Izhaja razen nedelj in prašnikov === *»ak dan upoidne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Franeiikanska ulica st. 6, t. nadstr,, ==£■=== Učiteljska tiskarna, ======= Rokopisi se ne vračajo, uefrankirau« pisma sft ne sprejemajo. Reklamacije == asa list so poštnine proste, = (iiasiio Jugoslovanske socialno demokratične stranke f' A' jssww Naročnina po polti s dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol ieta K 15*—? za četrt leta K 7'50, za mesec 8 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujifto ln Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. v*, 'i**--* k. **.>- Inserati: Enostopna petit vrstica 80 v; pogojem prostor 50 v; razglasi1 in poslano vrstica* po 60 večkratni ob-javi po dogovoru primeren popast T iM 1t 1*!>U V V> iiaeižaMc^iaKaaig ssdrn Ste v. 49 V četrtek One 28. februarja 1918. AMfafc* ***++*!*& JUetoH. .Edinost* in jugoslovansko vprašanj. Delavci, ko čitate članke »Slovenskega Naroda«, »Slovenca« in »Edinosti« o jugoslovanskem vprašanju glede stališča, katero zavzema ■naša stranka in list »Naprej«, se nehote začudeni vprašate, zakaj se pa pravzaprav ti tako-tzvani politiki »kregajo«'? Vse te različne članke nacionalističnih listov- pač ne morete imenovati »polenilko«. Kaj je cilj socialne demokracije pri »jugoslovanskem vprašanju? — Jugoslovanska socialna demokracija hoče državna tvorbo Slovencev, Hrvatov in Srbov na teritoriju, na katerem prebivajo, kjer imajo možnost narodnega in gospodarskega polnega razvoja, brez vsakršnega pridržka, državno socialno demokratično samovlado, Kaj pa je cilj nacionalističnih strank? —hočejo suvereno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru hrvatskega prava in pod habsburško dinastijo. A,ko se vzame juri-‘dicno hrvatstko pravo, kolikor sloni na pogodbah, spada v to državo današnja hrvatska, Dalmacija in del Bosne. Pragmatična sankcija leta 1712 je le enostranska zahteva hrvatskega sabora, slovenski stanovi se o njej niso nikdar izrekli. Slovenskega naroda takrat politično sploh ni še bilo. Ako se vzame historično Hrvatsko, segala je le malo preko istih mej, kajti smešno je, ako se kdo sklicuje na Ljudevita Posavskega, (ki je leta 819 premagal Franke in zavojeval večino slovenskih pokrajin, a je bil že 1. 822 premagan od Frankov v družbi s hrvatskim banom Borno, ter njegova država uničena doli do Draške (frankovske) gore. Ostalo bi k večjemu ono nejasno stremljenje hrvditsikiih strank novejše dobe,’'ki kratko in malo smatrajo Slovence in Srbe za Hrvate. Načelo hrvatskega prava toraj zcžtije po enotni državi jugoslovanskih plemen in ustvarja vse polno nepotrebne nejasnosti. Pridržek habsburške dinastije pa za naprej predpisuje jugoslovanski državi obliko vladavine. Jugoslovanska socialdemokratična stranka[ postavila je proti temu jasen, odločen zahtevek, najširše vsebine. Kako pa hočejo nacionalne stranke doseči to jugoslovansko državo? — Slovenci. Cehi, Hrvati_ in Srbi vsak zase, ali združeni, so ne-zmožnii izsiliti svojo državo. Ostaja toraj le pot vnanje ali druge notranje sile. Naši nacionalisti niso še odločno povedali, ali žele zmago entente ali centralnih oblasti? Socialna demokracija le ve, da za slučaj zmage entente jugoslovansko državo razkošij o, ker ji cd-trgajo najvažnejše dele, t. j. Adrijo in Trst, ve, da za slučaj zmage centralnih oblasti, bnsta Velika Germanija in ladjarska nasprotni jugoslovanski državi. Samostojna jugoslovanska skupina bi bila pač v interesu Avstrije .V Avstriji pa je najmočnejša, stranka nemška, nacionalistična, ki se opira na' Veliko Germani jo in Madjarsko, je toraj izključeno', da bi državna Avstrija izločila jugoslovansko skupino. Odločiti bi utegnila edino-Je habsburška krčna —to pa je njena stvar! Ako socialna demokracija ne pričakuje ničesar od izida svetovne vojne, ako ve, da nacionalistične stranke niso zmožne doseči svojega cilja, ostane ji edina realna pot: zahtevati samoodločbo narodov po organični sila združenega internacionalnega proletarijata. Le tod je pravzaprav mogoča zdrava polemika. Nacionalisti bi morali dokazati, da je mogoča združitev evropejskih nacionalističnih strank, nasprotno pa internacionala proletarijata nemogoča. No, mikdo se ne upa niiti trditi kaj takega, saj je svetovna vojna plod stremljenja velikih narodov nemškega, italijanskega in ma-djarskega, podvreči si male narode in ž njimi povečati lastno moč. Nacionalizem, združen z imperij ali zrnom, je ravno pravi vzrok vojne in ie vojna naj reši vprašanje, ali ima kak narod Pravico živeti ali ne. To je konečna pot vsega buržuaznega nacionalizma. Socialna demokracija trdi, da je mogoča in eksistentna internacionalna zveza proletarijata delavstva vsega sveta, da bo mogoče po tej poti .»zvesti princip samoodločbe in osamosvojitev jugoslovanskega naroda. Socialna demokracija v i in krez druzega priznava, da danes vodijo svetovno gibanje načela: imperializma, nacionalizma in socializma. Gre se za nadvlado ene ideje nad drugo. Priznava, neznansko moč imperializma in nacionalizma, ki združena izpodrivata socializem in ki sta ob nastopu vojne tudi dosegla, da je velik del socialističnega organiziranega Proletarijata izgubil svojo smer. Priznava, da so delavci velikih industrijalmih narodov Angleži in Nemci postali naoionalistič-nc-timpenalistični in tako omogočili sploh svetovno vojno. 1 riznava tudi, da se je francoski prolctarijat v svrho sebeohrane francoskega naroda moral upreti! proti germanskemu navalu, kakor obsoja oni del italijanskega proletarijata' ki je prevzel brez notranje potrebe šovinizem lastne buržuazije. Zato pa socialna demokracija po drugi strani konštatira, da so se tekom sveJ tovne vojne načela in smeri socialne demokracije razjasnila, da je v vseh državah bistveni del socialne demokracije ostal zvest načelom razrednega boja in internacionalne taktike, da si je socialna demokracija svesta svoje rastoče moči in vpliva, svesta, da v prirodnem razvoju socialnih in političnih sil mora priti zmagonosna tretja internacionala. Druga internacionala ni bila pripravljena na političen odpor, ni vzgajala proletarrjat po revolucijami metodi- Karia Marxa, zaradi tega ai mogia preprečiti svetovne vojne, zaradi tega so 'socialne demokracije, ki so bile vzgojevane strokovno-zadružno, kakor an-gležka in nemška, postale pristopne vplivom buržuazije, nacionalizma in razredne države. Nasprotje nemško-angležkega in ruskega socializma se je izrazilo tekom svetovne vojne jasno in brezdvojno: na eni strani gospodarski evolucionizem, na drugi strani politični revolu-cionizom. Ne ena, ne' druga metoda na sebi ni sposobna za konečno zmago proletarijata, tretja internacionala ubrati mora pot, ki druži politično in gospodarsko načelo in taktiko. Dokaz, da je že na poti je rezultat Stockholmske konference, ki je pokazala nemcgočncst združitve stare inter nacicnale in necbhodno potreba zgraditve nove. Avstrijska nemška socialdemokratična stranka je šla v Stockholm oportunistična, vrnila se je nazaj internacionalna. Naša mala slovenska.socialdemokratična stranka pa se zaveda, da . ni nikdar izgrešiila svoje pntj. in v tej zavesti je gotova, da mora priti avstrijska im svetovna internacionala, naj bo uspeh vojne in mir tak ali tak. Slovensko delavstvo ve, da prihaja doba socialne demokracije, edino-le po tej poti se sn e in more boriti za oži vot varit ev jugoslovanske To so stvarni razlogi, te morala hi pojasnit; polemika v prid celemu slovenskemu narodu. Radi tega se oglašam, da vzgajam slovensko delavstvo. Delavci, vzemite pa v roke »Slovenca« »Slovenski Narod« in »Edinost« pa ne dobite odgovora na nobeno načelno vprašanje, nikdo vam ne po ve p o ti, kak p priti do jugoslovanske države, smešijo le može, ki zastopajo slovensko delavstvo in socialdemokratična načela. »Slovenec« imenuje me sovražnika slovenskega naroda in nasprotnika jugoslovanske države, mene, ki se je prvi lotil tega vprašanja. »Slovenski Narod« poslal je v boj ljubljanskega župana, ki me je na svoj neotesani gorjanski način imenoval »berača«. »Edinost« pa v svojem zmerjanju premleva: Tuma, laž, obrekov. itd. Ako je spisal članek kdo za plačilo, potem je Škoda črnila in papirja, ako pa ga je pisala vodilna oseba tržaških politikov, potem je članek dokaz ene pustote tržaške kavarnarske politike, ki se ni nikdar zavedala velikega svojega položaja, političnega, socialnega in gospodarskega ob Adriji in v Trstu. t . Dr. H. Tuma. Pisma iz Prage. IV, 25. febr. 1918. Avstrijski industrijalci so doslej razcepljeni v tri organizacije, in sicer v Zentralverband dsr Industriellen in Oesterreich, Bund der Industri-ellen in v Industridlen-Club. Sedaj združijo vse te organizacije v enotno, v eno samo. Dne 24. februarja se je vršil občni zbor vseh treh skupin. Člani teh zvez so industrijci vseh narodnosti, tako Nemci, Cehi, Poljaki, Italijani, Slovenci itd. V češkem delavskem tisku se marljivo razpravlja o tem in seve, kakor je v današnji dobi z ozirom na nacionalno razpoloženje hudo, prihaja se do zaključka: Centralizacija organizacij industrijalcev nam je opomin, da se končno sporazumemo o skupnem postopanju in nastopanju v državi.,. Vojne je bilo treba, da je ta resnica prišla do polne veljave. Praga je sicer zelo proti — centralizaciji, saj veste, kako se' piše! Zanimivo pa je, da so tisti, ki imajo v rokah oino. kar se Piše to je: tisk — prvi sklenili centralizacijo. Dne 2. februarja 1.1. so' se posvetovali lastniki čeških tiskarein o formi organizacije. 3. februarja se je vršil izredni občni zbor »Zem-ske jednoty knihtiskafs,kych gremii v fcralov-stvo oeskdm«, ki je brez debate z vsemi glasovi proti — 2 (dvema) sklenil pridružiti se državni zvezi avstrijskih delodajalcev. Seve: kar je za delodajalce dobro, to ni — za delavce!! — Na sploh opažam v delavskih listih smer, ki kaže, da tudi eni, ki so bili v prvih nacionalnih vrstah, opažajo že z drugimi očmi svet in okolico. V Brnu izhaja »Rovnost«, dnevnik če-škoslovanske soc. dem. stranke, ki ga vodita posl. Tušar in Vanek. Tudi ta dnevnik prihaja z novim nazorom in ogorčeno ugovarja kliki, ki se razkoračuje v »Narodnih Listih« in podobnih žurnalih. Vskiika: »Zdi se nam, da je že zadnji čas, da se otresemo te predrzne diktature, ki nas je smatrala s svojo pokorno priprego in nam milostljivo odkazovala prostor za hlapce v svojem domoljubnem domu.« Da, da — gospodje so gospodje, in če se delavec štuli med nje, mo-rabiti le njih pokorni sluga, ki se ga uporablja za štafažo. Vprašanje združitve centralistov in separatistov prihaja v stadij, ko utegne biti rešeno. Vršila se je že prva seja obeh skupin. — Tudi med »češkoslovainsko zvezo železniških uslužbencev v Pragi« ter med upravnim odborom češkega odseka osrednjega društva železničarjev so se začela pogajanja. Zanimiva je izjava širšega upravnega odbora češkega odseka mednarodno organiziranih železničarjev, ki pravi: »prptt t. zv. češkemu socializmu, organiziranem v okvirju naroda postavljamo za temelj osvoboditve češkega železniškega, proletarijata socializem pripadnikov delavskega razreda, organi- ziranega v mednarodnem okvirju Ceiko delavstvo more biti na narodnem temelju organizirano le v politični organizaciji, zasledujoč razredno poetiko deiavstva m sploh vseh zatiranih. Pravi vir sočiau&ucne proouuitve in.zavednosti, ter socialne moči delavstva pa je strokovna organizacija in socialni boj, ki ga ta. vodi, Socialni boj ne pozna narodnostnih mej, ker je boj razreda zatirancev proti zatiralcem. Razreoni. Doj proletarijata je zato boj, ki ga je moči. bojevati z uspehom, — če ga ne motijo nasprotujoči mu interesi vsenarouni — če ga . bojuje razredno zaveuni proletarijat v okvirju mednarodne socialistične sttrokovne organizacije. . Tudi med obema zadružnima zvezama — med českosiovansiko v Pragi in osrednjo državno na Dunaju so se začeli dogovori. Za nas Slovence je to dobro znamenje. »Naprej« je že povdarjal, da bi bilo vse drugače v osrednjih organizacijah, če bi se ne bili Cehi izločili. Upanje pa je, da bo bolje, ko se na Češkem izvrši ta težko pričakovani preobrat. Današnja velika doba jasno kliče: »vkup, uboga deiavska gmajna«, le v skupnem delu je tvoja rešitev. Geslo K a r 1 a Mar x a, ženialne-ga moža ln prorcka, največjega med velikimi, — »Proletarci, vseli dežel, združite se!« je; danes nad vse aktuelno. N. O. Politični pregled, = Iz nemškega državnega zbora. Državni zbor je v torek nadaljeval proračunsko debato. Prvi je govoril arzavni tajnik za finance grof Rodern. Poslanec Trimborn (centrum) je naglasa!, da želja po miru v vseh deželah narašča. Nemško ljudstvo je hvaležno državnemu kanclerju, da je o vseh štirih točkah \Vilsonove note obširno razpravljal. V odločilnih točkah se nazori vjemajo; v ostalih točkah so pogajanja mogoča. Poslanec Scheidemann (soc. dem.) je izvajal: Kar se je sedaj zgodilo z Rusijo, to ni bila namera socialne demokracije. Mi smo se oo-rili proti carizmu v obrambo naše domovine, mi smo se borili proti osvojevalnim načrtom entente, a nismo se boril: za razcepljenje Rusije kakor tudi ne proti belgijski samostojnosti ali pa za Longvy in Briey. Pred vsem svetom izpričujemo, da politika, ki se je vodila proti Rusiji ni bila naša politika. Dvomljivo je, je-li se je s tem doseglo kaj koristnega za bodočnost nemškega naroda. Zgoditi se utegne ravno nasprotno. Smatramo za svojo dolžnost, da tukaj javno povemo, naj se te dežele ne spravljajo z Nemčijo v razmerje, katerega morebiti same ne žele. Sklep miru na vzhodu ustvarja dejstva. Mi stojimo na stališču, da ta ureditev ne sme biti nepremostljiva ovira za dosego splošnega miru. Izjava državnega kanclerja o zapadu žal ni bila nedvonno jasna. V tujini še vedno, verujejo, da ima Nemčija še vedno posebne namene glede Belgije, Longvyja in Brieya. Pričakovali smo jasno izjavo vlade. Državni kan"'"- ie včeraj povedal, da sprejme vse štiri Wilsonove točke. To izja>vo pozdravljamo. Kdor sprejme Wilso'nove točke — je nadaljeval poslanec Scheidemann — mora samoobsebi "mevno odkloniti osvajalne in nasilne načrte. Z Belgijo ■moremo le tedaj v miru in prijateljstvu živeti, če se varuje njena samostojnost. Storite, gospod državni kancler, kar le morete, da suni so čem ohranite življenje in zdravje. (Živahno pritrjevanje na levici.) Nemškim mogočnežem naj le povem, da bi na zapadu bil poskus, skleniti tak mir, kakor z Rusijo, bila naloga, ki bi tudi za Nemčijo bila nevarna. Tak mir bi izpremenil svetov strašno vojaško taborišče. Svet bi hodil s puško v roki spat. Potem bi se sanje boljševi-ko;v izpolnile in prišla bi svetovna revolucija. Nobena država trajno ne more živeti brez prijateljev. Mi nočemo ponižanja naših nasprotnikov, mi nočemo nasilnega miru, mi hočemo mir, ki sloni na svobodi, prijateljstvu in na medsebojnem zaupanju narodov. (Pritrjevanje na levici.) Govornik je razpravljal dalje o notranji politiki ter se je bavil zlasti z zadnjim stavkovnim'gibanjem, pri katerem je politika po vojaštvu bila enostavno izločena. Kritiziral je postopanje državnega tajnika za notranje zadeve nasproti stavkovnemu odboru ter mu očital, da je vsled tega, ker se je branil pogajanj z delavci, stavko ie podaljšal. Pri volitvah bo ljudstvo dalo desnici primeren odgovor ter napravilo konec desničarskem gospodstvu. Poslanec Scheidemann je končal: Veselimo se odločnosti, s katero je vicekancler zastopal enako volilno pravico. V tej borbi bo vse ljudstvo stalo za vlado. Niti korak se ne sme storiti nazaj, zato pozdravljamo program vicekanclerja. Nemški narod bo iz te grozne preizkušnje izišel zrelejši in svobodnejši. (Živahno pritrjevanje na levici.) — R°fonna ustave. Z Dunaja poroč,.jo: Seidlerjev program ustavne reforme je, v kolikor se tiče sudetskih dežel in zlasti državoprav-nih želja Cehov in Nemcev, skoraj popolnoma gotov. Vjada le zaradi tega ne stopi š* v javnost s tem programom, ker se pogajanja zaradi usta-vopravnih vprašanj v j u ž n i h d e ž e 1 a h še nadaljujejo. Gre baje pred vsem za varstvo narodnih manjšin v jugoslovanskih deželah, zlasti na Koroškem. Pogajanja se vrše med ministrom dr. Zolgerjem, .ki izdeluje dotično zakonsko osnovo,* ki med narodnimi skupinami.; „ • ScldJrr se pogaja s strankami. Ministrski predsednik pL Seidier se je zopet počel s stran- v- komi pogajati. Po dunajskih £oročltihr Uf*gae}o ■ podajanja trajati, več dni in- se bode- plenarne zbornične seje najbrže za nefeolikb časa-prdo-žile, morebiti za štimajst daj ali pa^eelo do Velike noči. Računa se vsekako z možnostjo, da nastane ex lex-stanje.-j,-':'~ ; = 1* brasnlineza odseka. seku poslanske zbomloe le njlnister -pl;' Czapp z ozirom na neko opazko poslanca' Viškdvskega izjavii, da .v armadi in za armado,- torfej tudi za ministra ne obstoji »obeha razlika glede‘narodnosti. Glede števila ujetnikov je minister tejavH, da v tem ozkry iz vojaških razlogov ae incwe podati nikakih pojasnil. MhiKSt^r je va- jah Nasproti poslancu dr. ViSkovskemu nagia-šani končno, da mi je storil krivico, ko je'trdil, da se nisem še spomnil onih junakov, ki so izdihnili svoje življenje-na'bojišču; Že pri raznih prilikah in tudi v tem odseku sem se spotmnjal padlih junakov 1 nponavljam to vnovič s toplo zahvalo, ki jo je domovina dolžna onim, ki so v težki borbi prelili svojo kd za nje^ofo^airibt^ spominjajoč se padlih vojščakov katerekofi nar rodnosti ter vnovič izrekajoč globok Sožalje njihovim ostalim. Poslanec Kalina je poudarjal, da nima povoda kakemu neszaupanju v ministrove besede, da pa mora opozarjati na btesede ministrovega prednika barona Georgija, ki je švoj čas zastavil svojo besedo, da se 48- do 501etne osebe, ki so .prizadete po vojni dajatvi, ne bodo pritegnile črnovojnlški službh l^e besede se niso izpolnile. MinisiteT Czapp je poiasnjeval določbe vojnodajatvenega zaktsia ten poudarjal, da se leta 1917 pač ni moglo vedeti oaprej. - kakšne potrebe utegnejo nastati - v tako doteotrajni vojni. Sicer pa izraža minister prepričanje,'da ali domneva, ali izjava, da je šlo za častno-besedo, sloni na zmoti ali na nesporazumljenju. Poslanec Kalina je končno iziavM, da . ni nameraval žaliti časti.TOnistra>barMa Gtargija te4a je bila njegova izjava zgolj stvarna, brez kakega osebnega nmmf^n^ m ’ : »■; ?/; i.i r 5n Nasprotstva med ogrsko vlado to grofom Czerninom zaradi mirovnih pogalani z Runra> nlia Iz Budimpešte poročajo: Tukaa so razširjene vesti, da je prišlo do diferen* med ogrsko vlado in ministrom za zunanje zadeve grafom Czerninom zaradi mirovnih pogajanj % Rumu-nijo. Grof Czernin zastopa stališče, da se mora skleniti z Rumunijo mir brez vsoh aneksu. Ogrska .vlada in vse madjarske stranke pa zahtevajo, da se mora anektirati toliko runvunskega ozemlja, kolikor se ga potrebuje za zatvarovanje Ogrske. Ogrski vladi se je tudi posrečilo ida je prodrla s svojim stališčem pred merodajnimi faktorji, v državi in pred skupnim ministrom, Zato odide ogrski ministrski predsednik tudi k mirovnim, pogajanjem, i V ButeiiroS*..-.. -:;u ^ = Ukrajinci In Poljaki. Z Dunaja se dae 26. t. m. brzojavno poroča;, Vsled povabila podpredsednika poslanske zbornice * dvornega s vetnika Germana so imeli danes -popoldne zastopniki slovanskih strank in Italijanov-skupno posvetovanje. Ukrajinci, ki so bili tudi povabljeni, se povabilu niso odzvali, češ da se z-zastopniki-Poljskega kluba ne morejo skupno posvetovati, doki er. Poljaki nasproti Ukrajincem zavzemajo dosedanje stališče.-, ;. .. • ,= Cdil v tujini, »Journal de Geneve« po-Toča: Uprava rimskega urada češkega narodnega odbora, kateremu je na čelu g. Hlavaček. objavlja-naslednjo izjavo:- ,.»V svojem govoru'V zbornici je trdil g. Bevione, da so češki-odbori sklenili,, da odslej ne bodo zahtevali razkosanja Avstrije, marveč da se zadovoljujejo z avtonomijo v federativni Avstriji. Izjavljamo, da je ta trditev povsem neutemeljena. Ne moremo razumeti, odkod je g. Bevione prejel avoje informacije,. ker noben češki odbor m izjavil podobne namere, Ceško-slovaški narod je sklenil, boriti se dotlej, da doseže popolno neodvisnost, kar predpostavlja razkosanje Avstrije. Ravno te dni so priobčili italijanski časopiisi deklaracijo češke konstituante, ki se je vršila dne 16. januarja ' V Pragi — deklaracijo, katero so soglasno sklenili vsi češki zastopniki v dunajskem parlamentu in v deželnih zborih čeških dežel. O tej deklaraciji je rekel ministrski predsednik avstrijski, da }e pretrgala vse vezi med Cehi ter med avstrijsko državo in dinastijo. A k tej deklaraciji vseh čeških zastopnikov brez izjeme se priznava kompaktno tudi ves narod, ki ječi pod habsburškim jarmom. V državah entente je. češkoslovaški narod zastopan po narodnem svetu čeških dežel. Ta svet je ravno te dni na usta svojega generalnega tajnika dr. Beneša. v svojem oficiel-nem glasilu »Narod C.aški« odločno trdiH, da trajen mir v Evropi ni mogoč do onega trenotka, dokler se Avstrija ne razkosain dokler češkoslovaški narod nima absolutne neodvisnosti. S tem je ponovil neštevilne prejšnje deklaracije, v katerih zmislu Cehi ne morejo sprejeti zgolj federalizacije Avstrije«, - <* , i. .. = Sonnino odgovarja Czerniitu. Na zadnji seji italijanske poslanske zbomlce- je govoril tudi minister za zunanje zadeve. Sonnino.- Izvajal je, da v govorih nemškega rajhskanclerja in avstrijsko-ogrskaga ministra za zunanje zadeve til ni kakega približevcHija k -pogojem Za-veznikov, in zato je edina naloga entente. da za-sigura energično nadaljevanje vojaških akcij. Grof Hentling in grof Czernin — je dejal Sonnino — sta se Izogibala glede teritorialnih mirovnih vprašanj natančnih, pozitivnih Izjav, Omejila sta se le na to, da odločno odklonita priznanja, ki se tičejo nedotakljivosti njihovih d»v- Stran 2. NAPREJ. m Ulvli Tvi žav Ln držav njihovih zaveznikov in da zagotovita svoje sogiasanje z najuoij spiošniiui zaate-vanii Vvnsanovind. urot ozerniin je ou izjavil, da oakianja koncesije napram nanji, Sroiji, črni gori in Kumuniji, iti ui enostransko prutajaie sovražniiku v prid. Uleae Italije je dejai, ua je izguuna Italija vsied vojne vse jej enkrat ponujane preunosti, oostojece v vazam teritorialnih koncesijan. Značilno za razia&o, ki jm najejo centralne države VVMsonovim načelom o samo-odiocevanju narodov, so pogajanja v Litovskem brestu, 'lam so samovoljno ooiocevaii o uvo-niji, Estlandiji, Kuronski, Finski in Poljski. Oieue spiusne razcruznve je izjavu gr oj Uzernin, ua soRiasa z omejitvijo oooruzenja v ona izmeri, ki je potreona za nutranjo varnost urzave; toua pri uresmicevanju te*a nacera m tmeia Avstro-Ogrska izjenine pr&unosti zaraui pmseuimr ruz-. mer, ki jin ustvarja tam naputust n.cu razncniuni naruunustmi. lorej je očitno — je naaaueval Sumimo — da graue nasi nasprotniki s v uje mirovne izjave na neuolucentmi ououravanju ne-katerin spiusmn musn, izrečenih ou urzavmkov entente, oa bi se uusegn ouijsi naravni poboji, a ua orezpogojno ouiuaajaju rešitev puseunm, natančno ocriamn prooieumv, ki so puvzrucili seuanjo vojno m ki 01 leuko tvorni trajno nevarnost za nar. Veuino smo pripravljeni, ua resno premoirimo skupno z zavezana vsa* resen mirovni preuiog, a ne moremo se lamtoverno spuščati v narovaa pogajaiija urez vsatte garancije za pogoje, ki jin pitAua&a nasprotnik, ua^e je pouuarjai bonumo, ua racum iNemcua s nesoglasji med svojuiii nasproimki m z revolucionarnim Rioauijem pri nasprotnikih. Začeta*, rni-rovmli pogajanj ima v sem to nevarnost, ua bi se ne miogie vec oonoviti sovražnosti, ker bi naroui ourekli za vojno, če se jan pokaže izgled na mir. bvotiouo in ueinokracijo čuva ienko le zmaga orožja. Italijanske zanteve uo Avstro-OgrsKe se posvečene z rukuar ukročeno italijansko iredentistično uušo. uiede jugosiovansKili razmer je govoril bonmno o primerni popustljivosti arugega p ruti urugemu. = Proces proti Lazzariju. Pred rimskim tribunalom se je predvčerajšnjem pričela souna obravnava proti glavnemu tajniku soc.austicae stranke, Lazzariju, m proti pout^mku tionniac-ciju »zaraui uržavi nevarne mirovne propagande«. Ootož&nca sta izjavila, oa se smatrata za kriva ter sta naglasala, da sta ravnaia le v zini-slu načel stranke, ki je od vsega pocetka biia proti vojni. = Revolucionarni pozivi na Francoskem. »Humanite« priobčuje besedilo dveh lepakov, nabitin v Saint Ltiennu. Lepaki so oklici za revolucionarno pobuno, ki naj privede uo takojšnjega miru. Na enem lepaku je zapisano: »Fraticozje! Dovelj je krvi! Niti ena francoska rodbina ni brez žaiosti. 1 a vojna mora prenehati! Trajala bo še dvajset let, če jej sami ne napravimo konca. Sprejeti maramo mir. ki nam ga ponuja Nemčija že tri leta. Nemčija je vedno dejala, da bo vrnila Franciji njene stare meje.« Drugi oklic je velik lepak, obrobljen s francoskimi nacionalnimi barvami. Na tem lepaku je sledeče besedilo: »'l ajni odbor je priredil po vsem Francoskem glasovanje, ki je izkazalo, da je od vsakih sto oseb devetdeset oseb za takojšen mir.« Oklic vsebuje močne obdolžitve proti vladi in parlamentu in končuje s sledečim stavkom, natisnjenim z močnimi rdečimi črkami: »Francozje! Pripravite se za oni dan. ko se Vam zakliče za blagor Francije itn vsega sveta: Na barikade!« — Poslaniki entente zapuste Petrograd. Reuterjev urad poroča: Glasom uradnih poročil iz Tokia so člani poslaništev entente sklenili, da zapuste Petrograd. = Socialistična konferenca v Londonu. O socialistični konferenci v Londonu piše »Daily Chronicle«: Socialistična konferenca je privedla do velikega napredka glede splošnega zedinjenja o vojnih ciljih. Poročila obeh komisij o ustanovitvi zveze narodov in teritorialni ureditvi po vojni je sprejela vsa konferenca. Prav verjetno je, da bo rezultat konference soglasna izjava o vojnih ciljih delavskih in socialističnih strank aliiranih držav. Renaudel je izjavil sotrudmku lista »Daily Chronicle«, da se mora potem izkazati, ako so nemški in avstrijski socialisti in , voditelji strokovnih organizacij še vedno pripravljeni, da se bojujejo proti svojim tovarišem, v aliiiranih deželah in v katerih točkah ne soglašajo predlogi aliiranih socialistov s predlogi nemSkih socialistov. = Boljševiki in socialistična konferenca v Londonu. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Na socialistični konferenci v Londonu je Camill Huysrnans prestal brzojavko, iz katere je razvidno, da so bili menjševik; m soc;a!no-revolucionarna stranka izvolili delegate za konfeienco, da pa jim boljševiki n;so dal; potnega dovoljenja. Dnevne beležke. — Za slovenske oslepele vojake! Včrrai smo p>i bčili ozi« odbora za os, da se udeleže predavanja vadniške uč teljice gospodične Skabernetove, ki bu v petek ob pol sedmih znčtr v f ztkaini dvorani ljubiian-.kega učitelj šča iu da se tudi udtleže tritedensk'ga ttčaja, kjer se priuče pi sanja knng sli pce. — Samomor dveh mater. V torek se je ustrelila v Ljubljani grofica Aichelburgova, stara 74 let. Na bojišču jej je padel sin, zato ni mogla več živeti. — Isti dan je izvršila samomor gospa Terezija Frusova, stanujoča v Rožni dolini št. 192. Vojna jej je ugrabila štiri sinove. l/reani obCii' /bor „blo>e<^ke Matice* se vrši danes ob 5 popoldne v mseMu-tni dvorani. Na dnevnem redu so točke: 1. Zvišanje letnine in ustm< vsak d-^n r.zn ib nedeljah tn praznikih od 5 dj 7. p poidue, ob kotertm času morejo dam, ki žeic KotiSian m-furmac), tistt* osebno t obiti. — Zasebni uradniki in urad Jce, ki imajo še d' bil. čevlje, sc oUitsča,o, da je „L)iUŠt'0 za-sebn h nifadmK< v m urrtOn e” d biio nasednie sitvaK. : -mošMh 25, 28 30, 33 36 39, 40, 47; žensKih 36, 39 m 41 Čcv.ji se t>c v»«k uo poldan v piostoru ,Z ete slov.zadiug” v J^iiez-T d novi unc. — Tistim, ki delajo odredbe. Ali vam je znano Oa neha eie ^ustt ne od,)oveou ejo siai-ram gosu m hiano? An vts e motda s.tlovati, kem naj se listi *daj obin jo, da d be za svoj „denar“ se krožnik hrane? — Maksimalne C^ ne — motna h a .a itd., to je vse lepu, a kdo tunaj »g'r’ pača*? „E n ^ čmgieich . . .* — Mn z, d ti. — Na ljubljanski kolodvorski restavraciji so ukradli neznani tatovi za 6000 kron Špeha, masti in mesa. — Javen shod v Idriji. V nedeljo d >e 24. t. m smo imen prt nas ja tn tudatstu sh d. Dvorana pri nem oilu1, kjer se je shed vrši! je bila mt ačtno polna. Predsedovala sta .-htdu Si d. Brus m ViUmar. Zbtno^aCi so laKoj po Otvoritit shodn si len ii izvoliti dt putaOjo trt h m ž, ki naj gre !at\oj in petem poiiča k mdni-škemu i red tu ni u ter zshieva v imenu dela -siva dif.ramtn • d^ovor na d. lavvke zahieve v resoluciji h z d e 30. sepLmbia 19i7 6 n u aija in 27 iznuarja 1918 i sotato glede 1257. p-.‘Višanja leme ju h delavskih plač 111 100u0 p.>-v:ŠKa Urag n>kih d klad. V UepuiaCijo Su Din izvoljeni s dr, Bel Jaimmi in T^cven. Naio je piviel kot g i au i poroce akc k dnevnemu reou »Političen p lužij in delavske lazmere* be edo Sodr. J s Petejan, urednik I sta .Naprej* iz L,u-bijane. Oorazlužil je jasno in sirarno p‘ lniCtn poli žej na spkh in po.^tbtj še j.n nas. Pukazal je ua vzrone in potek vojne ttr revolucije v Ra. sij na eni strani ter osire knta.o al Uuj goveje živine in ovac izvažati mestnemu m^gisudtu v L)ubl|am Ker je to ici samo nima nic maščobe, posebno pa za sir > m a štie sluje ve lik udareč, je predlagal le.oiucijo, v kateri se c. kr. diž vlada riajioia, da ta Si/oj< uiai prekliče ter id jj izjemo na pusti ioj. Resolucija je bna enoglasno spiejeta P t< m pa se go-onliše o delasuiti lazmerah; Ba,t, Bo agel, Tiamik, Klemenčič tn drugi ter sden li vcC za delavstvo važu h reči Član deputacje Tieven je poročal, da se je razprava z rudniškim predstojnikom g. B llekom vršila nad eno uro. U-peh je bil tis, da je obljub ! dati (dgnvor na st r se oo vrši a v prostorih Delavsne^a doma" sestanem odbora »sekc je rokodelcev in stiojnikov.* Pudite vsi! — Nezgoda pri Trbo eljskem premogovniku V trbove jsHero pitmogovniKu |t p nat dne 24 t. m rudar v 2ih< dnem leviriu Mc-fivž Strnak voz za premog k „š..ii‘, ki je b.la pnpraTjena ža odvi z. Ru 1ar t< g-* tli opazil, porini! je voz, ki je p«,del v glubocmo in z njim Stinak Pnden so g^ pripefjan tz jame je u url. Pugreb se je vrš i dne 26 t. m. ob 4 uri popoldne oo lepem sprtm>lvu tovailšev in drnšt ene delavske godbe. Puho nin je bil dan pevskega zbora in m ad n Ske org^mz c je. — Ustanovitev visoke tehnične šole v Zagrebu. V Imalsnem diušt>u inženirjev in aun-te k tu v so pričeti razpravljati o u tanovitvi vi-.oke tehnične šole v Zagiebu. Z ust novitvijo te šo^e in z otvoiitvi,o meilicn-ke f a .-.ultete; bi postalo zagieb^ko v .euri lAče pojn ino. — Velike zaloge Špehi l sin. Našli S' 65.000 kg s,.elia in 10000 g oste masti. S Umi Za togami se oskrbuje Z greb lahko en inv si c. Vo;na. Dunaj, Zl. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Med Adižo in Brento naraščajoč artiljerijski ogenj. Italijanski letalci so metali bombe na daleč za našimi črtami ležeče neutrjene kraje Cles, Mezolomba-rdo in Božen. — Šef generalnega štaba. Berlin, 27. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče. Ob Yseri siuo ujeli nekoliko Belgijcev. Na flan-derski fronti, na obeh straneh Scarpe, v Cham-pagni ter na vzhodnem bregu Moze živahno artilerijsko delovanje. Na mnogih krajih je prišlo do ljutih zračnih bojev. Angleški zračni napad na naše balone med Oiso in Aisno se je izjalovil. Sestrelili smo včeraj 15 sovražnih letal in 13 pri-veznih balonov. 1— Vzhodno bojišče. Severno Jurjeva (Dorpat) smo ujeli dva ruska polka. V Ukrajini smo razpršili sovražni bataljon, ki je poskušal pri Korostiševu (30 kilometrov vzhodno Zitomira) ustaviti naše prodiranje. Južno Zitomira smo dospeli do Berdičeva. Pri Kre-mencu smo ujeli štab nekega rusikega generalnega poveljstva, en divizijski štab in 200 mož. — Na macedonski fronti so bili angleški oddelki, ki so bili prekoračili reko Futkova, v protisunku vrženi nazaj. — Na Italijan-skem bojišču nič novega. — Von Lu-dendorff. 1 n o m o s t, 27. februarja. (Kor. ur.) Danes po noči so sovražni letalci štirikrat napadli Božen. Vrgli so na mesto 15 bomb, od katerih je ena zadeia ubikacije, kjer bivajo ujetniki. Eden vo\jni ujetnik je mrtev, 20 ranjenih. Državni zoor. Na Dunaju, 27. februarja. Ministrski preuseunik ur. Seiuler nauaijuje pogajala s suiuiAiena. bpiejti je ou vuuucjje .ciiuiicuiui snaiui. V pitiičtiacniariuma i^.iu-gm JC Vcat, ua CCaitr Ud avu.1- Jvaico uavtluun! Oi/ozicioluciuun S.U itaK. ^cSuii s vaz je zc SAiemi, ua oiupusije na avuijcnco kia-buvo naccisivo. z.a c^uatupivsc^a niiinsna za prenraao tuui se niu.ajo aasieuniiA.a. z.a sejo po-siajiaive zuuraice m ono uanes me zamujanja, k^r je iii&u suaakami m v maiiotrsAia uraain 'Prezivanno ueiovanje. Danes se je nauaije-v aia razprava o puTueau jusuoacj^a ouScA.a ^icue piuuajc tidejkGiiasoV, tu-ua govoiriiLKi SO' govorni prcu SAurai piazao zuuruico. Lnavna guvor-uiAa sta Oua nemiru a^iarec u o 11 m ciaa jugo-siovaaauve&a kmua pfuic^or j a r c. i-osia^ec Jarc sc jc zavzemal za to, ua naj vcija ccsai>Aa naieuoa gicue piru^aje Kn.fcusjiui posestev tuui za cas u.ifa. ou viaae zame v a, ua vi^zi zaumn za raziasmev lovsmu lai.iuauij. z.a v time mne-tiiiK.e ooraie, s Katvnaa se ne goispuiuan iaKo, ua bi UuUasan KonsL spi^isai ijUoSai prcmani, zaute-va, ua se razacie. vse a&rairno zakonouajstvo inora izuajau z načeia, ua ia.a zeaaja euun na-inen preara^evan p>reoivaisivo. rOruciio justi-cne^a o^uscaa o pr^uaji iiue^nualsov se sprejiae v uruKuin in tretjem cuanju. — Forooevaiec Angermann poroča o zakonskem načrtu gieue uooave snovi za gnojna. — ^rinuiUiija seja jutri. Nadporočnik govori v parlamentu. Po sklepu seje se je dvignil na levi strani galerije posiaasKe zooruice nek nauporočnuk in uejai: »An m mogoče, ua oi smel v ljuuskeai zastoju govoriti enkrat tuui vojak? Nooein govoriti o tum, o ceiiiur se razpravlja tukaj, ti očem Kovunti v sptuSnem p0‘i0izaju. t^rinajaxii s ironte ob t^iavi; ali siuern govoTiti r'« V zoo>rnici so bili navzo‘Ci skoraj le siovanski poslanci, ki so klican nauporouniiku: »Da, ua, govorite!« Nato je i Uejai nadporočnik: »Četrta loto se bojujem v nekem srosiKo-nrvaškem polku, isiemec sem in ponosen na svojo narodnost in polen skrbi za bodočnost svojega narcoa. Potrebo pa imam, da izjavim, ua sem spoznal v Sroo-nrvatih narod, ki in.a najsijajnejše lastnosti v pravem pomenu besede. Ze leto in dan me muči to, da ni stališče mojega naroua napram temu narodu pravo. Doiigo čakam že na trenotek, ua izrečejo Nemci, da zasluži srbsko-hrvaški narod prav posebne naklonjenosti. Srbo-hrvatom se godi pač naj-slabejše izmed vseh avstrijskih narodov. Nemci jih morajo podpirati«. (Klici: »bravo« iz dvorane.) »Gospodje, vi se mi smejete, to sem pričakoval«. (Nekateri poslanci zakličejo: Ne!) »Ne geni ri.e predrznost«, je nadaljeval na:. • »in če smem na koga upati, tedaj pričakujem od svojega naroda, da bo pravičen napram Srbo-Hrvatom. Ce morem kje govoriti, tedaj tukaj, Wer me vsaj kdo sliši. Od javnega nastopa sem izključen vsled uniforme. Ne smem uganjati,politike. Nehajmo se že vendar bojevati. Predvsem zahtevam od svojega naroda, da gre tukaj v prvi vrsti. Ce ima vodstvo zbornice v rokah, mora korakati tudi pri tem v prvi vrsti«. — Nato so prihiteli sluge k govorniku in ga odvedli v pisarno poslanske zbornice, kjer so dognali njegovo identiteto i-n ga potem izpustili. Nadporočnik se piše Edvard Wenzel in služi pri 22. pešpolku kot rezervni častnik. Njegov nastop je zbudil velikansko pozornost v zbornici. Zadn;e vesti. Voditelji opozicionalnih strank pri cesarju. Dunaj, 27. februarja. Danes je sprejel cesarja voditelje opozicionalnih strank: za Jugoslovane drja. Korošca, za Cehe Stančka in Tušarja. Urad za ljudsko prehrano. Dunaj, 2/. teoruarja. Urauna »Wiener-Zeitaaji« oujavi juui ct-aaisuto nareuoo, s Katero se ouaun ousimp mxois,ira za uuusko pre-luaao geuieiaia /vaioiia uuierja. z-a preoseu-rniAa uxaua za jjuosjio prenraao je oan«amvan uvurm sveunms i_uuovik f a n L Ogrski pogoji za mir z Rumunijo. B u u i m p e š t a, 27. leibruarja. V ogrskih poiittciua JucuKtn se gieue resrtve rumuiasiAe^a vpiasaiija uv tijuvija zauteva, ua mora u^rs^a pri uiftsuiivj razmer orezpoigojuo zavar^vau s v uje suaucgiuae at gosp^aaiaott; aiteroe. Jla>-Scei se iiiiu/ia: sv^oouaa ovaava uo oraega morja, in jvuueuiiuia seUiuugrasuiv-riuuujasAe meje v svirua Uuoij^aiija ^uaiegiuie^a' poi^zaua. i'i>- Scuiiiuud po-luzita v ouuavi nmie, a i^Luiiumja teu»u iu u^c-v«.ijaia. eoiiuiuiuut 'viauam je ima s mm zaprta .pui uo svuje zavezmee i m eije. iuuu Souaj se ovna i\ua»uuija u aui>pu‘rte Uj>aajinsAe^a zna po C-iitem iijoaju in uviihvl. ^jj^ma svouuua uo-nav e je nciZuiiioijrv pogoj za uilut z i^umumro. BOijseviiii priznajo uni' z Ukrajino. Pariz, 27. leoruarja. ^arušiki listi poročajo iz Peiiu^ra^a: Ljuuouvi tvuiuasar oiauii oirzouav-ija iz i\ijc v«, ua u\j ouujsev taua pnzaaia nar, kait>rtj,a je mici^autsAa ceituauia raua ^>Aj.ca.tuta s euuiii«mjmi urzavaiijii. Pred sklepom miru z Rusijo. Dunaj, '27. teoruarja. C. kr. korespondenčni ui aa pvToca »z tireSia Litovskega une 26. leu.ru ar ja: j i ur^Aa ueiegacija pod vodstvom i taAAi paše je uanes opoiune uospeia seniKaj. l>utgarsAa ueiegacija pnoe jutri. Ruska delegacija utegne uo^pcti se ie jutri zvečer, ker >e ze-lezmsici promet na rusKin tien zeio otežKocen. Daiics so se vršne uppmune m popoiune doigo-trayae konrereace meu av.sDro^ogrsiko, nemsKO in tarsKO ueiegacijo. i-reuinet razgovora so'bdi puguuoeni načrti za mir z Rusijo. Petro‘grau, 2d. leoruarja. (Agentura.) Vsleu oureuoe sovjeta Ijuusahi komisarjev je biia posiana delegacija v brest Litovsk, da podpise od nemške viaue preulagani in na seji dne 24. tbruarja od izvršimega glavnega odbora v Petrogradu sprejeti mir. Člani miirovne deiega-Ciiie so: i rockiij, ijudsiki komisar za vnanje zadeve, Cicerin, Skoliikov, Petrovskij in Aleksejev ciani stranke socialnih revolucionarjev levice, naualje delegacijski tajnik Karahan, Joffe in več vojaških veščakov. Aprovizaaja. Špeh za IV. okraj št. 801 do konca dobe stranke v petek, 1. marca na Poljanski cesti T iDodočen je ta-le red: Od 12. do 1. št. 801 ?. , ???• d<> 2- št- 1026 do 1250, od 2 da ^ št. 1251 do 1475, od 3. do 4. št. 1476 do kračaT VsaKa oseoa dobi četrt kg. — Kilogram stane It) kron. Speh je iiuportiran in ni od ogrskih prašičev. K-ušne komisije bodo uradovale v petek dne 1. maica cd 8 do 1 ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in maščobo. Listnica upravništa. R K., Ljubljaua: Navedene številke .Na-lO^h' SC ^ v uPrav‘ »Napreja“ po izdaiatelj in odgovorni urednik: Josip Pet c j a u Tisk .Učiteljske tisk^rn,;^ v Ljubljani. F. BATJEL Gorica Liubllana Stolna ulica št. 2. Stari trg št. 28. v deželnem uled»lišču KINO CENTRAL Moška In ženska dvokolesa Se s slaro prevmatiko šavaBni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. Najboljše baterije Posebno nizka cena za preprodajalcop Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11. v dežt lnem gledališču Sijajne dve uri trajajoče predstave Meki. mana oi; 5,7, J J. Sobota 2. mara S 5. ?,H1»2iljlia 3. uta; iUojlJ,5,7,9, PMafltjjek i 5.7. i 9 h. Najmogočnejši kulturni in umetniški film Avstro-Ogrske. NaiveČjefilmsko delo domačega izvora l h 'i ii Alf Mučenik svojega srca Pretresljiva drama umetnika v petih dejanjih. Veličasten film nedosežne lepote. Is bojev pri armadi fini. Conrada pl. Hotzendorfa. Prve predstave pristopne tudi mladini. Vsled ogromnih nabavnih stroškov pri teh predstavah ivisana vstopnina v parterju in na galeriji z* 10 yf pri ostalih sedežih ra 20 v. Od torka S. do Četrtka 7. marca Asta Nielsen veliki linaujki drami ..Rola divjine".