r 5. Smučanje je v nekaterih delih Slovenije že dolgo znano, in sicer ne kot šport nego le kot prometno sredstvo v visokem, drugače težko prehodnem snegu. Dočim so se domačini iz visoko ležečih krajev Notranjske, iz Blok, kjer so vsako zimo dobro založeni s snegom posluževali smuči, so mrzli Gorenjci uporabljali za hojo po mehkem snegu krplje. Precej slovenskih fantov pa je spoznalo smuči pri vojakih, posebno pri lovskih bataljonih, nastanjenih v planinskih krajih. Pravi pojem o smučanju pa je prišel med naše ljudstvo šele po končani svetovni vojni in se je sedaj udomačil že popolnoma. V Ljubljani smuča staro in mlado in vsako nedeljo, komaj ko pobeli sneg, že vse hiti te mesta na deželo, posebno na (jorenjsko, da se tamkaj pozabava v lepi prosti prirodi, razvedri in nabere novih duševnih moči za tedensko dek), potrebnih uradnika in delavcu. Za meščani pa prav nič ne zaostajajo v smučanju naši prebivalci z dežele. Mladina zapušča včasih tako priljubljene sanke, vezane na poti, kjer so jo večkrat preganjali odrastli, ker jim je preveč izgladila poti in stopa na dolge deske. Te so pač take v primeri s pravimi smučmi, kot včasih domača krtiča in pa moderne sanke. Ali začetek premaga mladina tudi na lastnih izdelkih. Kakor pa doznavamo v zadnjih časih, pa se v nekaterih naših krajih, kamor prihajajo tujci in se vrše tekme tudi za šolsko mladino, poslužujejo pravih smuči in celo tekmujejo s prav dobrimi uspehi. Odrastli vaški mladeniči, posebno iz vasi iz Gornje Savske doline, pa so na smučeh postali že pravi umetniki in bodo letos poleg Ljubljančanov in Zagrebčanov zastopali našo državo na ve-liki svetovni smučarski Smučarji in smučarske tekme St Moritz v Švici, cilj zimskih športnikov vsega sveta, ki posečajo ta lepi kraj vsako leto v velikem številu Smučar s© vadi za oKmpijado v St Moritzu, fcaha&t, jijor^jmti vsi teSonovalci.. ; .^t^0, izv.ežibani, da lahko častn^. zastopajo 'svpjft domovino >..:; tekmi v St. Moritzu, ki leži v lepi Švici. Marsikdo bo vprašal radovedno, kje je ta čudni kraj in kaj bodo naši smučarji tamkaj delali? Kakor že omenjeno, leži St. Moritz v južnovzhod-nem delu Švice in sicer visoko v planinah, na najvišji točki doline Engadin, 1856 m, talko približno, kakor je visoka naša Golica, nad njim pa so seveda še mnogo višji gorski vrhovi, ki dosegajo višine od 3 do 4600 m. V bližini je tudi večje jezero. Pametni Švicarji so kmahi uvideli, da taki kraji niso prikladni za poljedelstvo, da bo deloma uspevala živinoreja, a največji zaslužek, da bi nudil pač tujski promet Baš radi tega so sezidali velike hotele, od katerih ima samo eden do 300 postelj, napravili so tudi planinsko železnico in nudili tujcem sploh vse mogoče udobnosti. Po vsem svetu, posebno v Angliji in Ameriki so razglasili krasote omenjenega kraja in privabili vsalko leto na tisoče tujcev. Mnogo jih prihaja v vročih poletnih dneh, da se ohlade, naužijejo dobrega planinskega zraka in prihodnih čarov, še več pa jih obišče St Moritz v mrzlih zimskih dneh, ko je vse zasneženo in goje zimski šport,, to je sankanje, drsanje m v prvi vrsti pa smučanje. Kex omenjeni kraj leži visoko v planinah, sneg dolgo traja in tako je dana krasna prilika za vežbanje. ysako leto pa prirede tudi velike zimske tekme, katerih se udeleže vsi kulturni narodi. Jasno je, da Jugoslovani ne smejo in ne morejo iz-ostati. Tudi ' mi moramo stopati v vrsti ostalih kulturnih narodov. Naši smučarji so se(' pridno vadili in . bodo na t*y veliki med-. narodni.tekmi., doka-zali, da smo zdrav, žilax.in krepak .narod, ki.lahko vsepovsod ^kmuj,e. z drugimi. V Ljubljani, dne 2. februarja 1928 Leto IV. Pustne šeme na drsališču v St. Moritzu Drsališče v St. Moritzu, kamor pridejo kazat svojo umetnost najboljši drsalci sveta Levo: Skok ob smučarski tekmi v Kranjski gori, kjer je najboljši tekmovalec skočil 27 metrov daleč, v nižini so vidne množice gledalcev Desno: Kranjskogorske šo-larce-smučarke pred tekmo. Prva je bila A. Bajtova. — Kranjskogorski šolarji, ki so tekmovali v dveh skupinah. Prvi med mlajšimi je bil Alojzij Mrak, med starejšimi pa A. Jakopič. — Levo: Državni prvak Joško Janša in njegov brat Janko gresta tekmovat na Olimpijado, kjer bosta gotovo častno zastopala svo jo domovino Desno: kranjskogorski Smučarji: Vi-kica in Gabrijelca Seljakova in mali Crtek, ki pa še ne ve, kako se piše Dr. Aleksander Savle, minister za narodno zdravje in ugleden zdravnik, si je zastrupil kri in minuli teden umrl Desno: . Dijaki ljubljanskega vseučilišča, ki so bili na praznik sv. Save odlikovani s kraljevimi nagradami. Od leve na desno: cand. phil. Maks M''klavčič, stud. phil. Leopold Gor-janc, stud. phil. France Cepuder, stud. phil. Franc Tomšič, stud. med. Miros'av Hribar, stud. theol. Viktor Za-krajšek. stud. theol. Peter Eržen, stud. theol. J. Kolarič Kegljanje na ledu, ki ga v priprosti obliki poznajo tudi naši kmetje na Blejskem in Bohinjskem jezeru, sedaj se pa z njim zabavajo najbogatejši ljudje, da se navžijejo zdravega zimskega zraka. Marija Streharjeva iz Lahovč je ogoljufala več ljudi v kamniškem in litijskem okraju za nad 60.000 Din na ta način, da je trgovala po deželi posebno z manufakturnim blagom in kolesi, dala nekaj prav pod ceno, sprejemal velike vsote na račun, češ da mora dvigniti blago na carini 4000 čevljev globok rov v Creighton Mine v državi Kanada v Ameriki, kjer mnogo slovenskih rojakov koplje ni-• kelj Slovenci, ki se uče angleškega iezika v Creighton Mine v Kanadi v Ameriki Levo; Udeleženke gospodinjskega tečaja v Rogaški Slatini, ki ga je priredilo tamošnje Kolo jugoslovenskih sester in je uspel na splošno zadovoljstvo Levo: Člani gasilskega dru-šttva v Bokračih pri Puooncih v Prekmurju, ki se je pod načel-stvom vrlega pristaša naše stranke, Karala Fartelja (na sredi) že po dveh letih svojega Obstanka povzpela med prva društva v Prekmurju Desno: 386 km na uro upa doseči angleški major Cambell na svojem avtomobilu z 900 konjskimi silami pri tekmi v Floridi v Severni Ameriki. Na sliki zgoraj vidimo avtomobil od strani, v krogu drznega tekmovalca, v sredi zadnji del dirkalnega voza in spodaj sprednji del voza, ki ima obliko nilskega konja. — Ta velikanska hitrost jasno dokazuje, kako velik napredek je dosegla tehnika, ko vendar še niso tako daleč za nami časi, ko je bila že 100 kSlometrska hitrost pravi čudež Viktorija, največja angleška kraljica, katere obletnico smrti so te dni obhajali na angleškem dvoru. Kraljica Viktorija je bila rojena 24. maja 1819, prestol je zasedla 20. junija 1837 po smrti svojega strica Viljema IV. in je vladala do smrti (22. januarja 1901). Njej je sledil na prestolu sin Edvard VIL, za njim pa sedanji angleški kralj Jurij V. tf^aSsasraJK?, «1 r-- i 3 1 'i J m f*^ PK -A m n --TCT . r^mi |pP% S BSsm v ^iflMHI Beli medvedje v ujetništvu Levo: Zatnrzli Dunav. Prvič v poslednjih desetih letih je letos Dunav zamrznil in sicer tako hudo, da je onemogočen vsak red ni promet med Ru-munijo in Bolgarijo. Led je ponekod debel štiri metre Desno: Earle Neison, »človek-gorila«, ki je na zverinski način umoril 22 žensk v Kanadi in Zedinjenih državah in je ■' bil te dni usmrčen