115. številka. Trst, v soboto 24. maja 1902. Tečaj XXVII ..Edinost" z'i nit takrat aa dan. r*rnr aadal) ta rr .-rr-IroT. ob 4. ori ivečer. >ar»?aiaa iitit: ia c»Io ieto ........ SA kroa »a pot leta.........11 * z četrt ieta ........ S zs ua mfspp . ....... S krosi : -»rnčnino plačevati Ha ne- ti' a bre* r>r»toeene aarnćnine »• sprava v« oitrv _ Po tobasarnah v Trstu se predajajo p©-liicta« Steri!*? po 6 Btotink (3 >»v-» Triia pa po 8 utotink »vč.f Ttlefoa Str. H70. Grlasilo poiitiihaega druStva „Edinoat" za Primorsko. T edinosti j« mi! Oglasi sa računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo i primernim popurtom Fofllant, osmrtnice Id javne rahvati; do-ttačl ogiaai itd. ae računajo po po&odbe VbI dopisi naj se poSiljajo aredalAtva Nofrnnkovani dopisi se ne sprejemajo iSokopial ae ne vračajo. Saiočnico, reklamacije in oglase spre* iftut apravalltvo. Naročnino ls» )3 plačevati loco Trst. Credniltv« ta tiskarna ae nahajata v o lic 5 Carintia iiv. 12. Upravniltvo, ta sprejemanj? InaeratuT v ulici Motia plccolo čiv. 3, II. naiimr. «2»{ate!j »d odgovorni urednik Fran Ctodnik. Lastnik konaorcij liata Kdinoat* Natisnila tiskaru« kontorcija lista „Edinost,, v Trst IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. (Dalje.) Binkoštni ponedeljek je b 1 namenjen za i/.let na Gorenjsko in specijalno še v raj nase Slovenije : divni Bled. Uprav hrepeneli smo, ore in zaslombe od strani eokrvnih plemen, vreden o i ti soudeležencem na vzajemnosti slovanskih plemen : da je torej to rod vrednih sinov in hčera v veliki rodbini Slovanov. To smo hoteli, da bi videli naši gostje-novinarj:, o tem naj bi se uverili na licu mesta in na lastne oči, da bodo potem to, kar so videli in čuli, kar so opazovali, vse svoje neposredue utise, mogli širiti dalje potim svojih novin v vse široke sloje dotičnih plemen, da se bo na ta način ves slovanski svet seznanjal z ekzistenco našega naroda, /. neverjetne privilegije, na Dunaju pa stočejo iekucijtth od strani državne uprave, pod lepoto njega zemlje, z narodno zavednostjo! katerimi baje trpe. njegovo in z njega vsestranskimi stremljenji, j Tako je stokal včeraj v parlamentu na Siovanski novinarski shodi *o krasna prilika j Dunaju in govoril — neresnico tudi preznani za tako povspeševanje medsebojnega spozna- j poslane«1 istrski, dr. Bartoli. vanja in nam se zdi, da se še vedno veliko premalo upošteva ta stran naloge teh shodov. Čim se bodo slovanska plemena naše monarhije poznala medsebojno, čim bodo poznala velika večina v deželi ni italijanska, ohrani fikcija italijanskega značaja dežele, torej iz razloga n a r o d n o-p o 1 i t i č n e nasilnosti in krivice: isti Bartoli, pravimo, jadikuje na Dunaju z italijanskim kriminalistom, da, »čim je politika stopila skozi vrata, o«lhaja pravica skozi okno« ! Človeku se res že gabi to narod no-politično hinavstvo. Italijani so tisti, ki neprestano silijo politiko v nodoo dvorano, to je, oni so tisti, ki tudi v sodnih dvoranah mislijo na svoje privilegije, na svoje strankarsko narodno-politično korist, dočim Slovani ne zahtevajo druzega, nego da se jim tudi v sodni dvorani daje v jezikovnem pogledu to, kar jim zagotovlja ustava, zakoni. Kdor zahteva, naj se v sodni dvorani vrši zakon na vse strani, toliko glede meri-tuma sporne stvari, kolikor glede razpravnega Današnja poročilu korespondenčnega biro sicer nič ne govorč o tem govoru in niti imena Bartolijevega ne omenjajo. Ali »Pic-colo« je s tem govorjenim ali negovorjenim vse odnešaje, gospodarske, narod no-politične,1 plodom Bartolijeve retorike napolnil cele štiri topografijo zemelj drug druzega, bodo tudi dolge kolone. Tu stojimo pred zagonetko: uverjena, da je vsako slovansko pleme vredno, ali je Bartoli govoril in ga je korespondenčni da se vsa bore za njegovo ekzistenco : pa biro zatajil ; ali pa ni govoril in mu je slovanska vzajemnost ne bo več prazna be- »Piccolo« ta govor le podtaknil, da slepi seda brez vsebine, ne bo več utopija, nedo- svojo publiko ; ali pa so ta govor — kar je sežen idejal, ampak bo — fakt, dejstvo, či- zelo verjetno, ker se večkrat dogaja — nitelj ! spisali v Trstu, ga poslali na Dunaj Birto- Zato smo se veselili izleta na Gorenjsko, liju, da se ga iznebi {včerajšnjega dne, in ga jezika, ta ne tira politike v sodno dvorano ! zato smo bili vznemirjeni radi neugodnega i je »Piccolo« — uverjen, da se je to zgodilo! Pač pa jo tira oni, ki iz narodnega egoizma vremena, ki je trajalo na binkoštno nedeljo j— tudi prijavil!! No, bodi temu, kakorI hoče, da se drugorodnemu krati pravica, ves dan, zato smo se vsaki hip skrbno obra- hoče, ali govorjeno ali negovorjeno: taki so, zajamčena po zakonu in ustavi ! čali gori proti nebu, da-li ne zapazimo ven- j kakor se kažejo v tem govoru ! Zato jim ne Če bi bilo res, kar je trdil včeraj Bar- dar kako znamenje, da se hoče vreme za-! smerno ostati dolžni odgovora.*) toli na Dunaju, da to pomenja namreč tirati sikniti in se zvedriti. j V včerajšnji seji je govoril torej—glasom 1 politiko v sodno dvorano in da je to na Tem veče je bilo nase zadovoljstvo, ko j »Piccola« — tudi poslanec Bartoli in govoril je z škodo pravici, ako Slovani tudi v tej dvorani se je v ponedeljek za rano jelo vedriti in so železnim čelom. Hočete-li veče tartiferijr, nego zahtevajo jezikovne pravice, zajamčene v skoro zlati solnčni žarki obsevali zemljo. Od- je v tem, da mož, ki je na javnem shodu ustavnih določilih in zakonih, potem bi hajali smo na kolodvor z zavestjo, da doži- «izdal proslulo parolo »osar tutto«, hoče na bilo rečeno, da mora pravo sodstvo vimo lep, pomeml>en dan. (Pride se.) Dunaju propovedovati politično moralo ?! ostati v navskrižju z ustavo in • Hočete-li veče tartiferije, nego je v tem, da ustavnimi zakoni! Tako domneva-pripadniki iste stranke, ki ob vsakem važne- nje pa bi pomenjalo profanacijo justice in jem političnem činu, ob vsaki volitvi, priti- sodne dvorane! Ali je absurdno to: v d voska na vse kljuke na vseh vladnih oblastih, rani, posvečeni pravici, naj bi za človeka, k; tiste stranke, ki zahteva, da se ves vladni slučajno ni Italijan, ne veljal — zakon ! aparat stavlja v kontribucijo njej na korist Ustavni zakon avstrijski govori kratko, jasno, — ako pripadnik iste stranke toži na Du- decidirano : vsai:emu državljanu je zagotov-naju, da se v upravo zavlačuje politika?! Ijena pravica do rabe svojega jezika na vseh Isti mož, pripadnik stranke, ki zahteva je- poljih javnega življenja. To je vrlini princip dino italijanski sodni jezik v Primorju iz naše ustave, ki velja tudi za sodno dvorano, pripoznanega razloga, da se vzlic dejstvu, da in v tej mora veljati cel6 bolj, nego kje drugje! Kdo tira torej politiko v sodno dvo- Italijanska zavijanja na Dunaju in resnica t Primorju. i. Vsaki hip moramo strmeti na metamor-forzah, ki se dogajajo na italijanskih poslancih mejpotoma iz Trsta na Dunaj. Kdor jih vidi in opazuje doma, a ju prišel naenkrat v zl>ornico na Dunaju in jih poslušal, ta jih kar ne pozna več. In — strmi na takem železnem čelu. Kruti preganjalci iz Primorja so na Dunaju vsega usmiljenja vredni proga-njanci. Ista zločinstva, ki jih sami dan na dan zagrešajo na škodo druge narodnosti v deželi, prav ista zločinstva marajo — če jih poslušate na Dunaju, te Italijane — trpeti oni sami od druge narodnosti !! Neoporečna, notorična resnica je, da za vso svojo trdno politično pozicijo, sestavljeno iz samih privi- *) Pričujoči članek je bil spisan in tudi stav- rano . ^ ^ ki ho6e naj 8e tudi na Pri- morskem dovaja do veljave rečeni vrhni ljen za včerajšnji list, a smo ga morali izpustiti radi pomanjkanja prostora. Danes smo v poročilih dunajskih listov zasledovali tisti imenitni govor Barto- princip, določen v podstavo vsemu javnemu lijev. In res smo nekaj zasle«lili, a ne v vseh. življenju ? Ali ne marveč tisti, ki pod težo „AViener Extrablattu n. pr. niti ne omenja Bartolijsi: narodnega in strankarskega egoizma oznaČajo „Reiclisivehr" beleži v treh vrsticah, da je Bartoli kakor politi5no koncesijo, ako se v sodni podal neko izjavo: a „Neue Freie Presse~, iz po- . , , , . , .. _ 1 dvorani tudi drugim daje, kar jim zagotov- v resnici in Neue Freie Presse sebne naklonjenosti, ima kakih 10 vrstic. Toliko je upoštevan tisti slavni „govor- Bartolijev, ki je v Ijata ustava in zakon, ki torej „Piccolu" napolnil skoro štiri kolone. Mi ostajamo ravno v sodni dvorani sami zahtevajo naj- legijev, se imajo zahvaliti izključno le pod-' P" svojem prepričanju, daje tu le dvojno možno: vego politično koncesijo s tem, da zahtevajo pori od strani vladnega zistema, na Dunaju ali P°8,aBci in 9Ploh brffj° za «e - privilegij?! * , . . . . , za to, kar signori blebečejo, ah pa Bartoli niti ni _ .. , . - t> • pa slikajo postopanje sistema proti njim ka-1 ^^ tega kar je „Piccolou prijavil in je torej ta Bartoli očita pravosodni uprav, v Pn- kor kruto, krivično, neusmiljeno. V resnici Hst Bartoliju le podtaknil in svojo publiko — na-1 morju, da dela eksperimente v sodni dvoran: uživajo vse možne in nemožne, verjetne in samaril. Op. ured. O D L ,r 8 Cj MELITA. Povest iz naše dobe. >pi>al Jo>ip Evrt-ii Tonit: prevedel Kadi. Prvi del. I. Na Dunaju je preživel veselo in potratno nekoliko dni, vrnil se je z jako malim ostankom kupnine v DeJi-dvor in se zopet pridno lotil jx>sla. Kmalu je prišla druga partija klavne živine na vrsto, pa tretja in četrta in tako dalje. Sedaj ni bilo treba več grofu, da potuje osebno na Dunaj, temveč }>overil je živino svojemu zaupniku, kateri je -to dal kupcem, in «lenar je prišel po pošti domov. Grof je vodil ob tem podjetju še precej točen račun. Računal je, koliio ga -tane nabava materijala, krme, koliko zopet hlapci in dekle, odpošiljanje blaga in drugi manjši izdatki. Ko je vse to primerjal s kupnino, se je pokazal vendar precej lep dobiček, s katerim je moral biti zadovoljen. Grofici je odleglo, da si je od tega denarja aajveč potrosil grof za svojo osebo in svoje posebne pa sije. Cesto je šel na Češko na love k svojim velikaškim znancem, obiskoval dirke na Dunaju, Badea-Badenu in Berolinu, obletal v poletni sezoni več raznih zdravilišč v Alpah in na Rivieri, več radi zabave nego radi zdravja. Ti njegovi izleti so mnogo stali, ker grof Orfeo je živel odlično in kavalirsKO. Ker je grofica zaala, koliko grof trosi za te • izlete, ni imela nikake volje, slediti mu. Nik« ! dar jej ni prišlo na misel, da bi kaj takega zahtevala od njega, tem manje, ker je vedela, da grof potuje najrajši sam, ter da noče biti oviran. Grofica je zadovoljno sedela v svojem dražestnem Dfli-dvoru, baveča se s svojo deco in z gospodarstvom, kolikor je mogla in znala. Tri leta se je grof z vedno jednako srečo bavil z rejo goveje živine, tako, da so se nekateri sosedni posestniki začeli v manjšem obsegu baviti s tem poslom, s katerim se je pečal grof že na debelo. Ali prekasno so se spomnili. Kmalu je pričela pri njih in pri grofu med govedo opasna kužna bolezen, a vse sosedne dežele so zaprle svoje meje proti Hrvatskej. Ni preostalo drugo, nego popustiti ta posel, kateri se v domačih krajih ni mogel izplačati. Zatvor mej je trajal dolgo. Za nekoliko časa so dovolili uvoz go- veje živine, a isti čas ni bilo pripravnega blaga za promet. Tedaj se je zopet pojavila kužna bolezen v raznih krajih in mejo so zopet zaprli. Tako je trajalo nekoliko let. Ta nesreča je uprav porazila grofa, kateri je začel, kakor drugi posestniki, jadikovati, da gospodarstvo ne nosi nič in da si merejo le jako bogati ljudje dovoliti ta luksus. Obresti, katere je moral plačevati du-najskej banki od poslovne glavnice, izposojene za kopanje premoga, so mu požrle na-! vadno ves prihod imetja Hrastovac. Bilo mu je, kakor da ne bi bilo tega imetja. Odplačati ni mogel nič. Livade in dobiček iz viuogra- Kar je naslonjeno na veljavne zakone, to ni več dov, ki so bili jako zapuščeni, so veči prihod, s katerim so morali davke in hišne potrebe, katere majhne. V Deli-dvoru so živeli velikaško. Grofjve četveroprežne, bili edini plačevati niso bile sijajno in elegantne j kočije, dunajsko delo, so vzbujale zavist v zagorskih velmožih in plemičih. Deset konj za vožnjo in jahanje je bilo v njegovih hlevih na i z bero. Držal je dobro plačanega konjarja, iz učenega lovea iz Češke, a razun tega veliko število livrejovaaih in navadnih slug. Dve sobarici sti bili na razpolago grofici in mali Meliti, za katero sa imeli že francozko guvernanto. Artur, »mlada grofovska milost«, kakor so ga imenovali sluge, je bil tudi pod i4 glasovi proti 114. Na t » je prišel v razpravo nujni predlog posl. B r e i t e r j a, v katerem se od mini-sterskega predsednika zahtevi pojasnil o stanju nagodbenih pogajanj z Ogrsko. Posl. Brei ter je v utemeljevanju svojega predloga trdil, da se nagodbe ne smatra več za gospodarsko, marveč za dinastično stvar ter je ojstro napa lal ogrskega ministerskega predsednika. Mi msterski predsednik dr. pl. K o r b e r je izvaja!, da bi bilo netaktično dajati ravno sedaj natančna pojasnila o nagodbenih pogajanjih z Ogrsko, ker bi to škodovalo pogajanjem. Minister je dejal, da ne more druzega, nego ponoviti svoje svoječasne izjave, da bo vlada z vsemi sredstvi branila interese naše državne polovice, a da bo seveda skrbela za to, da se ohrani dosedanja gospodarska skupnost z Ogrsko ter da se vlada v polni meri zaveda dalekosežnosti |M>sledic razdora gospodarske skupnosti. Govornik je priporočal, naj zbornica ne v^prejme nujnosti Breiterjevega predloga. Ko je govorilo še nekaj govornikov, bila je nujn <>st odklonjena s 121 proti .r>3 glasom. Zbornica je na to zapričela razpravo o sklepu gospo iste zbc rnice glede lnženjerskega naslova. Posl. dr. Sceinvvender je opozarjal na zapostavljanje tehnikov na vseh poljih. On sicer s »giaša s tem, da se absolventom tehničnih visokih šol podeli poseben naslov, ne more pa soglašati s tem, da bi se jim dal«) tak naslov, ki bi izpodbil drugim eksistenčne jH»goje. Govornik bi bil za to, da bi se absolventom tehničnih visokih dol podelil naslov »tehnični inženjere. Naučni minister dr. pl. H a r t e 1 je pojasnjeval pomen novega inženjerekega naslova. Pri poznal je sicer pomen i a važnost državnih obrtnih šol, a je povdarjal, da spadajo le-te v kategorijo srednjih sol in da jih nikakor ni zamenjavati z visokimi šolami. Posl. dr. Ofner se je zavzel za podeljevanje inženjerskega naslova tudi absolventom višjih državnih obrtnih šol, poslanec M a z o r a n a pa je bil proti temu. Ko je govorilo se nekaj govornikov, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo dne 30. t. m.; dnevni red te seje: inženjerski naslov, trgovina na termine, davek na vozne listke in drugo. Is ogrske delegacije. V včerajšnji plenarni seji ogrske delegacije je del. grof Ran Zichv izvajal, da sedaj trozvesa ni več toliko potrebna, tla bi radi nje morali nositi prevelike žrtve. Del. Berzevjczv je menil, da bi morali za vojsko še več ž rt vo-! vati, ako bi se trozveza razbila. Dal. Ludovik H o 11 o je dokazoval, da seje tr«zveza skle-1 nila samo za to, da se Nemčiji zagotove dežele, katere je ista uplenila Franciji. Govornik je priporočal politiko svobodne roke. Pogajanja med Avstrijo in Oger- tko Avstrijska kvotna deputacija je v svoji včerajšnji seji v Budimpešti izvolila svojim poročevalcem posl. vit. J a \v o r s k e g a namesto umrlega poročevalca dvornega svetnika Beera. Poročevalec vitez Javvortki je predlagal kvoto 65.6:34.4, ki je bila že leta H »01 vsprejeta od obeh de-putacij za leta 1902—1909. Poslanec Kaiser je predlagal, naj se kvota razdeli na dva jed-caka dela ali vsaj po razmerju prebivalstva. Po daljši razpravi, katere sta se udeležila tudi ministerski predsednik in fin. minister, vsprejela je kvotna deputacija predlog poročevalca vit. Ja\vorskega. Vsprejeta je bila nadalje tudi resolucija posl. Mengerja, ki poživlja vlado, naj zaprične pogajanja glede določitve primerne stabilne razmerne podlage za razdeljevanje skupnih stroškov. Dobro ! To bi bilo res pitrebno, da bi se enkrat nehalo to pehanje vsakih deset let. Seveda bi ta »stabilna podlaga« za razdeljevanje skupnih stroškov morala zopet sloneti na — pravični podlagi, da bi bila v pravem razmerju z resničnimi gospodarskimi silami obeh polovic monarhije. Na tej strani moramo enkrat nehati biti dobrovoljčki, ki ss puščamo briti od Madjarov verujčjim, kadartreba razde-Ijati bremena, da so največi siromaki na svetu, dočim so, ko je prišlo deljenje politične moči in upliva, sami grand-seigneurji z največimi zahtevami in — prepotencami. Iz poročila korespondečnega biro a ni razvidno sicer, ali ni dvomiti, da je tudi gospod ministerski predsednik podpiral predlog Ja-\\orskega. da se kvota določi na (55.6:34.4. Le pravično bi bilo, ako bi bil ob enem izjavil, da hoče čuvati, da bo tudi politični upliv razdeljen tako : mi 66 oni 44. No, tako daleč ne segajo naše želje. Zahtevati pa bi smeli za tako nerazmerje v razdeljenju bremen, pod katerim ječi naša polovica, da bi obe polovic« monarhij«- na polit, uplivu participirali vsaj po polovici. Primorski Slovani in zveza med Dunajem in Kvirinalom. V Italiji imajo »vido« in »nižo« irredento; dvojni gibanji, vsako po svoji struji, ki pa se stekati v isti cilj. Sedež laške irredente avstrijskih pokrajin je v Trstu. Ta irredenta je v tesnih zvezah, v neprestanem kontaktu z »nižo« in »višo« irredento v Italiji. Kako se pletejo i niti od tu do tam in od tam do tu, vidimo najplastičneje na nastopanju raznih emiserjev, ki jih irredenta v kraljevstvu pošjlja irre-denti v avstrijskih pokrajinah, in pa na na-: činn, kakor irredenta v našem Primorju vsprejembe in fet ra emiserje iz kraljevstva. In ti obiski postajajo čim pogosteji; izlasti par let sem nismo skoro nikdar brez takega | gosta, sedaj iz tega, sedaj iz onega poklica aii socijalnega položenja. Tu vam prihajajo iz Italije turisti, govorniki, propovednik-'. Najstarejši sin Gdribaldijev, katerega so v Trstu vsprejemali kakor kakega triumfatorja, vsak: prirejevatelj konferenc, in celo sleherni ob-skurni menih, došel prepovedovat v kako pozabljeno istrsko mestece, vsi ti imajo le isto misel v glavi, isto besedo na ustnicah : in a te r-zemljo Italijo! Ravno v nastopanju teh ljudj se kaže v§a škodljivost trozveze. Odkar obstoji ta zveza, ne obstoje več za te irredentiste — v rudeči srajci, ali pa v talarju — nikake državne meje. Dan na dan preplavljajo nase Primorje, kakor da je to že Bestaven del Italije, ter propagirajo italijanske idejale in pripravljajo duhove za združenje z mateijo-zemljo ! Koliko hrupa je bilo te dni, koje psevdo-pesnik Gabriele D' Annunzio — Sloveče židovskega pokoljenja — dosel v Trst tirat irredentovsko propagando! A kako ne-ženirano je nastopal mož, da te je kar osupnilo. Govoril je tako brez vsacega obzira, kakor da smo že na predvečeru priklopljenja Primorja k Italiji. Sicer v previdio izbranih besedah, ali vendar povsem prozorno je propagiral idejo Italije, raztegnene do Kvarnera. Po zaslugi trozveze pa so ti velikoitalijanski emiserji postali že tako nesramni, da se ne omejujejo le na propagiranje Telikolaške ideje v avstrijskih provincijah, ampak zasramu-jejo kar javno domače avtohtonno prebivalstvo: na avstrijskih tleh zasramujejo najlojalneje avstrijsko prebivalstvo ! Tako je rečeni D' Annunzio zagrešil drzno nečuveno infamijo, označivši nas Hrvate in Slovence za — barbare!! In nobene c. k. oblasti je ni bilo, ki bi bila našla na tem kaj spedtakiji-vega, nobena avstrijsko-birokratiška vest se ni zganila radi tega! Nobene državne uniforme je ni bilo, ki bi bila hotela kaliti veselje združenih irredent na tej infamiji laškega emiserja . . . ! Svobodno je to infamno člo-veče potovalo križem vsega Primorja in se dajalo vsprejemati od irredente v Primorju kakor kakov triumfator . . . Na vsem je bilo jasno spoznati, kako proračunjeno je uprizorjeno v gotove namene. Celo slovečo umetnico Duše so zlorabljali in je morala se svojim slavnim imenom biti v stafažo drznemu irredentovcu. A — kakor rečeno — vse je bilo, kakor da se umeje samo ob sebi. In take stvari se dogajajo dan za dnem, se ponavljajo redno; eden rovarjev, ki odhaja, podaja roko drugemu, ki prihaja. Mi' nismo izgubili vere v vso birokracijo našo. Uver-jeni smo celo, da je tu pa tam še kakov mož z več ali manje roset na bolj ali manje zlatem ovratnikom, ki nezadovoljno maje z glavo in ne more u meti take — politike ! Ali nikogar ni, ki bi govoril; nikogar ni, ki bi imel toliko poguma, da bi na pristojno mesto napisal pošten referat s pošteno resnico, ki bi imel poguma za svarjenje. Vsi imajo vezane jezike. Veže jih jim pa tista slavna trozveza, ki se ravno sedaj zopet — ob-novlja. Ce pa vidimo, da ni nikogar, ki bi hotel in tudi smel graditi jezove proti agitaciji združenih irredent, in ko je vendar neutajljiv fakt, da gre tu tudi za našo kožo kakor narodne individuvalnosti, moramo srčno pogledati v oči perečemu vprašanju : kaj nam je storit1, da se rešimo vspričo drznosti irreden-tarske agitacije in vspričo — recimo tako — nonsolance onih činiteijev, ki bi v interesu državne misli morali kaj storiti proti tej agitacij«. Kaj, kako torej ?! O tem prihodnjič. Loubet na Ruskem. Na obedu, ki je bil včeraj prirejen v slovo na ladiji »Mont-••alm» je izrekel Loubet v navzočnosti carske dvojice napitnico, v kateri je povdarjal, »da ostane Francija zvesta zvezi, čije blagodejno delevanje dostojno ceniti toliko Rusija, kolikor Francija«. Car Nikolaj se je Loubetu zahvalil za obisk ter ga naprosil, da prijateljski ter z Rusijo zvesto in trdno zvezani Franciji sporoči čutstva najtoplejših simpatij. Po prisrčnem slovee u Loubeta od carja in carice je ladija »Montcalmc ob pozdravnem streljanju topov odplula iz-pred Kronstadta na morje. Tržaške vesti. Promoviran je bil 22. t. m. na čfški univerzi v Pragi za doktorja modroslovja g. Dragotin Lončar, suplent na II. državni gimn. v Ljubljani. Čestitamo! Zastava sv. Cirila in Metodija. Na letršnji procesiji sv. Rešnjega Telesa nastopita bratovščina in ves njen pevski zbor pod svojo lepo slovensko cerkveno zastavo. Med slovenskimi delavci r,e čujejo veseli glasovi o lepih pripravah, kako se udeleže te velike cerkvene slavnosti. Sedaj je mir, nasprotniki so položili orožje, zastava sv. Cirila in Me-todija je zmagala vsa nasprotstva. To je delo onih naših junaških in treznih slovenskih delavcev pri sv. Jakobu. Zato vlada navdušenje med tržaškimi Slovenci vselej, ko se razvija slovenska cerkvena zastava sv. Cirila in Metodija. Za Slovence je dano samo jedno znamenje zmage, in to znamenje je : znamenje sv. Cirila in Metodija ! Klin S klinom! Pišejo nam: Minoli torek sem imel posla na tukajšnjem finanč- nem uradu in sicer v sobi št. 30. Prišedsi v omenjeno sobo sem oddal enemu gospodov uradnikov slovenski akt, izdan po tržaškem finančnem ravnateljstvu. Na mojo s'ovensko pripombo je šel eden g. uradnikov v sosednjo sobo iskat Človeka, ki naj bi govoril z menoj slovenski ! V sobi št. 30. je več uradnikov (4 do 5), a nijeden njih ne pozna deželnega slovenskega jezika! Ker je bil oni g. iz sosednje sobe, ki zna slovenski, odsoten, — so me Bproveli v sobo št. 10., kjer se je konečno našel človek, ki je znal slovensko in ki mi je dal potrebna pojasnila ! Po navodilu g. uradnika iz sobe štev. j 16. bi moral jaz iti zopet v sobo štev. 30, j da bi mi tam napravili, česar je trebalo, da | izvršim, radi česar sem prišel, — da namreč ' plačam neko malo svoto v finančno blagajno. Ker pa gospodje v sobi št. 30, kakor rečeno, ne znajo slovenskega jezika, sem naprosil, naj me g. uradnik iz sobe štev. 16. spremlja in posreduje, da bom mogel — plačati ! ! Vstreglo se mi je in n tem se je završil ta moj za ces. kr. finančne uradnike gotovo ne posebno častni, ali razmere ilustrajoSi doživljaj. Ta slučaj je imel ostati tajen, da-si je potrebno, da se take stvari objavljajo in — bičajo. No, to pot sem vendar mislil mimoiti, ker so bili imenovani uradniki uljudni in ker niso oni krivi (vsaj po mojem menenju ne) ako ne znajo slovenski, ampak je kriv oni, ki jih postavlja v službo, za katero nimajo potrebne kvalifikacije. Da pa sem se konečno vendar-le odloČil nastopiti javno, v to me je prisilil glasoviti dr. Bartoli, ki je te dni izustil v parlamentu na Dunaju take neslane bedarije, in nanizal toliko očitnih neresnic, da bi kaj sličnega pričakovali k večemu od kakega bedaka ! Nikdar pa ne od odvetnika! Vsa izvajanja izzvenevajo v monstruozno trditev, da narodi morajo biti na uslugo uradnikom in ne — narobe! G. Bartoli ne prikriva le resnice, ampak pozablja tudi očevidno, v katerem stoletju živimo sedaj ! To pa je vendar že preveč! Kar se že vse uganja z našim ljudstvom, ki prosi, oziroma vpraša domovinsko pravico — presega že vse meje ! Redarstvo vabi stranke najmanje po dvakrat na zaslišanje. Magistrat zavrača, da si protizakonito, prošnje ! A lada nima potrebne avtoritete nad magistratom. In tako se etvar vleče brez konca in kraja ! Sedaj so začeli pozivati prosilce za domovinsko pravico — v mestno bolnišnico, kjer jih natančno izprašujejo, so-li bili kedaj : v bolnišnici itd. ! Vsega tega ni še dovolj ; sedaj, so — potem ko držijo na magistratu prošnje po 8, 9 in tudi več mesecev — začeli vračati iste j z motivacijo, da je bil ta ali oni kedaj v bolnišnici ! Dovolj je, da so n Šli v knjigi tvojemu ■ slično ime, bilo pravo, ali ne — pa ti vračajo prošnjo! In to ne samo slovenskih, ampak tudi laške in nemške! To je že cela babilonija ! Tega je že preveč! Ali je res ni nobene sile, ki bi storila kraj tej —anarhiji ? ! Na polje! Prejeli smo s prošnjo, da ob-ijavimo: Neka dobra duša me poživlja v ne-' kem brezimnem pismu, naj odgovorim v »Edinosti«, ako mi kaj ni prav. Ker je vsebina omenjenega pisma pre-nezmiselna, brez glave in nog, in ker s cer spoštujem brezimnega — dobro poznanega pisca, odgovarjam le toliko, da bo bolje, ako bo dotični k porabljal svoj svobodno čas v kaj ' bolj pametnega, nego je storil v omenjenem brezimnem pismu ! Ako sem kaj zagrešit, so moji viši tu, ki me gotovo pozo vejo na red, samo naj gosp. napadalec navede konkretne slučaje in — naj se pošteno podpiše! Ker mi vest ne očita, da bi si bil zaslužil tak brezimen napad in ker storim vse, kar morem v korist onih, katere služim — želim, da se me ne žali na tak, moža nedostojen način ! Ako pa gospod brezimnež želi, da stopiva na polje javnosti, mu že danes zagotovim, da vsprejmem vsaki boj in sem popolnoma gotov, da si gospod nasprotnik ne nabere lavori k ! F. K. Ustanovitev tržaške anonimne družbe ma' ik železnic. Včeraj popoludne vršilo se je v prostorih društva inženjerjev in arhitektov ustanovno zborovanje gori označene družbe. Porodilo našega poročevalca, ki je bil na tem ustanovnem zborovanju, morali amo radi po-mankanja prostora odložiti za prihodnjo številko. Zadeva delavcev v čistilnici riža pod Skednjem rešena. Včeraj zjutraj seje vršil med vo iiteljem in delavskim odborom te či-stinioe pogovor, v katerem seje rešil spor in so se dogovorili za sledeče pogoje. Mlinarjem se poviša . maja na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Ako pa se naši Čitalnici tudi ta dan ponesreči, potem pa sploh to poletje, kakor se kaže, ne pride več na vrsto; kajti samo ta vrt nam je na razpolago, a nesli društev je, hvala Bogu, lepo število. Nedavno je trdil neki pravičen Italijan, da je v Trstu od vseh prebivalcev tri četrtine Slovanov. Ako bi bili vsi za\edni in bi podpirali naša narodna društva, vspe-valo bi lahko vsako društvo kar najsijajneje. zneje veljala 7 dnevna odpoved. Delavci so < Naši čitalnici pa kličemo: »Poskusi še en-odtegnili zahtevo glede odpuščenja Dobreta in i krat; morda se ti v nedeljo, dne 25. maja, Morettija. 1 posreči. Ako pa se ti tudi takrat ne posreči Danes zjutraj so delavci pod temi po-j pa ne obupaj, marveč delaj še z večjo povoji zopet zapriče!i delo. 1 žrtvovalnostjo na zapričetem delu za našo i>raibe premičnin. V poned. dne 2G. narodno prosveto sebi in svojemu narodu v maja ob 10. uri predpoiudne *e bodo vsted čast. Naprej zastava Slave! naredbe tuk. c. fcr. okrajnega sodišča za ci- | Od Sf. Jakoba nam pišejo: Ker nismo vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: nič čitali v »Edinosti« o veselici naše čitwl-Piazza piecola 2, manufakturno blago : ulica niče, mislili smo, da so naši vrli pevci in Carintia l4.», pohištvo in glasovir; Sv. Mar. pevke radi slabega vremena klonili duhom in Magd. spod. 20*,', hišna oprava; ulica Fon- da jutri, 25. maja 1902. ne prirede veselice, tanone 15, kuhinjka omara se steklom ; ulica Zato smo bili vzradoščeni tembolj, ko smo Belvedere 35, glasovir, mize in tirjatv; ulica doznali, da se bo jutri vršila veselica naše Sanitrt tir-atve. — ulica Alessandro Volta čitalnice na vrtu slovenske šole pri sv. Ja-4 in Korzo 7, oprema v zalogi, manufakturno kobu. Po dolgem zimskem času se bomo blago in kovček ob 11. uri predp. torej zopet veselili na našem vrtu, v svežem Vremenski restnlk. Včeraj: toplomer zraku, kamor tudi lahko popeljemo svoje ob 7. uri zjutraj 14°> ob 2 uri popiludre otročiče, naslajali se na zvokih naše godbe — C.e — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.1 in naše pesmi. Kamor pridemo Sentjakobčani, — Danes plima ob 11.34 predp. in ob 9.46 nekaj zaležemo ; zato hočemo tudi jutri sniti pop.; oseka ob 4.49 predpoiudne in ob 4 16 se v \elikem številu, da našim vrlim jevcem bo prišli na vlak. »Domovina« pripominja, j zabeleživsi ta čin nemške podlosti: Vprašamo pa, kaj so iskali nemški dijaki na kolodvoru, ali niso morda čakali prilike, da bi nastopili demonstrativno proti Slovencem ? — Slovensko nemški gimnazij v Celju je zagotovljen tudi za bodoče in ostane vse pri starem. »Domovina« poživlja gg. duhovnike in učitelje, naj sta rišem, ki imajo nadarjene otroke, a so bili zbegani vsled pi šarjenja raznih listov, pojasnijo to, da s prihodnjim šolskim letom pride čim več dobrih in bistrih dečkov v ta zavod. Brzojavna poročila. Smrt dveh cerkvenih dostojanstvenikov. RIM 24. (B) Nuncij Tarnassi je popoludne. Društvene vesti. in godcem pokažemo svojo naklonjenost, in da vsaj posredno hočemo delovati žnjimi za probujo narodne z^ve§ti in za boljšo dodoč nost našega naroda. Jutri torej vsi na vrt k sv. Jakobu ! Telovadno društvo »Tržaški Sokol« naznanja slavnemu občinstvu, da se je druga umrl. KOLONJA 24. (B) Nadškf Simar je umrl. Vojna v južni Afriki. LONDON 25. (B.) »Dailv Ne\vs* jav Ijajo : Buri so zahtevali takojšnje privoljenje samouprave, pomiloščenje ustaše v v Kapski i koloniji, dovoljenje, da smejo obdržati orožje, ' da se beli .urojenci ne izjednačijo in posojila za zopet qo zgradbo farm. Angleži so odgovorili : Nastopa samo-' uprave ni možno še določiti, nošenje orožja je možno dovoliti le proti posebnemu dovoljenju ; v ostale pogoje so privolili. Štrajk v Krpanju. PAZIN 24. (B) Vodstvo rudnika objavlja, da za sedaj ne misli odpuščati delavcev, tla ne bi se po vsprejemanju tujih delavcev množila beda domaČih delavcev. Opozarjamo na oglas gosp. ZADNIKA, ki je odprl svoje roe3nico v ulici Giulia št. 13. in ki je edini narodni mesar v našem mestu. Dolžnost rasa in našega ljudstva je, da podpiramo v prvi vrsti one, ki so naši ! linje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]ffetodijevo cikorijo Opozarjamo se enkrat slavno občinstvo v mestu in okolioi na jutršnjo dramatično predstavo »Lepa Vida', ki jo uprizori dramatični odsek pevskega društva »Adrija« telovadba, ki je bila določena za dan v stekleni dvorani »Narodnega doma« v junija t. L pri sv. Ivanu, radi tamošnje Barko vijah. Začetek točno ob S1/, uri pipo- procesije isteša morala Položiti na dan ludne. Xa predstavi in med posamičnimi de. 13. julija t. L janji bo sviral dobroznani vojaški orkester Zahvala. Vodstvo otroškega vrtca v pešp. i>7. Vstopnina 30 nč. za osebo — Skednju se najiskreneje zahvaljuje slavnemu Kakor je na prvo predstavo, tako se nade- Obrtnijsko-korsumnemu in posojilnemu dru- jamo, da tudi na drugo predstavo te lepe štvu "totam na blagohotno naklonjeni pod- narodne žaloigre pribiti slavno slovensko ob- P°ri 40 kron- V iraenu nedolžnih otročičev : činstvo mnogoštevilno. Kdor si želi lepega plati ! užitka dramatične umetnosti, naj pride jutri Ženska podružnica družbe sv. Ci- v Barkovlje na predstavo »Lepe Vide«. in Metodija priredi dne 8. junija svoj Torej na svidenje jutri v »Narod, domu« koncert na društvenem vrtu pri sv. Ivanu, v Barkovljah ! Poleg cele vrste raznih atrakcijskihj točk bo S'avno občinstvo opozarjamo, da se bo ,eto8 P°sebnf> omenit »štrukljevso- predstava »Lepe Vide« vršila ob vsakem m en j«. To bo kaj!! O tej imenitni prire- Velika zaloga snovi j za moške obleke iz tu-in inozemskih tovarn jfasl prana }(itty ul. Barriera vecchia št. 13. — Bogat izbor perila, perkalja. cefira, satena ; specijaliteta podlag (fodre) in drobnarij za krojače. Narocbe za moške obleke po meri se izvrse po 24 urah. zelo ug o dni h cenah v Ha zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. vremenu : ditvi spregovorimo kaj več prihodnjič. Združeni pevski društvi »Adrija« Iz znanje slovenskim društvom v Barkovelj in »Zarja« iz Rojana piirediti Trstu. Slovenska dekliška šola družbe sv. — kakor je bilo že večkrat javljeno — Cirila in Metodjja priredi na šolskem vrtu svoj vrtni koncert v nedeljo dne 13. julija ' pri Sv. Jakobu v nedeljo dne 13. julija, po-v Rojanu. — Toliko na znanje drugim dru-| vodom zaključenja šolskega leta, veliko vrtno stvora, ako l>i imela isti dan prirediti svoje veselico. veselice. 1 Dne 0. julija, v nedeljo med osmino Zaključek. Kakor je bilo že na kratko praznika sv. Cirda in Metodija pa priredi objavljeno, priredi plesni od-«ek »Trgovskega bratovščina sv. Cirda in Metodija svojo letno izobraževalnega društva« jutri v nedeljo dne vrtno veeelieo tudi na šolskem vrtu pri Sv. ti"), maja zaključek svoj h plesnih zabav z Jakobu. Prosimo slovenska narodna društva, dvema igrama. In to v prostorih »Slovanske da blagovole to sprejeti na znanje. Čitalnic?«, ulica sv. F ranč ška šf. 'J. Poigrali Hišna oprava za tri sobe je na prodaj radi preselitve. Kje — to pove uredništvo »Edinosti«. bo plesna zabava. Pričetek ob 6. in pol uri pop »ludne in bo zabava traj:da do polunoči. Sviral bo mal orkestf-r. Vstopnina za ne-"lene 1 krona. I>ame in in členi so vstopnine prosti. V organizaciji »Trgovskega izobraževalnega društva« so začetki ne le izobraževanja, ampak tudi (solidarnosti v slovenskem trgov--tvu ob Adriji. Ta namen — uirjevanja čuta skupo«-ti — 'majo tudi zabave tega društva. Vesti iz ostale Primorske. X Županom v Voloskem-Opatiji je zopet izvoljen g. dr. Andrej S t a n g e r. Pokanje iz topiče v je dajalo izraza splošni radosti na tej izvolitvi ; iz te radosti so bili, seveda, izvzeti edino le tisti zaslepJjenci, ki slede *1:m navodilom enega Krstiča. X V Pazinu je umrl g. Ivan Mand'č, oče župe-upravitelja Ivana Mandiča, a stric Na prodaj. V zdraviliškem kraju Bled (VeMea) na Gorenjskem je na prodaj lepa enonadstropna villa, ki obsega v pritličju : obširno klet. o velike Bobe, teraso, kuhinjo in jed lnr» shrambo; V I napstropju pa: 3 sobe teraso, kuhinjo in jpdilno shrambo. Vsa stavba je jako solidno zidana, popolnoma nova in se poleg nje nahnja lep vrt v ob- t ho ter so čakali tudi na vlak, da se odpeljejo domov na binkostne počitnice. Redaktor »D. \Vacht« je čutil potrebo izliti svoj srd ter je ovadil omerjene dijake. Pfuj denuncijant! Sicer to dijakom ne more prav nič škodovati, saj ti lahko dokažejo, da kažejo svojim rodoljubom sad svojega truda. Vstrajno in požrtvovalno so pe pripravljali 7.3L prvi nastop. A dež, ki di ga bilo treba, po kvaril jitn je vse. Poročila, da so se hotela te veselice na binkoštno nedeljo udeležiti K MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI X JJ z MMjecil« JaastvoM naznanja slovenskemu občinstvu, da jj je prevzela S DNO SiOT. zalogo poM S St iz odllksvaaiii in sveiovnoznanifa to- tt X varn v Solkanu in Gorici ]C 3 Antona Černigoj-a ^ X Katera se nahaja X X ▼ Trato, Via Pimi vsoobia X X (Booarfto) »t. 1. X M (m 4eml itnal MrkTe ■». P«tr»k X X KoakvtBM k«r j* Maso JC X la prva rak«. X X X XXXXXXXXXKKKKXKK © ® ^ Aleksandar Levi MinziS ^ Prva la tarama poUItva § © © £ & i & ® Prva la a^]t«|ja torarns poUItva veeh vrst. -TRST - TOVARNA: | ZALOOR: Vta Tesa, i Piazza Rosarlt it 2 vogal I (Solako poslopje) Via Umitaaaa In Via Ribarga it. 21 TalafoA it. 670. -MOM- Velik Ubor tapecarij, zrcal lo «llk. I»-vršnje naročbe tudi po posebnih načrtih. Oano braa konkoronoo. [LOITeOTAli CB1IL ZiSTOII II FBAICO Predmeti postavio se na pa« obrod a!I železnico ;ran«o- jrrebne svečanosti. IzvrSuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni. prebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst. navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih kr«t : belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodsja na drobno in na del»elo oblek iz 8 atlasa organtin. umetnih cvetlic, n^pisov zliito-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-^^ grebnih predmetov. . oooooooooooeooo' > Tržaška posojilnica in hranilnica < J ififisticTais zacrcza z casjshia doiošitoih, ( ) ulica S. Franc esc o št. 2, I. n. Telefon 9fi2. Hranilne nloge se sprejemajo od vsakega. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° c Rentni da^ek o«J hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po »a menjico po e na zastave po Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in g<* 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. V Anino In Franz" krčma ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: la vipavska . . . liter po 36 kr. istrska . . . . „ „ 36 „ Istrski refošk . . . . „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na »ion« od 10 litrov naprej: Ipavcko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tu li krčmarjem, katerim dajem vinootl 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. Klag. gosp. Gabrijel Piccoii le k ar, •Korui icili'inik Nj. sv. |i.i|*-/a I.eona XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Ta>c tinkture za želodec, katero morem najtopleje vsakomur priporočati, kajti labim jo že od leta ISTs. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesn li boleznih. Krmin. l.°>. maja Miroslav Leitner, c. kr davčni blagajnik. Z uporab j Vase izborne tinkture za želodec sem re>en skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter 8>m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo Primorsko). »'». marca Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trsta, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem in Tolminskem po 30 Mtot. steklenica. & Varstvena znamka: SI ILINEMENT. GAPSICI iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljub.jenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO4' iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se iT>>. sprejme originalni izdelek. RicMe?3 lekarna pri zlatem Igtb f Pragi Ellxa.be ti ne ulje« 5. Na najvišje povelje Njepvep c. in h apostolskega Veličanstva ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ©l»- se$a 17 822 dobitkov v gotovini v skupnem /.nosku 44iS.">0 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : PT 200.000 kron žrebanj«* nepreklicno dne 12. jm fja iflog. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dttnn u, III.. Vordere /ollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poitnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. Odlikovana 1894. 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Mt t Solkanu pri Gorici. oooocs^ooooocoo JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga t Trstu, ulica nt. Aniona št. 1. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo prodajaln i co, preskrbljeno za jesen in zimo z vsemi manufakturnom predmeti, združeno s krojaču i<*( > za gospode. Sokolska obleka kompl. Haveiofc nepr »Hi? otl tO do 16 gld. Velik izbor sDk'ĐeKs is iJomUažn. blaga za možKe obleke, srajce iz žide. vo'ne. iawn-renDis, platna itd., za pesmic. o?rai-sik'ov. perila za možfce, ovramic v vseli lianah in formati, n ogOTic, rut, jopic vseli vrst. poseko za toariste in Kolesarje, inolain predmetov. roKovic iz Litii in Kože ter dežnikov in solćni'soT. VELIK IZBOR narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičniini cenami, poštnine prosto ooooo Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, nstanovliena 1. 1*X*» ~ ' j * V lastni hiši. =5*e= Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, leščinii fd najnavadnpjnh do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetnrji, tako, da lahko prevzame in izvrSi v najkraj&em času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mobliranje vil. prenočišč, 'uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. — Za miiaijg. .. , , Vel'ka zhirka obklrdkov lreme?ai. strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zr^zacega in poohlanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs h drugih mizarskih potrehščin. Vsaka kt i lnr< n« s iitljifrcv. ter s-e drla frmo iz lesa. posušenega v r.ala.-č z to naprapljen'h pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se j^mči za vsak posamezen kos. — Urzojavi: Doljak — Solkan. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki obla/i bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi lia človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lonf-ka 3 K 50 stot. Lekarnar TMerry (Adolf) Limited t Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje fonarejznj ter przi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sohe. svetlo ali megleno politirane. gogat izbor ^mi divanov, okvirjev, ogledal, stf>lir. stenskih ur se nahaja v dobroznani szalog-i pohištva Rafael Ifaiia Trst - ul. Malcanton št 1. - Trst. Vela zaloga krojnega blaga, Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za p >šteuo ia solidno po-; 3trežbo. Cene stalne brez pogajanja. Za v Avstriji koncesijonovano francosko prekomorsko družbo Stavliinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. ^ 1 »varna za mizarsko orožje in parkete, stavbinsko in nielno kljnčarstvo. iC Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema neročhe za vsakovrstna mzarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in isloina okna na iyreteno, vrata, portaley oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mekki in trdi vseh vrat kakor: deščice, paritete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Zahtevajte povsod voščilo (biKs) v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najt-eneje. V Trstu je prodajajo gg. trgovci .1. Prelog. Anton Furlan. Žgur & Popatnik, Matija Milonig. Andrej Urdicb. Alojs Plesničar, Bambič Jakob. Kranjc Josip. Kocjančič Josip, Ivan Tomažič, Anton Cek, f^mil Cuinar itd. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka t Gorlei. V najem se odda hiša z d vem i stanovanji in vrtom v Rojann. Natančneje se poizve v našem ' uredništvu. Nova mesnica! Tomaž Zadnik je odprl novo mesnico V ulici Giulia štv. 13 (nasproti kavarne Sport ). ('ene govejemu mesu so j>o: 48. 52. 64, in po 63 novč. za kilogram. Telečje in jančje meso po nizkih cenah. Vse sveže in najbolje vrste. Svoji k svojim ! „Conipapie pnerale Transatlantipe', Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov ki prevažajo zanesljivo brez preiaganja iz Havra v Newyork. Za vožnje tu- in inozemskih žeWnio. za navadna >n okrožna potovanja in piireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne listke Edino oblastveno potrjena potovalna pisarna Ed. Šmarda v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizu znme gostilna pri »rigabiriu . Naznanilo. Se naznanja slavnomu občinstvo, da se naliaja Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred k a-v a r n o „A r m o n i a-1.