dvorane skupaj), ki so povezane z ozkimi odkopanimi oziroma razširjenimi prehodi pod stropovjem in stenami dvoran. Velika dvorana in Permetova dvorana ležita morfološko najviše, Ledenica in Zadnja dvorana pa morfološko najniže. Skladno s površjem imata obe prvi dvorani najtanjši, obe drugi najdebelejši strop. V jami ni nikjer videti erozijsko oblikovanih sten ali dna. Po razpore- ditvi sedimentov pa skalna dna zgornjih dvoran domnevamo v višino okrog 450 m, spodnjih v višini okrog 425 m. Obe morfološki etaži sta povezani prek odkopanega prehoda iz Blatne v Matjaževo dvorano, zvezo pa nakazuje tudi več korozijskih brezenc. Ker ima spodnja etaža znižana tla in korozijska brezna, lahko domnevamo, da se kapnica steka k ~e niže ležečim etažam, ki tod niso dosegljive. Verjetno je aktivna vodna etaža na višini okrog 340 m. V bližini Taborske jame je nekaj manjših kraških votlin (glej tabelo 1), ki jih je možno razvrstiti k njenim etažam. Na višinah 404 do 391 m je dvorana 50 m oddaljena od Trontljevega brezna, višino 393 m doseže poševni kanal Drobničevega brezna. Vodoravni erozijski rov Mikličeve jame je na višini 440 m, sedimentno dno Mijavčevega brezna pri Cerovem pa na višini 360 m. Ti votlini sta kilometer in več oddaljeni od Ta- borske jame, pa je njuna morfološka primerjava z etažami Taborske jame otež- kočena. Nasprotno pa Trontljevo brezno odraža tisti del etaže zakrasevanja, ki v Taborski jami ni dosegljiva. 28 R. Gospodarič, Speleogeološki podatki Taborske Jame in okoJ;c2 11 Tabela l. Kraške votline ob Taborski jami Nadmorska višina Kat, št. Ime Dolžina Globina vhoda dna 34 Mikličeva jama 445 440 38 5 2408 Bradačev brezen 439 419 7 20 2409 Trontljevo brezno 423 404 (391) 107 32 2410 Anžičkov b:-ezen 428 412 6 16 2417 Drobničevo brezno 425 393 20 35 2418 Mijavčevo brezno 375 360 107 25 Geološki položaj jame Taborska jama je izvotljena v NE krilu Taborske sinklinale, kjer vpadajo do meter debeli skladi liasnega apnenca za 20°-40° proti SW (slika 5). Enako- merna skladovna sestava je porušena s štirimi prelcmi: prvega skoraj vzpo- rednega, a nasprotno nagnjenega kot lezike, vidimo ob vhodu v Ledenico, dru- gega ob odkopanem rovu v Srebrno dvorano, tretjega v NNE-SSW smeri med Permetovo in Veliko dvorano, kjer je prav pod drsno ploskvijo rov poglobljen v 10 m korozijsko brezence, in četrtega v odkopanem dostopu iz Blatne v Matja- ževo dvorano. Pri sklepu Zadnje dvorane, kjer sta dve 30 m globoki korozijski brezni, imamo podaljšek drugega preloma, ki smo ga omenili v Ledenici. Skladi apnenca so prepreženi z razpokami, večinoma vzporednimi z NNE- SSW prelomi. Skupaj z lezikami in drugimi rupturami sestavljajo dovolj pre- pustno in pretrto kamnino za prenikanje padavin, njeno korozijsko in sedi- mentacijsko aktivnost. Korozijska se izraža v škrapljastih podornih skalah v Veliki dvorani in v breznih Zadnje dvorane, sedimentacijska v oblikovanju drobnih stalaktitov na stropovju, baldahinov na stenah ter različno sestavljenih stalagmitih po tleh votline. Tudi poglobljena tla Ledenice in njen vhod ter bre- m 500 400 300 o GEOLOŠKI POLOŽAJ TABORSKE JAME TABORSKA JAMA MEDVEJCA 490 500 ~ apnenec-limestone rn dolomit domnevni tok kraške vode supposed karst water flow J, PODLOM 1000m Sl. 5. Geološki položaj Taborske jame v Taborski sinklinali Fig. 5. Geological situation of Taborska jama within the Tabor sinkline 29 12 Acta carsologica XVI, (1987) zence med Permetovo in Veliko dvorano, še posebej pa številni skalni bloki okrušenega stropovja po tleh zgovorno pričajo o porušenih primarnih rovih, ki imajo dna skrita pod avtohtonimi in alohtonimi sedimenti. JAMSKI SEDIMENTI V Taborski jami imamo opraviti z raznovrstnimi avtohtonimi in alohtonimi sedimenti. S sigami, grušči in podornimi skalami ter raznobarvnimi ilovicami je jama zapolnjena skoraj do stropa. Sedimenti povsod pokrivajo skalno dno. Prvi boljši profil sedimentov je razkrit v odkopanem prehodu iz Ledenice v Srebrno dvorano. V začetku tega prehoda je razkrita rdeča ilovica (2.5 YR 4/8) z drob- nim peskom, nad njo pa je plastnata rdeča siga in potem debelejši grušč ozi- roma podorne skale. Ko se vzpenjamo skozi prehod v Srebrno dvorano, vidimo, kako rdeča ilovica prehaja v rjavorumenkasto (10 YR 6/6) ilovico. To pokrivajo podorne skale v rumeni ilovici (10 YR 7/6) in nato droban grušč. Ti klastični sedimenti so pokriti s skorjo in stalagmiti dvoplastne sige, ki sestavlja tudi stropne stalaktite. V Veliki dvorani in Blatni dvorani je rdeča ilovica delno razgaljena po tleh, ob stenah in tudi v stropnih zajedah. Pokrita je s plastnato rdečkasto sigo in podornimi skalami ter belimi kapniki in ponvicami. Na prehodu iz Velike dvorane v Blatno dvorano (t. 21) je razlomljen steber rjavkaste in grobozrnate sige, obdan z rumenkastordečo ilovico (5 YR 5/6), vse skupaj pa z belo sigo. Ob turistični stezi med t. 27 in 28 je videti posedeno, od skalne stene 4 m odmaknjeno, 3 m široko kopo sige. Med rebri so ostanki zasigane močne rjave ilovice (7.5 YR 5/6), ki kaže, da je bila kopa zalita z ilovico, ko je še stala ob steni. Okoli kope so nepravilno razmeščeni podorni bloki stropovja, na njih pa rastejo cipresasti in svečasti stalagmiti iz bele sige. Iz te sige so najlepše stalag- mitne tvorbe v Veliki dvorani, med njimi t. i. Županov kapnik in Prestol ne- znanega junaka. Tudi v Matjaževi dvorani in Zadnji dvorani so razvidni podrti kopasti kapniki in rumenkastordeče (5 YR 5/6) ilovice na njih. Ilovnata tla pokriva plast bele najmlajše sige, ki se ponekod zvišuje v skupine kapnikov, kot npr. v Pre- stol kralja Matjaža. Ta skupina ima v sredici verjetno starejšo sigo. Za razliko od Velike in Srebrne dvorane, kjer so sedimenti bolj pestri in skupno vsaj 20 m debeli, je v Matjaževi in Zadnji dvorani sedimentov manj. Sestavljeni pa so iz dveh generacij sige in rumenkastordeče ilovice med njima. Podatki kažejo, da so sedimenti v Taborski jami naloženi v naslednjem stratigrafskem zaporedju, začenši z najmlajšimi proti starejšim: 1 - mlajša bela siga po vsej jami, tako v zgornji 450-460 m, kot v spodnji etaži 425-435 m, 2 - droban apnenčev grušč v Permetovi dvorani in podorne skale drugod, 3 - rumena ilovica v Permetovi dvorani na višini med 457-462 m, 4 močno rjava ilovica na kopah in stebrih sige v Veliki dvorani, verjetno v zgornjem delu Permetove dvorane ter v Matjaževi dvorani, do višine 460m, 30 R. Gospodarič, Speleogeološki podatki Taborske Jame in okolice 13 5 rjava debelokristalna siga v kopah in po tleh dvoran, 6 rdeča plastovita siga ter 7 rdeča ilovica z drobnim peskom in vmesnimi skalami na višinah med 450 in 460 m v primarni legi ter v višinah med 425 in 435 m v sekundarni legi. Navedeni sedimenti skoraj zapolnjujejo zgornjo mor f o 1 o š k o etažo, kjer so v primarni legi, ter delno spodnjo mor f o 1 o š k o etažo, kjer so sige primarne, naplavine pa v paravtohtoni legi. Odprto je vprašanje izvora klastičnih sedimentov, posebej rdeče ilovice. Med tremi možnostmi transporta s prenikajočo vodo, jamsko reko ali dvigajočo pod- talnico se nagibamo k domnevi, da je ta ilovica alohtona, prinesena z jamsko reko iz nekraškega zaledja. Za to domnevo govori predvsem droban pesek med to ilovico, ki ga sestavljajo kremenova, sljudna in dolomitna zrna ter ooliti limonita. Ilovico in pesek je v skalni rov lahko nanesla ponorna voda iz jugozahodne smeri, kjer je v zračni oddaljenosti 500 m in v višini pod 480 m ohranjena suha dolina pod V. Lipljenami, ki se prek prevala na 490 m nadaljuje še proti jugu k Staremu Apnu. To območje sestavljajo triasni skrilavci in dolomiti, na njih so še ohranjeni ostanki rdeče ilovice (D. Meze, 1981). Relikt nekdanje ponor- nice je morebiti ohranjen v današnji Lipenjski vodi, ki ponika v ovalnem za- trepu na 420 m. Fosilna Lipenjska voda je lahko tekla v zgornje rove Taborske jame in dalje proti vzhodu skozi rov Ledenice v više ležeči, starejši zatrep Pod- lomščice. Kasneje, ko se je znižala, pa je ubrala pot skozi Matjaževo dvorano k iztoku nekje v pobočju nad uravnavo Cerovega na višini 380 m. Vse kaže, da je bil prvotni zasip rdeče ilovice najprej delno pokrit z rdečo sigo, nato pa skupaj z njo delno erodiran, neravna tla pa pokrita z gruščem in kopasto sigo ter v nekem obdobju ponovno preplavljena z visoko podtalnico, ki je odložila alohtono ilovico. Kombinirani korozijski in razpadni procesi so nadalje oblikovali podorne stožce, prestavljali naplavine v niže ležeče rove bliže aktivnim kanalom pod današnjo dostopno votlino. Pri enem takih razpad- nih procesov sta se tudi odprla vhoda v Ledenico in Permetovo dvorano. Žal še nimamo ustreznih datacij, da bi lahko sedimente, predvsem sige, kronološko uvrstili. Ponujajo se le primerjave s podobnimi stratigrafskimi sekvencami v drugih jamah, predvsem na Notranjskem. Tam imamo več ge- neracij mladopleistocenske sige z vmesnimi ilovicami, peskom in prodom. Za- nimiva je primerjava z najbližjo Križno jamo, kjer se sige menjavajo z ilovi- cami in kjer se je izrazita rdeča ilovica pokazala za riškowilrmsko. Morebiti je tudi naša rdeča ilovica v podlagi vseh drugih sedimentov in siga nad njo riškowilrmska. Krovna poplavna ilovica ter siga in grušči so ustrezno lahko iz wilrmskega glaciala. Bele sige so holocenske. SKLEPNE UGOTOVITVE V prvem letu speleogeoloških raziskav Dolenjskega krasa smo preučevali kras Taborskega hrbta in Taborsko jamo v južnem obrobju Grosupeljskega polja. Spoznali smo nekaj novih podatkov, koristnih za nadaljnja preučevanja. 31 14 Acta canologica XVI., (1987) S podrobnejšim kartiranjem smo ugotovili nekatere nove litološko-strukturne elemente, ki dopolnjujejo dosedanje znanje o geološki zgradbi Taborskega hrbta in omogočajo boljše razlage morfoloških in hidrogeoloških razmer. Za!!imivo je predvsem odkritje nepravilnih leč zrnatega roženastega do- lomita med liasnim apnencem. Obe kamnini prehajata druga v drugo in se facialno nadomeščata. Gre za mediteranski facies liasa (S. Buser, 1974), ki doslej tod ni bil ugotovljen. Omejitev dolomitnih leč na podrobni karti merila 1 : 5000 bo pomagala pri morfološki analizi kraškega površja, pri pedoloških oziroma geokemičnih tolmačenjih, pa tudi pri hidrogeoloških tolmačenjih pod- zemeljskih tokov v tem krasu. Pri strukturni sestavi smo natančneje locirali os Taborske sinklinale in našli več dislokacij. Taborski hrbet je izoblikovan v NNE krilu te asimetrične sinklinale, ki je kljub prelomom ohranila NNE-SSW usmeritev. Le v severnem delu pri Ponovi vasi so bliže prelomnim conam skladi zelo strmo nagnjeni proti WSW, mnoge lezike so spremenjene v drsne ploskve, prevzele so vlogo vzdolž- nih prelomov. Med prelomi prevladujejo dolgi desni zmiki NNW-SSW smeri, v manjšini pa so kratki prelomi in razpoke NNE-SSW smeri, razporejeni peresasto kot natezne deformacije v sestavi zmikov. Razvoj tektonskih deformacij bo možno razvozljati, ko bo v tem smislu pregledan širši teren na stiku zahodnodolenjskih grud z Želimeljsko-ortneško grudo. Hidrogeološki in hidrokemični podatki odkrivajo zanimiva razmerja med vodami in geološko-morfološko zgradbo hrbta. Ponorne vode tečejo skozi zdrob- ljene cone apnenca in skozi dolomite ter izvirajo iz dolomita. Tu se postavlja vprašanje o umestnosti teoretičnega gledanja, češ da so tektonske zdrobljene kamnine in dolomiti vododržni. V našem primeru so verjetno NNE-SSW pre- lomi in natezne razpoke vodopropustne. Izvire v dolomitu Podlomščice bi lahko uvrstili v skupino kraško-razpoklinskih prelomov. Hidrografska zaledja teh iz- virov segajo čez Taborski hrbet v Staroapnensko podolje in Medvednico. S sle- dilnimi poskusi bi bilo treba ponovno preveriti že ugotovljene in domnevne zveze med ponori in izviri. Z novimi geološkimi podatki smo spoznali, da je Taborska jama razvita v liasnem apnencu NE sinklinalnega krila in sicer v dveh etažah na nadmorski višini 450 in 425 m. Ker so aktivni ponori in izviri nižji, domnevamo aktivno etažo nekje na višini okrog 400 m. Obe suhi etaži, obviseli v kraškem grebenu, sta le še posredno povezani z današnjo hidrografijo. Prenikle padavine odlagajo sigo in korodirajo skale, premeščajo jamske sedimente v nižje etaže. V jami se odvijajo razpadni procesi, ki odkrivajo fo- silne jamske sedimente. Ti so sestavljeni iz alohtonih in avtohtonih sedimentov debeline do 30 m. Stratigrafsko zaporedje kaže alohtono rdečo ilovico v talnini, domnevno na skalnih tleh, potem pa sige, ilovice in grušče ter slednjič belo sigo v krovnini. Prvi podatki in primerjave z drugimi jamami kažejo, da je ra- čunati s sedimenti mlajšega pleistocena. Zanimiva je predvsem rdeča ilovica, ker ima elemente kamnin iz ponor- nega zaledja v Staroapnenskem podolju. Računamo, da je bila naplavljena v jamo v R/W interglacialu. Temu primerno so krovni sedimenti wilrmski, zasuti 32 R. Gospodarič, Speleogeološki podatki Taborske Jame in okolice 15 rov zgornje etaže pa je bil seveda aktiven v srednjem pleistocenu, žal nimamo radiometričnih datacij, da bi lahko predvsem sige natančneje uvrstili, s tem pa tudi vse druge sedimentacijske in erozijske dogodke. Tu bo treba prav tako poseči po podatkih širšega terena, pa tudi po podatkih geomorfoloških analiz kraškega in nekraškega površja. Zaenkrat lahko sklenemo, da so dosegljivi in doseženi podatki dovolj tehtni za nadaljnje raziskave. Kombinirana metoda speleogeološkega preučevanja pa dovolj vsestranska, da lahko pomaga k poznavanju razvojne zgodovine in aktualnih problemov Dolenjskega krasa. LITERATURA Arhi v Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU Postojna. Bohinec, V., 1927: županova jama. I. poročilo Društva za raziskovanje jam v Ljubljani. Geogr. vestnik, 2 (1926), 156-168, Ljubljana. Bo 1 e, J., 1970: Taborska jama. Zbornik občine Grosuplje, 2, 65-68, Grosuplje. B u s er , S., 1974: Osnovna geološka karta SRS l. Ribnica, tolmač. Zvezni geološki zavod, 1-60, Beograd. Gam s, I., 1974: Kras, zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Slovenska ma- tica, 1-357, Ljubljana. G e o 1 o š k a karta l. Ribnica 1968. Zvezni geološki zavod Beograd. Go spod ari č, R., 1972: Osnovna speleološka karta SRS, list Cerknica 2 a, 1-171, Arhiv IZRK Postojna. Habič, P., A. Kranj c,, R. Go spod ari č, 1974: Osnovna speleološka karta Slovenije. Naše jame, 15 (1973), 83-98, Ljubljana. Meze, D., 1981: Poplavna področja v Grosupeljski kotlini. Geogr. vestnik, 20 (1980), 35-88, Ljubljana. Mic h 1 er, I., A. še r k o, 1952: Postojnska jama in druge zanimivosti krasa. Tur. podjetje Kraške jame Slovenije, 1-66, Ljubljana. S 1 e bi n g er, C., 1969 in 1970: Grosupeljska kotlina in njena geologija. Zbornik občine Grosuplje, I, 53-58, II, 57-64, Grosuplje. Turnše k, D., R. Go spod ari č, 1964: Prispevek h geologiji severozahodne Do- lenjske. Tipkopis, Arhiv IZRK Postojna. V a 1 en č i č, S., 1969: Prizadevanja župana Jožeta Permeta. Zbornik občine G1·0- suplje, I, 111-114, Grosuplje. Wester, J., 1956/57: Baltazar Hacquet kot jamar. Proteus, 19/1, 6-10, Ljubljana. 3 Acta carsologica 33 16 Acta carsologlca XVI, (1987) SPELEOLOGICAL DATA ABOUT TABORSKA JAMA AND ITS VICINITY Summary In 1986 during the speleogeological investigations of Dolenjsko karst ,ve studied the karst of southern Grosuplje polje's border with intention to re('.ognize the quater- nary speleogenesis of Taborska jama. The previous knowledge on this karst and caves (Fig. 3 and 4) iz gathered in Speleological Map of Slovenia (R. Gospodarič, 1973; P. Ha- bič, A. Kranjc, R. Gospodarič, 1974) and in different articles of geological, hydro- logical and speleological content (V. Bohinec, 1927; I. Michler, 1952; J. Wester, 1956-57; D. Turnšek & R. Gospodarič, 1964; S. Valentinčič, 1969; C. šlebinger, 1969, 1970; J. Bole, 1970; S. Buser, 1974; I. Gams, 1974; D. Meze, 1981). At detailed area survey on topographic maps 1 : 5.000 we've found: - irregular bodies of grained, cherty and non-bedded dolomite inliers in lime- stone, so called mediterranean facies of Liassic stage, - we inferred the tectonical karst control in Taborska sinkline faulted by right wrench fault of NNW-SSE direction and faults of NNE-SSW direction, - we gathered the hydrogeological and hydrochemical data proving that ponor waters flow through crushed zones of limestone and through dolomites taking their spring in dolomite T 3 and that in karst springs the water from Taborska jama karst and from non-karstic area around Staro apno appears (Fig. 1 and 2). The stated geological data showed that Taborska jama developed in bedded limestone of NE sinkline wing (Fig. 5 and 6). The cave has two dry levels 450 and 425 m a. s. L hanging in the karst ridge and being indirectly connected to active pas- sages under 400 m. In both levels allothonous and autochthonous sediments, up to 30 m thick, were discovered. In footwall there is allothonous red loam with sand followed by flowstones, brown loam and gravel and finally white flowstone. Relative datation and comparison to other caves show that allothonous sediments belong to R/W inter- glacial probably. In that tirne the water flew through Taborska jama in the altitudes between 425 m and 450 m being for about 100 m higher than the actual springs on the southern Grosuplje polje's border. 34