ZELEZAR
Št. 1 — 25. januar 1970
VKLJUČENE NOVE KAPACITETE
OSNOVNE ZNAČILNOSTI PREDLOGA GOSPODARSKEGA PLANA 1970
Ravno te dni potekajo razprave o predlogu gospodarskega načrta za leto 1970 v vseh ekonomskih enotah podjetja. Obravnavala sta ga že UO in DSP in dala kolektivu v razpravo.
Predlog gospodarskega načrta vsebuje naslednje predpisane planske naloge:
—	obseg proizvodnje
—	realizacija proizvodov in storitev
—	proizvodne stroške
—	ugotovitev in razdelitev dohodka.
Predlog načrta je okvirna naloga in usmerjevalec dela. Njegove osnovne značilnosti so:
1.	Fizični obseg proizvodnje sloni na tehnični zmogljivosti podjetja in možnosti plasmana naših proizvodov na trgu. Povečuje se od preteklega leta za 5,6 %. Povečanje izhaja iz nemotene proizvodnje elektroplavža in višje proizvodnje livarn. Temu obsegu je skladno predvidena tudi energija, interni transport in vzdrževanje, kakor tudi delo strokovnih služb.
2.	Za predviden obseg poslovanja je ugotovljena delovna sila na podlagi produktivnosti dela v času 1966—1969. Pri tem je upoštevan 42-urni tednik oziroma razpoložljiv koledarski fond rednega dela. Tako predvidena delovna sila se povečuje od preteklega leta za 1,1 %.
3.	Višina realizacije izhaja iz blagovne proizvodnje in veljavnih prodajnih cen. Predvideno je 16 % zvišanje od preteklega leta, kar izhaja iz višje blagovne proizvodnje ter 8 °/o zvišanja prodajnih cen valjanih proizvodov. Od realizacije 80.200 ton izdelkov je predvideno za prodajo slovenskim železarnam 23.650 ton, za interno porabo 4.000 ton, ostalo se bo realiziralo na trgu izven združenega podjetja. V tem je tudi vključen izvoz 4.850 ton, kar bi dalo 850.000 $ vrednosti.
4.	Poslovni stroški so ugotovljeni na podlagi potrebnih, količin surovin in materiala za
predviden obseg proizvodnje po nabavnih cenah veljavnih do 1. 12. 1969, ter na podlagi obstoječih predpisov in pogodb za obveznosti. Poslovni stroški so planirani za obstoječi del podjetja — brez vključevanja v proizvodnjo novih obratov.
5.	Osebni dohodki ugotovljeni za planirano število zaposlenih' s 4 % povečanjem od preteklega leta predstavljajo. 27,5 % od realizacije. Zvišanje OD je predvideno že z integralnim načrtom združenega podjetja, ki mora imeti kritje v povečani produktivnosti dela in pa v njem zajet inflacijski faktor. Masa OD vključuje tudi regres za dopuste v lanskoletni višini.
6.	V obsegu proizvodnje in realizacije je vključena proizvodnja 5.000 ton proizvodov nove valjarne. Proizvodni stroški vključujejo za to proizvodnjo ‘le ustrezen del stroškov, ki bi nastali v že ustaljeni proizvodnji, vsi tisti stroški, ki pa nastajajo zaradi otvarjanja novega obrata v obstoječem načrtu niso zajeti. Dodatna delovna sila, ki bo za to potrebna, tudi ni v številu zaposlenih predvidena. Ker bo ta postopoma prihajala je predvideno 1,700.000 din za njihove osebne dohodke.
7.	Predlog gospodarskega načrta je izdelan na osnovi vseh do 31. 12. 1969 znanih predpisov kakor glede cen nabavnih in prodajnih, tako tudi glede obveznosti. Vsi pozneje sprejeti zakonski predpisi in določbe, ki bi bistveno menjali planirani rezultat podjetja ali vplivali na njegovo poslovno politiko se morajo z rebalansom plana zajeti, oz. potrebno je izračunati tako nastale-finančne efekte.
Po zaključeni razpravi v kolektivu, bo omenjeni predlog ■ gospodarskega načrta z eventualnimi korekturami na podlagi pripomb dokončno izdelan. Zaradi tega bomo o konkretnih planskih zadolžitvah še pisali po sprejetju plana na DSP.
M. G.
železarn
arugi sep delavskega sveta združenja podjetja Slovenskih železarn 15. januarja na Jesenicah je bil za generalnega direktorja združenega podjetja imenovan tov. Gregor KLANČNIK, dosedanji direktor/ ravenske železarne.
Na seji so razpravljali tudi o proizvodnem programu združenega podjetja za letošnje poslovno leto, razen tega so obravnavali še delovni program delavskega sveta združenega podjetja.
V prihodnje izboljšati učinkovitost akcije
V vseh primerih, kjer se je odločalo o bistvenih interesih življenja in dela članov železarskega kolektiva, je bil lani prisoten s svojim prispevkom tudi sindikat. Vsa prizadevanja tovarniškega odbora, njegovih komisij in odborov in tudi odborov v enotah so bila usmerjena v pomoč pri izvrševanju številnih nalog organov samoupravljanja, uprave in strokovnih služb podjetja ter v sodelovanje za uspešnejše delo družbeno-političnih organizacij in društev na območju Štor in Celja.
Reševali so izredno odgovorne probleme, tako izboljšanje predpisov in s tem načina nagrajevanja po delu, reorganizacije samoupravljanja, to je pristojnosti organov samoupravljanja v srni-, slu XV. amandmana ustave SFRJ. To je imelo za posledico prilagoditev sindikalnega dela in torej reorganizacijo sindikata. Urejevali so nejasnosti in konflikte zaradi nepoučenosti o delitvi osebnega dohodka, zlasti ob izplačilih OD; pripravili so o-snutek statuta sindikalne organizacije v podjetju, usklajevali odločanja o oddihu, rekreativni dejavnosti, urejevali kadrovska vprašanja, vprašanja vzajemne pomoči in pomoči socialno šibkim ter bolnim članom. Razen naštetih je bilo treba reševati še vjrsto vprašanj, ki jih prinese časnih dogajanja v kolektivu in izven njega.
Sindikalna organizacija je podpirala linijo dosledne ekonomske politike poslovanja podjetja in v zvezi s tem vse ukrepe, ki so izhajali iz take usmeritve. Treba je bilo z vso moralno in politično močjo podpreti sprejetje in še posebno izvajanje sanacijskih ukrepov za kritje poslovne izgube iz leta 1968. S tèm v zvezi je bilo treba zagovarjati predlog družbenega načrta podjetja za leto 1969, podpreti ga je bilo treba in gledati, da so
bile definirane zadolžitve ter odgovornost za izvajanje ukrepov pred samoupravnimi organi. Videti je, da so s skupnimi močmi in prizadevanji s tem uspeli, saj je bilo lansko poslovno leto u-godneje zaključeno. .Sindikalna organizacija je dosledno zagovarjala nagrajevanje po dejansko doseženih rezultatih in s tem na novo uvedeno rangiranje. Podprla je stališče, da je treba upravno-prodajno režijo izločiti in voditi ločeno na nivoju podjetja; tako so dosegli boljšo realnost in točnost kalkulacije proizvodov. Opozorili so, da je struktura zaposlenih v podjetju nezadovoljiva in priporočili ukrepe reorganizacije, razširitev internega izobraževanja in potrebne kadrovske premike. Prav tako so poudarili potrebo po izdelavi normativa zaposlenosti in nagrajevanja po učinku, da bi dosegli večjo storilnost, ne pa z nenačrtnim večanjem nekvalificirane delovne sile. Pri vseh teh ukrepih je sindikalna organizacija dajala vso podporo upravi podjetja in samoupravnim organom, organizaciji Zveze komuhistov in ostalim organizacijam in društvom. Lepo so sodelovali z mladinsko organizacijo, z ZK, s TVD Partizanom.
(Nadaljevanje na 2; strani)
V prihodnje izboljšati učinkovitost akcije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ne moremo mimo zelo važnega dogodka v življenju naših železarn, mimo referenduma in združitve treh slovenskih železarn. Koliko je bilo tu priprav, koliko posvetovanj, koliko agitacije. Ni zgrešeno, če povemo, da so sindikati odigrali tu veliko vlogo in so se zato uspelega referenduma tudi veselili. Znano je, da je prav v našem kolektivu glasovanje najbolje u-S'pelo, na kar smo še danes ponosni, čeprav vemo, da nas tudi v združenem podjetju čakajo nove, dodatne naloge, a se jih ne bojimo.
Veliko dela so opravili seveda odbori po enotah v okviru podjetja; zelo odgovorne naloge so imele komisije , pri tovarniškem odboru in reči moramo, da so jih tudi odgovorno opravljale z redko izjemo. Seveda je treba tu upoštevati, da niso imeli srečne roke pri nekaterih izbirah ljudi v komisije, čeprav so še o izbiri vedno precej posvetovali. V glavnem pa je delo lepo potekalo.
Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja je imela zelo odgovorno in delikatno nalogo. Reševala je vprašanje organizacije sindikata, političnega izobraževanja, ekonomskega izobraževanja naših kadrov. Tu so bili seminarji, posvetovanja in zopet posvetovanja. Izbira predstavnikov v organih samoupravljanja, v organizaciji ZK, predlaganje čalnov v koordinacijski odbor združenega podjetja slovenskih železarn. Videti je, da je komisija v svojlFT prizadevanjih kar uspela. Tu je bila še po-
sebna komisija za izdelavo statuta sindikalne organizacije, ki je bil dobro zasnovan in je predlog bil v januarju letos po predhodnih razpravah v enotah dan v razpravo kolektivu. Pri obravnavi osnutka statuta na 5. seji tovarniškega odbora se je pokazalo, da so nekateri odbori v enotah ‘zelo resno pristopili k pretresu in pripombam k statutu. Dopolnitve so bile odgovorno predlagane.
Svojo vlogo je prizadevno izvrševala komisija za prošnje in pritožbe, saj je število prošenj za stanovanja in podpore izredno naraslo in je reševanje socialnih vprašanj pomenilo odgovorno nalogo. Tu je bilo še obiskovanje bolnih članov kolektiva, invalidov, upokojencev, nalog kar ne zmanjka.
Komisija za družbeno aktivnost žena ni povsem odigrala svoje važne vloge. Neaktivna je bila tudi komisija za plan in samoupravljanje, zato je bila raz-formirana. Delegirali pa so člane v zadevno komisijo pri delavskem svetu podjefja.
Izredno pestro delo, ki je terjalo ogromno naporov in iznajdljivosti, je imela komisija za rekreacijo. Izvedene so bile delavske športne igre na območju celjske občine, ki so potekale vse leto. Naši predstavniki so na teh športnih srečanjih dosegli zelo zadovoljive rezultate. Tu so še medobratna športna tekmovanja, potem še tekmovanja med slovenskimi železarnami. Pozitivna stran športne aktivnosti zaposlenih se je ponovno pokazala. Rekreacija postaja vse
BOSTA USPELA??
Franci, le krepko; odpraviti mora va nelikvidnost
bolj življenjska potreba zaposlenih, predvsem mladine.
Odbor za vzajemno pomoč ob pogrebih članov kolektiva in upokojencev kolektiva je tudi lani delal zadovoljivo. Zlasti si je odbor prizadeval izvajati načela epakosti pii organizaciji aranžmajev pogrebov, saj vsak član kolektiva enako_ prispeva v sklad, zato je izvajanje takega načela upravičeno.
Še bi la,hko govorili o obsežnem delu, ki so ga opravili, toda tukaj ni namen, opisovati vse podrobnosti. Želeli smo le nakazati obsežnost dela sindikalne organizacije, težo odgovornosti pri delu in s tem poudariti vlogo sindikalne, organizacije, ki jo včasih kdo pa kdo tudi napačno pojmuje, ,oziroma zmanjšuje. Za tako delo je treba žrtvovati veliko prostega časa, tu je potreben poleg dobre volje še entu-zijazem, ali zanesenjaštvo, saj
je delo vse prej kot zabavno, zadovoljivo pa je, če je dosežen zaželjen rezultat.
Pri vsem tem je treba dati priznanje vsem sindikalnim delavcem, ki so odgovorno opravljali kaj zapletene, zahtevne naloge.
Ob koncu leta je organizacij-sko-kadrovska komisija predlagala kandidate za finančno komisijo, ki bo spremljala koriščenje sredstev in nadzirala vse poslovanje po finančni plati. Dalje bo formirana komisija za kulturno-prosvetna vprašanja, id se bo strokovno ukvarjala s kulturno-prosvetnim delom v železarni.
Prizadevanja sindikalne organizacije bodo v prihodnje usmerjena še bolj v izboljšanje učinkovitosti vseh akcij, da bi tako dosegli povečanje ugleda in vpliva sindikata kot politične organizacije delavcev.
ZAKLJUČKI
s posvetovanja predsednikov tovarniških odborov sindikata slovenskih železarn ž dne 9. januarja 1970.
1.	Predsedniki TO OO sindikata slovenskih železarn smatrajo, da naj delavski sveti podjetij zaradi splošnega mišljenja in nestrpnosti članov kolektiva ob gospodarskem položaju slovenskih železarn obravnavajo stanje železarn tako, da bi člani delovne skupnosti izgubili vtis nepomembnosti v slovenskem prostoru.
2.	Reševanje črne metalurgije ne more temeljiti oz. ne more biti reševano s pogostim jemanjem kratkoročnih in srednjeročnih kreditov z visoko obrestno mero, vendar je pri tem treba odločno in striktno preiti k sistemskemu reševanju črne metalurgije.
3.	Rezultati najemanja teh kreditov niso posledica slaboga dela v železarni vsa povojna leta, temveč sistema, ki ni dovoljeval železarni ustvarjanje večjega dohodka, takega kot so ga imela druga podjetja in pa akumuliranje amortizacije za rekonstrukcijo kot je bila naša.
4.	Zalaganja kolektiva v letu 1969 so odraz oz. dokaz, da se kolektiv želi postaviti na lastne noge, zato tudi ni 75o: jazni, da v letu 1970 ne bi dosegali takih, če še ne boljših rezultatov proizvodnje. Zato smatramo, da osebni dohotTčK našega delavca nikakor ne more biti okrnjen (limitiran) na račun limitiranih cen in že predvidenih podražitev surovin v letu 1970.
5.	Z ozirom na vedno večji razkorak med osebnimi dohodki in življenjskimi stroški je nujno, da sc zaposlenim ~ v črni metalurgiji zaradi specifičnosti teže dela posveti več skrbi za njegov eksistenčni minimum.
TO osnovne organizacije sindikata zahteva od DS tovarne, da v svoj program dela vključi ugotavljanje živ-1 jenskih stroškov zaposlenih in stalno vrši primerjavo dejanskih življenjskih stroškov zaposlenega samca in 4-čIan-ske družine -s povprečjem osebnega dohodka v tovarni.
Zahtevana analiza življenjskih stroškov bo služila za ugotavljanje poprečnega in najnižjega osebnega dohodka zaposlenih v tovarni oz. v združenem podjetju.
Po oceni sedanjega najnižjega OD v tovarni ne dosega pokrivanje življenskega minimuma, ki je potreben za enostavno reprodukcijo delovne sile.
OSEBNA OCENA
Ta mesec prvič uvajamo v naš sistem nagrajevanja tudi osebno oceno. Namen ocene ni niti povečanje niti zniževanje OD, temveč le objektivnejša interna porazdelitev na osnovi analize delovnih rezultatov in osebnih lastnosti posameznikov.
Vrednotenje delovnih mest je bilo izvršeno z rangiranjem, osebna ocena pa je vrednotenje posameznikov, ki ta delovna mesta zasedajo. Vsi vemo, da vsi delavci, tako fizični kot umski, ne opravljajo svojih nalog enako prizadevno, z enakim čutom odgovornosti in enako disciplino. Nekateri res »žive« s podjetjem in se trudijo za čim boljše uspehe pri svojem delu, so pa tudi taki, ki komaj dočakajo, da mine delovni dan in delajo samo to, kar neobhodno morajo izvršiti. In osebna ocena naj bi pokazala te razlike v volji do dela, pridnosti in osebnih lastnostih. Seveda pa nam mora biti jasno tudi to, da nas je večina takih, ki svoje delo opravljamo v redu in disciplinirano izvršujemo vse delovne naloge, tj. da smo sicer dobri delavci,, vendar ne odstopamo od ostalih vidno niti navzgor niti navzdol. V takih primerih se osebna ocena krije z ovrednotenjem delovnega mesta. Če so ocenjevalci res objektivni, potem bo odstotek nadpovprečnih ali podpovprečnih ocen razmeroma precej majhen.
Postopek osebnega ocenjevanja je določen s posebnim po-
V decembru znaša proizvodnja 9 % letnega plana. Operativni plan je presežen za 16 ° <>• V decembru je ostala pod operativnim planom samo livarna II in livarna I pri valjih. V tumulativi so jeklarna, livarna I pri litini in valjih ter samotna presegli letni plan. Elektroplavž in valjarna pa sta ostala pod trtnim planom.
ELEKTROPLAVŽ je v decembru presegel operativni plan za 4,7 %. Tudi planska dvanajstina je v tem meseceu presežena. V kumulativi je obrat ostal ža
4,3	% pod letnim planom. Glavni vzrok temu je okvara na ja-kotočnem vodu v mesecu oktobru in redukcija elektroenergije v mesecu novembru.
JEKLARNA je šla 23. decembra v remont. Presegla je operativni plan za 46,6 %• Obrat je imel na razpolago tekoči grodelj in tudi vzdržnost SM — peči se je podaljšala za tri dni in dosegla 600 sarž, kar je do sedaj rekord. Letni plan je jeklarna prekoračila za 7,1%.
VALJARNA je presegla operativni plan za 14,1 %. Tudi dvanajstina letnega plana je pre-
slovnikom. Ocenjevati mora tisti, ki delovne rezultate delavca najbolje pozna, to je njegov neposredno nadrejeni. Vodje večjih enot pa morajo potek ocenjevanja nadzorovati in opozarjati ocenjevalca na enotno razumevanje kriterjev po katerih ocenjujejo. V nobenem primeru ne sme biti merilo oseben odnos do delavca niti eventuelno povečan obseg dela v času za katerega ocenjujemo, temveč predvsem kvaliteta dela in učinek, ki ga delavec pri delu, ki mu je odrejeno, dosega. Ocenjevalci Se morajo zavedati tudi tega, da se zaradi povečanja števila točk vsled ocen, ki so nad povprečjem, ne poveča masa sredstev za OD. Višje ocene so samo priznanje izjemno prizadevnim delavcem, ocene ispod povprečja pa opomin za poboljšanje tistim, ki se ne trudijo, da bi”V vseh ozirih zadostili zahtevam svojega delovnega mesta.
Kriteriji ocenjevanja so za vse delavce enaki. Ocenjuje ser kvaliteta dela, učinek pri delu, sposobnost prilagajanja novemu delu ali novim pogojem dela, poznavanje službe in dela, zanesljivost pri delu in pripravljenost na sodelovanje. Pri vsakem kriteriju je po posebnem, enotnem vprašalniku določenih 8 ocen in to tako, da je ocena 1 najboljša, 8 pa najslabša.
Ko so omenjeni vprašalniki izpolnjeni, izračuna kadrovski sek-
sežena. Pri valjanju ploščatih profilov je bila dosežena večja storilnost, dokončane je bilo ca. 701 nedovršene proizvodnje. V razdobju januar-december je valjarna za 2,3% pod planom. Pri obračunskih tonah zaostaja obrat za 7,6 % pod planom. Vzrok temu je zahtevnejši asortiman.
LIVARNA I je pri litini prekoračila operativni plan za 19,9%.
V	razdobju januar-december je obrat presegel plan pri obdelanih valjih za 1,9%, pri litini za 27,2%,
LIVARNA II: Obrat je v decembru dosegel proizvodnjo z 8,3%. V razdobju januar-december so dosegli 91,2% letnega plana. Manjka jim torej 8,8% proizvodnje do izpolnitve letnega plana.
SAMOTNA je v decembru presegla operativni plan za 2,1 %.
V	kumulativi je presegla letni plan za 13,7 % in sicer.: pri opeki za 7,3 % in pri malti 47,5 %. Kljub pomanjkanju eksternih naročil in pri zelo zreduciranem staležu je obrat dosegel lepe uspehe.
Z.R.
tor s pomočjo posebnih tabel faktor znižanja ali zvišanja števila obračunskih točk kategorije delovnega mesta, ki ga zaseda ocenjeni delavec. Z osebno oceno pridobljen dodatek ali odbitek, ki velja samo za obdobje med dvema ocenitvama, se pribija ali ocFbija številu točk, ki so delavcu priznane po upoštevanju eventualnih odbitkov zaradi neustrezne izobrazbe ali nedovoljne prakse.
Na osnovi vseh zbranih ocen napravi kadrovska služba strokovne analize, ki pokažejo, ali je bilo ocenjevanje izvedeno ob-jektvno ali pa so morda v nekaterih obratih ali oddelkih prevladovale tendence splošnega povečevanja OD v svoji enoti. Ce bodo analize pokazale prevelika odstopanja, bo morala biti v takih primerih ocena ponovljena. Take analize seveda ne morejo zajeti tudi analize posameznih vprašalnikov, zato pa imajo delavci, ki so prepričani,
V torek, 13. jan. je bil v kovinski enoti občni zbor, katerega so pripravili dosedanji sindikalni odbori livarne valjev in kokil, obdelovalnice valjev in livarne spec. litine. Na občnem zboru so izvolili sindikalni odbor enote. Novoizvoljeni odbor bo imel 10 članov, in sicer: tri iz livarne I, tri iz obdelovalnice valjev, tri iz livarne II in enega iz modelne mizarne.
Sestava odbora je prilagojena specifičnim pogojem v kovinski enoti. Pričakujemo, da bo tako sestavljen odbor imel največ možnosti za uspešno delo. V skladu s takšno sestavo sindikalnega odbora želimo imeti razdeljene tudi druge vodilne funkcije v enoti. Tako bo sedaj predsednik sindikalnega odbora iz obdelovalnice valjev, vodja aktiva ZK enote je v livarni I, predsednik delavskega sveta kovinske enote pa bo iz livarne spec. litine. Obetamo si, da bo takšna delitev funkcij po obratih prispevala k uspešnemu delu posameznih organov, krepila e-notnost in izključevala spore med obrati, ki sestavljajo kovinsko delovno enoto.
Na občnem zboru so predsedniki sindikalnih odborov obratov podali poročila o delu sindikalnih odborov livarne I, livarna spec. litine in obdelovalnice valjev. Predsednik sindikalnega odbora modelne mizarne poročila ni podal, pa tudi občnega zbora se ni udeležil. Delegati modelne mizarne pa so kolektivno bojkotirali ustanovni
da je bila njihova ocenitev osebna in neobjektivna, pravico pritožbe na ÜO, ki pritožbo ali zavrne, ali pa odredi ponovitev postopka z drugo komisijo.
Obračunavanje OD z upoštevanjem osebnih ocen odredi UO potem, ko je proučil analize postopka in rezultatov ocen in Z njimi soglaša.
Ob koncu naj poudarimo še enkrat, da v ocenah ne sme biti stremljenja za povečanje OD, ker so sredstva, namenjena zä OD odvisna edino od ustvarjene realizacije, torej od tega koliko in kako prodamo in - kako odjemalci plačujejo, ne pa od števila točk. Torej še enkrat: pretežni del nas je povprečno dobrih delavcev, ki izpolnjujemo svoje delovne dolžnosti in je zato naš delež v OD po kategorizaciji delovnega mesta na katerem delamo. Boljši ali slabši pa so v manjšini in takorekoč izjeme.
VALDMAN Štefka
občni zbor. Na občni zbor so poslali samo svojega »odposlanca«, ki je imel eno vprašanje: zakaj ima modelna mizama vedno najnižjo vrednost točke? Menimo, da bo tovarniški odbor sindikata ta-pojav podrobnejše analiziral.
Povzemamo vsebino poročil in diskusije na občnem zboru.
V poročilih je razvidno, da so vsi trije sind, odbori imeli skoraj enake naloge kot so: organizacija sestankov kolektiva, na katerih so se pojasnevali različni dokumenti in ukrepi v podjetju, organizacija izletov, krvodajalskih akcij, obisk bolnih sodelavcev, problemi proizvodnje itd. Vsi sind, odbori so tesno sodelovali z DE in obratovodstvi.
Zaradi zanimivosti poročila sind, odbora livarne valjev objavljamo nekaj odlomkov, ki bodo verjetno zanimali kolektiv železarne.
Ko sind, odbor ocenjuje svoje delo v minulem obdobju, je ugotovil, da bi bilo delo sind, odbora bolj uspešno, če bi se njegovi predstavniki lahko udeleževali vseh sej, ki jih je skliceval tovarniški odbor sindikata. Sej se ni bilo mogoče udeleževati, ker so bile v večini primerov sklicane med delovnim časom. Delovno mesto pa ni mogoče zapustiti kadarkoli. Poleg tega pa sta delavska sveta obeh livarn na skupni seji sprejela : sklep, da se predstavniki livarn med delovnim časom ne morejo (Nadaljevanje na 4. strani)
Proizvodnja v decembru
Nov sindikalni odbor kovinske enote
NOV SINDIKALNI ODBOR KOVINSKE ENOTE
(Nadaljevanje s 3. strani) udeleževati sestankov, ki niso strogega proizvodnega značaja.
V	začetku avgusta lani je bila v livarni I težka obratna nezgoda, ki je zahtevala življenje tov. Slatav Ivana, teže pa so bili poškodovani še trije delavci. Sind, odbor je skrbel, da so ponesrečence v bolnici obiskovali vsak teden dvakrat in jim dali skromno darilo. Sind, odbor livarne I. je na občnem zboru izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali ponesrečencem moralno ali materialno. Kolektiv livarne I se je odpovedal izletu. V ta namen določena denarna sredstva pa je v celoti namenil poškodovanim. Kljub velikemu trudu in denarnim sredstvom, ki so bila dana za pomoč poškodovanim, je bilo ©paziti neenak odnos do poškodovanih in dvotirnost pri skrbi za poškodovane, je rečeno v poročilu sind, odbora.
O prekinitvah dela v nekaterih obratih pa poročilo navaja:
V	lanskem letu je v posameznih obratih prišlo do krajših ali daljših prekinitev dela. V našem obratu do daljše prekinitve dela ni prišlo, s tem pa ni rečeno, da so bili v našem obratu duhovi mirni in da smo soglašali z vzroki, ki so dovedli dp prekinitve dela. Prav tako nismo odobravali načina reševanja problemov, kateri so povzročili neljube dogodke. Pripomnim naj še to, da je tovarniški odbor sindikata ob prekinitvah dela deloval preveč samostojno in deklarativno, ter brez vednosti večine članov sindikata. Danes so vzroki in posledice prekinitev dela že znani, vendar moramo ugotoviti, da še ni bila podana enotna politična ocenitev situa-
cije, ki bi bila izhodišče za sprejem potrebnih ukrepov.
Da bi se v bodoče izognili podobnim situacijam, bi po mojém mnenju morali napraviti naslednje:
1.	Člani ZK in sind, funkcionarji ter strokovna vodstva bi morali pravočasno odkriti, kaj delavce tare, kaj ne razumejo ali ne vedo v zvezi z najrazličnejšimi ukrepi gospodarjenja in upravljanja. Organizirati bi morali pojasnjevanje ukrepov, katere naj bi tolmačili tisti, ki so ukrepe sprejeli.
2.	Uprava podjetja, tovarniški odbor sindikata in komite ZK bi morali napraviti analizo vzrokov, ki so izzvali prekinitve dela, ob tej analizi pa je treba postaviti vprašanja organom u-pravljanja, če so lahko na vodilnih mestih tisti člani kolektiva, ki stalno iz sebičnih interesov širijo neresnične ali polresnične govorice o gospodarjenju in stanju v podjetju, ne vidijo pa svojega osebnega dohodka, ki presega povprečje v podjetju.
3.	Članom kolektiva, ki nikomur ne verjamejo, nikomur ne zaupajo in z ničemer niso zadovoljni, vse pa vedo o delu vratarja, direktorja, republiške in zvezne uprave, svoje delo pa zanemarjajo, jim je treba javno povedati, da v našem podjetju nismo zadovoljni z njihovim delom in obnašanjem.
Vodja ativa ZK kovinske enote je seznanil občni zbor s svojo politično ocenitvijo prekinitev dela v livarni II in se glasi:
Zaradi tega, ker vse do danes ni bila izdelana enotna ocena prekinitve dela v livarni II dne 13. 10. 1969, daje aktiv ZK kovinske enote sledečo oceno:
POVODI ZA PREKINITEV:
1.	neposreden povod je dala uprava podjetja, ker ni niti poskušala odgovoriti na vprašanja, ki so bila postavljena na sestanku s predstavniki kolektiva dne 11. 10. 1969, do dogovorjenega roka, to je do 12. ure dne 13. 10. 1969.
2.	V situaciji, ko so vsi trdih, da primanjkuje denarja za plače, so bile netaktno izplačane razmeroma visoke premije.
3.	Na trgu so se prav takrat dvignile cene nekaterim važnim življenjskim artiklom.
VZROKI ZA PREKINITEV:
1.	Glavni vzrok je bilo napačno prikazovanje rezultatov dela kolektiva livarne II. Preselitev v nov obrat je bila forsirana, ker se je želelo, da bi nov obrat čim prej dal svoj prispevek k dohodku podjetja. V začetku so v novem obratu delovale le o-snovne naprave, manjkalo je pripomočkov, skladišč za surovine, precej časa ni bilo plina. Delavci so vlagali ogromne napore, da je proizvodnja zelo hitro stekla ter da so mnoge težave odpravile. Kljub temu ima obrat še danes nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih' bilo treba odstraniti za nemoteno delo obrata.
Kljub temu, da obrat ni bil dokončan in torej kolektiv upravičeno ni mogel dosegati željenih rezultatov, so bila dana širšemu kolektivu poluradna tolmačenja, da ima obrat vse pogoje za delo, vendar si premalo prizadeva dosegati boljše rezultate. Taka tolmačenja so postavila kolektiv livarne II v neenakopraven položaj nasproti ostalim obratom, ki so varno hodih brez izrednih naprezanj po že stari utrjeni poti. V teh obratih se je utrdilo prepričanje, da nova livarna res nič ne dela; prišlo je do medsebojnih očitanj.Delavci nove livarne so mogli pri-
Novitete v strokovni
SPLOŠNI tehniški slovar. I. del. A-O, Ljubljana, 1962.
SPLOŠNI tehniški slovar. II. del. P-2, Ljubljana, 1964.
ČERNE B.: Nauka o toplini. Izd. »Tehnička škola,« Zagreb 1969. 0200
METANO VIČ D.: Splošna elektrotehnika. II. del. Stroji in meritve, Univerza v Ljubljani, 1969. S-0201
PROLOVSKII P. A.: Kromatografija gazov. Izd. »Nedra« Moskva, 1969. 0204
KOĆO V. S. : Termičeskie peči s relikovim podom. Izd. »Tehnika« Kiev, 1969. S-0199
ŠINKOVEC Janez: Delovna razmerja. Obrazci kadr. službe,
1969. 0203
BERTONCELJ Ivan. : Metode dela pri informiranju in preda-
merjati delo z delom sodelavcev v drugih obratih ter so bili zaradi napačnih ocen zelo prizadeti. To je prišlo prvič do izraza na sestanku DS obeh livarn, ki pa ni prinesel bistvenega izboljšanja.
2.	Livarna II ter v zvezi z njo tudi druga dva obrata, so imeli pred prekinitvijo iz meseca v mesec naj nižjo vrednost točke v podjetju, kar je _ zaradi prej omenjenih vzrokov ljudi revoltiralo.
3.	V obratu livarna II je v začetku oktobra, kljub očitani nedelavnosti, začelo primanjkovati dela za stroje. Ukinjena je bila druga izmena, delavci s strojev so bili razporejeni na delo v čistilnico. Medtem je komercialna služba zatrjevala, da je dela dovolj, kar je ljudi begalo. Pozneje se je izkazalo, da so bile trditve službe netočne.
4.	DS enote livarne II je na več zasedanjih zahteval, da se poda analiza vzrokov neprestano rastoče izgube. Kljub obljubam ustrezen odgovor do danes ni bil podan.
5.	Ljudje v livarni so opazili porast vrednosti točke v metalurški enoti potem, ko je prekinila delo in so pričakovali, da bodo s prekinitvijo dela v svojem obratu dosegli podoben rezultat.
Aktiv ZK kovinske enote smatra, da je obravnavana prekinitev lep primer, kako naj nebi diskriminirali posameznih obratov, saj se posledice največkrat kažejo v nejevolji ljudi, u-padanju delavnosti, v še slabših rezultatih dela ter v naza-upanju v vodstvo.
Ing. Barborič — vodja kovinske enote je seznanil občni zbor z družbenim planom za leto 1970 in reorganizacijo, ki je še v teku. Tov. Potočnik pa je rezi mirai delo delavskega sveta v obdelo-valnici valjev.
tehnični knjižnici
vanju. Delavska univerza v Ljubljani. 1969. S-0202 TASCHENBUCH der Giesserei-Praxis 1969. Verlag Schiele & Schoen, Berlin, 1969.
KLEP AL. V.:	40.000 prenosa.
Tablice za preračunavanje ... Izd. »Tehnička knjiga« Beograd 1966. S-0208 PROTIĆ Z.: Tehnologija ulja i masti za podmazivanje. Izd. »Tehnička knjiga« Beograd, 1958. S-0206
ČUKIĆ Slavomir: Užad i lanci, njihova primena za prenašanje tereta. Izd. »Tehnička knjiga« Beograd, I960. S-0209 IVKOVIČ B.: Projektovanje us-lova eksploatacije ALATI u obradi metala glodanjem. »Tehn. knjiga« Bgd. 1967. S-0210
Mladostna volja in odločnost
Z letne konference mladinske organizacije
Na letni konferenci konec decembra so mladi iz naše železarne položili obračun dela ^č lanskem letu in si zastavili nove naloge, energično, kakor je to mladim lastno.
Ugotovili so, da si je del mladine prizadeval poživeti družabnost in izvrševati naloge, ki stojijo pred našo mladino, da so v mnogočem uspeli, da pa zaradi objektivnih težav in — priznajmo, zaradi nedelavnosti enega dela mladih, niso uspeli izvršiti vseh nalog, saj zahteva tako delo enoten nastop in združitev vseh sil. Zelo lepo so sodelovali s sindikatom pri železarni, z JLA in mladinsko organizacijo v drugih železarnah in v celjskih podjetjih. Opazili so, da kadrovska politika ni povsem ustrezna in bi bilo treba merodajnim dejavnikom pomagati, da se mladim omogoči boljša afirmacija. Škoda je, da veliko mladih in sposobnih zapušča podjetje. Opaziti je, da se mladi ne morejo ujeti v korak z delom in nalogami v podjetju, ker se jim 'za to ne nudi dovolj priložnosti in pomoči. Nekateri se bojijo, da bi jih mladi sčasoma spodrinili in se zato ne zmenijo za tegobe mladih, rajši vidijo, če se mladi umikajo,' odhajajo.
V	samoupravnih organih je premalo mladih, vpliv mladih ni opazen. Opaženo je bilo, da nekateri mladi komunisti ne delujejo, kot bi bilo pričakovati in kot je dolžnost mladih korryi-nistov. S plačevanjem članarine še zdaleč ni vse opravljeno. V preteklem letu je bilo malo mladih sprejetih v Zvezo komunistov. Dejavnost aktiva naprednih žena je bila neopazna. Še o svojih problemih, o problemih zaposlenih in ostalih žena ne govore, kakor da takih problemov ni in da se ne bi mogli s skupnimi prizadevanji reševati.
Komisija za šport, kulturo in rekreacijo je svoj program z uspehom izvajala, čeprav je pomanjkanje finančnih sredstev oviralo še boljše delo. Prav lepo je potekalo športno srečanje mladih s celjskega območja, u-speh je zadovoljil mlade metalurge, gradbince in pripadnike šol ter JLA. Tako so primerno počastili 50-letnico SKOJ, ZK in sindikatov. Tudi na nogometnem turnirju, ki ga je priredila mladina Cinkarne, so naši mladi nogometaši dosegli lep uspeh, prvo mesto v svoji skupini in drugo mesto v skupnem plasmanu.
V	maju so sodelovali na turnirju malega nogometa, organiziranem po občinski konferenci. Pomagali so tudi pri organizaciji rokometnega turnirja.
Na večer pred 1. majem so s pripadniki JLA kresovali pri
Vrunčevem domu, ob izvajanju kulturnega programa. V maju so se s svojo četo udeležili pohoda po poteh XIV. divizije, ki gaje organizirala Osnovna šola v Štorah. V drugi polovici maja so povabili pripadnike JLA na ogled železarne in pogovor s predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov.
Ta komisija je organizirala za zaključek uspešnega delovanja izlet v Ravne, ogled železarne, potem kopanje v novem bazenu, po kosilu izlet v planinski dom pod Uršljo. Tega izleta so se u-deležili tudi slušatelji livarske šole za odrasle pri Izobraževalnem centru naše železarne.
Zdaj razpolaga mladina Štor s klubskimi prostori v kulturnem domu in zaželjeno je, da bi se te možnosti oddiha in kulturnega razvedrila v čim večji meri posluževala.
Veliko programiranih akcij pa so se morali odreči zaradi pomanjkanja denarja.
Za dosežene rezultate gre priznanje tistim mladincem, ki so se res žrtvovali, da je bilo toliko uspešno opravljenega dela, sindikalnem odboru, vodstvu podjetja in vsem organom, ki so pripomogli, da so navedene akcije uspele.
Takoj v začetku leta je treba sklicati sejo in se pogovoriti o vključevanju mladih v Zvezo komunistov, o delu mladih komunistov v mladinski organizaciji, organih samoupravljanja, v sindikatu vin v drugih organizacijah in društvih. Organizirati bo treba seminarje, na katerih bi se pogovorili o načinu dela mladih. Predvsem pa bo treba gledati, da pridejo na delovna mesta v podjetju ljudje z u-strezno kvalifikacijo in da se jih podpre pri uvajanju v delo in nadaljnjem uveljavljanju, zlasti pri nadaljnjem strokovnem in politično-ekonomskem izpopolnjevanju. Posebno pozornost bo treba posvetiti tistim mladim, ki so že zastrupljeni z miselnostjo, da je najbolje delati tam, kjer se izplača, oziroma za delo tudi plača. Pasivnost mladih je treba odpravljati in odpraviti. To pa bomo dosegli z dobrim, skrbno izbranim in izvajanim programom dela v klubu, s pravilnim pristopom k mladim in s skrbjo, da se jim odprejo oči, da se jim pove, kaj se od mladih v podjetju in v družbeno — športnem — zabavnem delovanju pričakuje, da pa se jim obenem' prikaže, kaj lahko oni v primeru konstruktivnega dela pričakujejo, kakšno perspektivo si lahko u-stvarijo ob pomoči sodelavcev in družbe. Čisti računi, dobri prijatelji. Seveda pa se od mladih pričakuje več mladostnega poleta, idealizma in vsestranskega delovanja.
Mladina ima v načrtu več sodelovanja v samoupravnih organih, v sindikatu, TVD Partizanu, dalje z JLA, šolami na celjskem območju, pri organiziranju proslav, ki so letos predvidene, sodelovanje pri teh proslavah, pri
Običaj je, da ob koncu vsakega leta dajemo obračun za razne akcije izvršene tekom leta. Zato je prav, da tudi krvodajalci izvemo, kakšen uspeh je bil doseženi lani. Akcija za krvodajalstvo je trajala skozi vse leto, od tega so bile organizirane tri masovne akcije, mnogo pa je bilo tudi primerov, ko so šli posamezniki na odvzem krvi v Celje. Pripravljenost naših delavcev, da pomagajo bolnim s sredstvom, ki ga ni moč z ničemer nadomestiti, ni tako rekoč izumrla, nasprotno se vsakokrat prijavljajo novi, predvsem mladi ljudje, ki so pripravljeni darovati kri.
Skupno se je lansko leto v našem kolektivu prijavilo 330 krvodajalcev, od katerih je bilo iz zdravstvenih razlogov 17 odklonjenih. Preostalih 313 krvodajalcev je darovalo skupaj 103,12 1 krvi, Ta količina krvi pa ni zadostovala niti za potrebe ene težje nesreče v našem kolektivu. Za 96 kompletov krvne plazme in 20 .litrov sveže krvi, ki je bila ob tej priliki porabljena, je bilo potrebnih 350 krvodajalcev, kri pa je ob tej priliki darovalo 85 članov kolektiva. Za vse ostale primere nesreč z težjimi poškodbami, katerih je bilo v našem kolektivu kar precej in za težje primere družinskih članov naših-delavcev, pa je morala transfuzijska postaja Celje preskrbeti kri iz drugih virov.
oblikovanju in izvajanju kadrovske politike; še in še bi lahko našteli, kje vse bodo radi sodelovali, če bodo organizacije in društva v Štorah in v Celju imele posluh za dobro voljo in odločnost mladih.
V ilustracijo naj služijo naslednji podatki: transfuzijska postaja v Celju je zbrala skupaj 1.444 litrov krvi, od tega samo V celjski občini 905 litrov. Za potrebe celjske bolnišnice so porabili 1.147 litrov krvi, 297 litrov pa je bilo predelano v krvno plazmo. Za suho plazmo so porabili 600 litrov krvi in znaša torej primanjkljaj za več kot 300 litrov, katero je bilo treba dobiti od drugod. Ti skopi podatki nam jasno povedo, da bomo morali tudi v bodoče še bolj zavestno pomagati tistim, ki so naše pomoči najbolj potrebni kajti jutri bomo lahko mi potrebni njihove pomoči.
Komisija za krvodajalstvo bo tudi v letošnjem letu organizirala dve masovni, po potrebi pa občasne akcije. Posamezni krvodajalci pa lahko oddajo kri vcelj-ski transfuzijski postaji vsak torek in četrtek v dopoldanskem času. Apeliramo na vse dosedanje krvodajalce in vse tiste, ki iz: zdravstvenih razlogov lahko darujete kri, da se temu vabilu odzovete. Prav tako zaupamo w pripravljenost vodstva posameznih obratov in sindikalnih odborov, da bodo ob zavesti nujnosti medsebojne pomoči pomagali komisiji pri organizaciji krvodajalskih akcij. Poziv za sodelovanje v krvodajalstvu naj pride do slehernega člana kolektiva.
Komisija za krvodajalstva
Krvodajalstvo v preteklem letu
Pišek ing. Alojz
s poti po Češki
Seveda je tok teh remontov planski in se dodajajo še. pomoči iz centralnih delavnic in iz pogonskega vzdrževanja ter eventualnih tujih firm. Kot štabna služba pri centralni službi vzdrževanja je še tehnični odsele s svojimi inspektorati za gradbeništvo, žerjave, metalurške peci, mazalno tehniko, antikorozijo itd.
Nadalje je v sklopu štabne službe še ekonomski odsek s svojo plansko službo, kalkulacijami, ekonomsko analizo, razvojem organizacije in racionalizacijo dela.
Pogled na visoke peči
mu prilagajajo sedaj rezervne dele. Imajo res moderno skladišče rezervnih delov rešena s sta-lažami do višine 6 m. Nad tem pa vozi specialni žerjav, ki lahko pride s svojimi vilicami prav v vsak predal. Skupaj z vilicami potuje tudi žerjavovodja tako, da ima točen pregled nad vsakim delom, ki ga prinese ali odnese. Velja tudi pripomniti, da imajo izredno bogato zalogo rezervnih delov, predvsem pa sklopov. Veliko pozornost posvečajo vzgoji strojnikov različnih profilov. Izhajajo iz predpostavke, da naj bi imel vsak
železarne v Trincu
Kot v Trincu je tudi tu zelo močno razvita dispečerska služba, ki predstavlja za vsak pogon ali imenovano tovarno celo radijsko postajo.
Dobro imajo vpeljano prakso preventivnih pregledov saj npr. ysake 10 dni plansko ustavijo posamezne valjčne proge za ca. 12 ur kjer najnujnejše pregledajo in popravijo tako, da ne tei bilo nenadnih izpadov, če-prav.se jim tudi pojavljajo. Pri njih namreč tudi valjarna dela nepretrgoma in so ti pregledi v normalnih delavnikih začenši ob
6.	uri in seveda plajasko določeno, kjer je organiziranih veliko število ljudi. Pogonski delavci pri popravilih in zlasti remontih tudi sodelujejo občasno pa si izposodijo še vojake za nujno pomoč.
Poleg strojne delavnice v samih Kunčicah imajo še eno svojo tovarno za izdelavo rezervnih delov, ki ima 425 delavcev in je dislocirana. Imajo namreč precej težav z rezervnimi deli in imajo prav zaradi tega v ta namen postavljeno posebno službo, ki jé šla celo na razdelitev rezervnih delov na skupinsko ali grupno tehnologijo. V ta namen so izdelali poseben katalog za skupinsko tehnologijo in te-
osnovni poklic zlasti so rigorozni pri žerjavovodjih.
Poleg osnovne plače imajo še premije, ki so seveda variabilne in pretežno odvisne od dosežene proizvodnje. Premije so seveda lahko precej visoke — tudi do 80 % od osnovne plače. Vodilni pa imajo pravico te premije navzdol ali navzgor korigirati za enventualno nedisciplino in podobno.
Ker je Železarna Kunčiče izredno močno razvita v uporabi elektronskih računalnikov sem se zanimal kako daleč so z mrežnim planiranjem v vzdrževanju. Z mrežnim planiranjem so začeli že pred petimi leti, vendar v začetku niso imeli dosti uspehov kar je manj ali več normalno. Izvedli so že nekaj večjih remontov in rekonstrucij po tem načinu planiranja, sedaj pripravljajo plan za generalno rekonstrukcijo visoke peči, ki naj bi trajala približno 70 dni, zaposlenih pa bo okrog 1200 delavcev. Angažirane bodo razne firme. Predhodno pa bodo izvedene vse priprave tako, da bo v tem času potekala v glavnem montaža.
Mnenja so, da je za velike objekte mrežno planiranje neob-hodno s tem, da gre računski
del in tudi ostalo skozi računalnike.
Na koncu še nekaj njihovih dobrih rešitev, ki bi se dale tudi v našem podjetju vpeljati in bi bile izredno koristne.
—	Nepretrgoma delajo na dopolnjevanju cenikov del tako, da imajo približno 50% del že zajetih v cenikih.
—	Vzdrževalna služba razpolaga z ogromno mehanizacijo in imajo zlasti ui-ejene transportne poti in prevoz po njih s specialnimi cestnimi vozili — ročnega transporta ni opaziti.
—	Imajo specializirano skupino. za zamenjavo elektromotorjev, sestavljeno iz električarjev, ključavničarjev in tesarjev. Za nemoteno delo te skupine pa skrbi veliko moderno urejeno skladišče elektromotorjev.
—	Sistematsko plansko preventivno vzdrževanje je njihov osnovni cilj.
—	Tam kjer so imeli ozkotirni transport so ga povsem izločili^ ker je bilo stanje nevzdržno.
—	Parne lokomotive so zame-
njali z Diesel in Diesel z električ-
nimi.	i
—	Lokomotive in vodstvo prometa je povezano z brezžično zvezo.
—	Oskrba in priprava materiala, je v skladišču zelo dobro urejena — skladišče razreže in pripravi material po kosovnih seznamih.
—	Skladišča rezervnih delov so moderno in zelo smotrno ter dobro evidenčno urejena.
—	Evidenca in cikli popravil so izredno dobro vodeni.
—	Elektronske tehtnice na žerjavih so pri njih že precej normalen pojav — odpade vsako vmesno tehtanje in prekladanje.
—	Vse večje Livne ponovce že od 5 ton navzgor vlivajo žer-javovodje sami normalno s pomočjo pomožnega dviga — ima-
Koatrolna postaja visoke
jo pa zato izreden občutek, kar jim je dala praksa.
Da bi dobil bralec boljši pregled nad današnjim stanjem češkoslovaških železarn še nekaj splošnih podatkov:
Češkoslovaška ima zelo dober premog za metalurški koks, nimajo pa kvalitetne železne rude, ki jo morajo pretežno uvažati. Prav to pa jih vodi k dejstvu, da na uvoženi rudi nima smisla razviti množično proizvodnjo o-bičajnih železarskih proizvodov. Čeprav so po vojni skoraj štirikrat povečali predvojno proizvodnjo, razvijajo danes specialne in visokokvalitetne vrhunske proizvode jeklarstva in valjar-stva, s katerimi nastopajo tudi v veliki meri na svetovnem trgu.
Da bi zagotovili svoje velike potrebe po rudi so se kljub oddaljenosti naslonili na neizčrpne zaloge rude v Sovjetski zvezi. Orientirali so se na rudarski bazen Krivoj Rog, ki sodi med največje na svetu in kjer kaže, da rude ne bo nikoli zmanjkalo. Njegova nahajališča se raztezajo na več kot 100 km. Pridobivajo jo pa na dnevnih kopih in tudi globoko pod zemljo, kjer je najkvalitetnejša.
V okolišu teh rudnikov obratujejo velike sovjetske železarne z orjaškimi plavži, ki sodijo med največje na svetu, saj dajejo tudi 5000 t surovega železa dnevno. Poleg tega pa jim rude ne zmanjka ter jo zato dobavljajo v velikih količinah tudi češkoslovaškim železarnam.
Z namenom, da bi se čimbolj približali tej rudi, so na češkoslovaškem kmalu po vojni izdelali velikanski projekt za gradnjo železarne v vzhodnem delu Slovaške v bližini Košič. Prvotni gigantski projekt so kasneje malo revidirali, kljub temu pa bo železarna v Košicah, ko bo povsem zgrajena s svojimi 4 mi-(Nadaljevanje na 7. strani)
peči v železarni v Trincu
S POTI PO CeSKI
(Nadaljevanje s 6. strani) lijoni ton jekla na leto največja in hkrati najmodernejša v državi. Po osnovnem konceptu bo ta specializirana železarna Namenjena predvsem proizvodnji tanke pločevine za potrebe avtomobilske in ostale industrije. Razen tega uvajajo v tej železarni proizvodnjo varjenih jeklenih cevi največjih dimenzij za gradnjo cevovodov za nafto in plin. Železarna Košiče je prva, ki proizvaja v Češkoslovaški jeklo v konvertorjih, po licenci avstrijske železarne VÖST iz Linza. Prednost te železarne vidijo tudi v tem, da se bo lahko oskrbovala z zemeljskim plinom iz velikega plinovoda, ki ga gradi Sovjetska zveza iz Ukrajine' preko Češkoslovaške proti zahodu.
Za železarno Košiče je vprašanje preskrbe z rudo primerno rešeno, med drugim s tem, da so od sovjetske meje do železarne zgradili železniško progo s sovjetsko širino tirnic. Na ta način Jahko dovažajo rudo brez prekladanja s 100-tonskimi specialnimi vagoni. Težji pa je dovoz sovjetske rude do ostalih češkoslovaških železarn. Že do Košič je treba dovažati rudo na oddaljenost 1500 km, do ostalih železarn na področju Češke pa se ta razdalja še znatno poveča. Zato je razumljivo, da proučujejo, kako bi po naj bližji in naj-cenejši poti oskrbovali ostale železarne z rudo iz čezmorskih dežel, kakor to v rastočem obsegu delajo druge evropske železarne.
Eno teh možnosti vidijo v dovozu brazilske rude čez specializirano luko za rudo v Bakru, zlasti če bi uvoženo rudo. že v luki predelali in pripravili za vsip v plavže. Na uvoz rude iz čezmorskih dežel so mislili že takrat ko so zgradili in vključili v češkoslovaško trgovinsko mornarico prvo veliko ladjo za prevoz rude z nosilnostjo 40.000 t ki je dobila ime po njihovem železarskem kombinatu »Vitkovi-ce.-« Ta ladja je prvič vplula v našo bakarsko luko leta 1967.
Pod takšnimi pogoji je razumljivo, da se češkoslovaško železarstvo po vojni ni razvijalo v smeri množične proizvodnje običajnega trgovskega jekla ampak je šlo na .pot specializacije. To potrjuje proizvodni program
naj večje, šele po vojni zgrajene železarne, Nova hut Klementa Gottwalda Kunčiče pri Ostravi o čemer je bilo v sestavku posebno govora. Ta železarna se zlasti posebno postavlja ob bok najstarejši in svetovno znalhi valjarni brezšivnih cevi železar-
ne Chomutov v zahodni Češki.
Posebno mesto v češkoslovaškem železarstvu in zlasti tudi v izvozu zavzema znana železarna in tovarna strojev Vitko-vice, ki s svojimi 47.000 delavci sodi med največja podjetja v državi. To najstarejše železarsko
podjetje, ki so ga po vojni še razširili slavi 140-letnico obstoja in je prepleteno s svojimi pogoni po celi Ostravi.
Ta železarna uživa velik u-gled širom po svetu, zlasti po izdelavi najtežjih strojev in kovanih izdelkov. Posebno so specializirani za kovanje težkih gredi za ladijske motorje, ki jih dobavljajo tudi našim ladjedelnicam.
Zelo velik ugled v tujini ima po svojih specialnih vrstah plemenitega jekla tudi znana železarna »Poldi«, ki zadovoljuje najzahtevnejše kupce v tujini.
Skrb za kvaliteto ima pri češkoslovaških železarjih globoke korenine, v povojnem obdobju pa se kaže še podvojeno prizadevanje tekmovati v mednarodnem merilu s pomočjo znanstveno raziskovalnih institutov in razvojnih laboratorijev pri podjetjih.
Stanovanjsko naselje v Trinca
Pestra dejavnost TVD Partizana'-Kovinarja
Na delovni konferenci TVD Partizana-Kovinarja smo lahko sledili podrobni oceni dela v preteklem enoletnem obdobju, seznanili pa smo se lahko tudi o težavah, ki ovirajo boljše delo. Iz poročila predsednika društva tov. Franja Kavke smo razbrali, da karakterizirala prizadevanja društva razen že znanih naporov v sekcijah, predvsem dva dokumenta. Eden je pravilnik o samoupravljanju v društvu, drugi pa statut društva, ki poleg zakonskih predpisov določa tudi notranjo ureditev društva na načelu smotrne organizacije dela in hotenj pripadnikov društva v telesno-kulturnem delu in razvoju te družbeno samoupravne celote.
Vsi napori v delu so šli v smeri doseganja takih oblik dela, ki bi v danih pogojih prispevale'k naprednejšemu delovanju, tako funkcionarjev v sekcijah in vodstvu društva, kot stremljenja vseh aktivnih članov. Vsa ta hotenja pa večkrat niso izvedljiva, delo je ponekod samo na pol o-pravljeno, ker se zaenkrat vsa dejavnost odvija na podlagi operativnega plana, to je enoletne-
. ga načrta delà. Potreben bi bil načrt perspektivnega razvoja društva vsaj za dve, ali pet let. Ker pa je stalno prisotno pomanjkanje materialnih sredstev, je obenem prisotna tudi bojazen o nesmiselnem načrtovanju za -daljše obdobje. Tak način dela, to je standardno ponavljanje o-perativnih načrtov, pa zavira resen napredek in škoduje kakovosti in ne nazadnje tudi obsežnosti dela. O tem razglabljajo tudi na višjih forumih, pa ne vidijo drugega izhoda, kot v materialni krepitvi te dejavnosti in enakem vrednotenju telesne kulture z ostalo družbeno dejavnostjo.
Celjska občina je med tistimi občinami, ki daje za razvoj telesne kulture in športa znatna sredstva Tako so za leto 1970 ta sredstva za 11 % višja kot v lanskem letu. Pri razdelitvi sredstev pa se predvsem upoštevana osnovna telesno-kulturna dejavnost in kvaliteten šport. V tem proračunu imajo partizanska društva vidno mesto, toda pri izredno razvejani športni dejavnosti v občini ostane lonček, pristavljen za finančna sredstva,
napol prazen, potrebe so večje kot pa dodeljena sredstva.
V preteklem letu je prejelo društvo posebno pomembno priznanje, Bloudkovo plaketo in denarno nagrado (5.000 novih dinarjev). To priznanje pa je obenem obveznost funkcionarjev društva in vsakega aktivnega člana, da podvojijo napore za izboljšanje dela in doseganje še boljšh uspehov v vseh sekcijah. Eno pa je jasno: ob sedanjih pogojih in pri sedanjem stanju sta v prihodnjem obdobju možni samo dve izhodišči, — na-dalnji napredek ob jačanju materialne osnove, ali pa stagnacija in propad posameznih panog dejavnosti, da bi se obdržale in izboljšale ostale. Pred 10 leti zgrajeni in s potrebnim inventarjem opremljeni objekti danes ne omogočajo več vadbe, treningov in rekreacije v tisti obliki, kot jo danes zahteva razvoj telesne kulture in športa. Za vadbo in treninge so vedno bolj u-poštevani in angažirani profesionalni kadri, ki s potrebno strokovno izobrazbo boljše vodijo in dosegajo potrebno kvaliteto ne samo pri vrhunskih športnikih in ekipah, temveč tudi pri rekreaciji članstva in delovnega človeka. To pa niso več problemi društva samega, temveč vseh ljudi v Štorah. Parti-zan-Kovinar je poleg gasilcev še edina, organizacija v Štorah, ki izven šolskega okolja združuje predšolsko, šolsko in izvenšol-sko mladino ter odrasle, ki najdejo na športnih objektih del prepotrebnega razvedrila, kakršnega v Štorah še kako primanjkuje.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nova hut Klementa Gottwalda, Ostrawa
MLÀDI ŽELEZARJI »OBLIKOVALCI«
Otroci tehnično-kiparskega krožka osnovne šole v Štorah so v preteklem mesecu organizirali zanimivo razstavo železnih kiparskih izdelkov.
Tov. Moškon Milena, kustos pokrajinskega muzeja v Celju, je ob priliki otvoritve te razstave med drugim povedala tudi tole: »Prvo srečanje mladih lju-di s praktičnim spoznavanjem tehnologije železa, njegovo likovno obdelavo, ni bilo lahko, a kot vse kaže, zanimivo in privlačno £a oblikovno uresničevanje njihove doživetosti. V ustvarjalnih železnih plastikah namreč zap|ižamo hitro zbližanje s tehničnimi- principi, z raznolikostjo metalne strukture, različno kovinsko barvitostjo in z danostjo za vsebinsko in dekorativno izpoved.«
Menimo, da je prav, da se mladina pri tehničnem pouku estetsko vzgaja, seznanja in pridobiva osnove ter smisel za umetniško' 'vrednotenje surovega materiala. Otroci morajo vedeti, da železo ni samo sredstvo
za pridobivanje denarja, ampak da železo lahko izžareva tudi lepoto ter duhovne vrednote, ki plemenitijo človeka. Ker je preko 80 % staršev otrok osnovne šole Štore zaposlenih v železarni, smo se pri tehnični' vzgoji prav zaradi tega usmerili v železo. S tem se tudi utrjuje m poglablja železarska tradicija kraja. Istočasno pa se mladini odpirajo poti v duhovno bogastvo in pravilno vrednotenje dela.
V teh železnih plastikah je veselja, fantazije in interesnega vgrajenega mnogo otroškega hotenja.
Da so bili doseženi ti začetni uspehi, gre predvsem zahvala tehničnemu učitelju tov. Pevci-nu, ki je s svojim strokovnim v znanjem in pedagoško vnemo znal odkriti talente ter razvijati ustvarjalne sposobnosti' otrok.
Upamo, da nas bodo ti mladi železarji spomladi zopet prijetno presenetili in to še z večjimi uspehi.
Ravter Janez
Pestra dejavnost
(Nadaljevanje s 7. strani)
V razgovoru s tehniškim sekretarjem društva, tov. Tinetom Vebrom pa razberemo, kako je bilo z izvajanjem programa, zastavljenega na lanski konferenci društva.
Pri vzgoji strokovnega kadra lahko zasledimo gotove premike. Pridobili so vaditelja splošne vadbe in 3 nove vaditelje smukanja. Velika škoda je bila, ker je bil odpovedan tečaj kegljaških trenerjev, saj so imeli za ta tečaj pripravljenega resnega kandidata. Čeprav ni veliko slišati o pridobitvi, ki jo predstavljajo novi vaditelji, je to za naše društvo velika pomoč. Ostanejo pa še vedno močne potrebe po strokovnem osebju za gimnastiko, - košarko, rokomet, namizni tenis, kegljanje in tudi za nogomet. čim se dotaknemo dela ■po, panogah, se takoj odpre problem potrebe po strokovnem o-sebju. Verjeli ali ne, v našem društvu bi za boljše delo obstoječih sekcij potrebovafi 30 vaditeljev oziroma trenerjev. Torej bo tre;ba še veliko delati po tem vprašanju. Zavedati se moramo, da pomeni en nov, dober vaditelj, pridobitev 30 novih članov društva. Z drugimi besedami, če bi imeli dobre vaditelje, bi pristopilo več članov v sekcije.
Druga zadana naloga je izvršena, ustanovljena je sekcija namiznega tenisa, ki dokaj solid-
no dela. Poudarek je zaenkrat na rekreaciji, saj napredka v kakovosti ni pričakovati, dokler ne bomo imeli sposobnega trenerja.
K formiranju aktivov našega društva v okolnih naseljih pa pri najboljši volji nismo mogli pristopiti zaradi preobilice dela v že obstoječih matičnih sekcijah in nas je, odkrito povedano, čas prehitel.
V	septembru je bil organiziran shod vseh partizanskih društev celjske občine. Vabili smo vsa društva, odzvala pa so se samo društva Celje-mesto in Gaberje. Mladinci in pionirji treh društev so tako tekmovali v teku čez drn in strn (v crossu), v igri »med dvema ognjema«, v vlečenju vrvi in v zabavnih igrah. Vsi udeleženci shoda so bili enotnega mišljenja, da je treba gledati, da bo postala ta oblika sodelovanja partizanskih društev tradicionalna.
V	programu smo imeli tudi taborenje v Mozirju, mišljeno kot aktivni počitek, ali oddih. Ker pa se v našem društvu za to zvrst dela nikakor ne morejo ogreti, taborenja nismo mogli izvesti.
Nazadnje naj še omenim, da nismo mogli izvesti formiranja rokometne in kotalkarske sekcije, ker za to nimamo osnovnih pogojev. In ti so? Potrebno je strokovno osebje in finančna sredstva.
ip
Še zadnja dela pred razstavo
Varilni aparat v rokah mladega umetnika
PRVI USPEHI MLADIH SMUČARJEV
V nedeljo, ll. t. m. so se mladi smučarji TVD Partizana-Kovi-narja pomerili v dveh važnih tekmovanjih.
Pri Celjski koči je organiziral »Izletnik« iz Celja tekme v veleslalomu za pionirje, pionirke, ^nladince, mladinke in članice. Proga je bila dolga 470 m s 125 m višinske razlike in s 25 vratci.
Člani našega društva so se plasirali takole:
Mlajše pionirke: Tahmajstro-va 2. mesto s časom 1:00,8
mlajši pionirji: 1. mesto Tratnik Matjaž s časom 54,0; 2. mesto Mahne Bojan s časom 1:00,8; 3. Ocvirk Mitja s časom 1:01,9;
starejši pionirji 3. mesto Mljač Ado s časom 56,0.
Na pobočjih Štalekarice pri Mežici pa je bil to nedeljo (11. t. m.) slalom za kagerozacijo starejših pionirjev in pionirk. Tek-
movanja se je udeležilo 85 tekmovalk in tekmovalcev, od teh 22 pionirk in 63 pionirjev. Progi sta merili po 250 m, z višinsko razliko 60 m in z 39, oziroma 42 vratc;. V tem tekmovanju se je držala naših mladih članov izredna smola, Kavka Aleš je padel v drugem teku, prav tako Vebrova Jasna, Zelič Mladen pa v I. teku. Vkljub vsemu pa so se naši ,mladi predstavniki še kar visoko uvrstili.
Pri pionirjih je zasedel Kavka Aleš 3. mesto s časom 1:19,4, Klinar Gojko 6. mesto s časom 1:23,0, 9. mesto pa Zelič Mladen, Tratnik Gorazd 18. in Lubej Zoran 31. mesto.
Pri pionirkah pa je Veber Jasna zasedla 7. mesto s časom 1:36,1.
Za začetek torej kar zadovoljive uvrstitve.
NEZGODE PRI DELE
V mesecu decembru 1969 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Jeklarna 1, Valjarna 3, Livarna 1 2, Livarna II 2, Samotama 2, Obdeloval, valjev 2, Mehanična delavnica 3, Elektroobrat 1, Ekspedit 1, OTK 1, skupaj 18.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Elektroplavž, Modelna mizama, Energetski obrat, Promet, Komunalni oddelek in Razvojni oddelek.
Na poti na delo in z dela je bilo prijavljenih 5 nezgod.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
Romih Franc. Pri vpihavanju kisika v peč se je odvila gumijasta cev od jeklene cevi ter u-darjala po podestu. Pri tem je podrla imenovanega po tleh, pri čemer se je udaril na koleno.
VALJARNA:
ŽAVSKI Vinko je vlačil ingote z ogrodja valjčnic. Pri tem so mu zdrsnile klešče, ingot pa mu je padel po nogi.
GRAČNER Roman je vtikal palico med valje. Pri tem mu je prijelo klešče, ki so ga udarile po hrbtni strani leve roke.
GOBEC Stanko. Valjana palica je zaradi neenakomernega segretja izšla krivo iz valjev, padla po dvigalnem kavlju, katerega ročaj je udaril imenovanega po roki ter mu poškodoval palec.
LIVARNA VALJEV:
KNEZ Ivan je v razbijalnici naravnaval večji kos litine pod hruško, pri čemer mu je kos zdrknil iz rok ter mu padel na prst leve roke.
AGREŽ Ivan je potiskal posodo za žlindro. Pri tem mu je padel delček žlindre v oko.
LIVARNA SIVE LITINE:
LESJAK Franc je brusil ulitke ter mu je pri tem drobec padel v oko.
STANCAR Marjan je potiskal ponovco, visečo na monorelu ter pri tem zadel v kalupni okvir. Pri tem je železo brizgnilo iz ponovce ter' ga opeklo po nröei leve noge.
SAMOT ARNA:
JOŠT Angela. Pri obračanju surove opeke (jeklarska srca) si je zamaknila križ.
PTIČEK Ivan je z ročnim vozičkom prevažal Samotni material ter pri tem zadel ob betonski podstavek, padel ter He udaril na čelo.
OBDELOVALNICA VALJEV:
BENEDIKT Anton je vpenjal kokilo v stroj, pri tem za-
nihala ter ga stisnila za prstanec leve roke.
BORSlC Vinko je pri zamenjavi noža na stružnici stal na vzdolžnem vretenu. Pri tem mu je spodrsnilo, da je padel ter si zvinil levo koleno.
MEHANIČNA DELAVNICA:
HLADIN Konrad. Pri rezanju navoja na stružnici je držal na-vojno rezilo z desno roko, z levo pa je vklapljal oziroma izklapljal strojni pogon. Z ročico ja zadel ob zaščitno pločevino. Stroj se ni takoj ustavil, zaradi česar mu je okretalo stisnilo roko ob zaščitno pločevino.
ROZMAN Franc je pri prehodu v mehanično delavnico zadržal vrata z roko. Vrata, ki so na vzmet so se zaprla ter mu pri tem stisnila prst med vrata in okvir.
KOS Franc. Pri prehodu ob generatorjih mu je zdrsnilo na zaledeneli poti. Pri tem je padel in z glavo zadel ob odtočno
cev.
ELEKTROOBRAT:
MRAVLJAK Janez je sodeloval pri popravilu električnih inštalacij na 15,51 žerjavu v livarni I. Pri ponovnem vklopu je prišlo na bimetalnem releju do močnega obločnega plamena, ki je imenovanega poškodoval po očeh.
' EKSPEDIT:
PODKRAJŠEK Stefan je nakladal jeklenke.-Pri tem mu je na zaledenelih tleh spodrsnilo, da je padel ter si zlomil kazalec na desni roki.
03fK:
OJSTERŠEK Karl je v jeklarni ob peči čakal na probo .ter opazoval potek jemanja prob. Pri ulivanju probe mu je tekoče železo brizgnilo v desno oko.
Na poti na delo in z dela so se poškodovali MLAKAR Ivan iz elektroplavža, KRIŽAN Jože in ARTlCEK Ivan iz jeklarne, GAJŠEK Stane iz obdelovalnice valjev ter CIMERMAN .Fanika iz splošnega sektorja.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
DOPISUJTE

-9-
i
TRIKRAT -10°
Ne vidiš da imam prednost
Kaj praviš ali bo potreben še en vic, da se bo pojavila streha in izginilo blato
«
KADROVSKE VESTI
V mesecu decembru 1969 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti
Iz JLA se je vrnil
ŽERJAV JOŽE, delavec, livarna sive litine.
Novi člani delovne skupnosti
V	livarni sive litine so se zaposlili: MASTNAK IVAN, delavec, ŠTURBEJ MARTIN, de- ' lavec, POVALEJ ALOJZ, delavec.
V	valjarni: KLINAR MILOŠ, delavec, SKALE FERDINAND, delavec, KOŽELJ EMIL in TERŽAN MIRKO — oba delavca.
Na prometu: TERŽAN STANISLAV, delavec, PODKRAJŠEK IVAN, delavec, PILKO ŠTEFAN, delavec, FIDLER VLADIMIR, delavec.
V	jeklarni: KOLAR IVAN, delavec, MRAVLAK IVAN, dela-lavec, CIGLER ALOJZ, tesar,-OBREZ MARTIN, delavec, FERLIČ EDI, delavec.
V	livarni valjev: ARTIČEK STANE, delavec, KOREZ MIROSLAV, delavec.
Na elektroplavžu : STAROVE-šKI STJEPAN, delavec, BOR-ŠIC JOSIP, delavec, CERAJ MILAN, delavec; REBERNAK FRANC, strojni tehnik, pripravnik; STOJAN FRANC v samotami, delavec, JEVŠENAK IVAN, ključavničar, mehanična.
Pogodbeno, za določen čas sta sprejeta:
MREVLJE RADOVAN, delavec v livarni sive litine in LO-KOŠEK FILIP v rekreacijski enoti.
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje v naši delovni skupnosti naslednjim:
LEDINSKI GABRO; delavec v livarni valjev, JERAJ STANE, ključavničar v mehanični delavnici, SORŠAK ERIKA, delavka v rekreacijski enoti, ŠKU-TELJ ANTON, delavec V jeklarni, PINTER MARJAN, strojni ključavničar v obdelovalnici valjev, PAVIC SLAVKO, delavec na ekspeditu, KRIŽNIK KARL, šofer v avtooddelku, POLJŠAK IVAN, delavec na ekspeditu, NOVAK JULIJAN, delavec- v livarni sive litine, PAVIC STJEPAN, delavec na ekspeditu.
Po lastni želji so prekinili delovno razmerje
CMER LADISLAV, dipl. iur„ iz splošnega sefc-torja, CMOK MARTIN iz UÓS - skladišča, AMON MILAN, obratni elektrikar iz elektro obrata, PRAZNIK ALOJZ, kemijski tehnik iz razvojnega oddelka.
V	preiskusni dobi so bili odpuščeni:
SKUTELJ PETER, delavec v valjarni, FIDLER VLADIMIR, delavec na prometu, STARO-VEŠKI STJEPAN, delavec na elektroplavžu.
Sporazumno s podjetjem je odšel:
MAŽGON JOŽE, zidar v stanovanjski enoti.
Po izteku delovne pogodbe je
prenehalo delovno razmerje ZA. LOKAR MARIJI, uslužbenki v direkciji.
Naraščaj v družini so dobili:
ŽAVSKI IVAN iz modelne mi-
zarne, TRUPEJ JOŽE iz valjarne, VOGA VALENTIN iz valjarne, LAVBlC JOŽE iz livarne sive litine, MARKOVIČ STANE iz valjarne. ŠLATAV JOŽE iz livarne valjev, ŽLOF FRIDERIK iz elektroplavža in KOK-LlC JURIJ iz valjarne.
Čestitamo!
Poročili so se:
MARKUS MILAN iz valjarne, TOVORNIK STANKO iz livarne sive litine, ŽOLGER FRANC iz jeklarne, GRKINlC MILAN iz livarne sive litine, ANTLEJ EMIL iz elektroplavža in GRADIČ ALOJZ iz ekspedita.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
NAŠI UPOKOJENCI
SELAN ROBERT, rojen 2513. 1925 v Vrhniki pri Ljubljani, sedaj stanuje v Štorah. V železarni Štore se je zaposlil 2. 5 1947 kot delavec v livarni. Leta 1961 je opravil izpit za KV livarja, leta 1967 pa še izpit za posluže-
valca TH plina. Vsa leta je bil zaposlen v livarni sive litine na raznih delovnih mestih, dne 4. 12. 1969 pa je bil zaradi slabega zdravja po Invalidski komisiji in. validsko upokojen kot invalid I. kategorije.
ZDOLŠEK IVAN, rojen v Podgorju pri Šentjurju dne 8. maja 1915. Sedaj stanuje v Šibeniku pri Šentjurju. Po poklicu je priučen zidar. V našem podjetju je
bil zaposlen od junija 1946 dalje. Najprej v jeklarni, nato v gradbenem oddelku in to vse do 16. decembra 1969, ko je bil invalidsko upokojen.
LIPOVŠEK JURIJ, rojen 18. 4. 1919 v Hrastju, sedaj stanuje v Brezah nad Laškim. Njegova prva zaposlitev je bila od leta 1937 do 1939 pri Gozdni upravi Celje, od leta 1941 pa do 1943 pa v Tovarni opeke v Grazu. Dne 12. 8. 1946 se je zaposlil v našem podjetju na prostoru, kjer
je delal eno leto. Ponovno se je zaposlil 15. 1. 1948, delal je v več obratih, nazad-nje pa v obratu elektroplavž na delovnem mestu »livarja« in to vse do 31. 12. 1969, ko je bil invalidsko upokojen.
KLENOVŠEK JAKOB, rojen 5. 7. 1914 v Loki pri Zidanem mostu, sedaj stanuje v Kompo-lah pri Štorah. Izučen je za čevljarja. Svoj poklic je opravljal
v začetku pri privatnikih. Do leta 1945 je delal v železarni večkrat s prekinitvami. Dne 2. 10. 1945 pa se je za stalno zaposlil v tem podjetju, obratu jeklarna, kot ognjestalni zidar in to delo opravljal vse do 29. 12. 1969, ko je bil invalidsko upokojen.
KODRIN ALOJZ, rojen 19. 5. 1912 v Loki pri Žusmu, kjer še sedaj stanuje. V glavnem je de-
lal doma na posestvu. V letih 1957 in 1958 pa kot sezonski delavec pri Gozdnem gospodarstvu Celje. Dne 4. 6. 1960 se je zaposlil v našem podjetju — gradbenem oddelku kot zidarski pomočnik, kjer je delal vse do 31. 12. 1969, ko je bil invalidsko u-pokojen.
Delovno dolžnost so prekršili
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu decembru 1969 štirikrat sestala in obravnavala 31 primerov kršitev delovnih dolžnosti. V 13 primerih je izrekla najmilejši ukrep opomin, v dveh primerih je prijavljena oprostila krivde in kazni, v enem primeru pa je obravnavo zaradi zaslišanja prič preložila.
Delovno dolžnost so prekršili in bili kaznovani:
— z javnim opominom:
ŠEGA Ivan, iz jeklarne, je v dneh 6. septembra in 17. novembra 1969 ponovno neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
NAPRET Marjan, iz kemijtke-ga laboratorija, je dne 17. septembra 1969 predčasno, brez dovoljenja predpostavljenega, zapustil delovno mesto in se do konca izmene ni več vrnil-— javni opomin.
ČRETNIK Franc, iz prometa je dne 15. oktobra 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
ŽLENDER Jože, iz valjarne, je dne 23. novembra 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
LIPOVŠEK Jože, iz valjarne, je dne 23. novembra 1969 neopravičeno izostal od dela — javtii opomin.
VOVK Franc, iz valjarne, je dne 23. novembra 1969 neopravičeno izostal od dela 8 ur, dne 26. 11. 1969 pa je neopravičeno izostal od dela 5 ur — javni opomin.
(Nadaljevanje na 11. strani)
SO ŠE PEREČA VPRAŠANJA
ODPRTA
V razpravi na letni delovni konferenci TVD Partizan-Kovi-nar smo lahko razbrali, kako bo treba napeti vse sile, če bomo hoteli izboljšati kakovost in obseg dejavnosti. Ni tu samo pomanjkanje strokovnih kadrov, to je boleča točka pomanjkanje materialnih sredstev. Imamo prizadevne kegljače in kegljav-ke, o njihovih uspehih smo že dosti govorili in napisali, toda preti nam stagnacija v tej veji športa, ker je kegljišče že premalo in ni sodobno. Tekmovanja se odigravajo na avtomatskih kegljiščih, kjer se naši tekmovalci in tekmovalke komaj znajdejo, saj je čisto drugače tekmovati na stezi starega kegljišča ali pa avtomatskega. Toda ali bomo našli način in možnost za graditev avtomatskega kegljišča v Štorah. Predlog je padel za najetje kredita. Iskati bo treba torej način, kako priti do avtomatskega kegljišča. Tu so seveda še druge pomanjkljivosti. Ni-mamđ pravih dresov in ostale opreme za treninge in nastope, medtem ko so tekmovalci ostalih društev š tem dobro opremljeni. To vprašanje je odprto tudi pri drugih sekcijah društva.
Nekateri pa so menili, da je treba tu malo poseči v svoj žep in se ogledati na tekmovalce smučarske sekcije, ki si obleko in opremo domala v celoti nabavijo za svoj denar. In kako lepo nas zastopajo ha tekmovanjih!
Že leta pa se vleče problem graditve pokritega plavalnega bazena v Štorah. V Celju smo naleteli na skoraj nepremagljive težave pri urbanistih. V Štorah je ozračje strupeno in ne pride v poštev graditev takega objekta, prav tako seveda ne na Teharjah. Le s težavo smo prepričali urbaniste, da zadeva s plinom ni tako nevarna in potem smo šele dobili pristanek, da lahko pripravimo vso potrebno dokumentacijo za lokacijo in ostalo, kar je še potrebno. Tudi
ob zahtevi po novi šoli so poudarjali, da je v Štorah ne bodo gradili zaradi zastrupljenega ozračja. Stanovanjsko naselje je bila tudi taka sporna točka. Čeprav bo nov kopalni bazen na Golovcu, bo s sedanjim celjskim
V soboto, 17, januarja ob 18. uri je bil v gasilskem domu v Štorah redni letni občni zbor gasilskega društva Železarne Štore.
Občnemu zboru je prisostvovalo celotno članstvo, pionirji, mladinci in oddelek žena vključenih v društvo. Zboru so prisostvovali še predsednik in pod-
(Nadaljevanje z 10. strani)
PAJK Franc, iz valjarne, je dne 9. novembra 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
ŠELEKAR Vinko, iz valjarne, je dne 9. novembra 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
HOHLER Jože, iz valjarne, je dne 27. novembra 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
KRESNIK Janez, iz elektro-obrata, je dne 13. decembra 1969 ob 22. uri prišel vinjen na delo, prevzel od svojega predhodnika Mravlak Janeza dežurstvp ter se takoj nato odstranil z delovnega mesta in se ponqvno vrnil zopet vinjen šele ob 1. uri zjutraj — javni opomin.
KOSTANJŠEK Stane, iz obde-lovalrtice valjev, je dne 10. decembra 1969 na popoldanski iz-
za vse potrebe premalo kapacitet za vedno številnejše kopalce. Tu je 600 osnovnošolskih otrok, tu so učenci kovinarskega šolskega centra v Štoi'ah, tu so številni srednješolci in izvenšolska mladina. In končno je plavanje
predsednik občinske gasilske zveze Celje tov. Spat Vili in ing. Gorza Jože, zastopniki Železarne Štore, tovarniškega odbora sindikata Železarne Štore, tovarniškega komiteta ZKS, krajevne skupnosti Štore in drugi. Na občnem zboru so najprej poslušali poročilo predsednika dipl,-ing. Plevnik Slavka, poveljnika
meni samovoljno zapustil delo in odšel domov — javni opomin.
— z zadnjim javnim opominom:
ROT Stanko, iz prometa, je dne 16. avgusta 1969 ponovno neopravičeno izostal od dela — zadnji javni opomin.
GORJUP Pavel, iz ekspedita, je dne 16. decembra 1969 ponovno neopravičeno izostal od dela — zadnji javni opomin.
V postopek za izključitev na delavski svet enote je bil predlagan :
BLATNIK Leopold, iz valjarne, ki je dne 10. in 12. novembra 1969 ponovno neopravičeno izostal od dela. V svoj zagovor navaja in priznava, da je v teh dneh popival in zaradi tega ni bil sposoben za delo. Komisija je ugotovila, da gre za hujšo kršitev delovne dolžnosti, ker je namreč Blatnik Leopolda že v letu 1968 predlagala delavskemu svetu enote za izključitev, prav tako zaradi neopravičenih izostankov. Izključitev ni bila izglasovana in je delavski svet enote izrekel Blatniku zadnji javni opomin. Komisija je zaradi tega predlagala delavskemu svetu enote valjarne, da sklepa ponovno o njegovi izključitvi.
Delavski sveti enot so obravnavali:
ZDOLŠEK Jakoba, iz elektro-plavža — aglomeracija, ker je dne 29. septembra 1969 neopravičeno izostal od dela 7 ur, dne 30. septembra pa je neopravičeno izostal od dela 8 ur, poleg tega pa je dne 29. septembra prišel vinjen na delo in je vsled vinjenosti in nepazljivosti pov-vzročil eksplozijo s plinom , pri prižiganju ponovce.
Delavski svet enote je s tajnim glasovanjem sklenil, da Zdolšek Jakob zaenkrat še ostane član delovnega kolektiva ter mu s tem dal zadnjo možnost, da popravi svoj odnos do dela
prepotrebno tudi odraslim. Zakaj potem take ovire za pokrit ba ■ en pri železarskem domu na Teharjih. Družbeno-politične organizacije bodo storile vse, da pridemo do prepotrebnega plavalnega bazena.
GASILCEV
Krumpa^ Štefana in blagajnika. Iz poročil je bilo razbrati, da je društvo imelo v letu 1969 izredno velike uspehe pri svojem delu, pri delu vseh oddelkov; ti so v okviru 100-letnice slovenskega gasilstva ponesli slavo društva preko Laškega, Ptuja in Metlike po Sloveniji. Po trditvah predsednika občinske gasilske zveze Celje, .naše društvo s svojim pravilnim in dobrim delom v mnogočem vpliva na delo ostalih gasilskih organizacij v celjski občini. Vse dobro delo drušva pa ni bilo brez težav, ki so predvsem finančne narave ter vplivajo na opremljenost društva in gasilske službe v tovarni. Tu gre za izpopolnjevanje opreme, potrebne za opravljanje požarnovarnostne službe v novih obratih. Dotrajal je tudi skoraj dve desetletji-star gasilski avto, ki za kakšno akcijo ni več sposoben.
O	vseh teh vprašanjih bo nov upravni odbor, ki ga vodita tov. ing. Plevnik in Krumpak, .razpravljal na svoji seji in stopil v stik z upravo podjetja, da se najde najboljša rešitev. Pri odločitvah bo potrebno opremo prilagoditi tehnološkim procesom, ki bodo v novih obratih.
V	preteklem letu je bilo v železarni 24 začetnih požarov, ki za podjetje niso imeli pomembne škode. Iz analize je razvidno, da je bilo 12 primerov malomarnosti, 5 primerov gradbenih napak, v 4 primerih pa je bil samovžig. Gasilci so intervenirali v 18 primerih zaradi izbruha plavžnega in mešanega plina, opravili so 239 spremstev delav-; cev, ki so delali na plinskih instalacijah. Še bi se dalo naštevati, pa naj bo dovolj, povemo še da so mimo vaj, predavanj opravili še 548 ur prostovoljnega dela pri čiščenju potoka v Štorah.
V	letu 1970 bo društvo slavilo 25-letnico svojega obstoja. Ta proslava mora biti na dostojni višini zato Je so na občnem zboru sklenili, da naj bi se v Štorah formiral centralni odbor, ki naj uskladi in poskrbi, da bodo vse proslave in prireditve v letošnjem letu v Šorah usklajene in dobro pripravljene.
Občni zbor je nadvse uspel in ponovno potrdil, da je gasilsko društvo močna in strokovno tìobra organizacija, ki mnogo pomeni za sam kraj in železarno še posebej.
M. A.
ter mu je ponovno izrekel ukrep
Našim najmlajšim smučarjem je letos odjuga preprečila da bi za- zadnjega javnega opomina.
ključili tečaj	Iz pisarne pravne službe
Z OBČNEGA ZBORA
HUMANA GESTA
LEPA PR
Občinska zveza za telesno kulturo v Celju je podelila dolgoletnim telesnovzgojnim in športnim delavcem z območja občine Celje 22. decembra 1969 zlate plakete za 20-letno delo in srebrne za petnajstletno delovanje na telesnovzgojnem ali športnem področju. Tudi v TVD Partizanu -Kovinarju imamo organizatorje in vzgojitelje, ki so prejeli taka priznanja.
Zlato plaketo so prejeli iz rok 'predsednice občinske skupščine Olge Vrabičeve: Tov. Zelič Franc, Kavka Franc, Ambrož ss Franc in Veber Tine; Srebrno plaketo pa Sonja Ocvirkova, Eva Ludvigova in Jože Sivka.
Čestitamo!
V starosti' 75 let je 13. januarja letos preminil v Kompolah upokojeni samotarski oblikovalec Jože GORJUP. Šest let je delal pri rudarjih v Pečovju, potem pa se je v juliju 1926. leta zaposlil v samotami in delal tam čez 24 let, upokojen je bil 31, 12. 1950. Gorjup je spadal med mirne in prizadevne delavce, lepo je skrbel za družino, za ženo in dve dekleti. S trdim delom si je služil kruh, potem pa je na domu užival pokojnino in dočakal kar lepo starost. Kot dober delavec in\spoštovan tovariš bo ohranjen v lepem spominu.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubega moža, ata in starega ata
Stojan Ivana
se skreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani poti iiftrnu darovali obilo vencev in-' cvetja, nam izrazili sožalje ter z nami sočustvovali.
Topla zahvala pevcem, ki so mu zapeli žalostinke, govornikoma iz valjarne in društvu upokojencev ter pogrebnemu odboru sindikalne podružnice Železarne Štore.
Žalujoča žena, sin in hčerka z družino
! DOPISUJTE !
I V NAŠ LIST 1
IZNANJA
Tega dne so bili dolgoletni sindikalni delavci iz Štor povabljeni v Dom železarjev na Teharje, kjer jim je predstavnik občinskega sindikalnega svefä tov. Skrt podelil plakete in pismena priznanja za dolgoletno in prizadevno delo v sindikalni organizaciji, ob jubilejni 50-letnici. Zveze sindikatov Jugoslavije. Priznanja je prejelo 40 sindikalnih.delavcev in sicer osemnajst plaketo in pismeno priznanje, dvaindvajset pa lepo pismeno priznanje.
Tudi tem našim javnim delavcem veljajo naše čestitke.
Dne 8. decembra 1969 nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Lavbič Franc
upokojenec iz Trnovca pri Dramljah.
Delovnemu kolektivu Železarne Štore se zahvaljujem za darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija in sinovi: Jože, Ciril, Franci in Ivan
Jazbinšek
Adolf
V ponedeljek 19. januara smo se poslovili od dolgoletnega člana gasilske reševalne službe pri železarni Adolfa Jazbinška, ki je umrl za posledicami hude
bolezni, star komaj 56 let. Doma iz revne vasice Repuš pri Planini, se je pred vojno zaposlil v rudniku Rtanj v Srbiji, potem je delal kot rudar v Nemčiji. Leta 1948 se je vrnil v domovino in se januarja 1953 zaposlil v našem podjetju kot gasilec reševalec. Tu je bil zaposlen vse do invalidske upokojitve 12. avgusta lani. Njegova bolezen se je vse bolj slabšala, dokler ga ni strla. Številni prijatelji in sodelavci ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
Delavski svet. železarne je na seji odobril za pomoč po potresu poškodovani Bosanski Krajini prispevek v materialu v vrednosti 20.000 S-din.
Upravni odbor TVD Partizana -Kovinarja v Štorah ob koncu preteklega leta ni' razpošiljal pismenih' čestitk k novemu letu,
Ob novoletnih praznikih so predstavniki kolektiva in tovarniškega odbora sindikata obiskali v zdravilišču Slatina Radenci glavnega inženirja proizvodnje tov. dipl. ing. Starca Milka. Ing. Starc se je obiska zelo razveselil, posebno hvaležen pa je sindikalnemu odboru, ker mu je z denarnim prispevkom omogočil podaljšanje zdravljenja.
V pismu z dne 10. januarja 1.1. se je tov. ing. Starc zahvalil vsem, ki so mu z obiskom ili s posebno pozornostjo in uvidevnostjo priredili nepričakovano presenečenje. V pismu piše tudi takole :
»Dragi tovariši, zalo mi je žal, da ob zaključku leta nisem bil med vami. Kot vse kaže smo poslovno leto še kar uspešno zaključili, vkljub vsem mogočim težavam. Seveda v celoti naših načrtov in želja nismo mogli v povsem realizirati, toda v kumu-lativi nam je to le uspelo, tako v pogledu fizične proizvodnje, kot tudi v finančnem dosežku. Kot mi je znano, bo finančni plan le dosežen, čeprav minimalno'.
Če sem prav informiran, je proizvodni načrt za leto 1970 že sestavljen. Zastavljeni načrrffo treba dnevno, tedensko in mesečno realizirati in presegati, dnevno ga bo treba kontrolirati,
Pred novoletnimi prazniki so me moji sodelavci v oddelku promet-kurilnica povabili v oddelek in mi priredili prijetno presenečenje. Zaželeli so mi čimprejšnjega okrevanja, v novem letu čim več zdravja in zadovoljstva in mi podarili zavoj z raznimi sladkimi dobrotami. Ne morem povedati, kako so me s svojo pozornostjo ganili. Ves čas bolezni, ki me je primorala, da sem že od 27. novembra lanskega leta v staležu, so spraševali po mojem stanju in mi ob koncu leta še izkazali prav tovariško pozornost.
Za vse to se mojim sodelavcem iskreno zahvaljujem, posebno še organizatorju obdaritve tov. Ivanu Planinšku.
temveč je nakazal skladu za o-pustošeno Bosansko Krajino 20.000 S-dinarjey in se tako pridružil številnim društvom in organizacijam, ki so po svojih zmogljivostih priskočile v pomoč prizadetemu ljudstvu Bosanske Krajine.
priganjati k izpolnjevanju zastavljenih nalog, kajti izgubljeni dan, da celo uro je težko nadoknaditi. Naši ljudje morajo dojeti, ßa je realizacija družbenega načrta naš »biti ali ne biti«. Zato je nujno zainteresirati in zmobilizirati celoten kolektiv In vse službe za realizacijo plana in cenene proizvodnje.
Takoj, ko mi bo zdravje dopuščalo, se bom s polnim elanom vključil v napore za realizacijo naših skupnih nalog v letu 1970 in — z optimizmom prispeval po svojih močeh k izvršitvi te naše najvažnejše naloge.
Upam, da čas moje vrnitve v kolektiv ni več daleč, kajti moje zdravljenje dokaj dobro napreduje. Počutim se dobro, seveda pa posvečam vso skrb čimprejšnjemu okrevanju.
Končno se poslužujem te priložnosti, dragi tovariši, da vam ponovno želim vsem skupaj v novem letu veliko sreče, zadovoljstva, zdravja in veliko delovnih uspehov za krepki pro-cvit naše železarne.
Iskrene pozdrave
dipl. ing. Milko Starc«
Najbrž ga ni člana kolektiva, ki ne bi ing. Starcu poželel čimprejšnjega okrevanja in vrnitve v naše vrste, da bi s skupnimi močmi izvrševali naloge našega družbenega načrta.
Moja želja je, da bi čim prej okreval in se vrnil v vrste delovnih tovarišev.
Maj orane Ivan Kompole 51
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vlackošck, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
IM (C\\1 gSM \1 !C\
^'77^77.^"A
ZAHVALA
Vzpodbuden pozdrav
SODELAVCI SO PRESENETllI