V središču Podravje • Andrej Lazar: »Da ni dežurne lekarne, je škandalozno!« O Strani 6 in 7 s 11 Štajerski Črna kronika Gerečja vas • Sodišče bi morilcu lahko prisodilo dosmrtni zapor O Stran 24 Ptuj, torek, 5. januarja 2021 Letnik LXXIV • št. 1 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj^ Urgentni center odvisen od politične volje O Stran 2 VI • v v središču Dom upokojencev • Prizori v rdeči coni so pretresljivi O Strani 6 in 7 Podjetništvo Kidričevo • Imeli bi avenijo in mestni trg O Stran 9 Ljudje in dogodki Majšperk • Pod Donačko goro se rojeva nova zgodba O Stran 11 Na sceni Slovenija • Koline na seznam nesnovne dediščine? O Stran 16 ■v Šport v Nogomet • Ze na začetku "tržnice" nekaj zanimivih prestopov O Stran 13 Podravje • Slab odkup in sramotno nizke cene pahnile kmete na rob Obupani kmetje grozijo z ulico Slovensko kmetijstvo seje znašlo v težki situaciji, v kateri cene ne pokrivajo več stroškov pridelave. Številne kmetije, zlasti živinorejske, so tako rekoč na kolenih, s polnimi hlevi živali, kijih nimajo komu prodati, če pa že najdejo kup-CMiimzMie fiMč.aiocelom.ani 'kot^RQmuni{i.Mečmastran^3% Foto: Črtomir Goznik Smrad na Ptujskem • Perutnina bi vzrejo iz farm na Bregu seliM • i a nima kam v Aktualno Ptujskega l 2021 ne bo Štajerski TED« ^adioPTUJ Enajst mesecev plačaš, rnanajst mesecev Uer^š --¡W«ki tednik in s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije podarite sebim '¡aamm^samass^^;:;:!;!!^^ « 2 Štajerski Aktualno torek • 5. januarja 2021 Ptuj • Bolnišnica zaradi epidemije v rdečih številkah Urgentni center odvisen od politične volje V prvih desetih mesecih leta 2020je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ustvarila skoraj 343.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Po plačilu covid obravnav bodo predvidoma splavali iz rdečih številk in leto zaključili pozitivno. Negotova očitno ostaja tudi prihodnost izgradnje urgentnega centra. Finančna konstrukcija še vedno ni zaprta, minister za zdravje, s katerim naj bi se prav o tem pogovarjali ta mesec, pa je odstopil. Bivšega ministra Gantarja seveda ne bo na Ptuj Sam odstop Gantarja kot ministra za zdravje po mnenju nekaterih za ta projekt ne pomeni nujno kaj slabega. Glasno se je namreč šušljalo, da Gantar temu projektu ni bil naklonjen. Vsekakor pa bo treba poskrbeti, da bo projekt izveden. Ključni pogoj za to je zagotovitev manjkajočih sredstev do višine 5,7 milijona evrov. Kot pravijo v ptujski bolnišnici, jim kljub številnim poskusom s sedaj že nekdanjim ministrom za zdravje v tej zadevi ni uspelo vzpostaviti dialoga. Zadovoljni pa so, da so pridobili novo gradbeno dovoljenje, saj je prvotno poteklo. »Edino nerešeno vprašanje tako ostaja podaja predloga za potrditev investicije na Vlado RS, ki je v rokah Ministrstva za zdravje, s čimer bi se končno zaprla finančna konstrukcija in omogočila objava razpisa za izbiro izvajalca. Svetniki so po podanem poročilu zaključili z mislijo, da več kot očitno edina ovira na poti do prve lopate na gradbišču ptujskega urgentnega centra ostaja le še politična (ne)volja,« pravijo v bolnišnici. Razlog za izgubo: epidemija Zaposleni v ptujski bolnišnici si zaslužijo veliko pohvalo za vse, kar počnejo za naše zdravje. Sicer pa je vodstvo bolnišnice na zadnji (videokonferenčni) seji na čelu z direktorico Anico Užmah in strokovnim direktorjem Teodorjem Pevcem člane sveta seznanilo s poslovanjem v prvih desetih mesecih leta 2020. Prihodki so bili realizirani v višini 26.155.000 evrov, medtem ko so skupni odhodki znašali 26.498.000 evrov in so za 1,24 % presegli načrtovane. »Prihodki so bili ocenjeni po do tedaj znanih podlagah, pri pokrivanju stroškov, nastalih v povezavi z obvladovanjem epidemije, pa je bilo ob nastanku obravnavanega poročila še veliko neznank. Po sedaj znanih določilih interventne zakonodaje in aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2020 se ocenjuje, da je poslovanje bolnišnice kljub vsemu še vedno pozitivno, je pa v tem trenutku zaradi že omenjenih razlogov nemogoče z gotovostjo napovedati poslovni izid ob koncu leta 2020. Zaradi obvladovanja epidemije, ki je povezano z neplačanimi višjimi stroški, se je poslabšala tudi likvidnostna situacija,« so razloge za izgubo v prvih desetih mesecih minulega leta pojasnili v ptujski bolnišnici. Do konca leta pomagali 500 bolnikom s covidom Zelo pozitivne novice pa se nanašajo na prilagoditev delovanja te zdravstvene ustanove novonastalim razmeram zaradi koronavirusa. V drugem valu se je prav ptujska bolnišnica izkazala kot pomemben akter na tem področju; sprejeli so skoraj 500 bolnikov s koronaviru-som. Za to, da sočasno omogočajo izvajanje nujnih in v največji možni meri tudi nenujnih zdravstvenih storitev, so morali spremeniti organizacijo dela. Dženana Kmetec Kaj je ugotovila revizija poslovanja Pozitivna za bolnišnico je novica, ki se nanaša na zakonitost in učinkovitost poslovanja. Svet zavoda je obravnaval revizijsko poročilo, v katerem so presojali delovanje notranjih kontrol na področju zaračunavanja zdravstvenih in drugih storitev ter na področju povračil stroškov prevoza na delo. »Revizor v končnem poročilu ugotavlja, da ima bolnišnica vzpostavljen sistem notranjega kontroliranja, ki zagotavlja zakonito, učinkovito, uspešno in gospodarno poslovanje,« zadovoljno ugotavljajo v ptujski bolnišnici. Spodnje Podravje • Kaj so CI za Ptuj brez smradu odgovorili v Perutnini Ptuj Poleti je oblak smradu nad Ptujem pogost obiskovalec Civilna iniciativa (CI) za Ptuj brez smradu je na vodstvo Perutnine Ptuj (PP) naslovila nekaj konkretnih vprašanj o njihovih tehnologijah in proizvodnih postopkih, ki naj bi bili izvor neprijetnih vonjav v mestu Ptuj. »Problematika smradu je na Ptuju domača tema že lep čas. V letu 2020 se je stanje še poslabšalo. Ker smo v zadnjih letih izostrili svoje veščine prepoznavanja smradu, danes vemo, po čem smrdi in od kod. Povečal se je smrad iz piščančjih farm na desnem bregu Drave in žal znova smrad iz kafilerije (Tovarne prote-inskih koncentratov - TPK), ki ga daljše obdobje po rekonstrukciji obrata skoraj ni bilo. Najbolj smrdi v »najdragocenejšem« delu Ptuja, to je v liniji od mestnega parka do dominikanskega samostana. To območje je tudi najpomembnejše za turistični razvoj Ptuja, z največ gostinskimi lokali, kulturnimi prireditvami, festivali in turisti. CI smo zagnali zato, ker nam država za zdaj ne omogoča ukrepanja po pravni poti, občinske oblasti pa se tradicionalno sprenevedajo glede obstoja problema. CI je, obdobju primerno, ustanovljena kot Face-book skupina z nekaj več kot 200 člani. Cenimo podjetje in mu nimamo namena škodovati. Naš edini cilj je, da se problem smradu reši in se emisije smradu prilagodijo okvirju, ki smo ga prebivalci mesta ter lastniki turističnih in gostinskih obratov zmožni prenašati,« je med drugim v javnem pismu, ki ga je CI naslovila na PP, poudaril Matjaž Gerl. V pismu je vodstvu podjetja zastavil konkretna vprašanja o tehnologijah proizvodnih in vzrejnih procesov, ki bi lahko bile razlog za intenzivnejši smrad. Delavcem vroče, odpirajo vrata in v zrak spustijo oblak smradu? Civilni iniciativi se je zastavilo vprašanje, ali smrad iz kafilerije morebiti ne uhaja zaradi nedoslednega upoštevanja režima zapiranja in odpiranja vrat. »Podtlak v objektu naj bi onemogočal uhajanje emisij mimo filtracije. Kot smo seznanjeni, je bil v prvotni tehnološki rešitvi režim odpiranja in za- Smrad na Ptuju je zgodba z dolgo brado. Ne gre za težavo, ki bi jo poznali od včeraj, temveč za nekaj desetletij trajajočo okoljsko problematiko. piranja vrat programiran tako, da je bilo naenkrat možno odpreti le ena vrata. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se lahko avtomatski sistem odpiranja in zapiranja vrat predela tako, da so oboja vrata odprta sočasno, da je zaposlenim v objektu manj vroče. Ob sočasnem odprtju obojih vrat v okolje uide večja količina smradu, ki 'razveseljuje' prebivalce mesta.« Prvi mož PP Enver Šišic ne izključuje možnosti, da je v poletnem času smrad iz kafilerije res uhajal skozi odprta vrata, to pa zaradi remonta. »Remont smo izvajali z zunanjimi serviserji. Možno je, da je bil sistem odpiranja in zapiranja vrat moten, posledično v objektu ni bil ustrezen podtlak, pa tudi tehnika ni delovala 100-odstotno. V prihodnje bomo pri večjih posegih poskušali postopke izboljšati.« O filtriranju zraka iz kafilerije so v PP pojasnili, da stanje polnil v filtru spremljajo ves čas, priporočen čas menjave polnil je sedem let. Polnili v biofiltru in bioreaktorju na kafileriji so v minulih letih po besedah direktorja Šišica tudi v celoti zamenjali. Gradnja novih farm kot misija nemogoče »Tudi naša želja je, da se s farmami iz bližine zgodovinskega dela mesta umaknemo, a moramo najprej najti ustrezen prostor, kam se umakniti. Danes niti na vasi nihče ne želi vonja po hlevih in živalih. Že več let intenzivno iščemo lokacijo, za zdaj brez rezultata. Brez novih lokacij starih ne moremo zapirati, saj bi bili v tem primeru primorani zmanjševati proizvodnjo in odpuščati zaposlene. To bi bil začetek konca podjetja, kajti ko enkrat izgubiš svoje mesto na trgu, se nanj težko vrneš. V Nemčiji, na primer, lahko hleve gradiš na kmetijskem zemljišču, pri nas težko. Nekateri rejci, ki bi želeli širiti ali na novo vzpostavljati vzrejne površine, na dovoljenja čakajo že več let,« so navedli v PP. Torej: umik farm je v načrtu, a možnosti za realizacijo kratkoročno ne kažejo dobro. V PP odgovorili, a dopisovanju • ••••• 1 1 z javnimi pismi niso posebej naklonjeni V CI za Ptuj brez smradu so poudarili, da je pismo z vprašanji, ki so jih naslovili na PP, javno, saj problematika zadeva širšo skupnost.»Upamo na konstruktiven dialog, ki nas lahko pripelje do uspešnega zaključka - Ptuja brez smradu.« V PP, kjer so sicer podali jasne in korektne odgovore na vsa javno zastavljena vprašanja, komunikaciji z javnimi pismi (kot je razumeti iz njihovega uvodnega pojasnila v odgovoru CI) niso najbolj naklonjeni. »Čeprav menimo, da ima javno dopisovanje večkrat tudi druge dimenzije in namene, razen tistih, ki so povod dopisovanja, vam tokrat odgovarjamo. Odgovore podajamo zato, ker želimo resnično verjeti, daje vaš primarni cilj zaskrbljenost za okolje, v katerem živimo in ustvarjamo. Tudi naša želja je, da skozi konstruktiven dialog predstavimo svoje delovanje,« je izpostavil generalni direktor PP Enver Šišic in predstavnike CI povabil na obisk podjetja. Vzrejo iz farm na Bregu bi selili, a nimajo kam O problematiki smradu, ki se vije iz farm piščančjih pitancev na Bregu, so v PP povedali: »Zavedamo se, da imajo farme specifičen vonj, enako kot vsaka druga živinorejska kmetija. Vonjave zmanjšujemo z izbrano uporabo krme in dovolj nastilja. Hlevi se za namen prezračevanja ne smejo oziroma ne bi smeli odpirati, saj so v njih nameščeni prezračevalni sistemi. Farme Breg upravljajo naši kooperanti, ne izključujemo možnosti, da predpisi upravljanja kdaj niso bili v celoti spoštovani. Načrtujemo izvedbo nadzora in spremljanje stanja.« V PP priznavajo, da lokacija farm na Bregu za intenzivno živinorejo zaradi urbanizacije območja več ni primerna. »Farme Breg nekoč niso bile del mesta, na tej lokaciji so od leta 1964, vonj ni nič drugačen, kot je bil v preteklosti. Vsi vemo, da v današnjem času lokacija teh farm ni primerna. Upamo, da bomo v razumnem času našli ustrezno (nadomestno) lokacijo za te vzrej-ne površine. To si želimo zaradi nas in zaradi prebivalcev mesta. Glede na stanje farm in s perspektive lokacije rešitev z biofiltri ne bi bila opcija. So pa opcija zelene pregrade, ki jih imamo tudi namen urediti.« Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG torek • 5. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 3 Slovenija • Slab odkup in sramotno nizke odkupne cene pahnile kmete na rob Dovolj jimje: Obupani kmetje grozijo z ulico Slovensko kmetijstvo seje znašlo v težki situaciji, v kateri cene ne pokrivajo več stroškov pridelave. Številne kmetije, zlasti živinorejske, so tako rekoč na kolenih, s polnimi hlevi živali, kijih nimajo komu prodati, če pa že najdejo kupca, jim zanje plačajo celo manj kot v Romuniji. Čeprav jim na načelni ravni vsi priznavajo, da skrbijo za prehran-sko varnost države in obdelanost podeželja, jim epidemija ni dvignila ugleda, kot bi to kdo glede na pomen samooskrbe v izrednih razmerah pričakoval, prav nasprotno, pahnila jih je na dno preživetja. Zdaj jim je dovolj, pravijo. Če ne bodo nemudoma uslišani in država ne bo prekinila z nepoštenimi praksami znotraj prehranske verige, napovedujejo državljansko neposlušnost, zgodila se bo ulica. Ključne nepoštene prakse »Prišlo je tako daleč, da je tako kmetom kot kmetijskim nevladnim organizacijam tega dovolj. Zaradi nevzdržnih razmer na trgu smo na vlado in slovenske trgovce naslovili skupno odprto pismo in jih pozvali, da nam zagotovijo okolje, v katerem bomo lahko funkcionirali,« razlaga Anton Medved, prvi mož kmečkega sindikata. Gre za okolje brez nepoštenih praks in v katerem bo potrošnik lahko zaupal domačim živilom, saj bo jasno ter preprosto našel in izbral živila iz slovenskih surovin. Od vlade kmetje poleg sledlji-vosti in jasnega navajanja porekla vseh sestavin v živilih, iz katerega mora biti znano poreklo države in ne zgolj Evropske unije, med drugim zahtevajo učinkovit nadzor nad poreklom v živilskopre-delovalni industriji in nadzor nad neupoštevanjem pogodbenih obvez, kot so odkup, cene in plačilni roki. Zavzemajo se za celovito promocijo slovenskega kmetijstva in pomembnosti ter kakovosti lokalno pridelane hrane, obenem pa v javnih zavodih pričakujejo več Septembra, ko je bila epidemiološka slika neprimerljivo boljša kot danes, je Zavod za turizem Ptuj objavil prvi razpis za izbiro izvajalca Kurentovanja v letih 2021, 2022 in 2023. Takrat sta se na razpis prijavila dva ponudnika Songever-nets in Arena events. Prav slednje podjetje je bilo izbrano, a so morali zaradi zapletov razpis razveljaviti. Oktobra so ga ponovili in k oddaji vlog vnovič povabili ponudnike. Tudi tokrat sta se prijavila dva; Arena events ter konzorcij, v katerem so se povezala različna podjetja z našega območja. Šlo naj bi za akterje, ki so večkrat sodelovali pri realizaciji Kurentovanja, vsak na svoj način. Iz neuradnih, a zanesljivih virov je slišati, da so to podjetja v lasti Albina Brencla, lokalne hrane, posebej pri tistih sektorjih, kjer smo samooskrbni. Zahtevajo tudi takojšnjo prepoved zavajajočega oglaševanja, kot je na primer »retro-romantičen način dela na kmetiji«. Rok do konca meseca »Gre za korenite zahteve, ki predstavljajo temelj za preživetje kmetov in ohranitev številnih kmetijskih panog,« pravi Medved in dodaja: »Od vlade pa pričakujemo, da jih uresniči do konca januarja. Sicer bomo skupaj s Kmetij-sko-gozdarsko zbornico Slovenije začeli priprave na protestne in druge aktivnosti, h katerim bomo povabili tudi vse druge stanovske organizacije. Če ne bo šlo drugače, bomo šli na ulico, saj nam kaj drugega niti ne preostane. Ali bomo počakali na konec epidemije ali pa bomo državljansko neposlušni že prej, je odvisno od odziva vlade, dejstvo pa je, da je obstoječe stanje nevzdržno in je nujno takojšnje ukrepanje.« Najprej domače, potem tuje Kmetje pa imajo zahteve tudi do trgovcev, od katerih pričakujejo pravično razdelitev cene med členi v verigi preskrbe s hrano, ki bo primarnemu pridelovalcu, torej kmetu, pokrila stroške pridelave. Poleg tega od njih zahtevajo povečanje ponudbe slovenske lokalne hrane v trgovskih verigah s primerno ceno za potrošnika in pregledno oglaševanje brez zavajajočih besednih zvez, ki nakazujejo izvor porekla, vendar ta ni preverjen. Da je mogoče marsikaj urediti tako rekoč čez noč, je prepričan Medved. »Če bi na primer trgovci začeli intenzivno prodajati domače prašičje meso, bi lahko viške rešili že v dveh dneh in s tem pri- pomogli k preživetju rejcev. Gre torej za samo nekaj dobre volje. Ne razumem, zakaj lahko to deluje v Avstriji, pri nas pa ne. Tam se namreč najprej pokupi domača roba in šele nato tuja. Poleg kmeta bo zaščiten tudi potrošnik, saj bo imel zagotovlje- no višjo stopnjo samooskrbe s kakovostno in cenovno dostopno slovensko hrano,« še pravi Medved in dodaja, da v vsej tej zmedi in netočnih informacijah znotraj pre-hranske verige tudi potrošniku ni lahko. »Posluša o pomenu lokalno pridelane hrane, ki pa je bila doslej Foto: CG Tanja Srečkovič Bolšec: »Nesmiselno bi bilo sedaj izbirati izvajalca in z njim podpisovati pogodbo za izvedbo prireditve v letu 2021, ko pa vemo, da se ukrepi na tem področju ne bodo sprostili.« Marka Pohariča in Igorja Rakuše. Ali ta informacija drži, na Zavodu niso ne potrdili ne zanikali. Pozitivna plat je, da je bil izkazan interes za organizacijo največjega ptujskega festivala, a je bila le ena izmed ponudb popolna in je ustrezala vsem pogojem. Kljub temu se je strokovna komisija odločila, da zaradi nezmožnosti izvedbe programa v letu 2021 ne izbere nobenega ponudnika. Digitalno kurentovanje?! »Že sedaj je jasno, da zabavnega dela Kurentovanja v karnevalski praviloma dražja od uvožene. Ker v povprečju premalo zasluži, si torej ne more privoščiti osveščenosti, ampak kupi ceneje. Zdaj smo tako daleč, da je tudi domače cenejše, a ga ni veliko na trgovskih policah, skratka, cela zmeda.« Senka Dreu dvorani v letu 2021 ne bo mogoče izvesti. Nesmiselno bi bilo sedaj izbirati izvajalca in z njim podpisovati pogodbo za izvedbo prireditve v letu 2021, kar je bilo tudi predmet poziva in pogodbe, ko pa vemo, da se ukrepi na tem področju ne bodo sprostili. Poziv smo objavljali v oktobru, ko niti slučajno nismo pričakovali tolikšnega poslabšanja epidemiološke slike. Glede izvedbe javnega dela Kurentovanja bomo razpravljali v začetku prihodnjega leta, a zavedamo se, da večjih prireditev ne bo. Upamo na vsaj kakšna manjša sproščanja, ko bi lahko varno izvedli del programa,« je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Najverjetneje pa bo prihodnje Kurentovanje digitalno. Pripravili bodo pregled vseh dosedanjih dogodkov, ki so zaznamovali najbolj barvit čas v letu. Mesto bo sicer okrašeno, tudi s fotografijami v izložbah bodo vsaj nekoliko skušali prispevati k pestremu februarskemu vzdušju, ki smo ga še kako vajeni. Nov razpis za izvedbo Kurento-vanja v letu 2022 bo predvidoma objavljen v prvi polovici leta 2021. Dženana Kmetec Ptuj • Izvajalca Kurentovanja niso izbrali Kurentovanja 2021 ne bo Čeprav smo vsi potihoma upali, da bo vsaj Kurentovanje 2021 prineslo veselje in radost, kiju še kako potrebujemo po tem težkem obdobju, je zdaj jasno, da največjega ptujskega festivala, takšnega, kot smo ga bili vajeni, ne bo. Zavod za turizem Ptuj zaradi epidemije koronavirusa ni izbral nobenega od dveh ponudnikov za izvedbo komercialnega dela. Foto: CG Zdaj je jasno, da tudi največjega ptujskega festivala v letu 2021 ne bo. Anton Medved: »Dovolj nam je nepoštenih praks v prehranski verigi, zaradi katere so kmetje na robu preživetja. Če vlada in trgovci ne bodo nemudoma ukrepali, napovedujemo državljansko neposlušnost.« Država naj se takoj odloči, ali še potrebuje slovenskega kmeta Anton Medved opozarja na težek položaj prašičerejcev in govedorejcev pa tudi vinarjev, sadjarjev in zelenjadarjev. »Kličejo nas obupani kmetje, ki se sprašujejo po smislu pridelave, če ni pravega kupca, številni napovedujejo zapiranje dejavnosti. To bi pomenilo pravo katastrofo, saj iz preteklosti vemo, da tisti, ki neko dejavnost enkrat opusti, je običajno nikdar več znova ne zažene. Zadnji meseci leta so denimo za vinarje čas, ko največ prodajo. Tokrat ni bilo tako, vino ostaja v kleteh. Pred vrati je nova sezona, ki jo je treba načrtovati in nabaviti reprodukcijski material. Kako, če ni denarja? Ne gre za prazno jadikovanje, stiska je res velika, država pa se bo morala hitro odločiti, ali slovenskega kmeta še potrebuje ali ne, ali potrebuje lepo obdelano podeželje ali ji bodo dovolj zaraščene površine.« Foto: SD 4 Štajerski Podravje torek • 5. januarja 2021 Starše • Obeta se preureditev krožišč v občini Tablam v krožiščih so šteti dnevi Na območju Spodnjega Podravja smo priča raznovrstnim okrasitvam krožišč. Krožišči v Zlatoličju in v Marjeti na Dravskem polju pa sta znani po tem, da ju krasijo table z nazivi pobratenih občin. Kaže pa, da jih bodo v kratkem odstranili. Table v omenjenih krožiščih pričajo o tesnih odnosih z drugimi občinami, ki pa so se evidentno izpeli. »Nekatere občine se recimo več niti ne odzivajo, kaj šele, da bi z nami sodelovale. Na tem področju bomo zadevo prevetrili. Predlog za umik tabel se mi vsekakor zdi umesten, saj z občinami več kot očitno nimamo tako pristnih stikov, kot pričajo te table,« je dejal župan Stanislav Greifoner. S tem je podprl pobudo Boštjana Munde, ki je ocenil, da trenutna ureditev ni primerna in je celo moteča. Pri tem je Munda predlagal, da se table umaknejo, krožišča pa se preuredijo po vzoru sosednjih Foto: KG »Moti me ureditev naših krožišč, natančneje table. Rad bi videl, da te table odstranimo in središča krožišč uredimo oziroma okrasimo primerno določenemu trenutku, kakor to vidimo v drugih občinah,« je dejal Boštjan Munda. občin. Občinski svet se je na decembrski redni seji do pobude opredelil in občinski upravi naložil, da v roku 30 dni table iz središča krožišč v Zlatoličju in v Marjeti na Dravskem polju odstranijo. Kako bodo poskrbeli za nadomestitev simboličnega poklona dobrim odnosom z drugimi občinami, za zdaj še ni znano. »Na dobrih odnosih z drugimi občinami bomo gradili, vendar bomo poiskali primernejši kraj in način za izražanje naklonjenosti dolgoletnega pobratenja,« je zagotovil Greifoner. Prav tako pa ostaja neznanka, kako bodo krožišča uredili. KG Markovci • Lekarniški prostori v urejanju »Lekarna bo odprta takoj, ko bo možno« Občina Markovci je pred dobrim letom za 125.000 evrov kupila prostor v poslovno-stanovanjskem objektu v središču Markovcev za lekarniško podružnico Lekarne Ptuj. Notranjost se po letu dni od nakupa ureja, že letos pa naj bi podružnica vendarle odprla tudi vrata. V kraju si že vrsto let prizadevajo, da bi dobili lekarno. Bolnim občanom tako ne bi bilo treba po zdravila v nekaj kilometrov oddaljeni Ptuj ali Gorišnico. V ta namen je občina pristopila k soustanoviteljstvu javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj, občinski svet pa je leta 2019 soglašal, da občina za 124.950 evrov odkupi prostor v izmeri slabih 100 kvadratnih metrov v poslovno-stanovanjskem objektu v središču občine, ki ga je zgradilo podjetje M.C.K Markovci. Ob soglaša-nju svetnikov za nakup stavbe je župan Milan Gabrovec optimistično napovedal, da bi lahko lekarniška podružnica v Markovcih že po letu dni odprla svoja vrata, a optimizem je bil poleti 2019 vendarle prevelik. Tako se je šele lani začela urejati notranjost prostorov. »Urejamo od tlakov do napeljave. V kratkem pa bomo začeli montirati opremo, tako da bi lahko z Lekarnami Ptuj začeli sodelovati v prvi polovici letošnjega leta,« je v začetku decembra dejal Gabrovec. Bolj oprijemljivega datuma odprtja vrat markovske podružnice si ne upa napovedati niti v. d. direktorice Lekarn Ptuj Tanja Novak, ki tudi še ne želi ugibati o odpiralnem času in ali se bo ta prilagajal delu ambulant. »Zaradi izredne situacije in ukrepov, povezanih z epidemijo, ter spreminjajočih se pogojev dela je v tem trenutku še preuranje-no napovedati termin odprtja. Potrdim pa lahko, da dela na objektu kljub izrednim razmeram potekajo dokaj tekoče in da bo lekarna odprta takoj, ko bo to možno,« je obljubila Novakova. MV Kidričevo • Začetek gradnje obvoznice Pomemben korak za razvoj gospodarstva Kidričanom so dobri decembrski možje prinesli lepo darilo: država začenja gradnjo dolgo pričakovane obvoznice. Nova cesta bo služila predvsem razvoju gospodarskih dejavnosti, omogočila bo enostavnejši in lažji dostop do industrijske cone. Postopek javnega naročila, s katerim je republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) iskala izvajalca gradbenih del, se je razvlekel skozi celotno lansko leto. DRSI je razpis objavila januarja, spomladi so ponudniki predložili ponudbe, maja je DRSI odločila, da delo odda najugodnejšima ponudnikoma, slovenjebistriškemu podjetju MAP-TRADE in rogaškemu gradbeniku KIT-AK. Z odločitvijo o izbiri se niso strinjali v konzorciju GP Krk in Trgograd, ki je bil s ceno drugi najugodnejši. Na Državno revizijsko komisiji (DKOM) so vložili pritožbo, s katero so tudi uspeli. V drugem krogu izbora je DRSI za izvajalca del izbrala pritožnika, torej GP Krk in Trgograd. A tudi ta odločitev ni takoj stopila v veljavo, saj so se na DKOM v drugo pritožili v Cestnem podjetju Ptuj (CPP), ki je ponudbo za gradnjo obvoznice vložil skupaj s pomurskim gradbenim gigantom Pomgradom. Vendar Ptujčani v navezi s Pomurci s pritožbo niso uspeli. Tako je decembra pravnomočno obveljala odločitev, da delo prevzameta podjetji GP Krk in Trgograd. DRSI je pogodbo za izvedbo del sklenila 18. decembra, pet dni kasneje je bil ponudnik že uveden v delo. Rok za končanje devetmilijonske Občina Kidričevo pozdravlja dolgo pričakovani začetek gradnje obvoznice. investicije je 21 mesecev, torej jeseni 2022. Štirje kilometri nove ceste Obvoznica bo zahodno od Kidričevega povezala dve glavni cesti: Hajdina-Slovenska Bistrica in Apa-če-Ptujska Gora. Dolžina ceste bo štiri kilometre, uredili bodo šest križišč, priključne in traktorske ceste, kolesarske in pešpoti, podhod za živali, pod industrijskim tirom bo podvoz, v načrtu je tudi ureditev krajine. Obvoznica bo naselja Kidričevo, Apače, Njiverce in del Hajdine razbremenila težkega tovornega prometa. Občina Kidričevo namerava ob obvoznici širiti obrtno-poslov-no cono. Računajo na to, da bi sredstva za projekt pridobili še iz aktualne finančne perspektive. Občina celotne dokumentacije za projekt sicer še nima pripravljene, po besedah župana Antona Lesko-varja se nadejajo, da jim bo vseeno uspelo. Vsekakor pa je župan Anton Le-skovar več kot zadovoljen, da so se zapleti z izbiro izvajalca del na obvoznici, ki so se dogajali v lanskem letu, rešili, in da za začetek gradnje ni več ovir. Mojca Zemljarič Sveti Andraž • Občinski svetniki sprejeli ambiciozen dvoletni proračun Ljudje od kolesarke veliko pričakujejo V andraško občinsko blagajno se bo v letu 2021 steklo skoraj 1,59 milijona evrov, v letu 2022 pa nekaj manj, in sicer slabih 1,58 milijona evrov. Foto: Črtomir Goznik Zadnje decembrske seje občinskega sveta se je udeležilo pet od sedmih svetnikov; opravičila sta se oba NSi-jeva svetnika Mateja Šamperl in Stanko Fras, tako da so proračun v paketu za dve leti sprejemali samo svetniki županji-ne Neodvisne liste Skupaj za ljudi. Da gre za ambiciozno zastavljena proračuna, je v uvodu dejala Darja Vudler Berlak, v katerih je velik del sredstev namenjen investicijam, nadaljujejo pa tudi s trendom, da vsako leto odplačajo več obveznosti, kot se zadolžujejo. Največja investicija v tem letu je sicer obnova regionalne ceste Juršinci-Vitomarci-Cerkvenjak, ki je ocenjena na več kot tri milijone evrov, pri kateri pa občina sodeluje s približno 100.000 evrov vrednim deležem za pločnik in javno razsvetljavo. Med velikimi pridobitvami bo izgradnja krožišča pod šolo, s katerim bo povečana varnost šolarjev, promet pa bolj tekoč. Precejšen zalogaj bo sofinanciranje slovenjegoriške kolesarke, ki je v andraškem delu ocenjena na skoraj 405.000 evrov. Za sklop, ki bo potekal na območju občin Cerkvenjak, Sveti Andraž in Trnovska vas, je izdelana in bo v kratkem oddana projektna dokumentacija, pridobljena so tudi potrebna zemljišča oziroma so podpisane služnostne pogodbe z njihovimi lastniki. Bo denarja dovolj za vse? Ali bo za ta denar mogoče narediti vse, kar je predvideno in kar še ni, je zanimalo Andreja Vršiča, saj ljudje, ki živijo ob bodoči trasi kolesarke, pričakujejo veliko dodatnih izboljšav. »Glede trase je bilo veliko dogovarjanja in prilagajanja, kolikor slišim, pa vsi svojih želja še niti niso glasno predstavili. Vemo, da že ena sam škarpa stane veliko denarja, kakšnih 50.000 evrov, zato se bojim, da bo na koncu zmanjkalo denarja za vse.« Da gre za veliko denarja, ki ga bodo imeli na voljo, je na to odgovorila županja. »Ne pozabimo, da govorimo o več kot 400.000 evrih za poldrugi kilometer kolesarke. Poleg tega je trasa razdeljena na dva dela; če bi se kjerkoli zalomilo, imamo potem to še vedno možnost korigirati z rebalansom.« Glavnina proračunskih sredstev za razvojne programe bo namenjena izgradnji ali obnovi različne infrastrukture, precej pozornosti pa bodo tudi v prihodnje posvetili tako imenovanim mehkim vsebinam, predvsem s področja kulture, turizma in kulturne dediščine. Senka Dreu Andreja Vršiča skrbi, da z denarjem za kolesarko ne bo mogoče narediti načrtovanega. Gasilcem več denarja za zaščitno obleko Gasilci PGD Vitomarci so veseli, da jim je njihov predsednik in občinski svetnik Tomaž Toš uspel zagotoviti nekaj več proračunskega denarja za nakup potrebne zaščitne obleke. Spomnimo, daje Toš ob prvem branju proračuna opozoril, daje predlagana vsota za društvo veliko prenizka, da bi se lahko ustrezno oblekli, kot to določajo standardi in zahtevajo inšpektorji. Takrat je dejal, da s 1.300 evri, kolikor jih je bilo v osnutku proračuna predvidenih za nabavo opreme, ne morejo kupiti niti ene obleke, ki stane 1.500 evrov, in zahteval, da se gasilcem nameni več denarja. Uspelo mu je in z izplenom je, kot je dejal ob sprejetju proračuna, zadovoljen, saj bodo gasilci v naslednjih dveh letih dobili deset novih oblek. Foto: SD torek • 5. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 5 Lenart • Odpravljen pravni nesporazum Mesto, ki je to postalo kar dvakrat Vlada Republike Slovenije je naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče tik pred božičnimi prazniki podelila status mesta. Foto: SD Lenart je verjetno edino slovensko mesto, ki je to postalo dvakrat. Iz obrazložitve izhaja, da sta občini Lenart in Zreče oddali vlogi za pridobitev statusa mesta, ta pa v skladu z zakonom pripada večjim urbanim naseljem, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij in ima več kot 3.000 prebivalcev. Ker obe občini izpolnjujeta pogoje, sta se z vladnim odlokom pridružili ostalim slovenskim mestom, ki jih je po novem 67. A novica je mnoge Lenarčane presenetila, saj so bili prepričani, da so meščani že dobra tri desetletja. Tudi iz uradnih občinskih dokumentov je razvidno, da je Lenart dobil status mesta že leta 1989, in sicer v okviru praznovanja rojstnega dne nekdanje skupne države. Na slovesnosti, ki je bila 28. novembra 1989, je tedanji predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Miran Potrč lenarškemu vodstvu podelil listino o razglasitvi naselja Lenart za mesto, kar pomeni, da je Lenartu priznal status mesta tudi najvišji organ oblasti tedanje republike. Brez objave v uradnem listu Toda postopki takrat očitno niso bili izpeljani do konca in status mesta Lenart vse do danes ni bil pravno urejen. »Sklep ali kakšen drugi dokument o razglasitvi naselja Lenart za mesto namreč ni bil objavljen v uradnih glasilih. Ni znano, kako se je lahko zgodilo, da ne tedanji občinski ne državni organi niso uradno objavili te odločitve, dejstvo je, da zato Lenart ni imel statusa mesta,« so nam povedali na upravi občine Lenart, ki je te dni obglavljena zaradi okužb z novim koronavirusom. Da bi odpravili ta pravni nesporazum oziroma formalizirali mestni status, so slednjič vložili zahtevek na vlado in, kot rečeno, bili pri tem uspešni. Status mesta je za posamezno naselje in lokalno skupnost sicer zgolj simbolnega značaja, zato odločitev vlade ne bo imela finančnih posledic za državni proračun, niti za proračuna občin Lenart in Zreče. Trg že od 14. stoletja Lenart je upravno središče osrednjih Slovenskih goric z upravno enoto, ki opravlja naloge za območje šestih občin in za skoraj 20.000 prebivalcev. Njegovi zametki segajo v bližnjo Radehovo, ki se omenja že leta 1115, vendar so se ljudje zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode kmalu raje naseljevali ob lenarški cerkvi. Pred cerkvijo sta sčasoma nastala tržni prostor in novo naselje lesenih hiš. Lenart, ki po svojem župnijskem patronu sv. Lenartu nosi tudi ime, je postal trg že pred letom 1332, trške pravice mu je leta 1447 potrdil knez Friderik IV. Kraj je bil tudi močno protestantsko oporišče, znana je bila zlasti sekta skakačev. Razvoj trga Lenart so od 15. stoletja naprej zelo zavrli vpadi Turkov, kužne bolezni in številni požari. Njegova zgodovina je tesno povezana z bližnjim gradom Hrastovec, ki so mu vladale številne premožne rodbine, zlasti Herbersteini. Pred začetkom prve svetovne vojne je bilo v Lenartu 637 prebivalcev, z industrializacijo in odprtjem več manjših kovinskih, tekstilnih, strojnih, lesnih in kemičnih tovarn pa je število prebivalcev začelo naraščati in je do danes naraslo za več kot petkrat. Senka Dreu Foto: SD Dornava • Kanalizacija bo precej dražja kot doslej Brez subvencije bi bila podražitev 70-odstotna Ko je vodenje občine Dornava prevzel župan Janko Merc, je vzdrževanje kanalizacijskega sistema predal v roke Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj. Dornavčani so v preteklosti, ko je za kanalizacijski sistem skrbela občina sama s svojim režijskim obratom, plačevali zgolj kanalščino, po novem bodo cene oblikovane v skladu z državno uredbo, kar pomeni, da bodo obračunavali omrežnini in storitve odvajanja ter čiščenja. Elaborat o oblikovanju cen so pripravili v KP Ptuj, dor-navski občinski svetniki pa so ga že tudi potrdili. Hkrati so določili višini subvencije za obe omrežni-ni. Če se občina ne bi odločila za subvencijo, bi bil porast zneska na položnici enormen, 70-odstotni! Podražitev bodo na uporabnike kanalizacijskega sistema prelagali postopoma. V letu 2021 bo občina omrežnini čiščenja in odvajanja subvencionirala 60-odstotno, leto kasneje 40- in v letu 2023 20-od-stotno. Sorazmerno z nižanjem subvencije se bodo zneski na položnicah za uporabnike zviševali. Dornavčani so doslej za kanalščino (predpostavka porabe vode S kanalizacijskim sistemom sta opremljeni naselji Dornava in Mezgovci, čistilna naprava je izven Dornave, ob Pesnici v smeri Žamencev. V KP Ptuj so izračunali, da se v občini Dornava letno odvede in prečisti 75.000 m3 odplak. Znesek na položnici za kanalizacijo bo višji za tri evre, ob predpostavki porabe vode 10 m3. 10 m3) plačevali dobrih 13 evrov, po novem izračunu bo mesečni strošek za kanalizacijo v letu 2021 višji za tri evre. Če občina omre-žnin ne bi subvencionirala, bi uporabniki podražitev precej občutili, saj se je strošek dejavnosti odvajanja dvignil za 64 odstotkov, strošek za dejavnost čiščenja pa za 77 odstotkov. Pomisleki okoli subvencije za male čistilne naprave Medtem ko imajo Dornavča-ni kanalizacijski sistem na nižinskem delu občine urejen, pa ga na gričevnatem zaradi razpršene gradnje doslej niso gradili. Več ali manj bodo čiščenje odpadnih vod na gričevnatih predelih reševali z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN). Občina bo ob- čanom vgradnjo MKČN subvencionirala, za ta namen so v osnutku proračuna za leto 2021 rezervirali 15.000 evrov. Svetnik Srečko Kon-drič je bil do predloga subvencij za MKČN nekoliko skeptičen. Izpostavil je naslednja vprašanja: »Kako se bomo lotili sofinanciranja, imamo izdelan program opremljanja, kataster greznic ...? In še: kakšni bodo kriteriji za pridobitev subvencije, kateri tip naprav se bo vgrajeval, kdo bo izvajalec?« Svetnik Matej Zorko je poudaril, naj se kriteriji za pridobitev subvencije oblikujejo s pravilnikom. Da bo tako, je pritrdila direktorica občinske uprave Nada Kolednik in dodala, da bodo subvencije delili na podlagi javnega razpisa in po kriterijih, ki bodo navedeni v pravilniku. A pojasnila direktorice Koledniko-ve in svetnika Zorka Kondriča niso prepričala. Še enkrat je izrazil nezaupanje v sistem delitve denarja in da za postavko v proračunu (subvencije MKČN) nimajo osnove, ker ni meril, po katerih bi se teh 15 tisočakov razdelilo. Župan Janko Merc je jasno povedal: »Gre za rezervacijo v proračunu, merila za pridobitev subvencije bomo s pravilnikom oblikovali naknadno. Svetnik Dominik Kukovec je poudaril, da nakup in vgradnja MKČN predstavljata kar visok strošek, cena se lahko približa tudi znesku 6.000 evrov. Če bi občina sofinancirala 1.000 evrov, pomeni, da investitor sam še vedno nosi levji delež stroška. Občani v gričevnatem predelu tako ne bodo deležni nobenega posebnega privilegija, saj bodo za čiščenje odplak plačali precej visoko ceno. Podžupan Marjan Hrga je za primerjavo navedel, da je imel sam s priključitvijo na javno kanalizacijo v Dornavi strošek okoli 2.500 evrov. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Cirkulane • Občinska proračuna za 2021 in 22 Prioriteta bodo ceste Svetniki občine Cirkulane so v sredo, 23. decembra, predzadnji dan pred božičem, soglasno sprejeli proračuna za prihodnji dve leti. Skupna vrednost obeh je 6,8 milijona evrov. Med javno razgrnitvijo na proračun ni bilo podanih pripomb, prav tako ne amandmajev svetnikov. To pomeni, da so se Cirkulančani o vseh najpomembnejših razvojnih usmeritvah že predhodno dobro uskladili in jih je županja Antonija Žumbar vključila v osnutek proračuna pred javno obravnavo. Prihodki letošnjega občinskega proračuna so načrtovani v znesku 3,8 milijona evrov, načrtovani odhodki bodo za pol milijona evrov presegli prihodke. Razliko bodo pokrili s prenosom ostanka lanskih sredstev. »Proračun je izredno investicijsko naravnan. Za investicije bomo namenili 2,5 milijona evrov, kar predstavlja 57 odstotkov sredstev,« je ob prvi predstavitvi proračuna povedala računovodkinja Ana Petrovič. Glavnina investicijskega denarja bo šla v cestno infrastrukturo in sanacijo plazov, predvidoma bo to 1,7 milijona evrov. Med drugim so v načrtu sanacije ceste Cirkula-ne-Medribnik (300.000), mostu Kokol Dolane (253.000) in plazu Gradišča (817.000 evrov). V letošnjem proračunu je tudi postavka za projekt haloških občin Halo, si za bike, s katerim bodo lokalne skupnosti poskusile pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva, gradile bi infrastrukturo, namenjeno kolesarstvu. 190.000 evrov so rezervirali za ureditev Parka dediščine in 160.000 za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Za prihodnje leto so proračunski prihodki in odhodki uravnoteženi. Proračun bo težak tri milijone evrov, za investicije bodo namenili 1,2 milijona evrov, polovico navedenega zneska bi porabili za vlaganja v cestno infrastrukturo. Med večjimi projekti bo modernizacija odsekov Borl-Plešivica (170.000 evrov) ter Sv. Ana-Rojsov breg (165.000 evrov). Urejali bi zbirni center za ravnanje z odpadki, pokopališko vežico in žarni zid, lotili bi se energetske prenove stavb v občinski lasti. MZ Foto: MZ Svetniki občine Cirkulane so razdelitev denarja iz občinske blagajne za letošnje in prihodnje leto potrdili brez pripomb. 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Spodnje Podravje, Ptuj • Kdaj bo ponovno vzpostavljeno dežurstvo lekarn, ostaja neznanka Otroka napotili na pediatrijo zgolj zato, ker dež Ključni razlog za skrajšanje delovnega časa dežurstva lekarn na Ptuju v drugem valu epidemije naj bi bilo oteženo delo v lekarniški dejavnosti z rešitev, v primerih, ko dejansko ni možno zagotoviti dežurstva, nikakor pa ne stalna, ki bo trajala več mesecev:»V dežurni ambulanti sem ime ker so bile lekarne zaprte. To je v današnjem času nepredstavljivo.« Foto: prof i media/M 24 Zakona lekarne ne kršijo Če bi se v kakšni drugačni situaciji lekarne samovoljno odločile za skrajšanje časa dežurstva, bi kršile zakon. Ker pa je razglašena epidemija in gre za izredne razmere, to ni tako. Priporočilo glede organiziranja dela v tem obdobju jim je izdalo ministrstvo za zdravje. »Tudi resorno ministrstvo se zaveda, daje za ljudi pomembna lokalna dostopnost do zdravil in lekarniških storitev. Lekarne bodo takoj, ko bo to izvedljivo, ponovno vzpostavile 24-urno dežurno službo in stare odpiralne čase. A je situacija zelo nepredvidljiva. Tudi lekarniški strokovni delavci zbolijo, imajo otroke, ki jim ne morejo zagotoviti drugega varstva, ali so napoteni v karanteno,« je pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič. Novembra smo poročali o tem, da so na Ptuju lekarne tako kot v prvem valu skrajšale delovni čas dežurstva. Čeprav bi morala biti na vsaki območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) organizirana vsaj ena lekarna, ki zagotavlja 24-urno preskrbo z zdravili, na Ptuju dežurna lekarna v nočnem času že več tednov ne deluje. Tako javna kot zasebna med 21. in 7. uro zaprejo svoja vrata. Ključni razlog za to naj bi bilo oteženo delo lekarniške dejavnosti v določenih javnih lekarniških zavodih in pri koncesionarjih. Velike težave predstavljajo pogoste odsotnosti zaposlenih zaradi bolniških odsotnosti ali karantene. Andrej Lazar: »To je škandalozno!« »V prvem valu smo zaskrbljeno ugotavljali, da so dežurne lekarne zaprte. To smo sprejeli, a sedaj je to postalo zelo moteče. Pacienti prihajajo v dežurno službo, pa ne morejo dvigniti zdravil. Razumem trenutno situacijo, da imajo tudi v lekarnah težave z okužbami, a ne predstavljam si, da bi to trajalo ves čas problematike s covidom. Pričakovano je, da se bomo več mesecev še ukvarjali s tem. Intenzivno bom spremljal to dogajanje, saj se mi zdi ta ukrep škandalozen in razumljiv le v izjemnih primerih,« opozarja mestni svetnik MO Ptuj in zdravnik, zaposlen v Zdravstvenem domu Ptuj Andrej Lazar. Prepričan je, da bi bilo nujno čim prej sprostiti dežurna mesta lekarn, saj je za nekatere v odročnih krajih trenutno najbližja delujoča lekarna v Mariboru, zelo oddaljena. Ne glede na statistiko števila dvigov v nočnem času je prepričan, da dežurna lekarna mora delovati. Da je vendarle treba upoštevati tudi ta faktor, torej obisk lekarn v dežurstvu, pa meni njegov svetniški kolega Rajko Fajt. Prepričan je, da je treba zadeve urejati bolj umirjeno, ne pa napadati lekarnarjev. Predlagal je, da pridobijo podatke o dejanskem obisku, saj naj bi bilo v nočnem času ogromno takih, ki »pridejo po igle ali ob polnoči po zobno ščetko, včasih pa kupovat kaj za na morje«. Prepričan je, da je zagotovitev dostopnosti do lekarniških storitev nujna, a da mora temeljiti na konkretnih podatkih. Mestni svetnik in zdravnik Andrej Lazar: »Pacienti prihajajo v dežurno službo, pa ne m cijo, da imajo tudi v lekarnah težave z okužbami, a ne predstavljam si, da bi to trajalo v Spodnje Podravje • Župani enotni glede pokrajin Zahtevajo pokrajino Župani Spodnjega Podravja so na decembrskem kolegiju znova odločno podprli svojo pokrajino s sedežem na Ptuju in se s tem negativno odzvali na zadnji osnutek pokrajinske zakonodaje, ki jih je pripravila strokovna skupina pod okriljem državnega sveta. Občine oziroma njihovi občinski sveti se morajo do predloga sicer odzvati do marca. Državni svet je predlani prevzel vlogo koordinatorja oživitve in vodenja procesa ustanovitve pokrajin in ustanovil strokovno skupino pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki je pripravila osnutek zakonodajnih sprememb. Ker je pri njihovem oblikovanju, še posebej glede teritorialne členitve Slovenije, po njihovem mnenju nujno prisluhniti lokalnim okoljem, od občin pričakujejo odziv. Vse predloge in mnenja občinskih svetov bo strokovna skupina proučila in se do njih opredelila ter pripravila predlog zakonodaje, ki bo predmet nadaljnje razprave političnih odločevalcev. A župani s ptujskega območja, ki sicer soglašajo z ustanovitvijo pokrajin, še vedno ne pristajajo na predlog stroke, ki načrtuje ustanovitev štajerske pokrajine s sedežem na Ptuju, pokrajinskim svetom v Slovenski Bistrici in sedežem sveta občin v Ormožu. Ta bi zajemala celotno Podravje, z izjemo Maribora, ki bi bil ob Ljubljani občina posebnega pomena. Kot so dali jasno vedeti, zahtevajo svojo teritorialno umestitev v Spodnje podravsko pokrajino in predlagajo sedež pokrajine na Ptuju, pri čemer bi sedež pokrajinskega sveta bil v Ormožu, sedež sveta občin pa v Kidričevem. Prvi pokrajinski svet takšne pokrajine z nekaj manj kot 85.000 prebivalci bi štel 30 članov, sta Foto: Državni zbor Župani celotnega Spodnjega Podravja se s tovrstnim predlogom (na fotografiji) ne strinjajo. Spodnje Podravje • Epidemija razgalila številne težave starostnikov, ki so se kopičile leta Če ne bo hitrih rešitev, se bodo težave s »Epidemija koronavirusaje razgalila vse slabosti zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Gorijo vse rdeče luč Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Skupaj z drugimi akterji, ki delajo s starostniki, so izpostavili njihove težave in stiske ter na področjih, tudi pri zagotavljanju kapacitet, kadrovskih normativih ... Delež starejšega prebivalstva se povečuje, projekcije kažejo, da se bo leta 2060 delež starejših od 65 let povečal s 16 na kar 34 %. Težave, povezane s tem, torej ne bodo izginile, pač pa se bodo stopnjevale. Da je stanje v državi skrb vzbujajoče in da se ne prilagajamo temu vedenju, je pokazala tudi epidemija koronavirusa. Stiske starostnikov so velike.»Država je na tem področju zaspala pred več kot desetletjem. Nujna je predvsem sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in pravičnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Bilo je že nekaj predlogov zakona, vsi dosedanji odločevalci so ga zapisali kot prioriteto v koalicijske pogodbe, a politične volje v vseh teh letih očitno še vedno ni bilo nikoli dovolj. Zmeraj je bil postrežen le kak priročen izgovor za vse, kar še ni urejeno, pa bi že zdavnaj moralo biti. Urediti je treba demografski sklad,« je prepričana Šiplič Horvatova. Zaveda se, da noben zakon sam po sebi ne bo čudežno rešil nakopičenih težav, predvsem ne tistih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kapacitet za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti v soci-alnovarstvenih zavodih. Opozorila Foto: Dreamstime/M24 Mnogi starostniki osamljeni Sonja Purgaj, predsednica Društva upokojencev Ptuj, je predstavila individualne težave starostnikov na terenu. Te zaznavajo tako na oskrbni in zdravstveni ravni, v zadnjem času pa še bolj intenzivno na ravni bližine in stikov. Ogromno starostnikov je željnih druženja. Purgajeva je pri tem izpostavila velik pomen prostovoljcev, ki pomagajo po svojih močeh. Prav na tem segmentu veliko prednost prepoznava tudi v projektu Sodobna oskrba starejših. Epidemija je popolnoma razgalila pomanjkljivost torek • 5. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 7 urna lekarna ni bila odprta aradi koronavirusa. A mestni svetnik in zdravnik Andrej Lazar opozarja, daje to lahko le začasna l primer otroka, ko sem moral otroka napotiti na pediatrijo, le zato, daje dobil ustrezna zdravila, Vrata lekarn na Ptuju so med 21. in 7. uro zjutraj zaprta. orejo dvigniti zdravil. Razumem trenutno situa-es čas problematike s covidom!« Lekarniška zbornica: »Lekarnarji imajo veliko dela, tudi sami zbolevajo« V Lekarniški zbornici Slovenije, ki jo od decembra naprej vodi Ptu-jčanka Darja Potočnik Benčič, poudarjajo, da se situacija v lekarnah spreminja iz dneva v dan in da se prilagaja glede na število obolelih, zaposlenih, ki so bili v tveganem stiku, in tistih, ki ne morejo zagotoviti varstva za svoje otroke. Po zadnjih podatkih so čas dežurne službe skrajšali v dežurni lekarni v Celju, Kranju in na Ptuju. Na eni strani so razlogi povezani z odsotnostjo in pomanjkanjem kadra, na drugi pa s samo organizacijo, saj v dežurno lekarno prihajajo magistri farmacije iz celega zavoda. »S tem, ko zaposleni prehajajo med lekarnami, se močno povečuje tveganje za prenos okužbe. Največ okužb se prenese v času, ko je oseba pozitivna in še nima simptomov. In če bi v nekem okolju obolelo več strokovnih delavcev, bi težko ali pa sploh ne zagotavljali preskrbo z zdravili v manjših lekarnah in na celotnem območju države,« je pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Izpostavlja še nekaj podatkov, ki naj bi dokazovali, da potreb po delovanju dežurnih lekarn v nočnem času ni veliko: več kot 99 % vseh zdravil izdajo v času med 8. in 20. uro. »Med ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe je tudi prepoved gibanja med 21. in 6. uro. Čeprav se prepoved ne nanaša na zagotavljanje nujnih zdravstvenih storitev, pa že pred spremembo časa dežurne službe v dežurno lekarno ni bilo pacientov.« Pomembno se ji zdi, da je lekarniška dejavnost tako v prvem kot drugem valu neprekinjeno zagotavljala preskrbo z zdravili in vsemi drugimi izdelki, a kot pravi, so enostavno morali prilagoditi odpiralni čas in dežurno službo. Zagotavlja, da bodo vse lekarne delovale po običajnem delovnem času, kakor hitro bo to možno. Dženana Kmetec »Odprli bomo takoj, ko bo možno ...« Tanja Novak, v. d. direktorice Lekarn Ptuj, pravi, daje v njihovem zavodu zaposlenih 45 ljudi, a le 17 jih dežura. Število tistih, ki so oboleli, v karanteni ali odstotni zaradi varstva otrok, se ves čas spreminja. Prav zato ne vedo, kdaj bi lahko ponovno vzpostavili dežurno službo. Ker imajo osem podružnic, bi z dežurstvi tveganje za povečanje števila okužb naraslo. Odločitev, da dežurna služba ne bo delovala, so sprejeli skupaj z zasebno lekarno Toplek, saj so se oboji soočali z enakimi težavami. Vpliv na preskrbljenost z zdravili naj bi bil po njihovem mnenju zaradi tega začasnega ukrepa minimalen. »Lekarniški strokovni delavci smo ljudem vedno dostopni in kot taki velikokrat prvi, na katere se pacienti s svojimi zdravstvenimi težavami obrnejo brez predhodne najave in preverjanja zdravstvenega stanja (tudi v času epidemije). Omejitev nočnega dežurstva nam omogoča manjšo izpostavljenost in verjetnost za širjenje potencialnih okužb znotraj celotnega kolektiva Lekarn Ptuj (dežurno službo izvajajo namreč farmacevti iz vseh enot). Zavedamo se, daje vsaka sprememba dostopnosti neprijetna, hkrati pa se maksimalno in uspešno trudimo, da se obolenje znotraj naših kolektivov, kljub covid pozitivnim, ne širi. Takoj ko bodo epidemiološke razmere na nivoju države boljše, bomo odpiralni čas podaljšali,« zagotavlja Novakova. Foto: CG Foto: CG Foto: CG tarostnikov še poglabljale :ke,«je ob predstavitvi izvedbenega dela projekta Sodobna oskrba starejših povedala direktorica Doma upokojencev ^ kazali možne rešitve. Te so nujne, saj projekcije kažejo, da bo delež starejših strmo naraščal Zaspali smo na številnih Prizori v rdeči coni so pretresljivi Šiplič Horvatova pravi, da so prizori v rdeči coni pretresljivi. Stiske stanovalcev so velike, veseli so vsakega, ki pride k njim in jim prinese nasmeh ter toplino. Medicinska sestra je v rdeči coni prisotna 24 ur na dan, vsakodnevno je z njimi tudi zdravnik. Njegovo prisotnost so zagotovili s pomočjo Zdravstvenega doma Ptuj. Odlično sodelujejo tudi z bolnišnico, kije sprejela prav vse, ki so njihovo pomoč potrebovali. »V rdečih conah so tudi animatorji, skrbimo, da niso prepuščeni sami sebi. Decembra smo poskrbeli tudi za praznično vzdušje,« je zagotovila direktorica ptujskega Doma. i sistema in stiske starostnikov. Foto: Dreamstime/M24 je, da so kadrovski normativi že zdavnaj zastareli in so potrebni prevetritve ter prilagoditve današnjim potrebam. Na domu obiskujejo že okrog 50 uporabnikov Tisti, ki delajo s starostniki, ugotavljajo, da si mnogi želijo starost preživeti doma, kar bo marsikomu zaradi pomoči na domu, ki so je brezplačno deležni v projektu SOS, tudi bistveno lažje. Ker še vedno ni sistemske rešitve za vse nakopičene težave, je ta možnost, ki jo ponuja omenjeni pilotni projekt, še kako pomembna. Foto: NJ/M24 Andreja Potočnik, vodja projekta SOS, pravi, da naslavljajo tudi probleme tistih, ki so odrinjeni na rob in so v teh težkih časih še bolj sami kot doslej. Pri svojem delu se povsem prilagajajo potrebam uporabnikov, kmalu bodo ponujali še ekooskrbo in možnost prevoza. Doslej so prejeli več kot 200 vlog, imajo že okrog 50 uporabnikov. Največ jih je iz občin Ptuj, Haj-dina in Kidričevo. »Opažamo, da so ljudje osamljeni, zdaj še toliko bolj. Trudimo se, da z njimi tudi poklepetamo. Želeli bi poslati prostovoljce za pomoč v gospodinjstvu, družabništvo, vendar v situaciji, v kateri smo danes, ko je prehajanje Bo za nas še sploh kdo zmogel plačevati oskrbnino za dom? »Starajoča se populacija, ki živi dlje kot kdajkoli poprej v civilizacijski zgodovini, potrebuje vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve. Reševanje kadrovske krize mora temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami krijejo kar 70 % stroškov bivanja v domu, ne bodo zmogli plačati višjih cen oskrbe,« je prepričana direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. med občinami onemogočeno, to žal še ni mogoče. Kljub temu da so stiske hude in resnične, opažamo osamljenost in dejansko se trudimo nameniti jim tudi čas za klepet,« zagotavlja Potočnikova. Pri ljudeh, ki jih obiskujejo, zaznavajo tudi strah pred okužbo s covidom, a miri: »Naše zaposlene redno testiramo, da pravočasno odkrijemo morebitno okužbo. Večina članov ekipe je koronavirus že prebolela.« Dom upokojencev Ptuj projekt SOS izvaja v sodelovanju s kon-zorcijskimi partnerji Zdravstvenim domom Ptuj, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarnami Ptuj. Pomoč na domu v sklopu tega projekta je za uporabnike popolnoma brezplačna, vse do junija 2022. Za ta namen so si namreč pridobili evropska in državna sredstva v višini 2,6 milijona evrov. Dženana Kmetec 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Foto: SD Donald Rus je znova opozoril na nevarnost nedelujočih hidrantov v občini. Juršinci • Slaba volja zaradi nedelujočih hidrantov Menjava le dveh hidrantov na leto Pitna voda je v občini Juršinci vedno občutljiva tema, ljudje so nezadovoljni, ker zaradi pogostih okvar in zastarelih cevovodov prihaja do velikih izgub vode, poleg tega številni hidranti ne delujejo ali pa so poškodovani, voda je občasno umazana in nepitna. Na Komunali Ptuj Juršinča-nom sicer zmeraj zagotavljajo, da je voda neoporečna, spomnimo pa, da je veliko zaskrbljenost med občani povzročilo poročilo računskega sodišča, iz katerega je bilo razvidno, da ni povsem tako, saj naj bi bil v podtalnici zajetja v Skorbi najden škodljivi herbicid atrazin, zaradi katerega je bil uveden tudi monitoring. Zastarel vodovodni sistem, ki je nujen celovite sanacije in je že leta tema pogovorov v Spodnjem Podravju, se nikakor ne more premakniti z mrtve točke, izgube vode, ki pri tem nastajajo, pa seveda povzročajo tudi višje stroške vode. Na težavo v zvezi z nedelujočimi hidratni je na eni od zadnjih sej juršinskega občinskega sveta znova opozoril svetnik Donald Rus, saj je s tem še bolj ogrožena požarna varnost občanov. Kot je znano, so hidranti naprave na vodovodnem omrežju, ki zagotavljajo večje količine vode za gašenje požarov. Da jih je treba nemudoma zamenjati z novimi, je pozval župana Alojza Kaučiča, ta pa mu je pojasnil, da so stroški nakupa in menjave enega samega hidranta višji od 2.000 evrov. Ker Komunala Ptuj nima denarja za menjavo vseh hidrantov, ki na območju mreže, ki jo upravlja podjetje, ne delujejo, se je dogovoril, da v Juršincih zamenjajo po dva hidranta na leto. SD Sveti Tomaž • S seje občinskega sveta O nakupu zemljišča za parkirišče Že dalj časa trajajoča namera občine, da zagotovi dodatna parkirna mesta ob domu starejših občanov v Svetem Tomažu, se bo s prihodnjim letom začela uresničevati. Na poslednji seji občinskega sveta v letu 2020 so svetniki sprejeli odločitev, da primerno zemljišče v neposredni bližini doma odkupijo. V preteklosti so se svetniki že večkrat dotaknili potrebe po dodatnih parkirnih mestih v okolici CSO Ormož, enota Sveti Tomaž. Gre za lokacijo, ki je obljudena tudi zaradi bližine zdravstvenega doma in lekarne. Tako se potreba po dodatnih parkirnih mestih veča. Zemljišče v velikosti dobrih 850 m2 bo občina odkupila v začetku letošnjega leta, znano pa je tudi, da bodo zanj odšteli dobrih 10.000 evrov. »V proračunu za leto 2021 za zdaj nismo predvideli vlaganj v urejanje parkirišča, si pa prizadevamo, da bi v prihodnjem letu pripravili dokumentacijo za ureditev parkirišča, sama izvedba pa naj bi bila v prihodnjih letih,« je navedla Hartmanova. Sicer pa se občinski svetniki v dobri uri zasedanja potrdili še proračun za prihodnje leto, ter odloka o pokopališkem redu in OPN, ki ostajata brez sprememb. S prvim ponudnikom nočitev tudi prvi odlok o taksi Pomembnejša točka dnevnega reda pa je bila obravnava in potrditev Odloka o turistični in promocijski taksi v občini. Ta odlok v preteklosti ni bil potreben, ker na območju občine ni bilo nočitvenih kapacitet. V septembru pa so privatni ponudniki v Rucmancih začeli ponujati nastanitev, zato so na občini morali urediti tudi to področje. Z odlokom stopa v veljavo cenik s predvideno turistično in promocijsko takso, ki v skupni višini za odraslo osebo znaša 1,5 evra na nočitev. KG Ormož • Spremembe v proračunu Dobrih 14 milijonov evrov za investicije V izdihljajih preteklega leta se je svet občine Ormož še poslednjič sestal na redni seji, kije tudi tokrat potekala na daljavo in - kot je v Ormožu že tradicija - trajala neverjetnih šest ur. Največ debate so, pričakovano, povzročile spremembe proračuna 2021, kije bil sprejet že konec leta 2019. Prihodki se bodo po spremembi dvignili z 18 na slabih 21 milijonov evrov, odhodki pa s predvidenih 18 na kar 24 milijona evrov. Pri tem največjo spremembo prinašajo investicijski odhodki, ki se z 8,8 povišujejo na 14 milijonov evrov. Spremembe so predvsem posledica prenašanja izvedbe projektov iz leta 2020 v naslednje leto. Med njimi je rekonstrukcija čistilne naprave Ormož, dograditev vrtca v Podgorcih ter ureditev poslovno--ekonomske cone. Nekaj pa je tudi novih projektov: prenova atletske steze v Mestni grabi, izgradnja namakalnega sistema, energetska sanacija Kulturnega doma ... »Za leto 2021 smo predvideli tudi gradnjo vrtca v Miklavžu pri Ormožu, vendar letos občina ni pridobila sredstev na razpisu na ministrstvu za šolstvo. Razpis je bil sprva objavljen, nato zamrznjen, sedaj še vedno čakamo, da bo zopet objavljen. Se pa izgradnja zamika v leto 2022,« je navedel Mirko Šerod iz občinske uprave. Morda bodo gradili tudi dijaški dom Svetnik Simon Kolmanič je na seji neuspešno želel vložiti aman- Danijel Vrbnjak dma, da bi se v proračunu zagotovila sredstva za izdelavo dokumentacije za dijaški dom. Župan je zagotovil, da je denar že zagotovljen: »Sredstva za pripravo dokumentacije za dijaški dom so zagotovljena v višini 150.000 evrov. Če bodo na gimnaziji izrazili potrebo po dijaškem domu, bomo v ta projekt tudi šli,« je povedal Danijel Vrbnjak. Svoj amandma je predstavila tudi skupina GPS, predlog pa se je nanašal na domskega zdravnika v CSO Ormož. »Predlagamo, da v proračunu zagotovimo sredstva za domskega zdravnika, ki bi bil v celoti zaposlen v domu,« je dejal Simeon Marin. Vrbnjak je prizadevanja pozdravil, vendar je opozoril, da bo potre- Oteženo vlaganje amandmajev pri sejah na daljavo Tokratna spletna izvedba seje je v praksi pokazala na eno pomanjkljivost: oblikovanje amandmajev in zbiranje podpisov med samo sejo naj bi bila pravica svetnikov, a za zdaj neizvedljiva. Na težavo je kot prvi naletel Simon Kolmanič, kije županu poslal pripravljen amandma in ga neposredno vprašal, kako naj zbere podpise, kakšna so navodila. Danijel Vrbnjak amandmaja, ki seje nanašal na oblikovanje nove postavke za izgradnjo dijaškega doma, ni želel sprejeti, ker ga ni podpisala še četrtina svetnikov, torej štirje. Daje to nedopustno, je opozoril Danilo Kosi:»Poslovnik svetnikom omogoča, da lahko vlagajo in zbirajo podpise za amandma na sami seji, medtem pa, ko imamo sejo na daljavo, je nam svetnikom to onemogočeno. Vi kot občinska uprava pripravite načrt, kaj je moč narediti v takih primerih? In tukaj res želim, da preučite to možnost in nam svetnikom pravice ne jemljete!« Župan Danijel Vrbnjak je sicer ostal neomajen in je zatrdil, da amandma bi sprejeli, če bi bila pod besedilom zapisana štiri imena in bi svetniki na seji potrdili strinjanje z amandmajem. ben temeljit premislek, kako lahko občina financira zdravnika v podjetju, in da je pri tem vprašanju treba doseči konsenz z drugima dvema občinama ustanoviteljicama. Karmen Grnjak Destrnik • Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Prvi tovrstni petletni program Destrniški svetniki so sprejeli program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program požarne varnosti. Kot je povedal župan Franc Puk-šič, gre za prvi tak dokument, z njegovim sprejetjem pa se bo zagotovilo delovanje sistema zaščite in reševanja v občini. »S pomočjo tega dokumenta bomo lahko varno, strokovno in učinkovito spremljali razmere, posredovali na Pisma bralcev intervencijah, reševali in pomagali ter izvedli najnujnejše ukrepe za vzpostavitev razmer, ki jih sicer obvladujejo redne službe lokalne skupnosti.« V proračunu za letošnje leto je za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami rezerviranih nekaj manj kot 81.000 evrov. Občina Destrnik sicer ne izstopa po ogroženosti z naravnimi ali drugimi nesrečami. Po oceni domačih gasilcev ostaja požarna ogroženost na ravni dosedanje, s tem da se povečuje število požarov na objektih, kjer je zaradi novih gradbenih in pohištvenih materia- lov, ki ob gorenju tvorijo nevarne snovi in zelo visoke temperature, težje posredovati. V prihodnje pa pričakujejo več neurij s poplavami, vetrolome, toče, suše, pozebe ter žled, ki lahko povzročijo večjo materialno škodo SD Odprto pismo zaposlenih OŠ Hajdina s PE vrtec Najdihojca V zadnjem času je bil med aktualnimi novicami Štajerskega tednika tudi postopek imenovanja ravnatelja na OŠ Hajdina s PE vrtec Najdihojca in kot kolektiv ne moremo ostati ravnodušni do vsega napisanega. Skrbi nas, daje takšno dogajanje ob imenovanju ravnatelja v družbi, ki naj bi bila demokratična in naj bi sledila pozitivnim vrednotam, sploh mogoče. Razočarani, če ne že ogorčeni, smo nad dejstvom, da v nobenem članku, objavljenem v Štajerskem tedniku, nismo bili omenjeni mi, zaposleni, in naše mnenje. Pri postopku imenovanja ravnatelja naše mnenje prav tako šteje, ne samo mnenje nekaterih staršev in lokalne skupnosti. Pravilno in edino pošteno se nam zdi, da na tak način izrazimo svoje mnenje in to je, da smo strokovni delavci po predstavitvah vseh šestih prijavljenih kandidatov za mesto ravnatelja v večini podprli sedanjo ravnateljico. Pa ne zato, ker bi se „bali" sprememb; če kje, smo jih v našem poklicu več kot vajeni. Podpiramo jo zato, ker je strokovna, poštena, preudarna, pripravljena sprejemati kompromise, odgovorno in spoštljivo komunicira s sodelavci, učenci, starši, širšo skupnostjo in ima izkušnje z vodenjem zavoda. Našo podporo so naši predstavniki v svetu zavoda tudi udejanjili pri glasovanju, in to brez izvajanja kakršnihkoli pritiskov ali postavljanja zahtev. Prav tako nihče od nas skupaj z vodstvom ni v času trajanja postopka imenovanja pritiskal ali vplival na druge deležnike pri odločanju. Njihovo, četudi drugačno mnenje, smo sprejeli, ne sprejemamo pa politične igre, sprenevedanj in podtikanj neresnic ter postopkov, ki se odvijajo po glasovanju. Podpiramo odločitev ravnateljice in predsednice sveta zavoda, da v času trajanja postopka ne bosta dajali izjav za medije. Prepričani smo, da se v našem zavodu skupaj z vodstvom trudimo delati pošteno in kvalitetno, kar se odraža na rezultatih, ki jih dosegajo naši otroci, učenci in kasneje dijaki. Glede na dosedanje dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo smo pričakovali, da bo le-ta podprla glas kolektiva. Zavedamo se, da imajo starši pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu, vendar smo tudi strokovni delavci tisti, ki bi morali biti slišani. Čas je, da se sistem imenovanja ravnateljev spremeni do te mere, da bo o imenovanju odločala stroka in ne politika. Dragica Kosi in zaposleni OŠ Hajdina torek • 5. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 9 Kidričevo • Mesto prihodnosti Imeli bi avenijo in mestni trg V Kidričevem so javnosti predstavili strokovne podlage, na katerih bi lahko gradili prihodnjo urbanistično in arhitekturno zasnovo središča občine oziroma mesta Kidričevo. Župan Anton Leskovarje pojasnil, da gre za dolgoročno načrtovani razvoj, za obdobje naslednjih 50 let. Foto: Studio Perspektiva Maketni prikaz možne bodoče ureditve Kidričevega, pogled je z mesta železniške proge. Območje opuščenega kopališča med železniško progo in Kopališko cesto bi služilo poslovni dejavnosti, današnjo Kopališko ulico bi preuredili v avenijo, ob njej bi zgradili kulturni center in kapelo ter veliki mestni trg. Zemljišča med dvorcem Sternthal in nogometnim igriščem bi bila namenjena stanovanjski gradnji (na sliki levo), pri šoli pa bi lahko zraslo 16 blokov (na sliki zadaj desno). Projektno nalogo so izdelali v Studiu Perspektiva, ki ima sedež na Koroškem, pri njenem nastajanju sta sodelovali občina Kidričevo in mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). »Težnja po razvoju in sodobnem načinu življenja narekuje regeneracijo mesta in iskanje novih rešitev urbanega razvoja. Zato je občina Kidričevo pristopila k izdelavi strokovnih podlag, ki predstavljajo možnosti nadaljnjega razvoja mesta. Želja naročnika (občine) je, da bi z inovativnimi ukrepi zasnovali vizijo razvoja Kidričevega za prihodnost, ki bi omogočila visoko kakovost bivanja in ohranjala simbiozo z naravo. Hkrati bi z urbanističnim in arhitekturnim razvojem ustvarili ugodne pogoje za bivanje z upoštevanjem prepoznanih urbanistično arhitekturnih kvalitet mesta. S preureditvijo naselja bi radi povečali njegovo prostorsko privlačnost, širili pa bi ga lahko v vse smeri, razen proti vzhodu (preko Tovarniške ceste). Stanovanjski del naselja je smiselno širiti na sever in zahod (v bližini šole in na Talumovih zemljiščih proti nogometnemu igrišču). Območje okoli nekdanjega kopališča bi se uredilo za centralne in storitvene dejavnosti. Širitev naselja na sever in zahod bi konceptualno povezali s Fürstovo arhitekturno zasnovo,« so med drugim navedli pripravljavci strokovnih podlag in poudarili pomembnost lege Kidričevega, ki leži v razvojno izredno atraktivnem evropskem prostoru v območju dveh avtocestnih koridorjev. Oddaljenost naselja do avtoceste je tri kilometre, do večjih mestnih središč so razdalje naslednje: 25 km do Maribora, 95 do Gradca in Zagreba, 120 do Ljubljane, 280 do Dunaja, 370 do Salzburga, 490 do Beograda, 500 do Münchna ... In kaj bi lahko v Kidričevem na podlagi idej, ki so predstavljene v projektni nalogi, zraslo? Ob šoli bi nadaljevali gradnjo blokovskega naselja, na Talumovih zemljiščih, med dvorcem Sternthal in nogometnim igriščem, bi se nove ulice oblikovale v obliki kače (nadaljevanje Fürstove zasnove), območje bi bilo namenjeno stanovanjski gradnji. Kopališka cesta, ki povezuje dvorec in nakupovalni center Jager, bi se preoblikovala v mestno avenijo, območje ob njej (opuščeno kopališče) bi bilo namenjeno poslovni dejavnosti. Ob aleji bi vzpostavili mestno središče z osrednjim večnamenskim kulturnim objektom, kapelo in večjim mestnim trgom. MZ Foto: CG Območje okoli nekdanjega, danes povsem zapuščenega kopališča, naj bi uredili za centralne in storitvene dejavnosti. Spodnje Podravje • Direktor DEM o načrtih za naslednje desetletje Eden ključnih stebrov energetike Dravske elektrarne Maribor (DEM) letos zaznamujejo 70 let poslovanja. V okolju veljajo za ugledno podjetje, z verigo hidroelektrarn na Dravi so v nacionalnem merilu največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Z gradnjo dravskih kanalov in umetne akumulacije (jezera) seje pred štirimi desetletji pokrajina ob Dravi bistveno spremenila. Ptujsko jezero je postalo zaščitni znak vedute Ptuja, meni direktor DEM Andrej Tumpej, ki smo ga povabili k pogovoru. Ptujsko jezero je v promocijskem smislu ponos mesta in okolja, a po drugi strani pod površjem skriva velike količine sedimenta. Kakšna bo podoba Ptujskega jezera čez deset, dvajset let? »Ptujsko jezero s svojo velikostjo neposredno zaznamuje okolje, v katerem je. Na jezeru bomo nadaljevali z renaturizacijo in ozelenitvijo brežin, morda bo nastal še kakšen otok za gnezdenje ptic. Verjamem, da bo čez desetletje v jezeru manj sedimentov, navzven se verjetno ne bo bistveno spremenilo, le obrežje bo nekoliko bolj zeleno.« Kako se bo nadaljevalo odstranjevanje sedimenta? »Trenutno sedimente, ki jih izvlečemo iz jezera, odlagamo na brežine, saj jih v skladu z zakonodajo iz vodnega telesa ne smemo odstraniti. Sedimentacija akumulacijskih jezer je svetovni problem, ki se ga vsaka država loteva na svoj način. Naši severni in južni sosedje sedimente po reki premikajo s tako imenovanim izpiranjem, slovenska zakonodaja tega ne omogoča. Ker prostora na nabrežju ni v neomejeni količini, z državnimi organi iščemo možnosti, kje bi bilo mogoče izvlečene sedimente odlagati. Sodelavci raziskujejo opcijo, da bi sediment uporabili kot gradbeni material. Veliko sredstev vlagamo tako v odstranjevanje sedimenta kot v raziskave, intenzivno smo usmerjeni v iskanje rešitev za čas čez pet in več let. Verjamem, da bomo rešitve našli.« V kakšnem kontekstu je po vašem mnenju ob jezeru možno graditi načrte o turizmu in rekreacijskih dejavnostih? Kaj je realno, smiselno, dopustno? »V prvi vrsti ne smemo pozabiti, da je Ptujsko jezero hidroenergetski objekt, njegova osnovna funkcija je energetska. Seveda ga je okolje skozi desetletja 'posvojilo', poimenovali so ga celo Ptujsko morje, a zavedati se je treba, da je nujno upoštevati priporočila in navodila glede gibanja na nasipu. Če bo lokalna skupnost pristopila k projektom, namenjenih turizmu in rekreaciji, je to treba izvajati v dialogu z DEM, saj mora biti varnost vsakega, ki bi tovrstne objekte uporabljal, na prvem mestu. Osnovna dejavnost DEM je proizvodnja električne energije, s turizmom se ne bomo ukvarjali. V skladu z odnosom, ki ga vzdržujemo z vsemi lokalnimi skupnostmi, skozi katere teče reka Drava, pa lahko rečem, da bomo tudi tukaj stopili nasproti izvedljivim načrtom ter z znanjem in finančnimi sredstvi prispevali k realizaciji.« Ptujsko jezero namenu služi že štiri desetletja. Jasno je, da infrastrukturo najeda zob časa, obnovo jezu v Markovcih ste že začeli. Bo v prihodnje potrebna tudi celovitejša obnova brežin jezera? »Tako je, dobrih štirideset let je od takrat, ko je bilo jezero zgrajeno. Ne moremo reči, da ga najeda Direktor DEM Andrej Tumpej zob čas, preprosto nekateri njegovi deli potrebujejo preobleko. Podobno, kot se pri domači hiši po določenem času odločimo, da jo prenovimo. Obloga jezera je iz večplastnega asfalta in na nekaterih mestih so se začele pojavljati razpoke prve plasti - torej tiste, ki so najbolj izpostavljene nihanju nivoja vode. Področje, kjer so bile razpoke največje, čeprav še vedno nenevarne za karkoli dramatičnega, smo sanirali. Podobno bomo izvajali prihodnja leta, tako da bo energetski objekt služil namenu tudi v naslednjih desetletjih.« Od uničujočih poplav 2012 teče deveto leto, zelo blizu smo jubilejni, 10. obletnici, a so opozorila o nujnosti protipoplavnih ukrepov še vedno zelo glasna. Kakšno je vaše stališče o po eni strani nujnih posegih za zagotavljanje pro-tipoplavne varnosti in po drugi strani za ohranjanje narave? »Družba DEM letno plačuje skoraj sedem milijon evrov tako imenovanih vodnih povračil (ob tem Kam so usmerjeni načrti za prihodnost »Vsekakor v izrabo obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Na treh izbranih potencialnih lokacijah (Ojstrica, Paski Kozjak in Rogatec) bi skupno postavili 13 vetrnih agregatov - vetrnic. Na kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin načrtujemo postavitev sončne elektrarne moči 30 MWp, med razvojnimi projekti družbe so tudi hranilniki električne energije. Verjamemo v izgradnjo črpalne elektrarne Kozjak. Oziramo se za izrabo geotermalne energije; če bi imeli več parov vrtin, bi geotermalna elektrarna lahko nadomestila precej veliko hidroelektrarno.« »Leto 2020je bilo za vse nas nenavadno, nepričakovano. Razmeram smo se izjemno hitro prilagodili, sprejeli smo vse potrebne ukrepe, da so lahko sodelavci tekoče opravljali delo. Ves čas smo se zavedali, da ne smemo in ne moremo zatajiti, varna in zanesljiva proizvodnja električne energije je v teh časih še pomembnejša kot običajno. Ponosen sem na vseh 240 sodelavcev, s katerimi dnevno skrbimo za tekoče aktivnosti, jih nadgrajujemo, izboljšujemo in hkrati razmišljamo o prihodnosti.« pa še dobra dva milijona NUSZ in skoraj 14 milijonov dajatev za koncesije oziroma skupaj skoraj 23 milijonov evrov, kar je tretjina prihodkov), ki se stekajo v vodni sklad in ta sredstva bi morala biti namenjena urejanju struge reke Drave, ki je dolvodno od jezu Melje in dolvod-no od jezu Markovci v upravljanju države. Za prihodnost nas vseh je smotrno ravnanje z naravo nujno in verjamem, da imamo v sedanjem času na razpolago dovolj znanj in izkušenj, da spremembe in izboljšave izvedemo tako, da so primerne za ljudi in sprejemljive za naravo.« Kaj bodo pokazale številke o poslovanju za lansko leto? »Dosegli smo tretjo največjo proizvodnjo električne energije v zgodovini družbe (3.150 GWh). S pripravljenostjo hidroelektrarn, za katero ves čas skrbijo sodelavci, smo še enkrat več dokazali, da smo eden ključnih stebrov slovenske energetike. O končnih številkah prihodkov in poslovnem rezultatu bomo spregovorili v prihodnjih tednih, že sedaj lahko povem, da bodo rezultati dobri.« Mojca Zemljarič Značilna veduta mesta Ptuj s Ptujskim jezerom Foto: CG Foto: SD 10 Štajerski Na sceni torek • 5. januarja 2021 Ptuj • Obnova zahodnega stolpa Korak k celoviti obnovi Vse do leta 2019 so v zahodnem grajskem stolpu na ptujskem gradu gostovali radioamaterji. Trenutno je stolp sicer prazen, a mu želijo dati vsebino in namembnost. Da bo to možno, je bila nujno potrebna sanacija ostrešja, kije v teku. Investicija je vredna okrog 54.000 evrov. Foto: CG Dela so v teku, vredna so 54.000 evrov. »Zahodni stolp je trenutno brez funkcije, v njegovem pritličju so do lani gostovali radioamaterji. Pred novo namembnostjo in vsebinami je potrebna ustrezna sanacija. Strešina se sanira, poleg tega pa sta stenska konstrukcija in tla prvega nadstropja ponekod zaradi zamaka-nja močno poškodovana. Dotrajano je tudi kamnito baročno stopnišče, poškodovana je zasteklitev oken ipd.,« pravi Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Zaključek del bo odvisen od vremenskih razmer, a naj bi bila končana v nekaj tednih. Zbranih je bilo več ponudb, izbran je bil najcenejši prijavitelj, podjetje Jesihova družba, d. o. o. V letu 2021 v muzeju upajo še na sanacijo dela najbolj ogroženega grajskega obzidja, za katero je projekt že pripravljen. Kot pravi Lorenčič, pa je v planu tudi realizacija izjemno pomembnega projekta; arheološkega depoja odprtega tipa. Želja pa ostaja ureditev arheološkega muzeja v Žitnici na gradu. Dženana Kmetec Podlehnik • Za režijski obrat desetina proračuna Za bolje načrtovan pristop Nadzorniki Občine Podlehnik so konec lanskega leta dva meseca prečesavali delovanje občinskega režijskega obrata. Z ugotovljenim so zadovoljni, pogrešajo pa bolj načrten pristop k delu in planiranju investicij, je povedal predsednik Andrej Horvat. V Podlehniku zajeten znesek proračuna namenijo za delovanje režijskega obrata oziroma z njim povezane naloge. Lani je bilo na postavki režijski obrat kar 210.000 evrov, to je skoraj desetina proračuna. V ta znesek pa je zajeto letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, investicije v delovne stroje, zavarovanja, vzdrževanje kanalizacijskega sistema, urejanje pokopališč v Rodnem Vrhu in na Gorci, plače treh zaposlenih, za kar občina odšteje okrog 60.000 evrov ... »Glede na videno v okolju smo z delom režijskega obrata lahko zadovoljni, pokošene so brežine in jarki, urejeni sta pokopališči ter ceste. S tega vidika je delovanje učinkovito in dobro. Vendar pa pogrešamo več planskega pristopa k samemu delovanju, to pomeni planiranje investicij in načrta dela, še posebej ob višini denarja, ki ga namenjamo za to področje,« je dejal prvi med nadzorniki Andrej Horvat. Nadzorni odbor je občini predlagal še izdelavo normativov oziroma časovno ovrednotenje posameznega dela. Prepričani so, da bi s tem delo postalo še učinkovitejše, da bi se lažje načrtovalo, izboljšala pa bi se tudi kontrola. Predloge nazornega odbora je pozdravil župan Sebastian Toplak. »Že v proračunu za leto 2021 dodajamo podrobnejši opis nalog, prav tako oblikujemo normative dela, saj se strinjamo, da potrebujemo bolj sistematičen pristop.« Ob tem pa je izpostavil, da je Občina Podlehnik ena izmed redkih občin, ki zimsko vzdrževanje izvajajo v lastni režiji, torej z režijskim obratom in pogodbeniki. »Menim, da se proračunsko izplača, da smo prevzeli zimsko službo na lastna pleča, tudi kakovost je visoka. Se pa dogajajo tudi napake, tega ne zanikam, tako je bilo letos ob prvi poledici, ko je bil odziv prepozen, saj se preventivni posip ni izvedel pravočasno. Sicer pa ves čas spremljamo vremenske razmere.« Mojca Vtič Foto: Wikipedia.com Podravje • Kako daleč je projekt podeželske optike Rune Očitki nacionalnemu operaterju, da še vedno pobira smetano Mednarodni projekt Rune je plod zaveze Evropske unije, da bodo v skladu z enakimi možnostmi za vse s širokopasovnim omrežjem pokrita tudi območja z manj kot osmimi prebivalci na kvadratni kilometer. To pomeni, da bi optični internet dobila vsa razpršena naselja, zato je za Rune na podeželju vladalo veliko zanimanje. Občine so za sodelovanje v projektu tudi plačale in si obetale rezultate, vendar se aktivnosti niso odvijale v pričakovanem tempu, kot kaže, pa slabo voljo povzroča tudi kratek komunikacijski stik. Številni župani se namreč pritožujejo, da so brez informacij o tem, kaj se dogaja. Kako daleč je v resnici projekt, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Rune Enia Goranom Živcem. »Govorimo o približno dveh tretjinah slovenskega ozemlja, kjer še ni optike. Projekt Rune naslavlja večino teh gospodinjstev, razpršenih v več kot 160 občinah, a je nemogoče pričakovati, da je problem, ki se vleče že leta, mogoče rešiti naenkrat. Glavni razlog za slabo stanje je namreč v investicijski neaktivnosti nacionalnega operaterja, ki je desetletja dolgo skozi mesečno naročnino za bakreni telefonski priključek od uporabnikov pobiral nadomestilo za modernizacijo infrastrukture, ki pa je ni nato nikoli uresničil. Naloga projekta Rune seveda je rešitev tega problema, a žal ne gre tako hitro, kot bi si vsi želeli,« razlaga Živec. V preteklosti je država, natančneje Ministrstvo za javno upravo oziroma njegov Direktorat za informacijsko družbo, dala občinam navodila glede aktivnosti, ki jih morajo izvesti za pripravo na gradnjo ustrezne širokopasovne infrastrukture. Med drugim je bilo predvideno, da sprejmejo t. i. načrte razvoja širokopasovnih omrežij v posamezni občini. Priznavajo slabo komunikacijo »V sklopu priprave teh dokumentov, gre za tehnično zahtevne dokumente, s katerimi občine izkazujejo strateške usmeritve in potrebo po boljši infrastrukturi, so se občine obračale na različne izvajalce, in seveda to plačale. Eden od izvajalcev je bilo tudi podjetje Eurocon, ki je to dokumentacijo pomagalo pripraviti številnim občinam. Glede na njihove izkušnje in kontakte z občinami smo Euro-con kot podizvajalca izbrali tudi za pomoč pri komunikaciji z lokalnimi skupnostmi. Najbrž tu prihaja do občasnih nesporazumov, saj so občine v preteklosti Euroconu plačale za pripravo dokumentacije za pridobitev nepovratnih EU-sredstev, zdaj pa se taisto podjetje pojavlja kot podizvajalec projekta Rune. Zato nekateri župani pravijo, da so občine že nekaj plačale našemu podjetju Rune, čeprav to nikakor ne drži.« Živec pa sprejema kritiko glede slabe komunikacije. »Zavedam se, da je ta zaradi obsega projekta včasih pomanjkljiva in nezadostno razumljena. A vzrok zanjo niso kakšni skriti nameni, ampak zgolj varčevanje. Naš cilj je bil čim cenejša gradnja omrežij za slovensko podeželje, zato za komunikacijo nismo angažirali dragih masovnih medijev, z našo majhno projektno ekipo, ki šteje samo 20 ljudi, pa se lahko neposredni komunikaciji bolj posvetimo na območjih, kjer gradnja že poteka.« Direktor podjetja Rune Enia Goran Živec Komu bodo zanimivi ostanki? Da je nekoliko napačno pričakovanje, da se bo v okviru projekta zgradilo priključke na vseh »ostankih«, ki za Telekom niso dovolj zanimivi, dodaja. »Zdaj se dogaja, da določena naselja ali dele naselij, ki so sicer predvidena za gradnjo s strani Rune, Telekom Slovenije ur-gentno priklaplja na optični priključek, vendar to žal počne le v gosteje naseljenih delih. S tem sicer pokrije del območja, a le tistega, ki je zanj ekonomsko upravičeno, nepokrite pa pusti bolj oddaljene zaselke in manjše vasi. Posledica takega početja pa je, da je potem nepokriti preostanek nemogoče zgraditi kot samostojno omrežje. To se nam dogaja marsikje, zlasti na Kočevskem ter v okolici Črnomlja in Novega mesta. S pokrivanjem samo gosteje poseljenih delov podeželja Telekom torej pobere smetano, gre za tako imenovani 'cherry picking', bele lise pa postajajo ekonomsko nezanimive za druge vlagatelje.« Izgradnjo priključkov za bele lise sicer sofinancira Evropska unija preko razpisov za gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij (OŠO), vendar se, tako pravi Živec, z javnimi sredstvi krije do največ 1.200 evrov na priključek. »Zraven je še pogoj, da subvencija znaša manj kot 50 odstotkov skupnega stroška. Ob tem je treba vedeti, da lahko stroški gradnje za nekatere bele lise dosežejo tudi več deset tisoč za en sam priključek, kar pomeni, da je gradnja v takih primerih kljub javni subvenciji neekonomična, saj vseh stroškov ni mogoče povrniti niti v zelo dolgem obdobju. Prav zato je v OŠO-razpisih zahtevano pokriva- nje vsaj 80 odstotkov razpisanih naslovov, ne pa nujno vseh.« S konceptom izgradnje odprtega omrežja naj bi sicer sledili ciljem digitalne agende za Evropo 2020 in omogočili tudi liberalizacijo tržišča storitev na področju elektronskih telekomunikacij. Končni uporabnik naj bi imel možnost proste izbire ponudnika storitev, ki je glede na ceno in kakovost storitev zanj najugodnejši, saj bo upravitelj omrežja vsem operaterjem zagotavljal enakovreden dostop in najem omrežja pod enakimi pogoji, podobno kot to počne državni Telekom. V Sloveniji je brez optične infrastrukture še vedno približno tretjina gospodinjstev. Senka Dreu Šest vozlišč v Podravju Za zagotavljanje optičnih signalov bo Podravje v okviru projekta Rune pokrivalo šest vozlišč. »Vozlišče, ki stoji v Jareninskem Dolu v občini Pesnica in bo zagotavljalo optične signale uporabnikom v osmih okoliških občinah: Duplek, Kungota, Lenart, Maribor, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, je že aktivno; na 10-gigabitno simetrično dostopovno omrežje smo tudi že priključili prve rezidenčne uporabnike. Gradnja omrežja na območju omenjenih občin pa se nadaljuje. Kar se gradnje omrežja v občinah Kidričevo, Majšperk, Makole, Podčetrtek, Podlehnik, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Videm in Žetale tiče, smo že sklenili pogodbo z izvajalcem del in ga vpeljali v delo. Sicer gradnja po Sloveniji trenutno poteka še v občinah Litija in Moravče, na širšem območju Novega mesta ter v Goriških brdih in Ivančni Gorici, dela pa se bodo v kratkem začela tudi na območju občine Brežice in okoliških občin,« sklene Živec. Foto: ruralnetwork.eu S projektom Rune bo razpršeno podeželje pokrito s širokopasovnim odprtim omrežjem, a gradnja, pravijo v podjetju, ne gre tako hitro, kot bi si vsi želeli. Na fotografiji je eno od vozlišč v Sloveniji. torek • 5. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Juršinci • V zbiranje odpadkov vključeni vsi Več kot 400 ton odpadkov Kot prejšnja leta so Juršinčani tudi lani zbrali največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer v obdobju od januarja do konca septembra za dobrih 138,5 tone. Po teži zbranih odpadkov sledijo tisti, ki so jih občani 13 naselij v občini Juršinci odpeljali v Zbirni center Gajke, saj jih je bilo za skoraj 101 tono. V javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki jo v Juršincih izvaja Komunala Ptuj, je vključenih vseh 684 gospodinjstev v občini, ki šteje 2.371 prebivalcev. Veliko, skoraj 68 ton, so Juršinčani zbrali mešane, večinoma plastične embalaže, kot je razvidno iz tabele, pa je s slabimi 45 tonami kmalu za njo odpadni papir. Zanimivo, da so v Juršincih, kljub temu da gre za pretežno kmetijsko občino, zbrali več kot 25 ton bioloških odpadkov, ki jih podeželska gospodinjstva običajno odlagajo na domači kompost. Komunala Ptuj je v akcijah odvoza zbrala tudi dobrih 17 ton kosovnih in 300 kilogramov nevarnih odpadkov. Ker so za lani znane količine zbranih odpadkov za prvih devet mesecev leta, jih še ne moremo natančno primerjati s predlanskimi številkami, ko se je v Juršincih skupaj nabralo 560 ton vseh odpadkov, vendar kaže, da jih bilo lani nekaj manj. Medtem ko so Juršinčani 2019 »ustvarili« 236 ton odpadkov na prebivalca, so jih letos do konca septembra dobrih 182 ton. SD Zbranih komunalni odpadki v Juršincih (1. 1.-30. 9. 2020) Vrsta odpadka Zbrana količina (kg) Mešani komunalni odpadki 138.560 Biološki odpadki 25.634 Papir in papirna embalaža 45.760 Mešana embalaža 67.760 Steklena embalaža 36.126 Kosovni odpadki - akcija 17.620 Nevarni odpadki - akcija 303 Ločeno zbrani odpadki v ZC Gajke 100.869 Skupaj 432.632 Vir: Komunala Ptuj Ptuj • Krajevna organizacija RK Grajena ima novo vodstvo Vedno več ljudi potrebuje pomoč, materialno in tudi duhovno Od jeseni lani ima Krajevna organizacija (KO) RK Grajena novo vodstvo oz. novi odbor. Vodenje je prevzela Marica Kolarič, kije pred tem že vrsto let delala v ptujski Civilni zaščiti. Marica je ženska, kiji ni vseeno za ljudi, za njihove potrebe in želje. Čut za humanost, za pomoč starejšim, je pri njej prirojen, saj odkar pomni, pomaga ljudem tako ali drugače. Že pred leti je samoiniciativno začela na domu obiskovati starejše ljudi na območju Ptuja in okolice, ki so potrebovali pogovor, kakšno manjšo uslugo, kot nakup živil ali prevoz do pokopališča. V času prvega vala koronavirusa se je ta njena skrb oz. aktivnost le še povečala, saj so jo ljudje vedno bolj potrebovali. To njeno predanost in občutek za delo z ljudmi so opazili tudi v Območnem združenju RK Ptuj, kjer so želeli, da bi se delo KO RK Grajena po smrti prejšnje predsednice nadaljevalo. Po temeljitem premisleku in pogovoru s članicami oz. člani dramske skupine Grajena, kjer deluje 25 let, ker je želela njihovo pomoč oz. podporo, se je odločila, da bo izziv sprejela. Tudi obiski na terenu so jo prepričali, da v teh časih ljudje še kako potrebujejo pomoč, pa ne samo v obliki pogovorov, tudi konkretno, s pre-hranskimi paketi. Zato pa je nujno potrebna tudi učinkovita krajevna organizacija, ob krovni, Območnem združenju RK Ptuj. Tako so že 2. oktobra s pomočjo gasilcev članice KO RK Grajena Foto: Črtomir Goznik Marica Kolarič, nova predsednica KO RK Grajena: „Ko pomagamo, bogatimo tudi samega sebe." razdelile prve prehranske pakete, konec novembra je sledila nova delitev teh paketov pomoči potrebnim. Nova predsednica pa je želela narediti še več zanje, zato se je lotila zbiranja donatorskih sredstev. Hvaležna je vsem, ki so pomagali z denarjem in tudi sicer, da so decembrskim dobrodelnim paketom (donatorsko so pridobile tudi 60 kg medu) lahko dodale še nekaj, kar je prišlo prav v prazničnih dneh, od kave in čaja do citru-sov. Dvajset družin pa so razveselile tudi s po dvema čokoladama. Z donacijo je pomagala tudi MO Ptuj, prav tako Območno združenje RK Ptuj. Tako so lahko v prazničnih dneh na območju ČS Grajena razdelili 80 paketov. KO RK Grajena je svoje korenine pognala že daljnega leta 1956. Od vsega začetka so v njej delovali srčni in humani ljudje, vedno pa so se tudi trudili pomlajevati svoje vrste z mladimi. Za uspešno delo KO RK Grajena so zaslužni številni. Novi odbor KO RK Grajena se trudi, da bi lahko pomagal vsem, ki so pomoči potrebni. Podobno kot v drugih okoljih je tudi na tem območju vse več ljudi, ki jim je treba pomagati. „Presenečena sem, nisem predvidevala, da toliko ljudi potrebuje pomoč, ob materialni tudi duhovno," je povedala Marica Kolarič, ki si skupaj z ostalimi članicami odbora oz. celotne KO RK Grajena prizadeva, da bi ponovno povezale tudi krvodajalce. Čim prej pa si želijo usposobiti tudi prostor za svoje delovanje v Domu krajanov Grajena. MG Majšperk • Pod Donačko goro se rojeva nova zgodba »Preprosto sva zavihala rokave in se obnove lotila sama« Pristnost, avtentičnost, avtohtonost, edinstvenost, to so štirje razlogi, ki so prepričali Ljubljančanko in zapriseženo pohodnico Jasno Dolamič Gričar in seveda njenega partnerja k nakupu domačije v Stopercah. Ne, v tem haloškem koncu nimata sorodstvenih vezi. »Bila je ljubezen na prvi pogled, ki še traja in se poglablja,« je dejala. Kot omenjeno sta zakonca Do-lamič Gričar iz prestolnice strastna pohodnika, in ko sta izvedela, da se v senci Donačke gore prodaja domačija, sta si jo prišla pogledat. In ta ju je prevzela. »Domačija sama pripoveduje zgodbo, je nekakšen preplet zgodovinskih dejstev, kulturne dediščine in tudi zgodb ljudi, ki so tam živeli, delali in pustili svoj pečat.« Hiša sama še ne šteje toliko let, saj je bila zgrajena leta 1960, stoji pa na mogočnih in trdnih temeljih, ki so prestali že marsikaj. Klet se namreč ponaša z letnico 1834. »Zakaj tako različni datumi, tega ne vemo,« je dodala. Sicer pa domačija obsega hišo, gospodarsko poslopje in kovačijo ter je potrebna celovite prenove. Dela sta se zakonca že lotila. »Preprosto sva zavihala rokave in se lotila obnove sama, lastnoročno, poskušava s čim manj denarnih sredstev narediti čim več. Že za nakup nepremičnine sva namreč vzela kredit, tako da lastnih sredstev za obnovo nimava. Se pa trudiva po najboljših močeh, da bi domačija, vsaj v določenih segmentih, čim prej zaživela. Kar pa je težko, vedno nama zmanjka časa, treba je namreč kaj zaslužiti tudi za vsakdanje potrebe,« je priznala Dolamič Gričarjeva, ob tem pa pohvalila prejšnje lastnice in sosede, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. mm&Z Foto: Jasna Dolamič Gričar Nova lastnika nameravata domačijo obnoviti in vrata odpreti domačim in tujim turistom, šolam in vrtcem, poho-dnikom in ljubiteljem narave ... tri «V Strastna pohodnika iz Ljubljane sta se odločila za nakup domačije v Stopercah. Foto: Jasna Dolamič Gričar Cilj: ohranjanje kulturne I |*V v» • • dediščine in razvoj turizma Zakonca sta do sedaj za bivanje usposobila prostor, ki so ga nekdanji lastniki uporabljali kot kuhinjo in letno jedilnico, na začetku pa sta spala kar na tleh. »Želela sva na najini domačiji preživeti čim več časa. Pomembno je namreč živeti in dihati na določenem prostoru ter pozorno opazovati, kaj se z njim do- gaja in kako se spreminja skupaj z letnimi časi, v različnih vremenskih razmerah ... Šele takrat je mogoče postaviti celosten sistem načrtovanja, namenjen ohranitvi narave ter kulturne krajine.« In kakšne imata načrte z domačijo pod to haloško goro? »Ohranjanje kulturne dediščine, obujanje običajev in razvoj turizma pod Donačko goro.« Vsebine iz teh področij pa naj bi bile namenjene domačim in tujim turistom, šolam in vrtcem, pohodnikom in ljubiteljem narave . V Stoperce sta se zakonca iz Ljubljane deloma že preselila. »Za zdaj le toliko, kolikor dopušča služba, ko bo korona kriza mimo, pa si želiva prenesti dejavnosti in se preseliti za stalno,« je še zaupala relacijska družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok, mednarodno certificirana trenerka joge za otroke in družinske joge ter poporodna doula Jasna Dola-mič Gričar, ki je pred kratkim uspešno opravila še tečaj kmetijstva. Mojca Vtič 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Slovenija • Znane novosti na maturi 2021 »Ogromen stres, če ne veš, kaj te čaka« Dijaki zaključnih letnikov so že v začetku decembra pozvali pristojne na šolskem ministrstvu in državnem izpitnem centru, da čim prej podajo rešitve in vsebinske smernice mature 2021. »Želimo si pravočasnih informacij. Matura je velik stres; če ne veš, kaj te čaka in kdaj, je stres še večji,« so poudarili. Pred božičnimi prazniki so odgovorni pripravili paketa prilagoditev poklicne in splošne mature 2021. V Dijaški organizaciji Slovenije pravijo, da so bili njihovi predlogi v veliki meri upoštevani. Obe komisiji sta spoznali, da učinkovitost pedagoškega procesa na daljavo ne dosega pouka v šolah, da se razlike med bolj in manj učno uspešnimi še večajo. V Dijaški organizaciji Slovenije pa še dodajajo, da so dijaki v procesu izobraževanja na daljavo preobremenjeni in da cele dneve preždijo pred računalniškimi zasloni ter izgubljajo motivacijo za delo. Pravijo tudi, da izobraževanje na daljavo ne povzroča le vrzeli v znanju sedanji generaciji maturantov, temveč tudi drugim generacijam. »Vsi pa se strinjamo, da matura mora biti,« so še dodali. Uveden 10-odstotni bonus Novost, ki velja za obe maturi, je t. i. splošni bonus. Osnovna ideja je, da pri vrednotenju nalog vsak kandidat za vsako nerešeno ali nepopolno rešeno nalogo dobi 10 odstotkov možnih točk.Primerjalno gledano z dosedanjim načinom vrednotenja to pomeni, da bo npr. tisti, ki ne bo rešil nobene naloge, od 80 možnih točk dobil osem dodatnih točk, tisti, ki bo rešil vse naloge in bo imel tako 80 točk, pa ne bo dobil nobene dodatne točke. »S tem bodo vsi, razen tistih, ki naloge rešijo 100-odstotno, pridobili nekaj, nekaj več tisti s šibkejšim znanjem,« je povedal Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra. Bodo pa glede na opravljene simulacije s takšnim načinom pridobili tudi tisti z boljšim znanjem, je dodal. Foto: Črtomir Goznik Manj snovi, večja predvidljivost tem Na poklicni maturi gredo prilagoditve pri ustnih izpitih tudi v smeri zmanjšanja vsebin ocenjevanja znanja za 15 odstotkov, prav tako se bo za toliko zmanjšalo število izpitnih lističev. Tudi na splošni maturi na ustnem delu je predvideno krčenje vsebin in povečanje predvidljivosti vprašanj, o čemer morajo profesorji do konca februarja obvestiti maturantke in maturante. Prilagojen bo tudi četrti predmet, pri katerem maturantje na poklicni maturi izkažejo znanje storitve ali izdelajo izdelek. »Prilagoditve so zelo odvisne od položaja,« je povedal predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular. Med drugim bo lahko državna komisija prilagodila število vaj ali pripravo dokumentacije. Poklicno maturo 2021 bo opravljalo predvidoma 9.093 dijakov, splošno maturo pa 6.927. To je 545 več kot v lanskem šolskem letu. Za razliko od lani pa bo po besedah šolske ministrice Simone Kustec letos izvedeno tudi nacionalno preverjanje znanje. Mojca Vtič V pol leta ministrstvo ' brez ene same ustrezne rešitve Na problematiko dostopnosti do spleta in s tem učnih vsebin je v začetku decembra na posvetu o izvedbi letošnje mature m opozoril predstavnik dijakov gorenjske in koroške regije Jan Pipp. »Javno šolstvo naj bi temeljilo na enakosti - tukaj smo padli na celi črti. Vrstnik, ki živi v odročnejšem kraju, nima dostopa do spleta, saj nima niti mobilnega signala. Kako so temu dijaku omogočeni enaki pogoji? In v regiji je več posameznikov s podobnimi težavi, ob tem pa ima skoraj 900 gospodinjstev v regiji težave s slabo internetno povezavo, ki ne omogoča dela na daljavo. V preteklega pol leta niste izpeljali niti ene ustrezne rešitve za enakopravnost vseh dijakov in dostop do učnih vsebin za vse dijake. Učna snov bi lahko bila ■ posneta na USB-ključke, predvajana po televiziji...« Ptuj • Razstava o Ivanu Bajdetu Med hvalo in pozabo Slovenski glasbeni izumitelj zaslužen za osmo čudo sveta Tik pred koncem lanskega leta so v Salonu umetnosti na Ptuju postavili razstavo Med hvalo in pozabo Ivan Bajde (1855-1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi. Ker si trenutno razstave še ne moremo ogledati v živo, se lahko zainteresirani z njeno vsebino seznanijo v e-publikaciji. V PMPO, kjer hranijo največjo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem in skrbijo za to, da dediščina domačega glasbilarstva ne bi utonila v pozabo, si želijo, da bi razstava lahko že v kratkem muzejske obiskovalce nagovorila v živo. Avtorica razstave in besedila publikacije je kustodinja Tatjana Štefanič. V letu 2020 je minilo 100 let od smrti tega spregledanega slovenskega izumitelja, ki sta ga glasba in izumiteljstvo pritegnila že v zgodnjem otroštvu. „Njegova strast je bilo izumiteljstvo različnih, s pomočjo zapletene mehanike delujočih glasbenih instrumentov. Danes je sicer nemogoče ugotoviti, koliko novih oz. izboljšanih tipov posameznih glasbil je izdelal. Do šestdesetih oz. najverjetneje tudi še do osemdesetih let 20. stoletja, ko sta o nekaterih izumih pisala Janez Meses-nel in Ivan Gerersdorfer, se je pri Bajdetovih doma ohranila sled za tremi: klavircitrami, klavirharfo in klavirjem na lok, po katerem je bil tudi najbolj znan in ki je proizvajal zvok godal, zato so ga včasih imenovali tudi godalni klavir. Bistvo tega klavirja je bilo, da je imel dve klaviaturi. Glasbenik je igral po klavirskih tipkah, inštrument pa je proizvajal zvok godal. Sicer pa je izdelal še veliko drugih ne povsem običajnih glasbil. Bil pa je tudi avtor nekaterih tehničnih izumov, tudi izboljšanega sistema avtomatskih železniških zapornic. S svojimi glasbenimi izumi je sodeloval na različnih sejmih in razstavah," je povedala avtorica razstave Tatjana Štefanič. Patent za Bajdetov najpomembnejši izum, klavir na lok, je leta 1907 odkupil Ludwig Hupfeld, ravnatelj ene izmed največjih manufaktur glasbenih avtomatov na svetu, ki ga je zanimal predvsem Bajdetov sistem krožnega, žimas-tega loka. V letu 1908 sta Ivan Bajde in Ludwig Hupfeld podala zahtevo za zaščito klavirja na lok tudi v ZDA, kjer je patentna zaščita začela veljati novembra leta 1909. Ino-vativne sestavne dele Bajdetovega Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti so postavili razstavo v spomin na spregledanega slovenskega glasbenega izumitelja Ivana Bajdeta, ki je umrl pred 100 leti. izuma so v leipziški tovarni glasbil uporabili pri snovanju t. i. Phono-lizst-Violine, glasbenega avtomata, s katerim so dosegli svetovni sloves oz. je postal najbolj prodajani violinski avtomat vseh časov, ki je bil tako popularen, da so ga imenovali tudi osmo čudo sveta. Pri tem je pomembno poudariti, da je bilo za razvoj tega violinskega avtomata zaslužnih vsaj pet strokovnjakov: Ivan (Johan) Bajde, Gustav Karl Hennig, Ernst Alford, Robert Frömsdorf in Ludwig Hupfeld. Ivan Bajde se je s svojimi deli vpisal v zgodovino slovenskega in svetovnega izumiteljstva, četudi danes ne moremo ne videti ne slišati nobenega izmed njegovih samostojnih izumov. Sto let po njegovi smrti lahko rečemo, da za njim ni ostalo tako rekoč nič. Janez Mesesnel je leta 1965 v članku v Delu opozoril na to, da je nujno, da vsaj kateri od njegovih izumov pride v katerega od slovenskih muzejev. To se do danes žal še ni zgodilo. „Samo upamo lahko, da se bo v prihodnosti morda le našel kateri od njegovih izumov. To si Ivan Baj-de vsekakor zasluži. Nekaj upanja naj bi sicer obstajalo za klavir na lok, saj naj bi enega prodal tudi v Belgijo, a gre bolj za iskanje igle v senu. Različni razkropljeni zapisi o njegovih nenavadnih glasbilih namreč dovolj zgovorno pričajo o še enem iznajditelju slovenskega porekla, ki je imel mnogo idej in vizij, a je žal živel v času, ki na prostoru današnje domovine temu še zdaleč ni bil ne naklonjen ne dorasel," pa je še posebej poudarila kusto-dinja Tatjana Štefanič. Z razstavo med hvalo in pozabo v spomin glasbenemu izumitelju bodo letos predvidoma gostovali tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani, saj se je Bajde v začetku 20. stoletja iz Zgornjega Hotiča pri Litiji preselil v Ljubljano. S to razstavo želijo ptujski muzealci tudi izpostaviti, da morajo biti muzeji aktivni v zbiranju predmetov naših pomembnih mož, da bodo lahko njihova dela občudovali tudi zanamci. MG Bajdetov izum je bil prodan tujcu, ker doma za njegovo iznajdbo ni bilo ne posluha ne denarja, četudi v tistih časih ni bil več neznano ime, je izpostavila kustodinja Tatjana Štefanič. O njem so pisali celo francoski in ameriški časopisi. Prva znana omemba katerega od Bajdetovih izumov je iz aprila leta 1889. Ivan Bajde je svoje glasbene izume predstavljal tudi z izvajanjem različnih skladb. Pridružila pa sta se mu tudi sinova Ludvik in Rudolf, ki sta bila tako dobro glasbeno podkovana in izobražena, da je bilo občinstvo izjemno navdušeno. Ptuj • Prireditev ob zaključku leta 2020 Z optimizmom in sodelovanjem bomo zmogli Učenci in učenke OŠ Ljudski vrt in podružnice Grajena so tako kot mnogi njihovi sovrstniki iz drugih osnovnih šol prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter ob božično-novoletnih praznikih lani preselili na splet. Na največji ptujski osnovni šoli so sklenili, da bodo tudi l eto 2020 zaključili s prireditvijo. Učenci so se odzvali z video prispevki, s katerimi so gledalce pospremili skozi lepote naše domovine in z glasbenimi, recitacijskimi in drugimi vložki poskrbeli za dobro počutje v domovih. Razmišljali so o domovini, ki za osnovnošolce pomeni dom in družino, o lepotah naše države, ki kljub majhnosti zaobjame morje, gore, planote, ravnice, o dosežkih športnikov, kulturnikov in številnih drugih, ki prestavljajo mejnike na najrazličnejših področjih, seveda 2rnes ^ PRIREDITEV OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Ptuj, 2020 ► ^j) I •»« Foto: Mojca Vtič Zaključno prireditev so učenci OŠ Ljudski vrt in podružnice Grajena konec lanskega leta izvedli ,na daljavo'. pa niso pozabili niti na domače mesto Ptuj. Učence, starše in druge je nagovorila tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je spomnila na enotnost na plebiscitu pred 30 leti, na stiske in strahove zaradi epidemije v preteklem letu ter nagovor zaključila: »Živimo v razmerah, ki jih nismo sami izbrali, zato se skupaj potrudimo, da se iz tega naučimo čim več. Z medsebojnim sodelovanjem, pomočjo, dobro voljo in optimizmom, bomo tudi tokrat skupaj zmagali.« MV ir Futsal Matej Gajser: »Če nam uspe dvigniti formo, potem bomo konkurenčni vsem« Stran 14 Humanitarnost Športniki stopili skupaj Stran 14 AXAJfVUMlj ..... JL '¡JfU Nogomet K šumarjem prihaja nekdanji knap Stran 14 Šport v letu 2020 Pregled najpomembnejših športnih dosežkov leta 2020 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Že na začetku »tržnice« nekaj zanimivih prestopov Nogometna tržnica je bila že pred prazniki zelo aktivna, slovenski prvoligaši so neposredno po zaključku jesenskega dela sezone 2020/21 povlekli nekaj zanimivih potez. Matjašič po poti Vrbanca Med tistimi, ki so med prvimi začeli priprave na drugi del sezone, so tudi nogometaši Aluminija, ki so imeli napovedan začetek 4. januarja. Moštvo so že pred novim letom precej prevetrili, saj so ekipo že pred zadnjim krogom zapustili Mihael Klepač, Marko Maletic' in Filip Kukuličic, nato pa je hitro podobno storil še Jure Matjašič, ki se seli v Celje. To bo po Dravi, Zavrču, Domžalah, Sacramentu in Aluminiju njegov šesti klub v karieri, pri državnih prvakih bo znova združil moči z Vrbancem. 28-letni vezist je bil ob Mariu Lucasu Horvatu najbolj izkušen igralec moštva iz Kidričevega, ki Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič je tako ob poškodbi omenjenega ostalo tako rekoč s samimi mladimi močmi. Primat najbolj izkušenih tako prevzemajo Aljaž Krefl (letnik 1994), Alen Krajnc in Nemanja Jakšic (oba 1995)! Matjašič je v Kidričevo prišel na začetku leta 2019, do odhoda v Celje pa je v rdeče-belem dresu šumarjev odigral 65 prvenstvenih in osem pokalnih tekem. V vsaki izmed sezon 2018/19, 2019/20 in 2020/21 je dosegel po dva gola, k temu je dodal še nekaj več asistenc. Zimski »remont« pri Celjanih Celjani so izmed vseh prvoliga-šev najbolj udarno začeli zimski »remont« moštva. Trener Dušan Kosič s pomočniki je že zapustil aktualne državne prvake, na njegovo mesto so lastniki postavili Čeha Ji-rija Jarošika. Kosiču so se pri odhodih pridružili tudi Roman Bezjak in Nino Pungaršek. Lanskoletnim uspehom se bodo poskušali približati z nekaterimi novinci, med katerimi poleg Matjašiča najdemo še dva zanimiva mlajša napadalca: 21-letnega Esterja Soklerja (doslej Brežice, Krško) in nekdanjega upa Maribora Anela Hajrica (Maribor, Zarica, Kalcer), ki je nazadnje igral za sarajevski Železničar. Odmeva tudi prestop Mitje Vi-lerja iz Maribora v Koper. Odlični Jure Matjašič: »Verjamem, da bomo spomladi kandidirali za evropska tekmovanja« »Ob odhodu se želim zahvaliti predsedniku Marku Drobniču, razhod je bil zelo korekten. Ti dve leti v dresu Aluminija sta bili zame vsekakor dobri, čeprav nam ni uspel tisti 'korak več', to pa je uvrstitev v evropska tekmovanja. Vseeno sem vesel, da sem bil del najuspešnejšega obdobja v zgodovini Aluminija,« je dejal Matjašič. Jure se je šumarjem pridružil januarja 2018, po vrnitvi iz Amerike: »Imeli smo odlično ekipo, ki se je gradila že kakšno leto prej. V sezoni 2018/19 smo igrali pod vodstvom zelo študioznega trenerja Oli-verja Bogatinova, po odhodu nekaterih igralcev pa smo v drugem delu sezone nekoliko padli v rezultatih in osvojili 6. mesto. Naslednjo sezono smo z novo energijo začeli pod vodstvom Slobodana Gruborja in odlično odigrali jesenski del, kar je bilo povsem naravno, saj smo bili zelo uigrani. Iz dobre ekipe je izstopilo nekaj posameznikov, ki so odšli v druge sredine, kar je za Aluminij normalen proces. Končno 5. mesto je bilo tako odraz nekaterih odhodov. Z Oskarjem Drobnetom sem delal kratek čas, videlo pa se je, da je zelo delaven.« Novo sredino si je našel v Celju: »Moram povedati, da sem se dogovarjal s Kidričani za podaljšanje, potem pa se je vse skupaj zgodilo zelo hitro: 25. ali 26. 12. so me poklicali iz Celja, naslednji dan pa smo že sedeli za skupno mizo in se dogovorili za 1,5-letno sodelovanje. Celje ima ambiciozno ekipo, ki se po izpadu iz evropskih tekmovanj in odhodu Lotriča in Vizingerja ni najbolje znašla v domačem prvenstvu. Nekaj podobnega se nam je dogajalo pri Domžalah, kjer smo odlično odigrali nekatere evropske tekme, nato pa izgubili dva igralca in se znašli v težavah. Verjamem, da se bo krivulja uvrstitve Celja spomladi dvignila in da bomo znova kandidati za nastope v evropskih tekmovanjih. To so tudi moje želje od prestopu, nedvomno pa bo tudi prilagajanje na novo sredino z Maticem (Vrbancem, op. a.) in Matjažem (Rozmanom, op. a.) lažje,« je dejal Matjašič, ki še vedno ohranja ambicijo po igranju v tujini. Oblak najboljši nogometaš leta 2020 po izboru Ekipe SN Športni dnevnik Ekipa SN je v sodelovanju z novinarji ostalih slovenskih medijev trinajstič izbral najboljšega nogometaša leta. V letu 2020 je to postal Jan Oblak, slovenski reprezentančni vratar in član madridskega Atletica. Za peti naziv najboljšega v državi je v letu 2020 Škofleločan prehitel lanskega zmagovalca Josipa Il-ičica (Atalanta), Samirja Handanovica (Inter), Kevi-na Kampla (Leipzig) in Miho Blažiča (Ferencvaros). Naziv najboljšega mladega nogometaša minulega leta je pripadel Aljoši Matku (Bravo in Maribor), ki je nasledil dvakratnega zaporednega zmagovalca Jako Bijola. V glasovanju je Matko prehitel Žana Zaletela (Celje), Žana Medveda (Slovan Bratislava), Luko Kerina (Celje) in Tomija Horvata (Mura). Najboljši trener je postal Dušan Kosic, ki je s Celjem osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 2019/20. Zdaj že nekdanji trener grofov je ugnal selektorja slovenske izbrane vrste Matjaža Keka, Simona Rožmana (Rijeka), Anteja Šimundžo (Mura) in Dejana Grabica (Bravo). Naj nogometaš v Prvi ligi Telekom Slovenije je postal Mitja Lotrič (Celje in Würzburger Kickers). Drugo mesto je osvojil Ante Vukušic (Olimpija), tretje Dario Vizinger (Celje in Wolfsberger), sledila pa sta še Nino Kouter (Mura) in Rok Kronaveter (Maribor). sta Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so se na vrh jesenskega dela sezone zavihteli z osmimi zmagami med 10. in 18. krogom (en poraz), Aluminij je proti začelju potisnila serija slabih rezultatov med 9. do 16. krogom, ko so ob petih porazih vpisali le po eno zmago in remi. bočni branilec je na Štajerskem preživel zadnjih deset sezon, v katerih je bil eden izmed tvorcev največjih uspehov moštva, vključno z uvrstitvami v Ligo prvakov in Ligo Evropa. Po poti številnih nekdanjih igralcev vijoličastih - Rajčeviča, Vršiča, Mulahusejnoviča, Dodleka in Palčiča - bo kariero nadaljeval pri Kopru. Kaj je ekipe razvrstilo na mesta, ki jih zasedajo ob premoru? Maribor (38 točk) je vrh lestvice konkretno zasedel šele po 11. krogu, vodstva pa do konca ni več izpustil iz rok. Pri tem je vijoličastim uspela odlična serija med 10. in 18. krogom, ko so ob osmih zmagah vpisali le en poraz (Olimpija). Daleč najučinkovitejše moštvo lige je v povprečju dosegalo natančno dva zadetka na tekmo (prejemalo pa tudi povprečno več kot gol na tekmo). Postavitev trdnejše obrambe bo v premoru eden izmed največjih zalogajev Maura Camoranesija. Ekipa je pogrešala Nemanja Mit-roviča, a tudi z njim v postavi (do poškodbe) ni delovala zanesljivo. Transformacija postavitve iz štirih v zadnji vrsti v tri je zahtevala določene prilagoditve, morda bo sama uigranost prinesla nekaj več stabilnosti. Olimpija (35) je glede na številne spremembe v ekipi na koncu izvlekla odlično 2. mesto. Le tri točke zaostanka za Mariborom so celo več, kot bi ekipa Dina Sken- 1. SNL, jesenski del 1. Maribor 2. Olimpija 3. Mura 4. Koper 5. Domžale 6.Tabor Sežana 7. Celje 8. Bravo 9. Aluminij 10. Gorica derja lahko pričakovala. Borde Ivanovič in Andres Vombergar sta dosegla skoraj 2/3 zadetkov celotne ekipe. Mura (33) je precej časa preživela na vrhu, zanimivo pa je, da ji je to uspevalo v času, ko so igrali še evropske tekme (13 točk po uvodnih petih krogih). Po izpadu in popolni osredotočenosti na domače tekmovanje je doživela manjši padec forme med 6. in 12. krogom, ko so zmagali le enkrat (Maribor) ter po trikrat izgubili in remizirali. Luka Bobičanec in Nino Kouter sta nosilca igre ekipe, ki ima v svojih vrstah največ doma vzgojenih igralcev. Ambicioznemu Kopru (30) se je na začetku poznal preskok iz drugega v prvi razred slovenskega nogometa, nato pa so igralci z Obale med 6. in 13. krogom ostali neporaženi osem tekem zapored (pet zmag, trije remiji). To jih je približalo vrhu in uvrstitvi v evropska tekmovanja, kamor tudi ciljajo. Medtem ko so ekipe Maribora, Olimpije, Mure in Kopra zgornji dom 1. lige, potem so Domžale (25), Tabor (24), Celje (23) in Bravo (22) srednji dom. Vse so imele svoje svetlejše in svoje temnejše trenutke, pri čemer izstopa domžalska serija sedmih zaporednih tekem brez poraza v zaključku jesenskega dela in serija Tabora na domačem stadionu (8 zmag, 1 remi, 1 poraz). V spodnjem domu sta pristala Aluminij (15) in Gorica (10). Primorci niso slavili vse od konca oktobra, ko so v 9. krogu ugnali Tabor, za nameček so izgubili zadnjih sedem tekem zapored. Aluminij je do osmega kroga zbral solidnih 9 točk, nato pa ga je od tekmecev pred njimi oddaljila serija slabih rezultatov med 9. do 16. krogom, ko so ob petih porazih vpisali le po eno zmago in remi. Še danes ni jasno, zakaj je Slobodan Grubor po gostujoči zmagi proti Muri in remiju z Bravom (7. in 8. krog) spremenil ekipo, ki je zmagovala?!? Izzivov pred Kidričani je v nadaljevanju sezone precej, novega trenerja Oskarja Drobneta pa zagotovo čaka težka naloga v lovljenju tekmecev. Še prej pa vodstvo kluba čaka velik izziv, imenovan prestopni rok ... Jože Mohorič Najboljši strelci po jesenskem delu sezone: 9 zadetkov: Nardin Mulahusej-novič (Koper); 8 zadetkov: Andres Vombergar, Borde Ivanovič (oba Olimpija), Dario Kolobarič (Domžale); 7 zadetkov: Rok Kronaveter (Maribor); 6 zadetkov: Aljoša Matko (Maribor); 5 zadetkov: Filip Dangubič, Mičo Kuzma-novič (oba Celje), Luka Bobičanec, Nino Kouter (oba Mura), Dare Vršič, Žan Žužek (oba Koper), Rudi Požeg Vancaš (Maribor), Christos Rovas (CB24 Tabor Sežana). Najboljši asistenti po jesenskem delu sezone: 6 asistenc: Dare Vršič (Koper); 5 asistenc: Jan Repas (Maribor), 4 asistence: Mihail Caimacov (Olim-pija), Žiga Kous (Mura), Mustafa Nukič (Bravo). Domače tekme: Tekme v gosteh: 19 11 5 3 38:23 38 19 10 5 4 25:14 35 19 9 6 4 24:13 33 19 8 6 5 28:23 30 6 26:24 25 8 22:23 24 8 20:21 23 6 16:20 22 19 6 7 18 7 3 19 6 5 18 5 7 19 3 6 10 15:32 15 19 2 4 13 12:33 10 1. Olimpija 2. Tabor 3. Maribor 4. Koper 5. Bravo 6. Mura 7. Domžale 8. Celje 9. Aluminij 10. Gorica 10 8 1 10 7 2 10 6 4 9 5 2 8 4 3 9 4 3 10 3 5 10 4 2 9 2 4 9 2 1 1 17:5 25 1 17:8 23 0 23:12 22 2 14:9 17 1 11:6 15 2 10:5 15 2 13:10 4 14:12 3 8:10 10 6 6:16 7 14 14 1. Mura 2. Maribor 3. Koper 4. Domžale 5. Olimpija 6. Celje 7. Bravo 8. Aluminij 9. Gorica 10. Tabor 10 5 3 2 14:8 18 9 5 13 15:11 16 10 3 4 3 14:14 13 4 13:14 3 2 2 4 9 9 9 2 3 10 1 4 10 1 2 10 0 3 8 0 1 11 8:9 10 6:9 5:14 7:22 6:17 5:15 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Futsal • Matej Gajser, trener KMN Tomaž Šic bar Nogomet • NK Aluminij »Če nam uspe še nekoliko dvigniti formo, potem bomo konkurenčni vsem« Klubi v 1. futsal ligi so doslej odigrali 12 krogov in s tem odšli na kratek praznični premor, ki bo trajal do 8. januarja. V nadaljevanju jih do konca februarja čaka še šest tekem rednega dela sezone, čemur bo sledila končnica (1:8, 2:7, 3:6, 4:5). O dosedanjem delu sezone smo se pogovarjali z Matejem Gajserjem, trenerjem KMN Tomaž Šic bar, ki s 14 točkami zaseda 7. mesto. Kakšna bi bila ocena tega dela sezone? M. Gajser: »Na začetku smo potrebovali nekaj časa, da smo se 'sestavili', da smo kompletirali ekipo in se uigrali z novinci - posledično so bili rezultati v prvih treh krogih ničelni (porazi z Bronxom, Op-lastom in Litijo, op. a.). Nato je ekipa kot celota začela delovati bolje, imeli smo jasne cilje in jih tudi izpolnili. Vključno z zmago proti Dobrepolju smo v naslednjih šestih tekmah zgubili le še z Dobovcem, nanizali smo nekaj odličnih tekem, vključno z dvema gostujočima zmagama in domačim remijem s Ptujem. Edina 'črna pika' je domači poraz z Bronxom, ko smo izgubili v zadnjih sekundah, dejstvo pa je, da smo takrat imeli težave v ekipi zaradi kartonov in poškodb. Tudi poraz proti Litiji boli, a ga ne bi štel v isto kategoriji kot z Bronxom, saj je Litija veliko boljša ekipa.« Prvi dve ekipi - Dobovec in Ptuj - točkovno izstopata, nato so vse ostale do 9. mesta precej izenačene. M. Gajser: »Tukaj bi sam k omenjenima dodal še Litijo, saj bo v zimskem prestopnem roku pripeljala dodatne okrepitve, s katerimi si nedvomno želi konkurirati na vrh. Prva tri mesta so tako bolj ali manj oddana. Od tega mesta naprej bo potekala velika borba med vsemi. Vprašanje je le, ali se lahko v ta boj vključi Dobrepolje - za zdaj ne kaže na to. Sami lahko osvojimo mesta med četrtim in devetim, želimo si čim višje, za kar pa bo treba čim bolje odigrati proti neposrednim konkurentom.« Si v četrtfinalu želite Ptuj? M. Gajser: »Tega nisem nikoli napovedoval, zagotovo pa imajo derbiji s Ptujem dodatni draž. Obe ekipi v teh tekmah dodata kanček več elana in motivacije, vedno je zanimivo, če pa bi bili lahko prisotni še gledalci, potem bi bilo še toliko lepše igrati pred polnimi tri- 1 • v • • • 1 v • »Gre za najvišji nivo v državi« »Prva slovenska futsal liga je izredno kakovostno tekmovanje, merimo se npr. z udeležencem evropske Lige prvakov (Dobovcem, op. a.), kjer je nivo res izjemno visok. Lani smo na državnem prvenstvu osvojili 5. mesto, kar je najvišja uvrstitev Tomaža v zgodovini nastopov v 1. ligi, pri tem pa z Dobovcem v domači dvorani klonili le 3:4. Iz slovenske lige izhaja tudi precej reprezentantov, vsi pa vemo, da se naša izbrana vrsta uvršča tudi na velika tekmovanja. Res je potrebno trdo delo, da lahko držimo ta nivo,« je povedal Gajser. bunami. Mi gledamo nase, želimo biti čim višje na lestvici, saj lahko v tem primeru pričakujemo lažjega tekmeca v končnici. Cilj se je izogniti prvim trem ekipam, Dobovcu, Ptuju in Litiji, s katerimi se pomerijo osmo-, sedmo- in šestouvrščena ekipa.« Kakšen je načrt dela za prihodnje tedne? M. Gajser: »Zdaj bomo naredili nekaj prazničnega premora, nato pa že sledijo priprave na drugi del sezone, če ga bo zaradi koro-nakrize seveda mogoče odigrati. Najprej nas čaka tekma z zadnjim Dobrepoljem v gosteh (8. 1.), nato prihaja prvouvrščeni Dobovec (15. 1.), potem pa sledijo tekme z neposrednimi tekmeci za čim boljša mesta v končnici. Naš cilj ostaja sredina lestvice, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo v končnici, kjer so vsake napovedi nepredvidljive. Nam se pozna vsak igralec; če eden ali dva igralca v rotaciji ne odigrata tako, kot bi si želeli, že imamo težave. Pri tem lahko povem, da je naš cilj povečati število KMN Tomaž Šic bar Igralec doseženi goli št. nastopov Marcel Vindiš 11 11 Bojan Klemenčič 10 12 Aleš Marot 7 12 Niko Vajda 5 6 Matevž Kukovec 4 9 Marko Senekovič 3 11 Urban Goričan 2 10 Urban Senekovič 1 11 Miha Prijol 0 12 Mitja Plahuta 0 12 Tadej Romih 0 11 Aljaž Miklašič 0 7 Miha Pšajd 0 6 Domen Klanjšek 0 7 Šah • Pospešeni turnirji Zmagovalec za leto 2020je Karel Zajdela Ko je na začetku jeseni že kazalo, da se bodo nekatera tekmovanja - tudi šahovska - lahko nadaljevala, je vmes posegel drugi val protikoronskih ukrepov. Zaključila se je večina šahovskih tekmovanj »v živo«, med njimi tudi mesečni pospešeni turnirji Šahovskega društva Ptuj. Tako je ostal vrstni red po sedmih odigranih turnirjih, po katerih je naslov najboljšega za leto 2020 osvojil Karel Žajdela. Pospešeni turnirji so ena najbolj priljubljenih oblik šahovskih tekmovanj, ne samo v ptujskem društvu, ampak tudi sicer. Ptujska tradicija teh turnirjev sega že v leto 2001, ko je naslov prvaka osvojil danes že pokojni Jože Čič. V nadaljevanju se je na prvem mestu zvrstilo še osem posameznikov, med njimi je s šestimi naslovi najuspešnejši Janko Bohak (Janko je letos praznoval častitljivih 85 let, toliko kot ptujsko šahovsko društvo), na drugem mestu pa je MM Danilo Polajžer s tremi naslovi najboljšega. Tudi v letu 2020 so v ptujskem društvu načrtovali enajst turnirjev, »pod streho« pa jim jih je uspelo spraviti le sedem. Dvakrat sta bila najboljša MM Danilo Polajžer in MK Andraž Šuta, po enkrat MK David Murko, Leon Selišek in Ka- K šumarjem prihaja nekdanji knap Doslej so iz NK Aluminij prihajale informacije o odhodih, že prvi dan priprav pa se je ekipi pridružil prvi novi igralec: Klemen Bolha. Podrobnejši spremljevalci slovenskega nogometa ga poznajo kot dolgoletnega igralca Rudarja, čeprav je nogometno pot začel pri Šmartnem. Leta 2011 se je pridružil knapom, kjer je ostal vse do konca sezone 2018/19. V tem času je v prvoligaški konkurenci zbral več kot 150 nastopov. 27-letni obrambni igralec je poleti 2019 odšel v Litvo, k Žalgirisu. Prvo leto je z njim osvojil 2. mesto, pri čemer je v prvi postavi zaigral na skoraj vseh tekmah. Leta 2020 je bil njegov prispevek manjši, ekipa pa je vseeno osvojila naslov državnega prvaka. Novo epizodo na slovenskih tleh začenja pri Aluminiju ... Prvo pogodbo s šumarji je sklenil tudi 18-letni Tim Ciganovič, ki je pred sezono 2020/21 iz Maribora prestopil k mladinski vrsti Aluminija. M Foto: Črtomir Goznik Matej Gajser: »Naš cilj je povečati število treningov na teden, a je igralcem to izjemno težko ali nemogoče uskladiti s svojimi delovnimi obveznostmi. Na tekmah, kjer odločajo malenkosti, je to lahko tudi odločilno.« treningov na teden, a je igralcem to izjemno težko ali nemogoče uskladiti s svojimi delovnimi obveznostmi. Na tekmah, kjer odločajo malenkosti, je to lahko tudi odločilno. Še pomembnejše pa je, da ostaneta fokus in želja na primerni ravni, s tem lahko pred končnico storimo največ. Če nam uspe še nekoliko dvigniti formo, potem bomo konkurenčni vsem.« Jože Mohorič Foto: arhiv kluba rel Žajdela. Udeležba na posameznem turnirju je bila različna, od najmanj devet na tretjem do največ 22 na petem. Na vseh sedmih sta sodelovala le Leon Selišek in Milan Fijan. Po pravilniku se končni vrstni red določi po posebnem točkovnem sistemu od prvega do desetega mesta na posameznem turnirju. Na seznam zmagovalcev se je tako vpisalo novo, deseto ime. Ta jubilejni naslov je osvojil Karel Žaj-dela, ki je bil na letošnjih sedmih turnirjih enkrat prvi, enkrat drugi, štirikrat pa se je uvrstil med 4. in 10. mestom. Končni vrstni red: 1. Karel Žajde-la 72 točk (6 turnirjev), 2. Andraž Šuta 69/4, 3. David Murko 68/4, 4. Leon Selišek 53/7, 5. Darko Domin-ko 53/4, 6. Branko Orešek 42/5, 7. Danilo Polajžer 40/2, 8. Martin Maj-cenovič 39/6, 9. Roman Rozman 27/6, 10. Janko Bohak 24/3 . Silva Razlag Klemen Bolha je novi član NK Aluminij. Humanitarnost Tudi športniki stopili skupaj Po tragediji v Gerečji vasi je eno od najodmevnejših dobrodelnih akcij sprožil vratar Celja in državni reprezentant, domačin Matjaž Rozman. V njej je za svojega prijatelja Miha Lešnika, ki je po izgubi očeta, mame in sestre ostal sam s štiriletnim nečakom, ponudil na licitacijo svoj reprezentančni dres iz lige narodov. Odziv je bil izjemen ... Po zaključku akcije je Matjaž na svojem facebook profilu objavil: »Licitacija je zaključena, dres gre podjetju UVM partner, d. o. o. (uvmpartner.com), ki je zanj pa-lačalo 1.600 evrov. Ob tem je s sedeža Nogometne zveze Slovenije prišlo prijetno presenečenje. Naša krovna nogometna organizacija se je vključila v akcijo zbiranja pomoči in bo Mihi in Matiju prispevala 2.000 evrov, hkrati pa bo ob tem NZS tista, ki bo dala moj reprezentančni dres! Skupna vrednost dresa je tako dosegla 3.600 evrov! UVM Partner, d. o. o., Nogometna Podatki za nakazilo donacije za Miha in Matija: Zveza Leo klubov, Leo distrikt 129, Slovenija Pot za Brdom 55, 1000 Ljubljana IBAN: SI56 0310 0100 0043 328 BIC/SWIFT: SKBASI2X Koda namena: CHAR Namen: Za družino Lešnik Sklic (referenca): SI00 122020 zveza Slovenije in vsi, ki ste kakorkoli pomagali - iskrena hvala za vse. Ne želim posebej izpostavljati nobenega, vsi ste prispevali svoj kamenček v mozaiku pomoči ... Pa vendarle moram izpostaviti eno ime in omeniti izjemno veliko srce Josipa Iličiča - Jojo, vsa čast. Najlepša hvala! Naj vas spomnim, da je še vedno odprt TRR-račun, kjer se še naprej zbirajo sredstva za pomoč. Hvala. V letu 2021 vam želim veliko zdravja, naj se vam povrne vsa vaša dobrota.« UR Matjaž Rozman in Miha Lešnik Foto: splet torek • 5. januarja 2021 Šport v letu 2020 Štajerski 15 ' . V; Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tim Gajser je v sezoni 2020 še tretjič postal svetovni pruak v najmočnejšem razredu MXGP (2016, 2019, 2020), še eno lovoriko je osvojil leta 2015 v razredu MX2. V precej prilagojeni sezoni (večino dirk so dirkači odpeljali v t. i. trojčkih - tri dirke v osmih dneh na enem prizorišču) je Gajser zmagal na petih prizoriščih, osvojil pa je kar 15 posamičnih zmag. íUítm ~Á r ¡Mfk ■ w • t --...F Kristjan Čeh, član Atletskega kluba Ptuj, je v letu 2020 postavil nov mejnik v metu diska in se z rezultatom 68,75 metra močno približal magični meji 70 metrov. S tem dosežkom se je uvrstil na 6. mesto najboljših metalcev diska v sezoni 2020! Med drugim je izboljšal več kot 20 let star državni rekord (64,79 m), ki ga je od leta 1999 držal Igor Primc. Nogometaši Aluminija so v sezoni 2019/20 v 1. državni ligi osvojili končno 5. mesto, kar je najvišje v zgodovini njihovih nastopov v 1. ligi. Ob tem so se uvrstili v polfinale Pokala Slovenije, kjer so klonili proti kasnejšim zmagovalcem iz Murske Sobote. Po jesenskem delu sezone 2020/21 Kidričani zasedajo 9. mesto v desetčlanski ligi, iz pokalnega tekmovanja pa so izpadli v osmini finala proti Kopru. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V 1. državni futsal ligi so v sezoni 2019/20 igralci KMN Tomaž Šic bar osvojili končno 5. mesto, kar je najvišje v njihovi zgodovini nastopov v elitnem tekmovanju. V pokalnem tekmovanju je bil Tomaž blizu nastopa na zaključnem turnirju četverice, a je po kazenskih strelih izpadel proti ekipi Oplast Kobarid. Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v sezoni 2019/20 osvojila zadnje, 9. mesto v 1. državni futsal ligi. V sezoni 2020/21 prenovljeno ptujsko moštvo po prvem delu sezone zaseda visoko 2. mesto na lestvici 1. lige, KMN Tomaž pa v istem tekmovanju prezimuje na 7. mestu v desetčlanski ligi. Rokometaši Jeruzalema Ormoža so v sezoni 2019/20 osvojili končno 6. mesto med 12 ekipami. Tekmovanje je bilo zaradi pandemije koronavirusa prekinjeno po 21. odigranih krogih. V sezoni 2020/21 jim po nepopolnih 14. krogih kaže še bolje, zasedajo visoko 5. mesto. Dekleta ZRK Ptuj so v sezoni 2019/20 osvojila zadnje, 10. mesto, v 1. ligi, v prvoligaški konkurenci pa nastopajo tudi v sezoni 2020/21. Teniška igralka Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je v letošnjem letu največja posamična uspeha dosegla z uvrstitvijo v 2. krog Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu in v četrtfinale Acapulca. Sezono je končala na 87. mestu WTA-lestvice, od Slovenk je višje uvrščena le Polona Hercog (48.). Med dvojicami je skupaj z Arantxo Rus slavila zmagi na WTA-turnirjih v Palermu in Linzu, kar jo na WTA-lestvici med dvojicami uvršča na 57. mesto (od Slovenk je višje Andreja Klepač - na 38. mestu). Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ZOK GSV Ptuj so v sezoni 2019/20 osvojile 1. mesto v 1. B državni ligi, s čimer so si priborile možnost nastopanja v končnici za napredovanje v 1. A-ligo. V končnici so v skupini štirih ekip osvojile 3. mesto in le za las ostale brez napredovanja. V sezoni 2020/21 se je ZOK GSV Ptuj odločil za nastop v najnižjem rangu tekmovanja, v 3. državni ligi. Nogometaši Drave so v nepopolni sezoni 2019/20 (tekmovanje je bilo zaradi koronakrize prekinjeno po 20. krogu) v 2. državni ligi osvojili končno 11. mesto med 16 ekipami. V sezoni 2020/21 po prvem delu zasedajo 12. mesto. Odmeven uspeh so dosegli v pokalnem tekmovanju, kjer so se po presenetljivi zmagi proti Muri uvrstili v četrtfinale. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je sezono 2020 končal na 155. mestu ATP-lestvice. Največji posamični uspeh je dosegel z uvrstitvijo v polfinale challenger turnirja v italijanski Bielli, med dvojicami pa se je skupaj s Kanadčanom Stevenom Die-zom prav tako dvakrat uvrstil v polfinale challenger turnirjev, v Pragi in Marbelli. V državni footgolf ligi so bili v sezoni 2020 izvedeni štirje turnirji. Skupno je nastopilo več kot 70 igralcev in igralk, ekipni naslov pa je pripadel članom FGK Ptuj. Med posamezniki je naslov osvojil Gaj Rosič (Bovec), za njim pa sta se zvrstila dva člana ptujskega kluba: lan Emeršič in Dalen Simonič Dabič. Foto: Črtomir Goznik Med judoisti je izmed članov JK Drava Ptuj najboljši letošnji rezultat dosegel Luka Perkovič, ki je na članskem državnem prvenstvu v Mariboru osvojil bronasto medaljo v kategoriji do 73 kg. Za ta uspeh je nanizal tri zmage ter doživel en poraz. Strelci SK Ptuj so v sezoni 2019/20 osvojili 1. mesto v 1. državni ligi s pištolo, med posamezniki je Sašo Stojak (SK Ptuj) osvojil 3. mesto. V streljanju z zračno puško je med posameznicami ligaški naslov osvojila Ormožanka Urška Kuharič, ekipa Kovinar Ormož pa je osvojila 3. mesto. Na državnem prvenstvu s pištolo na 50 m je zmagal Boštjan Si-monič, ekipa Jožeta Kerenčiča Miklavž pa je osvojila ekipni naslov. Med članicami je Urška Kuharič osvojila bronasto odličje v trojnem in ležečem položaju. V državni boksarski ligi so člani Boks kluba Ring po treh izvedenih turnirjih sezono zaključili na 2. mestu. Jože Mohorič Toto: MXGP Foto:JZS Foto: arhiv 16 Štajerski Na sceni torek • 5. januarja 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Zadetek Svoje skladbe bodo v prihodnje snemali sami Korona kriza je bila in je še vedno velik udarec predvsem za glasbeno in zabavno industrijo, poudarjajo člani narodno-zabav-nega ansambla Zadetek, ki deluje kot trio z diatonično harmoniko, s sedežem v Pesnici. Žal se na to mnogokrat pozablja, izpostavljata se le turizem in gostinstvo. Lani so ansambli oz. glasbeniki ostali praktično brez vseh nastopov. „Nas trenutno rešuje poučevanje. Ni pa vsak glasbenik učitelj, vsak tega ne dela rad, tudi učencev ni dovolj za vse," so povedali člani ansambla Zadetek: Matic Lorbek (diatonična harmonika, vokal), Luka Zajc (kitara, vokal) in Sebastijan Plevnik (kontrabas, bariton, vokal). Leto 2020 si bo še posebej zapomnil Matic, vodja ansambla, ki je bil na testu za covid-19 pozitiven, zato je moral v karanteno. Prestal pa je tudi na operacijo zapestja. Roko počasi spravlja nazaj v njeno prvotno stanje ter nabira kondicijo za poroke, veselice in rojstne dneve, za katere upajo, da se bodo v poletju 2021 že dogajali, so povedali. Sami so sicer prepričani, da bo takoj, ko bo to mogoče, zabav še preveč, saj ljudje pogrešajo druženje in zabavo ter kulturno udejstvovanje sploh, ne samo v glasbi. „K sreči smo umetniki pridni, tako da sedaj, ko smo doma, pogledamo kakšen dober film, pojemo nam ljube skladbe. Sežemo pa tudi po kakšni dobri knjigi," so povedali člani ansambla i Foto: zasebni arhiv Ansambel Zadetek Zadetek. Dodaten prosti čas so med drugim izkoristili tudi za snemanje novega promocijskega videa. Toliko ljudi jih je že vprašalo, kako potekaj kaj njihova „zabavna glasba", da so se odločili in posneli desetminutni video s kratkim pogledom v samo igranje na veselicah in drugih podobnih dogodkih. V času prve izolacije so posneli nagajivo polko Jaz bom znorel, ki predstavlja realno, a smešno zgodbico. Uspelo jim je posneti tudi videospot in ga kljub vsem težavam uspešno predstaviti ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. V času odrskega zatišja so se precej ukvarjali tudi s studijsko teh- nologijo in studijskim snemanjem. Pridobili so precej novih znanj o sami produkciji glasbe in studijske glasbene opreme. V prihodnosti si želijo, da bi svoje skladbe profesionalno posneli kar doma, v svojem lastnem studiu. „Imamo srečo, da so naše skladbe avtorska dela nas samih. Tako smo se pri pesmi Zadnji poljub še posebej potrudili ostati enostavni pri melodiji in z besedilom ter med ljudi poslati globoko sporočilo. Z video produkcijo Abrams smo se ponovno podali v sodelovanje ter kot glavno zvezdo videospota predstavili čudovito in vpadljivo zvezdo Kri- stino Miler, ambiciozno, nasmejano in preprosto dekle iz Celja, ki je že vso lansko leto nizala uspeh za uspehom, od prestižnega tekmovanja miss Earth Slovenije do poslovnih izzivov in drugih tekmovanj. Menimo, da je danes pomembno vsako pesem predstaviti tudi vizualno. Ker skladba v sebi nosi preobrat in presenečenje, smo se tudi odločili, da vizualne podobe pesmi pred finalom ne bomo izdali," so povedali člani ansambla Zadetek, ki že komaj čakajo na izvedbo festivala Slovenska polka in valček. Lani zaradi koronakrize tudi niso mogli izvesti svojega letnega koncerta Zadetek v petek; od zadnjega sta minili že dve leti. Srčno upajo, da ga bodo lahko izvedli v letu 2021. Tako ostali glasbeniki tudi sami čakajo na boljše čase, pišejo pesmi, se rehabilitirajo, snemajo. Predvsem pa ta podarjen čas o zase. „Naučimo se nekaj novega, poskrbimo za svoje telo ali se zbližaj-mo z našimi domačimi," je njihovo sporočilo vsem, ki komaj čakajo, da se povrne čas pred korono, da zaživijo odri in da se glasbeniki ponovno poveselijo skupaj z vsemi ljubitelji dobre glasbe. Naj bo leto 2021 takšno, kot si vsi želimo. MG Slovenija • Glede uvrstitve kolin na seznam nesnovne dediščine strokovnjaki neenotni Bodo 88. enota registra nesnovne dediščine koline? Vleka ploha, obhodi kurentov in pustnih oračev so le tri izmed 87 dejavnosti, dogodkov ali drugih slovenskih posebnosti, uvrščenih na seznam registriranih enot nesnovne dediščine. Ormoški poslanec iz vrst SNS Jani Ivanuša je lani poleti predlagal, da se seznam dopolni tudi s kolinami, a tudi po pol leta odgovora še ni prejel. Nesnovna kulturna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki se prenašajo iz roda v rod. Država pa je zavezana izvajati ustrezne ukrepe za zagotovitev ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Na seznamu, ki ga vodi in dopolnjuje Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, je tako 87 enot in pri proučevanju seznama registriranih enot nesnovne dediščine, je poslanec z Ormoškega, kot je sam dejal, z začudenjem ugotovil, da na seznam niso uvrščene koline. Zato je junija lani v državnem zboru podal pobudo, da se na seznam doda tudi ta ljudski praznik. Pobudo pa je obrazložil: »Koline imajo v našem prostoru že dolgo tradicijo. Podatki, ki sem jih uspel pridobiti, sežejo vse v leto 3.000 pr. n. št., kjer se pojavljajo prvi zapisi o t. i. krvavicah. Sicer pa je na Štajerskem že od nekdaj kaj veljal le prašič s pedenj ali več debelim špehom. Tako je po mojem vedenju tudi po ostalih krajih Slovenije. Koline potekajo v mrzlih in snežnih jutrih, kjer ni prostora za sočutje, ampak je vse dogajanje podrejeno napetim minutam zakola in nato mnogo bolj umirjenim opravilom čiščenja in razkosavanja, vse do popolne umirjenosti prizorišča, ko se zbrana druščina že utrujena posede okrog obložene mize. S kolinami in s temi dogodki povezana prašičereja ima še števil druge družbene razsežnosti, zato je to- liko pomembna ta pobuda, da se uvrsti na seznam.« Koline so tudi danes pomemben družabni in samooskrbni dogodek Pri tem ga podpira tudi poslanska skupina SNS. Zmago Jelinčič Plemeniti namreč meni, da koline odsevajo in izražajo vredno- te, identiteto, znanje in tradicijo. »Slovenci imamo nasploh bogato kulturno dediščino. V Poslanski skupini SNS se borimo za ohranitev slovenstva, zato je nujno, da se tudi koline vpišejo na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, preden bo prepozno, kot je bilo za teran, kranjsko klobaso in še bi lahko našteval.« Da so tradicionalne koline več kot le zakol živali, meni tudi znani slovenski etnolog Janez Bogataj, ki je na temo tega ljudskega praznika zapisal kar dve obsežni monografiji. Ob tem pa ugotavlja, da so koline na kmečkem, delavskem ali še kakšnem drugem dvorišču in okolju tudi še danes pomemben družabni in samooskrbni dogodek v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in znancev. Mojca Vtič Foto: Arhiv M24 Ministrstvo za kulturo je pobudo za vpis kolin v register nesnovne dediščine posredovalo v presojo Koordinatorju varstva nesnovne dediščine, ki je pristojna strokovna organizacija v primeru nesnovne dediščine. Delovna skupina je predlog po uvrstitvi kolin na seznam nesnovne dediščine obravnavala že jeseni lani, a je pobuda med člani delovne skupine odprla vrsto vprašanj, ki jih na seji, ki je potekala preko elektronske pošte, ni bilo mogoče razrešiti. »Pobudo Koline bomo ponovno obravnavali na naslednji seji Delovne skupine Koordinatorja,« so sporočili iz Etnografskega muzeja. Foto: Wikipedia.com torek • 5. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Foto: Miša Pušenjak Dodatno prekrivanje v rastlinjaku, ko je zares mrzlo, je smiselno. Zeleni nasveti Jesen in zima v rastlinjakih V rastlinjaku lahko tudi pozimi gojimo veliko rastlin. Pomembno pa je, da ga tudi pozimi redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen, po možnosti tudi vetroven dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 oC, odpremo in temeljito prezračimo. To pomeni, da odpremo vse, kar je možno, in pustimo odprto toliko časa, dokler temperature to dopuščajo. Vsekakor pa ga zapremo vsaj uro prej, kakor ga zapusti sonce. Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja popolnoma ne sme posušiti. Pre-zimnim vrtninam tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla. Da bo rastlinjak tudi pozimi poln, sadimo paradižnik, papriko in jajčevec samo na polovici površine, na drugi strani pa imamo poleti kumare, bučke, lubenice, melone in dolgo vigno. Paradižniku sproti, ko trgamo plodove, potrgamo tudi liste, ki zrastejo do potrgane etaže. Tako je v avgustu že dovolj prostora in svetlobe pod rastlinami, da posejemo špinačo in motovileč, lahko celo še letno solato. Ne posejte naenkrat celotne površine, ampak pustite vsaj polovico površine za setev obeh v oktobru, da bosta ti dve vrtnini na razpolago pozimi in predvsem zgodaj spomladi. Prav tako naj ostane dovolj prostora za sadike zimske solate in predvsem tudi, da tja, ko se začne prava zima, prenesete še zelje in radič z vrta. Špinača in motovileč, posejana v avgustu, sta seveda namenjena jesenski porabi. Za setev moto-vilca obvezno uporabimo lansko seme, saj novo seme v topli zemlji in dolgem dnevu ne kali. Ob robu grede posejemo majski srebrnjak in zimsko čebulo (to bodo kasneje sadike). Majski srebrnjak poznamo vsi, to je mlada čebula, ki spomladi tako tekne na prvih piknikih ali pa ob narezkih. Zimska čebula pa ostane »mlada« celo leto. Ko se izprazni greda na drugi polovici rastlinjaka, sadike obeh razsadimo nanjo. Dolga vigna je nekoliko posebna stročnica, ki ljubi vročino in toploto. Ko se dan skrajša, običajno preneha roditi. Takrat jo hitro pospravimo, na njeno mesto pa posejemo rukolo, blitvo in peteršilj. Tako bomo poskrbeli za pozno jesensko in prvo spomladansko zelenjavo. Rukolo in blitvo bomo lahko rezali še dolgo v zimo. Konec oktobra ali v novembru lahko že posejete tudi bob in grah. Jaz ju ne bi sejala tja, kjer je rasla dolga vigna, saj je sorodnica obeh. Še vedno lahko sejete prezimni tolščak (portulak) - rastlina, ki vas bo bogatila s C-vitaminom tudi pozimi. Prav tako bo še vedno kalila tudi rukola in azijska listnata zelenjava. Če pa vas skrbi, da je le premrzlo, lahko omenjene vrtnine, tudi grah in bob, posejete v lončke in jih imate do prvih pravih listov v stanovanju na toplem in svetlem, potem pa postavite v rastlinjak. Ko bodo sadike prerasle koreninsko grudo, pa jih lahko presadite na stalno mesto v rastlinjaku. V januarju lahko že sejemo prvo letno solato, pa zagotovo grah in bob, če ju jeseni še niste posejali. Seme stročnic namakamo čez noč v topli vodi, še bolje v toplem kamiličnem čaju. Setev potem še zalijemo in po potrebi čez setev naredimo še dodatni tunel. Najhladnejše noči pa prebijemo z navadnimi svečami. Manjše rastlinjake zelo dobro ogrejejo. Spomladi v rastlinjaku nakaljujemo zgodnji krompir, dalije in kane. Tehnične podrobnosti pozimi Poskrbeti je treba za vodo in pozimi paziti na sneg. Vedeti morate, kako je z vašo vodovodno napeljavo. Če je dovolj zavarovana pred mrazom, težav ni. Občutljive so vse cevi, ki so na prostem. Običajno je bolje, da vodo zapremo in seveda izpraznimo tudi cevi. V primeru sneženja, posebej če je sneg moker in težak, ga moramo redno odstranjevati s strehe, če opazimo, da se sam ne stopi oziroma ne zdrsne po strehi z rastlinjaka. Varianta je tudi, da v rastlinjak vsaj ponoči nastavite kovinske posode z žerjavico (če seveda ogrevate na trda goriva), ta bo grela prostor in se tem pomagala snegu, da spolzi s folije. Pozorni moramo biti tudi na pojav glo-davcev - miši. Te pridejo zelo rade prezi-movat v toplejši prostor. Na naši zelenjavi lahko naredijo veliko škode. Spomladi pa pojejo kaleče seme sadik. Zato se včasih ne moremo izogniti nastavljanju vab zanje. Pri tem pa moramo paziti tudi na domače živali, da se z njimi ne zastrupijo tudi one. Sama bi v bližino rastlinjaka nastavila tudi krmilnico za ptice. Te bodo potem poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa, slame prav ob rastlinjaku bo zadržal tam koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oz. hotele za koristne organizme. Ti pa so lahko prav dekorativni in celo vrtu v okras. Koristne žuželke pa bodo spomladi hitro začele boj s škodljivci v rastlinjaku. Pred nami so zimski meseci, v katerih pustite, da se spočije tudi narava. Ena dobrih stvari tega čudnega časa pa je, da je na spletu veliko zanimivih izobraževanj. Ker ni treba potovati nikamor, se jih lahko udeležite vsi. Poglejte in pobrskajte po spletu. Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli Foto: Miša Pušenjak Bob, sejan novembra v ratslinjaku, v marcu že lepo cveti. TOREK sarma, krompir v kosih, jogurtova strjenka SREDA krompirjeva kremna juha, makaronovo meso, solata, kakavove rezine ČETRTEK kuhano meso iz razsola, krompirjeva solata, skutni zavitek PETEK grahova kremna juha, brezmesna polnjena paprika, cvetačni pire, solata, ocvrte banane SOBOTA brokolijeva kremna juha, praženecs piščancem, solata, kompot NEDELJA gobova juha, goveji zrezki v omaki, krompirjevi svaljki, radič, jabolčni zavitek Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK dušena kisla pudingovo kremo Lešnikovo pecivo s pudingovo kremo Škr Sestavine: za biskvit: 1 jajce, 18 dag sladkorja, 1 dl olja, 2 dl mleka, 10 dag mletih lešnikov, 20 dag moke, 1 zavojček pecilnega praška, 1 zavojček vanilijinega sladkorja; za kremo: 15 dag masla, 3,5 dl mleka, 1 zavojček praška za vanilijin puding, 3 žlice sladkorja, 1 zavojček vanilijinega sladkorja; za posip: 5 dag nasekljanih lešnikov. Penasto zmešamo jajca in obe vrsti sladkorja. V penasto maso postopoma dolivamo mleko in na koncu počasi mlete lešnike. Nazadnje med počasnim mešanjem prilijemo olje in vmešamo moko s pecilnim praškom. Maso vlijemo v pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo v predhodno ogret pečici pri 180 °C približno 20 do 25 minut oz. do želene obarvanost biskvita. Za kremo skuhamo puding. Uporabimo 3,5 dl mleka, ostalo delamo po navodilih na vrečki, le v mleko dodamo še zavojček vanilijinega sladkorja. Ko je puding kuhan, vanj takoj vmešamo maslo, prelijemo po biskvitu in posujemo z nasekljanimi lešniki. Po želji lahko posipu dodamo naribano čokolado. Pecivo postavimo na hladno vsaj za dve uri. Praženec s piščancem (»kvrguša«) Sestavine: 4 žlice olja, 600 g piščančjega mesa brez kosti in kože (prsi, stegna), 200 g moke, 2 jajci, 3,5 dl mleka, 250 ml kisle smetane, začimbe po želji (sol, poper, mleta paprika, vegeta ipd.). Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Globok pekač za narastke dobro namastmo z oljem in postavimo v ogreto pečico, da se olje med pripravo ostalih sestavin dobro segreje. Pi-ščančje meso narežemo na manjše kose ter jih začinimo s poprom, soljo in malo olja. Na hitro jih popečemo v segret ponvi. Za testo v večji skledi z ročno metlico dobro premešamo moko, jajca, sol in mleko. Testo mora bit malo gostejše, kot je testo za palačinke. Vroč pekač vzamemo iz pečice in vanj vlijemo 2/3 testa. Po testu potrosimo popečene kose mesa in jih prelijemo s preostalim testom. Pečemo 20 do 25 minut oziroma tako dolgo, da se testo lepo dvigne in po vrhu zlato rjavo zapeče. Preden postrežemo, praženec prelijemo oziroma premažemo s kislo smetano. 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Ptuj • Izjemna gesta mladega Ptujčana Ptujski Božiček klical otroke iz vse Slovenije Tudi dobri možje so lani imeli zelo težko nalogo, saj so se morali prilagoditi nevsakdanjim razmeram. A kljub temu niso želeli preskočiti neskončnega veselja v otroških očeh, ki so ga deležni ob svojem obisku. Ptujski Božiček je opravil izjemno delo. V nekaj dneh je preko video klicev poklical več tisoč otrok. Vse to prostovoljno, dobronamerno in dobrosrčno. Mnogi otroci so se bali, da lani najbolj želenega snidenja z dobrimi možmi ne bodo dočakali. Leto 2020 je bilo že samo po sebi precej težko, da se je vsaj končalo lepo, pa je poskrbel Ptujski Božiček. Ta si je vsak dan nadel svojo posebno opravo, se usedel pod okrašeno smreko in ob kaminu preko video klica govoril z otroki, ki so ga nestrpno pričakovali. »Nisem mogel dovoliti, da čakajo zaman,« je povedal. Izjemne napore in veliko svojega časa je vložil v to, da je vsak otrok njegov klic tudi dočakal. Prav vsakemu je namenil nekaj spodbudnih besed. »Vse skupaj se je začelo leta 2014, ko smo to zgodbo z Božičkom začeli s podjetniki iz Murkove ulice na Ptuju. Z leti je to prerastlo v pravi projekt. Sodeloval sem tudi pri Ptujski pravljici, tudi letos bom. Zadnja leta sem otroke sprejemal na Mestnem trgu, kjer so z veseljem prihajali v mojo čudovito rezidenco. Lani smo se žal srečali drugače, ne osebno, a sem prepričan, da bo decembra 2021 spet vse po starem,« nam je zaupal Ptujski Božiček. V njegovo opravo se je vsak dan oblekel Sandi Žuran. Izjemen fant, zaposlen v Mestnem gledališču Ptuj. Lani je bilo to njegovo osebno darilo vsem otrokom. Vse, kar je počel, je bilo prostovoljno. A kot pravi, je njemu in otrokom polepšalo praznike in ogrelo srca. »Vse, kar delam, delam za otroke. Vesel sem, ko jih osrečim. Najbolj hudo mi je bilo, ko sem pred leti na pobudo Katarine Go-ričan in Mateja Kirbiša obiskal male paciente v ptujski bolnišnici. Želeli so si le, da bi šli čez praznike domov. To so zgodbe, ki te pretresejo, tega občutka ne morem opisati. Zelo pogosto in z velikim veseljem pa sem obiskoval tudi društvo Sožitje Ptuj, pa varovance ZUDV Dornava,« pravi Ptujski Božiček. Lani so mu številni otroci zaupali svoje želje, med drugim si mnogi želijo, da korona čim prej mine. Prepričan je, da nam bo skupaj uspelo. S svojim entuziazmom in iskreno voljo pa nam je Sandi Žuran lahko vsem za vzgled. Osrečil je ogromno otrok in jim vlil upanje v lepši jutri. To je tisto, kar te dni še kako potrebujemo. Dženana Kmetec Juršinci • Malčke obiskal Božiček Velik otroški nasmeh Tradicionalnemu miklavževanju so se tokrat v Juršincih odrekli, a hkrati obljubili, da najmlajši ne bodo povsem prikrajšani za decembrsko veselje. In obdarovanje. Kot vse v letu 2020 pa je bilo tudi to drugačno. Odpadlo je namreč običajno množično druženje z Božičkom, obdarovanje je potekalo bolj individualno. Na občinski upravi so poskrbeli za Božičkova oblačila, v katera so se oblekli predstavniki vaških skupnosti. Juršinski Božički so se zbrali v kulturni dvorani, si v vreče naložili darila, nato pa so se odpravili vsak v svojo vas oziroma naselje, v občini jih je 13, tam pa so jih na svojih domovih že željno čakali otroci v starosti od prvega do sedmega leta. »Vaški« Božički so bili deležni veliko nasmehov na otroških ustih in iskric v njihovih očeh, razdelili pa so 156 daril, ki so bila na račun odsotnosti Miklavža v začetku decembra nekoliko večja kot običajno. SD Foto: SD Preden so se juršinski Božički z darili odpravili k otrokom, so si ogledali jaslice, ki jih je ob Muzeju kraljic jeseni prvič postavilo Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci. Slovenija, Ptuj • Knjiga Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev »Če gostu nismo dali svoje duše, mi Šest strokovnjakov s področja gostinstva in turizma je v času korona krize združilo svoje znanje, izku. turističnih delavcev v in po času koronakrize. Le-ta je na nek način kažipot zaposlenim v turizmu, ravnati po njej. Njeno vsebino so avtorji predstavili na online dogodku v decembru. Knjiga prihaja v pravem času, ko je turizem zaradi koronavirusa v prisilnem „mirovanju", saj je sedaj morda tisti pravi čas za nadgradnjo in osvajanje novih znanj ter spoznavanje novih dimenzij turizma, ki gostinstvo in turizem čaka po tem zelo težkem času epidemije. Knjiga ima 17 poglavij in obsega 176 strani. Namenjena je vsem turističnim delavcem in vsem drugim, ki jih ta tematika zanima. Mirjana Ivanuša Bezjak, predavateljica predmetov s področja turizma na višjih in visokih strokovnih šolah ter avtorica knjig in strokovnih člankov, je povedala, da se je vse skupaj začelo z idejo in željo napisati peto knjigo, ki bo govorila o turizmu v tem kriznem času. K sodelovanju je povabila strokovnjake na področju gostinstva in turizma. Gre za šest oseb, ki vsaka na svoj način deluje na področju gostinstva in turizma ter verjamejo v slovenski turizem tudi po korona-času. Rdeča nit knjige je gostoljubnost, ki jo potrebujejo vsi turistični delavci. Prinaša vrsto koristnih napotkov, primerov dobre prakse, da se bodo turistični delavci lahko v času, ko ne poslujejo, pripravili na čas, ko se bodo gostje vrnili. „Če gostu nismo dali svoje duše, mu nismo dali ničesar," pravi. Turistična društva -korenine trajnostnega in odgovornega turizma Janja Viher, dolgoletna turistična delavka, podpredsednica TZ Slovenije in predsednica Štajerske turistične zveze, je v svojem pisanju spomnila, da začetki turizma segajo v delovanje turističnih društev, ki jim tudi knjiga namenja posebno pozornost. Splošna slovenska javnost namreč premalo pozna delovanje turističnih društev. „Turistična društva so korenine razvoja trajnostnega in tudi odgovornega turizma v Sloveniji, ki ga zdaj še nekako bolje spoznavamo," je poudarila. Pri svojem delu se turistična društvena organizacija usmerja v gradnjo uspešnih zgodb, ohranjanje posebnosti lokalnega okolja, tradicije, običajev, narečij, prireditev itd. Prihodnost turističnih društev je usmerjena v večje vključevanje mladih v prostovoljstvo na področju turizma. Zdaj je čas za gostoljubnost v turizmu mag. Mirjana Ivanuša - Bezjak mag. Klara Koreni Janja Viher Helena Rošker Smiljan Benkovič Maja Križmančič, MBA Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev v in po času korona krize A V knjigi so predstavljeni različni pogledi, vidiki in znanja, ki jih bodo turistični delavci u gostom ponudili po koronakrizi. Slovenija, Podravje • Vstopili smo v novo, Saturnovo leto Kaj nam zvezde napovedujejo za leto 2 Leto 2020je bilo za marsikoga eno najtežjih. Da bo tako, so astrologi napovedovali, takoj, ko se je zače znamenju Kozoroga in v napovedi je bilo zapisano, da se bo tresla Evropa in zgodila seje epidemija,« f ljudje prav čez omejitve učimo, napredujemo in gremo osvobojeni naprej. In kako osvobojeni stopamo v Leto 2020 je gotovo po vsem svetu zaznamovala pandemija koronavirusa. Naša življenja je postavila na glavo. Vsi si želimo, da bi bilo tega čim prej konec, in kot ugotavlja Šink, to kažejo tudi vprašanja, ki jih trenutno dobiva: »Mnogi ljudje me vprašajo, zakaj, kdaj bo tega konec. Zakaj pa se raje ne vprašamo, kaj se moramo iz tega naučiti, kam gre življenje, človeštvo. Za srečo je pomembno samo to, da ima človek čisto srce in čiste misli. Predvsem nam je opozorilo, da se bolj zazremo v sočutje, da smo solidarni in da smo drug drugemu v pomoč. Če ne bomo začeli pri sebi in s prstom kazali na druge, potem ne bomo šli naprej.« Po Šinkovih napovedih se bo stanje s koronavi-rusom pomirilo že kmalu, februarja in marca. Trenutno najpogostejšim vprašanjem, povezanim s korono, sledijo ostala vsakdanja. Ljudi zanimajo prihodnost, ljubezen, služba, denar, zdravje ... Zanimivo: ženske velikokrat vprašajo, ali se bo mož spremenil in poboljšal, a kot pravi astrolog, jih pri tem le pouči, da se morajo spremeniti same in bo odnos boljši. Opaža tudi, da je skritih stisk vedno več. V j Foto: ČG Tadej Šink Saturnovo leto - bo to leto težav ali nagrad? Astrologi iščejo smernice in na podlagi planetov opozarjajo, svetujejo in nenazadnje ljudem vlivajo tudi upanje. Leto 2021 bo Satur-novo leto. »Saturn je bil v mitologiji Kronos - bog časa in kjer se je pojavil, so bile težave. Mitološke zgodbe delujejo, ker so miti nare- jeni za ljudi in pomagajo zdraviti nezavedno v človeku. Po astrološki simboliki je jasno, da bo to leto, ko bo treba narediti bilanco in se odločiti, kaj smo se naučili pred sedmimi leti. Smo se res spremenili, smo naredili korak naprej, potem nas bo stari modrec nagradil, v nasprotnem primeru bomo vajo ponovili in naredili stvari tako, da najdemo tudi sami mir in ravnovesje,« pravi Šink. B Of r\ Jifvj u I 2.1 ¡eliil tjl IcliV P I'-'" V '<0 Astrolog Šink je pogledal v zvezde in razkril, kak torek • 5. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 i nismo dali ničesar!« šnje in moči ter napisalo in izdalo knjigo z naslovom Gostoljubnost slovenskih 1 saj prinaša mnoge odgovore o tem, tako se spoprijeti s koronakrizo in kako Foto: Črtomir Goznik iporabili pri pripravah in aktivnostih, ki jih bodo Klara Korenč, poslovna svetovalka za airbnb in sobodajalsko poslovanje, se je v knjigi posvetila sobodajalstvu, zlasti še zakonodaji, saj posamezniki niti ne poznajo vseh pogojev, pravil, zahtev in zakonitosti poslovanja. Začetniki na tem področju pa niti ne vedo, kako začeti. V knjigi je tem na voljo neke vrste vodnik po sami zakonodaji za sobodajalsko poslovanje. Posvetila se je tudi oglaševanju preko spletnih platform, ki pa mora biti tako zanimivo, da bo gost na koncu pri določenem sobodajalcu tudi opravil rezervacijo. Gostu je treba zagotoviti izjemno • I v • izkušnjo Helena Rošker, turistična delavka ter inštruktorica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, je poudarila, da sta v letu, ki se je izteklo, posebej prišla do izraza naša srčnost in pomen medsebojnih odnosov. V knjigi piše o gostoljubju turističnih delavcev, ki ga je predstavila skozi oči poklica concierge. Gre sicer še večini za nepoznano delovno mesto v hotelirstvu - za osebo, ki skrbi za gosto- ljubje in dobrobit gosta. To je oseba, ki se v slovenskem hotelirstvu lahko poistoveti z delom portirja, receptorja in tudi kot prodajnika hkrati. Situacija, v kateri smo, od turističnih delavcev zahteva še več proaktivnosti in znanja o tem, kako predvideti gostove želje in znanja, kako brati med vrsticami, da bi dosegli njegova pričakovanja. Še vse premalo se zavedamo, da je prihod gosta na destinacijo (tudi) čustven dogodek. Maja Križmančič, predavateljica predmetov, povezanih s strežbo in organizacijo dela na višješolskih programih, certificirana trenerka v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu ter specialistka za digitalni marketing v gostinsko-turistični dejavnosti in lastnica podjetja Flexitim, ki je razvilo prvo aplikacijo za delo v gostinsko-turistični dejavnosti v Sloveniji, se je posvetila prihodnosti gostinsko-turističnih poklicev. Poudarila je, da bo fluktuacija kadrov še bolj naraven del delovnega procesa, fleksibilna delovna sila pa nekaj vsakdanjega. Temu primerno pa bo treba prilagoditi tudi zakonodajo, ki trenutno ne omogoča hitrega prilagajanja novim zahtevam. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujčan Smiljan Benkovič, eden od šestih avtorjev knjige Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev v in po času koronakrize. Bonton je veliko več od prijaznih besed Smiljan Benkovič, dolgoletni turistični delavec in učitelj praktičnega pouka strežbe na Srednji gostinski šoli Maribor, seje podrobneje dotaknil bontona, kako se ta spreminja v teh novih razmerah, kako privabiti in zadržati goste. „Vsi poznamo besedo bonton, vsi se želimo obnašati po njem, ne vemo pa, kaj sploh je bonton, kje začeti in kje končati. Bonton zajema neka pravila sodobnega vedenja v družbi. Gre za konvencionalne oblike obnašanja, brez katerih v gostinstvu in turizmu skorajda ne moremo delati. Pravila obnašanja narekujejo družba, posamezniki, pa tudi čas, v katerem živimo. To je dokaz, daje bonton še kako živ, da se spreminja. Še ne tako dolgo je veljalo, da ženska vstopi v lokal zmeraj za moškim, moški je tudi tisti, ki naroči vino, ki na koncu tudi plača. Danes je vse to obrnjeno. Tudi ženska lahko vstopi prva v gostinski lokal, naroči vino, tudi plača. Ko govorimo o bontonu, ne mislimo samo na neke prijazne besede, zelo pomembna je tudi neverbalna komunikacija (pogled, nasmeh, drža telesa, mimika, kretnja rok) itd. V kombinaciji z besedno komunikacijo ustvari neko prijetno doživetje, v nasprotnem pozitivno vzdušje uniči," je povedal Benkovič, ki pa ob tem opozarja na to, da smo povsem pozabili na sprejem gosta že pri vratih in tudi na samo slovo gosta. Prav o področju slovo gosta je zelo malo napisanega, zato se mu je tudi nekoliko bolj posvetil. Gostitelj bo poplačan takrat, ko se bo gost vračal, je še poudaril. Tabu tema pa so oblačila v gostinsko-turističnih obratih, ki bi morala biti obraz (fasada) vsakega gostinskega obrata. Gostje morajo vedeti, kdo je natakar, kdo pa gost. Nujen je kodeks oblačenja, obnašanja. 5021 ilo. »Na začetku leta 2020 se je sestavila konjunkcija Saturna in Plutona, kar se zgodi vsakih 500 let v )ravi Tadej Šink, horarni astrolog, predsednik Astrološkega društva Modra Luna. Ob tem dodaja, da se novo leto, kaj nam napovedujejo zvezde? o nam bo naklonjeno leto 2021. To leto bo v znamenju števila pet, ki spada pod Merkur, kar pomeni, da bo to leto komunikacije, novih znanj in dogovorov. Ker sta se konec leta 2020 Jupiter in Saturn preselila v znamenje Vodnarja, bo v ospredju nova energija, svet se bo - tako kažejo zvezde -bojda prenovil. »Življenje bo obarvano drugače in to pomeni, da bo mnogo več sodelovanja, pogovorov, ki bodo drugačni, ljudje bodo napredovali skozi duhovnost. Po planetih je razbrati, da bodo ravno novi viri energije, več ekologije in druge alternative zaživele v praksi. Ljudje se čez omejitve učimo, napredujemo in gremo osvobojeni naprej,« še napoveduje astrolog. V letu 2021 se bo sestavila konjunkcija Saturna in Urana, kar pomeni, da se bo moralo tisto, kar je neuporabno, zaključiti in odpreti novo in drugačno. Komu bo leto 2021 najbolj in komu najmanj naklonjeno Po tistem, kar Šink razbira iz zvezd, bo leto 2021 posebno leto, v ospredju bodo modrost, izkušnje, www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: Profimedia/ M24 Popotnica 2021: magični trenutek je tukaj in zdaj Za tiste, ki se bodo vestno lotili zastavljenih nalog in osebnih ciljev, bo leto 2021 po Šinkovih napovedih leto nagrad: »Več bo postavljanja vrednot in določenih lastnih temeljev. Sreča se skriva na strani pogumnih, in če boste imeli voljo in moč, se bodo zadeve uredile. Včasih je treba na svojih sedem minut počakati in tudi to je učenje. Hotenje in potrošniška družba nista nikoli pot do sreče. Bolj modro je, da se najdemo v okolju, kjer živimo, in da ne iščemo nečesa, kar nimamo, kajti v srcu je skrita modrost, ki bo tudi popotnica leta. Pomembno je, da najdete voljo in da si tudi pišete svoje občutke. Mnogo ljudi je obremenjenih s preteklostjo ali prihodnostjo, pozabljalo na magični trenutek - tukaj in sedaj. Zaupajte v življenje in kmalu se vam bo obrestovalo.« Povsem konkretno pa: v tem letu naj bi bilo še več uspehov športnikov v skupinskih športih, predvsem smučarji in atleti (tek) naj bi dosegali dobre rezultate. V ospredju bodo bojda alternativne tehnike zdravljenja. A tudi medicina naj bi bila po tistem, kar Šink vidi v zvezdah - v razcvetu. Štajerski dogovori in izmenjava mnenj. Prelomnica naj bi nas čakala sredi leta, junija, ko se bo sestavil Sončni mrk (6. junij). Ta naj bi prinesel notranjo moč in preobrazbo v komunikaciji: »Na žalost je mnogo ljudi podhra-njenih besedno in to se mora spremeniti. Bližnjic v tem letu ne bo, če pa bodo, se bodo tisti soočili z dodatno bilanco. Seveda ne smemo jemati vsega črno-belo. Popaziti moramo na naravo, da nismo preveč sebični, kajti Zemlja je tista, ki nam daje zavetje, drevesa čistijo zrak, rodovitna zemlja nam daje hrano ter toplo sonce energijo. Koliko lepega je, če le znamo pogledati. Dejstvo je, da bo v tem letu kaznovana lenoba, zato le veselo na delo.« Dženana Kmetec Foto: CG 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Vlak, kjer ne strežejo kave (4) "Ling šijin Ija...," nekaj takšnega kriči prodajalec, ki sem ga danes srečala že večkrat. Na betici ima nataknjen naglavni mikrofon, zato ne razumem, čemu vse to dretje. Vsakemu potniku ponudi majhen vijola zavojček. Ljudje jih navdušeno odprejo, očitno se jim zdi normalno, da so datlji pakirani posamično. Kako kitajsko - samo, da se sveti. Prekaljen trgovec medtem trži svojo promocijo, verjetno gre za nekaj podobnega kot, če kupite dva, dobite tretjega zastonj. Ko pride do mojega sedeža, še zmeraj kriče pojasnjuje - domnevam, da reklamno akcijo. Kakor hitro utihne, pravim: "Kafei." V roke mi, kakor da se mu za tako malenkost ne splača ustavljati, potisne plastenko zelenega čaja in zahteva deset juanov. "Bu cha," maham z roko, da bi pojasnila, da nočem čaja, on pa vsevedno pokaže na plastenko in kimajoče zatrdi: "Kafei, kafei." Dam mu deset juanov, ko možakar pokaže na vrečico datljev. Zdolgočaseno ga pogledam. Isto vrečico mi ponuja že tretjič danes. Praviloma se izogibam potovanjem z letali, še posebej znotraj države (četudi je ta ogromna kot Kitajska). Kaj je lahko lepšega kot opazovati cikel prihodov in odhodov lokalnih potnikov, ki se menjujejo na sosednjem sedežu? In tudi, če ta cikel traja dva dni, je, vsaj zame, zanimivejši in planetu prijaznejši kot polet z letalom. Iz mesta Jinan, ki leži dobrih štiristo kilometrov južno od prestolnice, pa do metropole Šenzen, vodi kakih dva tisoč kilometrov cest (to je približno toliko kot razdalja med Ptujem in prestolnico Estonije). Za enajs- Foto: Mateja Toplak Skodelico morate držati v desni roki in jo gostu ponuditi z desne strani. Foto: Mateja Toplak Najhitrejši klasični vlak na svetu vozi s hitrostjo 350 km/h, vlak maglev pa kar s 431 km/h (v Sloveniji je najvišja hitrost vlaka 160 km/h). turno potovanje s hitrim vlakom, ki vozi s hitrostjo več kot 200 km/h, bi morala odšteti približno sto dvajset evrov (medtem ko triurni polet z letalom stane le šestdeset evrov!). A "normalni" vlak, ki počasi sopiha kakih štiriindvajset ur, stane le dvajset evrov. In ker imam čas, sedem na tega - če bom imela še srečo, bom lahko kdaj pa kdaj raztegnila noge in malo zakinkala. Soseda, ki sedi nasproti, mi ponuja vijola paketek. Očitno gre za mini podkupnino, saj je že vklopila kamero na mobilniku (verjetno za enega izmed njenih TikTok videov). Kljub globalizaciji in večanju števila tujcev v državi smo domačinom očitno še zmeraj zanimivi. Ko se me končno naveliča, odprem tisti vodeni čaj, za katerega je nergav prodajalec trdil, da gre za kavo. Vlaki na Kitajskem imajo le eno pomanjkljivost. Pogosto se zgodi, da so sedišča razprodana in ostanejo ti le stojišča. To je ena izmed slabosti potovanja v državi s (pre)več prebivalci. V času praznikov (predvsem pred praznovanjem kitajskega novega leta) so vlaki rezervirani že vnaprej, tako lahko potujejo le tisti, ki imajo spretnejše prste pri rezervaciji vozovnic preko spleta. Te so razprodane že mesece vnaprej (tudi stojišča!). Briga me, bom šla pa brez karte, pravim znanki, Kitajki. Zaprepadeno me gleda, ko ji razlagam, kako v Indiji skočiš na vlak (dobesedno) in se pelješ. Hitro mi je bilo jasno, da na Kitajskem kaj takšnega še teoretično ni možno. Preverjanje dokumentov, skenira-nje QR-kod in temeljit pretres kot na letališču ne dopuščajo nobenih "indijskih" podvigov. "S počasnim greš?" se čudi taista znanka, ko ji pokažem vozovnico. Poskušam ji pojasniti, ona pa zavzdihne: "Ampak nima klime," kot da bi mi bilo mar za mrzel zrak, ki človeku nadležno piha za ovratnik. Javni železniški promet na Kitajskem je pomemben način prevoza na dolge razdalje. Država ima več kot sto dvajset tisoč kilometrov železnic, kar je drugo najdaljše omrežje na svetu (takoj za Združenimi državami Amerike). Posebej spektakularni so hitri vlaki, torej novo zgrajene železniške proge s hitrostjo med dvesto do petsto kilometri na uro, ki dvignejo potovanja z vlakom na povsem novo raven. Najhitrejši vlak v državi divja v Šan-ghaju (Shanghai Maglev), in to kar s 432 km/h. Letos je Kitajska začela s preizkusi prototipa "maglev" vlaka, ki naj bi vozil s hitrostjo šeststo kilometrov na uro! Maglev je oznaka za tip vlakov, ki ne vozijo po običajnih tirih. Vlak pravzaprav lebdi na magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici. Ker ni stika med vozilom in progo, je trenja izredno malo, zato takšni vlaki dosežejo neverjetne hitrosti. Kitajske železnice so med najbolj prometnimi na svetu, in če bi bili vlaki pri nas vsaj pol tako zasedeni, kot so na Kitajskem, bi lokali v okolici železniških postaj prodali več kave kot vsi lokali v Ljubljani skupaj! KAZAN - glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstan, PETIOT - vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode, TANAKA, Koiči - japonski kemik, nobelovec leta 2002, ŽLAN - kraj med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom Foto: Mateja Toplak Maglev vlak, ki naj bi vozil s hitrostjo šeststo kilometrov na uro, bo konkurenčen regionalnim letalskim povezavam. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 5. januarja 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Cepiti se ali cepniti - je to vprašanje? Saj vem, da bi vam moral že v naslovu napisati, da vam želim veliko sreče v letu 2021. Ampak če sodim po sebi, bi tako sporočilo gotovo preskočili. Mogoče bi vas presenetilo tam nekje v avgustu, ob koncu in v začetku nekega leta pa je že nadležno. Pa vseeno: naj vas vse leto spremlja sreča. Ker če boste imeli srečo, boste ostali zdravi, tudi službo boste obdržali, plača in penzija bosta redno prihajali. Zdravi pa boste seveda tudi, če boste za to storili kaj tudi sami. Oziroma boste pustili, da to za vas storijo tisti, ki se na to spoznajo, ne pa raznorazni (ne)umneži na spletu, ki nam že kar nekaj mesecev solijo pamet. In mnogi, ki ,umnežem' prisluhnejo (ne zaradi umnosti, pač pa ker so lepi, slavni, leporečni,,vplivni'...), verjamejo, kar jim ti govorijo. Da so maske nepotrebne. Da je omejevanje gibanja nepotrebno. Da so omejitveni ukrepi poseg v njihovo osebno svobodo. In najnovejša,umnost': cepili se seveda ne bomo. Ker je škodljivo, ker je to samo zarota proti človeštvu, ker bo imelo cepivo negativen vpliv na cepljence ... Cisto slovenska pogruntavščina je tudi tole: če si proti cepljenju, si levičar in si torej za to, da sedanja vlada odide, če pa si za cepljenje, si podpornik trenutne desne vlade, navaden janšist ... Ker očitno virus vpliva le na levo-desno usmerjene slovenske državljane. Izognete se mu lahko, če se vozite s kolesom. Pravzaprav ni nič prijetno vstopiti v novo leto z nekimi svojim www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski'TEDNIK željami in načrti - a ne veš, kaj boš smel jutri početi, kaj šele, da bi zmogel načrtovati za pol leta vnaprej. Včasih smo v tem času že gledali turistične kataloge s ponudbami ,na prvo minuto', zdaj ne vemo, ali bomo jutri lahko obiskali vnuke v sosednji občini. Je to res krivda levo-desnih? Bo v primeru, da bodo v združbi ustavnega loka ustoličili lokostrelca Karla, vse drugače? Takrat se ne bomo cepili? Bomo necepljeni cepci raje cepnili? Vaš cep(ljen)ec Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 6 7 5 8 9 1 7 6 2 4 4 9 1 6 7 7 5 5 8 2 9 7 4 6 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€€ QQ Bik ¥ ©©© €€ OOO Dvojčka ¥¥¥ ©© € O Rak ¥¥ €€€ OO Lev ¥ ©©© €€ OOO Devica ¥¥ €€€ O Tehtnica ¥¥ ©©© € OOO Škorpijon ¥¥¥ €€ O Strelec ¥¥ ©©© €€€ O Kozorog ¥¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥ ©©© €€ O m ¥¥ © €€€ OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 4. do 11. januarja 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sveta Trojica • Božičkov sprevod po vseh naseljih Lani samo jaslice v naravni velikosti Kljub čudnemu letu, kot lanskega opisujejo v Sveti Trojici, njihovi otroci niso bili prikrajšani za decembrske radosti, saj so v občinski upravi poskrbeli, da je Božiček vsem predšolskim malčkom pred vrata nastavil skromno darilce. Foto: SD Praznično okrašena Božičkova povorka je s Trojiškega trga krenila po vseh naseljih občine Sveta Trojica. Na pot po trojiških naseljih se je Božiček v družbi župana Davida Klobase in podžupana Smiljana Fekonje odpravil v vozu, v katerega so bili namesto jelenčkov vpreženi konji. Na čelu praznično okrašene povorke več vozil in vpreg, ki se je popeljala po vseh naseljih v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, so bile tri vile na konjih, da se približujejo, pa so otroke poleg pisanih lučk že od daleč vabile tudi božične pesmi. V primerjavi s predlani, ko so v Sveti Trojici prvič organizirali zelo obiskano decembrsko prireditev Zimska pravljica, Trojiški trg tokrat ni tako bleščeč, pa vendar še zmeraj lepo okrašen. Po županovih besedah so imeli program prireditev sicer pripravljen skupaj z napovedanim vrhuncem - koncertom Helene Blagne, a seveda le, če bi se epidemiološka situacija dovolj izboljšala, da bi vlada sprostila ukrepe in dovolila prireditve na prostem. To se ni zgodilo, zato je Zimska pravljica odpadla, že dlje časa pa je bilo jasno, da bo odpadla tudi tradicionalna, lani bi bila deseta, razstava jaslic, ki jo postavijo v samostanski kleti. Spomnimo, da je bilo lani na ogled več kot sto jaslic z vseh koncev Slovenije in tujine, ki si jih je ogledala množica obiskovalcev. Povsem brez jaslic na Trojiškem trgu pa tudi lani ni šlo - pred vhodom v samostansko klet so namreč tudi tokrat postavljene velikanske jaslice s figurami v naravni velikosti. SD 2 6IASB0 DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2k. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednibi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Frida Ritonja, Podgorci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski Foto: SD 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2021 Lepi spomini ne bledijo! H^ii&fc» i Za zdravo pitno vodo v Halozah Premalo cogovaijanfa z nosilci delegatskega sistema! l Kneževii kandidat - ■ ■ ■ —.........— — ———.—r za sekretarja raed občinskega suetaZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 3410. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Predstavljamo vam KANDIDATKE ZA 51 ^ Í^^Uirodno Tabovne ^ lasbe Ptuj 2020 Posnetek festivala na 1. programu Televizije Slovenija Posnetek 51. Festivala narodno-zabavne glasbe, ki je na Ptuju potekal 18. septembra 2020, si bonal. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati: • v petek, 8.1. 2021, ob 20:00 -l.del • v petek, 15.1.2021, ob 20:00 - 2. del Nastopili so ansambli: Srčni muzikanti, ansambel Tik-Tak, Peklenski muzikantje, Pvaninski abuhi, Ansambel Stravs, Ansambel Gregorja Kobala, Slovenke, Vrli muzikanti, ansambel Lun'ca in Petovia kvintet. TOREK, 05. januar i Video strani i Jutranja telovadba ■ Kicar poje in igra, 2013 i 20 Let TD Podlehnik ■ Video strani 1 Italijanska trgovina - v živo ■ V Majšperku pojemo in igramo 2013 Koncert pika poka 2013 MGNZ_2016 - 3 Video strani SREDA. 06. januar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Adventni koncert Glasts na Hajdini 2017 10:00 V domačem krogu s pesmijo, glasbo in humoijem 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 110 fet zborovskega petja v Staršah 2017 20:00 Adventni koncert na Hajdini 2015 21:15 20. Štajerska frajtonarica, 2019 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMK S P TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptV.si Uredništvo; Dornava ItSd, 2252 DORNAVA: iofo@5iplv.5i kontakt; 02 764 00 33; 041 618 044; www.siptv.5i ČETRTEK. 07. januar 00:00 08:00 08:30 11:30 12:30 14:30 18:00 20:00 21:20 23:00 Video strani Jutranja telovadba Revija PZ Večerna pesem 2016 Alfi po Sloveniji, december 2020 Video strani Italijanska trgovina - v živo Območna revija PZ Ptuj 2015 Zimska opravila na Polenšaku 2015 Koncert Pihalne godbe Dornava 2017 Video strani Enajst mesecev plačaš, dvanajst mesecev Uereš Vsi naročniki prejmete: • vsak teden brezplačno revijo STOP s sporedi • vse posebne priloge Štajerskega tednika • 4 brezplačne male oglase v Štajerskem tedniku • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom ni Radiu Ptuj • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Štajerskem tedniku • druge ugodnosti ... Pogoji in spletna prijava: www.tednik.si e-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si telefon: 02/ 749 34 10 ali 02/ 749 34 16 Akcija traja od 7. decembra 2020 do 31.januarja 2021. Med vsemi naročniki bomo 1. februarja izžrebali 10 prejemnikov darilnih paketov Štajerskega tednika in Radia Ptuj. Štajerski TEDNIK (RRADIOPT« torek • 5. januarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži 25-250 kg, možnost dostave. Telefon 041 670 766, Ptuj. PRODAM teličko simentalko, staro 6 mesecev, pašno, težko 220 kg, in 6 mesecev brejo kravo drugega teleta. Možna menjava za bikca simentalca od 170 do 200 kg. Tel. 070 250 441. PRODAM prašiče, težke od 150 do 250 kg. Tel. 031 410 209. RAZNO 30-letni fant išče žensko za resno zvezo, staro od 26 do 35 let, ki bi se bila pripravljena preseliti na kmetijo na Štajerskem, po možnosti nekadilka in brez otrok. Vse zainteresirane mi pišite SMS na 031 740 572. SREDAJE DAN Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN Te dni mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Koderman S POBREŽJA 28 VIDEM PRI PTUJU Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. SPOMIN Dne 1. januarja je minilo pet let neizmerne žalosti, kar nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric Denis Kopold IZ PTUJA Zahvaljujemo se vsem, ki se ustavljate ob njegovem preranem grobu, mu poklonite lepo misel, prižgete svečo, podarite cvet in ga s spominom na njegovo življenje vračate med vse nas. Tvoji najdražji Umrli so Janez Pal, Ptuj, Mejna c. 9, roj. 1927 - umrl 23. decembra 2020; Terezija Berlak, roj. Forštnarič, Bukovci 109, roj. 1925 - umrla 23. decembra 2020; Olga Samec, roj. Osenjak, Ptuj, Zagrebška c. 115, roj. 1952 - umrla 23. decembra 2020; Rifet Lilic, Krčevina pri Vurbergu 62, roj. 1952 - umrl 27. decembra 2020; Janez Gedl, Pršetinci 46, roj. 1934 - umrl 27. decembra 2020; Ferdo Trop, Runeč 65, roj. 1944 - umrl 27. decembra 2020; Ivana Grosek roj. Cvetko, Ločič 20, roj. 1932 - umrla 26. decembra 2020; Franc Kozel, Ložina 35, roj. 1928 - umrl 26. decembra 2020; Janez Forštnarič, Bukovci 99e, roj. 1937 - umrl 27. decembra 2020; Miran Jurjaševič, Središče ob Dravi, Slovenska cesta 83, roj. 1969 - umrl 27. decembra 2020; Jožef Pongračič, Dolena 49a, roj. 1946 - umrl 27. decembra 2020; Ivan Korez, Koritno 12, roj. 1941 - umrl 27. decembra 2020; Janez Prosenjak, Ptuj, Brstje 21, roj. 1935 - umrl 27. decembra 2020; Vekoslava Rijavec, roj. Kaisersberger, Ptuj, Pivkova ulica 19, roj. 1932 - umrla 26. decembra 2020; Terezija Gajzer, roj. Forštnerič, Ptuj, Arbajterjeva ulica 7, roj. 1938 - umrla 28. decembra 2020; Branimir Lešnik, Gerečja vas 20f, roj. 1959 - umrl 25. decembra 2020; Jožica Lešnik, roj. Turk, Gerečja vas 20f, roj. 1962 - umrla 25. decembra 2020; Mojca Lešnik, Gerečja vas 20g, roj. 1985 - umrla 25. decembra 2020. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV TOTALNA VOJNA KUL bo storila vse, da v letu 2021 Janšo vrže z oblasti DUŠAN MERC Ministrstvo za šolstvo si zasluži čisto ničlo! IZLOČENI KITAJCI Državna revizijska komisija drugi tir podražila za več sto milijonov evrov BOŽIČNA SRHLJIVKA Zakaj nihče ne ustavi morilcev, ki grozijo žrtvam? Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 4. januarja je minilo dvajset let, odkar te ni več med nami, draga mama, babica, tašča in sestra Frančiška Slodnjak DORNAVA 82 Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel. Tvoji najdražji Kogar nosiš v srcu, ta ne umre. Ostaja ljubezen in spomin na skupne dni. Ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre Matilde Letonja 5. 3. 1951-25. 12. 2020 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazana ustna in pisna sožalja ter podarjene sočutne pozornosti. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo v srcu poslovili od naše mame, darovali sveče in za svete maše. Zahvala g. župniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi njeni Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika in dedija Franca Lazarja IZ ZABOVCEV 86A S tvojim odhodom je nastala praznina, ki jo bomo napolnili s spomini. Hvaležni smo ti za vse dni, ki smo jih preživeli skupaj. Iskreno se zahvaljujemo za vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in sv. maše ter druge darove. Hvala g. župniku, podjetju Mir, kolektivu Mlin Korošec, družini Korošec, sorodnikom, sosedom in znancem ter Darku za zahvalne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. SPOMIN 2. januarja je minilo leto žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Aljoša Zupanič POBREŽJE166 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga z lepo mislijo ohranjate v spominu. Tvoji najdražji Gerečja vas • Osumljeni umora Silvo Drevenšek v priporu Sodišče bi mu lahko prisodilo dosmrtni zapor Lešnikovim, ki jim je na božični dan na krut način na njihovem domu z nožem sodil 35-letni Silvo Drevenšek, so takoj po krvavem dogodku pomagali sosedje, ki so neumorno na pomoč klicali tudi policijo in reševalce. Mojca Lešnik in njena mama Jožica sta bili ob prihodu policistov in reševalcev še živi, kljub nudenju prve pomoči in oživljanju sta boj za življenje izgubili, Mojca doma, Jožica v ptujski bolnišnici. Mojčin oče Branko je umrl že pred prihodom pomoči, negibno je obležal v dnevni sobi. Pri Lešnikovih se je na božični dan dogajala prava drama. Ob 16.35 je na OKC Maribor zazvonil telefon, policija je prejela obvestilo o poskusu umora v okolici Ptuja. Prvemu klicu jih je sledilo še nekaj, med drugim obvestilo, da je storilec s kraja odpeljal. »Prva policijska patrulja je na kraj prispela ob 16.44 in pred stanovanjsko hišo našla ranjeno 58-le-tno žensko, ki so ji sosedje nudili prvo pomoč. Pri izvedbi prvih nujnih ukrepov sta policista ugotovila, da so sosedje že pred njunim prihodom v tej stanovanjski hiši opazili 61-letnega moškega, ki ni kazal znakov življenja. »Reševal- ci ZD Ptuj so ob prihodu nudili prvo pomoč 58-letnici, medtem ko moškemu, ki je obležal na tleh dnevne sobe, žal ni bilo več pomoči. Za tem so v sosednji hiši našli ranjeno 35-letno žensko, ki je takrat še kazala znake življenja. Takoj so jo začeli oživljati, a je žal izgubila življenje. Hudo poškodovano 58-letno žensko so odpeljali v SB Ptuj, kjer je zaradi hudih poškodb umrla,« so o dogodku povedali možje v modrem. Med vklepanjem v lisice se je upiral 35-letnega Silva Drevenška, ki je krvavo obračunal s svojo nekdanjo partnerico in njenima staršema, so policisti izsledili ob 16.50. Ko so mu ukazali, naj odloži nož, se je porezal po vratu, po ponovnem ukazu, naj nož odloži, ga je odvrgel na tla. Med vklepanjem v lisice se je policistom upiral, a jim ga je uspelo obvladati. Foto: ČG 35-letni Silvo Drevenšek je osumljen storitve kaznivega dejanja umora, za katero je predpisana najnižja kazen 15 let zapora. Ker mu bodo sodili za trojni umor, ga lahko doleti dosmrtna ječa. Policisti so ugotovili, da je osumljeni moril zaradi maščevanja. Odpeljali so ga v UKC Maribor, kjer je po operaciji ostal na zdravljenju. Ko je v ponedeljek, 28. decembra, ob 12. uri končal zdravljenje, so mu policisti odvzeli prostost, ob 13.30 so ga privedli pred preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je odredila pripor. Policisti pri družini posredovali že novembra in decembra Nesoglasja med pokojno Mojco in Silvom so trajala že dalj časa, proti koncu lanskega leta so se stopnjevala. 27. novembra so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru. Ugotovili so, da je prišlo med partnerjema do verbalnega spora, drugih kršitev niso zabeležili, o dogodku so obvestili ptujski CSD. Konec decembra so na podlagi elektronskega sporočila o težavah v družini opravili več razgovorov, vendar ponovno niso ugotovili elementov prekrškov ali kaznivih dejanj. Pogojev, da bi krvniku pokojnih izrekli ukrep prepovedi približevanja, ni bilo. 35-letnika v preteklosti zaradi kršitev javnega reda in miru ali zaradi kaznivih dejanj tudi niso nikoli obravnavali. Mojca Zemljarič Imel je težave z alkoholom »Osumljenec in 35-letnica sta dlje časa živela v zunajzakonski skupnosti in si v neposredni bližini njenih staršev zgradila hišo ter se v lanskem letu tja tudi odselila. Osumljeni je imel težave s prekomernim uživanjem alkohola, ki so se v zadnjem času stopnjevale. Zvezo sta večkrat prekinila. Pred približno enim mesecem se je umorjena partnerka z otrokom dokončno odselila k svojim staršem v neposredni bližini. Po razpadu zunajzakonske zveze se je osumljeni 35-letnik z nekdanjo partnerico večkrat sprl zaradi delitve skupnega premoženja in skrbi nad otrokom. V zadnjih dveh mesecih je nadaljeval z intenzivno zlorabo alkohola. Novembra mu je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola izdan plačilni nalog,« so povedali policisti in dodali, da je 35-letnica življenje izgubila v novi hiši. Tja naj bi prišla ob 16.30, sledil je prepir, med katerim jo je osumljeni večkrat zabodel. Potem je odšel še v hišo njenih staršev in sodil še njima. Spodnje Podravje • Po potresu v Petrinji posledice tudi v Sloveniji Pokale stene, odpadali omet in strešniki Leto 2020 seje poslovilo s silovitim potresom, v slogu, kije zaznamoval čas od pomladi do konca leta. Prvi potres je že sredi marca konkretno stresel glavno mesto sosednje države. Popotresni sunki so na nemir pod zemeljskim površjem opozarjali vse leto in nekaj dni pred koncem leta udarili z vso silo. Potres z rušilno močjo, katerega žarišče je bilo v mestu Petrinja v bližini Siska, le 150 kilometrov od Ptuja, od Haloz in Ormoškega konca pa še manj, je poleg ogromne materialne škode terjal tudi življenja. Mesto Petrinja in okoliški kraji so polni ruševin, na stotine ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. V torek, takoj po katastrofi, so nemudoma stekle reševalne in humanitarne akcije. Pomoč za prizadete so zbirali tudi na Ptuju. A boleče brazde, ki jih je v ljudi zarezal potres, bodo ostale še leta in leta. Ne bo jih moč pozabiti do konca življenja. Potresne sunke, ki so prihajali iz sosednje Hrvaške, je bilo čutiti tudi v Spodnjem Podravju. Porušeni dimnik na eni od zgodovinskih stavb v starem delu Ptuja v bližini Drave Pogled na Vošnjakovo ulico v torek, 29. decembra Poškodovana stavba upravne enote Tresenje tal je posledice pustilo zlasti na zgodovinskih objektih. Pokale so stene, odpadali omet in opleski, rušili so se strešniki in dimniki, tudi inventar ni ostal nedotaknjen. Na Ptuju so poškodbe evidentirali na gradu in v starem mestnem jedru. Med drugim na stavbi ptujske upravne enote, ki desetletje kliče po obnovi, iz nje pa so že brez potresa odpadali omet, ornamenti in strešniki. Tresenje tal je povzročilo dodatne poškodbe na objektu, med drugim so popokale stene, s katerih je odstopil in se zrušil omet. Preventivno so vrata upravne enote zaprli, zaposlene so takoj po potresu napotili domov, poškodovan ni bil nihče. Potres je škodo prizadejal cerkvi v sv. Trojici, kjer so s poškodovanih sten prav tako odpadali omet in opleski. MZ * ' 01: V „ . P »O «»- - o C? D ** Rojstva: Manuela Kostanjevec - deček David; Nataška Kitak - deček Kristijan; Sabina Zajc -deklica Gloria; Sabina Predikaka - deklica Tinkara; Tanja Kotnik -deček Matic. O « * * * O C? * W r> n b o * fV ^ _ „ r - -hŽf^v^fy *.. o " Če na Tri kralje (6.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Danes bo pretežno oblačno in zjutraj ponekod po nižinah megleno. Nekaj sonca bo sredi dneva zlasti v višjih legah ter na Primorskem. Proti večeru in v noči na sredo bodo padavine od juga prehodno zajele vso Slovenijo. Po nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah do -4, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 10 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 05.01.2021 06.01.2021 07.01.2021 08.01.2021 1* * * 1 i -2 -4 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 8 7 5 3 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V V V A Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: CG Vir: ARSO