ESLOVENIA LIBRE
Glasilo Slovencev v Argentini
Leto LXXIX | 1. aprila 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 3
www.svobodnaslovenija.com.ar
Svobodna Slovenija
SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA
Koronavirus je svet, kot smo ga do sedaj poznali, postavil na glavo.
Spremenil je naše vsakdanje življenje in še predno nas je vse zaprl med štiri stene je prvo prizadel potnike, ki so se nahajali dalec od doma, med njimi številne Slovence, ki so se ob izbruhu pandemije nahajali v Argentini: prišli so kot turisti, vracajo se kot repatriiranci. Re-ševanje težav, povezanih z varnim povratkom domov vseh teh ljudi, postavlja države pred nove izzive, saj zahteva usklajeno delo med državami, posamezniki, turisticnimi agencija-mi, letalskimi družbami.
O poteku tega dela smo povprašali Velepo
slaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu,
prijazno se nam je odzval veleposlanik Alain
Brian Bergant.
...Veleposlaništvo.je.v.tem.casu.obvezne.popolne.karantene.v.Argentini.zaprto.za.stranke.a.vemo,.da.ste.prav.te.dni.polno.zaposleni..S.cim.se.zdaj.najvec.ukvarjate?
Trenutno se na Veleposlaništvu v Buenos Aire
su ukvarjamo predvsem s pomocjo slovenskim državljanom, ki so v Argentino, Cile, Peru, Pa-ragvaj ali Urugvaj prišli na potovanje ali pocitnice in so zaradi zmanjšanja oz. odpovedi komer
cialnih letov ali zaradi popolnega zaprtja meja obticali v eni izmed prej naštetih držav. Na nas se slovenski turisti z vprašanji ali telefonskimi klici obracajo vsak dan podnevi in ponoci. Že pred razglasitvijo obvezne popolne karantene smo reorganizirali delo na veleposlaništvu. Veleposlanik dela na veleposlaništvu, njegova namestnica Petra in lokalno zaposleni, Irene in Maja, pa delajo na domu. Na dnevni bazi zelo
pozorno spremljamo nove sprejete ukrepe za omejevanje širjenja Covid-19 in zdravljenje obolelih, ukrepov povezanih s potniškim pro-metom, omejevanjem gibanja na meji, v pristanišcih in na letališcih, ukrepih za blažitev gospodarske škode, cezmejne koordinacije s sosednjimi državami, spremljamo ucinkovanje sprejetih ukrepov in odziv javnosti, kako
ta upošteva javne pozive in kakšna je njihova podpora ukrepom v Argentini in drugih državah naše akreditacije, saj taki pregledi dobrih praks, kaj deluje, kaj ne, koristijo tudi nam pri
sprejemanju novih ukrepov v Sloveniji.
...Koliko.slovenskih.obiskovalcev.je.kriza.koronavirusa.ujela.v.državah,.ki.jih.Veleposlaništvo.v.Buenos.Airesu.pokriva?..Kako.konkretno.skrbite.zanje,.kako.to.delo.poteka?
Na naše veleposlaništvo se je po pomoc za vrnitev v domovino obrnilo nekaj cez 60 slovenskih državljanov, vsak dan pa se najde še kakšen nov. V zacetku oziroma prvi polovici marca je bil njihov glavni problem, da so jim letalske družbe odpovedale lete proti Evropi ali pa so se na nas obracali z vprašanji, ali naj nadaljujejo
svoje potovanje ali se vrnejo v domovino. V teh
primerih smo jim vecinoma predstavili ukrepe, ki jih države sprejemajo, jim svetovali da se cim prej vrnejo domov in pomagali iskati alternativne lete za vrnitev. Stanje se je v Argentini in Peruju zapletlo po 15. marcu, ko sta obe državi za tujce zaprli svoje meje. Peru je takrat ukinil
tudi vse notranje in mednarodne lete. Tako so naši turisti ostali ujeti predvsem v Peruju. Po-lega tega je Peru razglasil izredne razmere in
popolno karanteno ter policijsko uro. Skupaj
z drugimi državami clanicami Evropske unije smo iskali nacine, kako ujete evropske turiste pripeljati iz provinc v Limo od koder vecje države clanice Evropske unije organizirajo repatriacijske lete v Evropo. Po desetih dneh trdega dela smo minulo nedeljo uspeli pripeljati 6 slovenskih turistov iz perujskih provinc v Limo.
31. marca so ti turisti z repatriacijskim letalom Portugalske srecno pristali v Lizboni, pot do Ljubljane pa so nadaljevali s posebnim sloven-skim repatriacijksim letom. Prav tako je Avstrija na svoje repatriacijske lete uvrstila Slovence iz Peruja in Argentine. 31. marca je iz Buenos Airesa proti Dunaju potovalo šest naših državljanov. Na tem mestu bi rad posebej izpostavil iskreno pohvalo za vse pomirjujoce besede in stalen telefonski kontakt, za vrhunsko, požrtvovalno delo in 24-urno pomoc, ki jo moja sodelavka Petra Cesen Catar v teh kriznih casih nudi slovenskim državljanom.
...Ali.morda.veste.tudi.za.argentinske.državljane,.ki.bi.jih.pandemija.doletela.v.Sloveniji?.
Nekaj se jih je obrnilo na nas z vprašanji, ko se je zaprlo Letališce Jožeta Pucnika v Ljubljani. Vendar je za argentinske državljane pristojno Veleposlaništvo Argentine na Dunaju. Po elektronski pošti se nam je oglasilo tudi manjše število dvojnih državljanov, ki smo jih poklicali po telefonu in jim z nasvetom poskušali pomagati po naših najboljših moceh. Vcasih tudi hiter odziv, skrb in dobra beseda veliko pomenita.
... Pandemija. nam. je. pokazala. najbolj. žalostno.plat.globalizacije,.saj.je.virus.izjemno. hitro.prepotoval.in.okužil.skoraj.ves.svet..A. istocasno.tudi.opažamo,.da.je.v.odzivih.na.to. pravo.tragedijo.cloveštva.veliko.solidarnosti. med.posamezniki..Sam.Papež.Francišek.nas. je. spomnil,. da. »smo. vsi. na. istem. colnu. in. moramo.veslati.skupaj«..Kako.se.pa.to.doživlja.na.meddržavni.ravni?
Slovenija se pri repatriaciji svojih državljanov iz cezoceanskih držav zanaša na solidarnost in pomoc vecjih clanic Evropske unije za kar smo jim zelo hvaležni. Te države so pokazale veliko solidarnosti do sosednjih držav in do držav, ki nimajo svojih letal in državnih letalskih družb. Za Slovenijo bi bilo popolnoma nemogoce repatriirati svoje državljane iz cezoceanskih držav brez te pomoci. V primeru našega veleposlaništva smo za dosedanjo pomoc posebej hvaležni sosednji Avstriji in Portugalski, pomoc nam je ponudila tudi Poljska in nekatere druge države clanice EU. Z nasveti smo pomagali tudi
našim prijateljem na veleposlaništvu Srbije in
Severne Makedonije, ki so sedaj vkljuceni v komunikacijo evropskih držav in svojim državljanom lahko s pomocjo EU pomagajo pri evakuaciji. Posebno vlogo pri konzularnem so-delovanju in koordinaciji igra Hrvaška, ki v prvi polovici leta predseduje Svetu EU.
... V. slovenskih. casopisih. beremo,. da. je. število. okuženih. z. novim. koronavirusom. trenutno.756.-.številka.žal.seveda.nenehno. narašca.. . Slovenska. vlada. dnevno. objavlja. zelo.natancne.domace.podatke.o.pandemiji..(https://www.gov.si/teme/koronavirus/).. Kako. Slovenija. gleda. bodoci. potek. dogod-kov,. za. kdaj. se. pricakuje. vrhunec. okužb. in. posledicni.padec?
Številke narašcajo iz dneva v dan. 31. marca so porocali o 46 novih primerih okužb, skupaj
o 802 primerih, koronavirus Covid-19 je v Sloveniji do sedaj žal terjal 15 življenj. Epidemija doma sicer narašca pocasneje kot na zacetku, kar vzbuja delni optimizem. Krivulja je položnejša, a vendar, kot je poudaril tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, nas relativno dobre novice ne smejo uspavati, sploh ob dejstvu, da se stanje po svetu slabša. Opazovali smo lahko, kako se je bolezen širila iz Kitajske na Južno Korejo, Japonsko in kasneje v Iran, da imamo sedaj najvec primerov okuženih v Evropi, izred-no stanje velja v Italiji in v Španiji ter da so ZDA država z najvecjim številom okuženih na svetu, vsa vecja opozorila, da bo kmalu na vrsti tudi regija Južne Amerike, pa potrjuje vse vecje število primerov v Braziliji, Cilu in Ekvadorju.
Pozitivni rezultati v Sloveniji so posledica ostrih in premišljenih ukrepov, ki jih je sprejela nova vlada. Tudi zdravniška stroka podpira sprejete ukrepe in poziva ljudi k strogemu upoštevanju navodil, saj bo le tako mogoce upocasniti potek okužbe in se izogniti preobremenitvi zdravstvenega sistema. Vrh epidemije je po mnenju strokovnjakov tako rekoc nemogoce napovedati. Govori se, da naj bi vrh do-segli dva tedna po tem, ko ga bodo dosegli v sosednji Italiji, po številnih ocenah prav te dni.
Direktor Univerzitetne klinike za pljucne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman je danes povedal, da je glavna prednostna naloga, da vstopijo v domove za starejše obcane, kjer imajo potrjene primere okužb s Covid-19, da lahko zajezijo nadaljnje širjenje, saj se namrec okužbe v domovih za starejše prenašajo zelo hitro, smrtnost pa je tam najvecja. Po njegovih besedah se prav v domovih za starejše bije osrednja bitka s koronavirusom v Sloveniji, od katere bo odvisen potek in obvladovanje epidemije, od tega pa posledicno tudi ponovni zagon gospodarstva. Dr. Rozman meni, da bomo vrh epidemije dosegli sredi aprila, ob predpostavki, ce bo disciplina v Sloveniji dobra in se bodo upoštevali ukrepi, sicer se lahko situacija vlece še vec mesecev.
...Za.konec:.želite.Slovencem.v.teh.koncih. sveta. posredovati. še. kakšno. sporocilo,. priporocilo.ali.prošnjo?
Seveda. Nahajamo se v drugem tednu obvezne popolne karantene, ki jo je argentinska vlada podaljšala do 12. aprila. Ocenjujem, da bo kmalu sledilo že novo podaljšanje, morda
do 1. maja ali celo dlje. Zato je sedaj nasto
pil cas, da pokažemo enotnost in solidarnost, našo srcnost in predvsem odgovornost do sebe in drugih s tem, da ostanemo doma. Že kmalu se bomo lahko ponovno družili, se udeleževali kulturnih in športnih prireditev in potovali po svetu, tudi domov v našo prelepo zeleno Slovenijo. Do takrat pa ostanimo mirni in potrpežljivi ter upoštevajmo vsa navodila ministrstva za zdravje in priporocila drugih pristojnih institucij ter spremljajmo verodostojne medije. Na veleposlaništvu smo v stalnih stikih s predsednikom Zedinjene Slovenije ter našimi castnimi konzuli.
Zahvaljujem se vsem, ki spoštujete smernice in sprejete ukrepe. Pozdravljam vse vaše virtualne aktivnosti, med drugim ucenje slovenskega jezika na daljavo ter spremljanje nedeljskih svetih maš preko spleta.
V casu, ko so vrtci, šole, univerze, gledališca, kinodvorane, restavracije zaprte, ko so do nadaljnjega odpovedani vsi športni in drugi družabni dogodki, tudi svete maše, in so se pisarne preselile v naše dnevne sobe, ko pouk in predavanja potekajo na daljavo, v casu, ko smo omejeni zgolj na virtualno druženje pa naša kreativnost zagotovo nima meja. V želji, da cimbolj prijetno preživimo ta nenavadni cas poln novih izzivov in neznank, smo naše sledilce minuli teden na Facebooku povabili, da nam v nekaj stavkih zaupajo svoje zgodbe iz karantene, delijo z nami svoje umetniške navdihe v obliki fotografij, slik, risb, poezije, pesmi ali nam morda zaupajo kakšen slasten domac kuharski recept, mi pa bomo poslano objavili na naši strani. Sedaj vabim še bralce glasila Slovencev v Argentini, Svobodne Slovenije, da nam pošljejo svoje zgodbe iz karantene, razmišljanja, predloge in ideje v sloven-skem ali španskem jeziku s fotografijo na naš elektronski naslov: vba@gov.si
Na veleposlaništvu še naprej, poleg koristnih napotkov in ažuriranih informacij povezanih s krizo koronavirusa, na družbenih omrežjih nadaljujemo z našimi rednimi rubrikami na Facebooku-u (turizem, kultura in znanost, ekonomija, slovenska glasbo, kulinarika itd.), medtem ko je naš Twitter v teh dneh bolj namenjen za obvešcanje slovenskih turistov o aktualnih razmerah v Argentini in drugih državah naše akreditacije ter možnostih vrnitve v domovino. Porocali smo, da si je sloven-ske filme mogoce brezplacno ogledati preko spletne izobraževalno-raziskovalne platfor-me Baza slovenskih filmov, številne knjižnice po Sloveniji pa so omogocile prost virtualni dostop v svet knjig, revij in casopisov.
Cenjene bralke in bralci Svobodne Slovenije, dragi slovenski rojaki v Argentini. Pazimo nase in varujmo naše in zdravje drugih. Za zajezitev epidemije lahko naredimo najvec sami, s primerno higieno in samoizolacijo, razkuževanjem ter nošenjem zašcitnih rokavic in mask. Preprican sem, da nam bo skupaj uspelo premagali ta zlobni in nevidni virus, da bomo pos-tali še mocnejši! Ce potrebujete kakršno koli pomoc ali nasvet v teh kriznih casih prosimo, da ne odlašate, pošljite nam elektronsko pošto ali nas poklicite na dežurno telefonsko številko.
Ostanite doma, ostanite mi vsi zdravi! Veliko uspeha in dobrih prispevkov želim tudi našim urednikom Svobodne Slovenije, ki morajo prav tako te dni ustvarjati in pisati zgodbe v karanteni. Srecno!
Alain Brian Bergant, veleposlanik
ZEDINJENA SLOVENIJA in vsi slovenski domovi in organizacije združene v krovni organizaciji, sprejmemo in podpiramo ukrepe za preprecevanje širjenja koronavirusa COVID19.
OBVESTILO Slovenski domovi bodo do nadaljnega zaprti in vse dejavnosti ukinjene. Ostanimo pa povezani med seboj potom elektronske pošte in tednika Svobodna Slovenija.V upanju, da je bo pandemije cimprejkonec, vse lepo pozdravljamo.
Odbor.Zedinjene.Slovenije. | 20. 3. 2020
SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA
NA ANTARKTIKI, PRED 53 LETI
Leta 1966, ko sem koncaval študije biokemije na buenosaireški univerzi, sem izvedel, da se na Antarktiki že dve leti proucuje, kako na cloveka vpliva bivanje v tako nenavadnem okolju in odziv organizma nanj: dnevna svetloba skozi celo poletje, skoro nepretrgana tema pozimi, osamljenost glede družinskih in družbenih vezi, popolna sprememba dotedanjega okolja, sožitje skozi daljšo dobo v majhni in od vsega oddaljeni skupini, ki je le po radiu povezana z ostalim svetom, brez vsakih možnosti, da jo zapustiš. Možni odzivi na to so spre-zimo. Tako smo jih imeli pozimi kot goste membe nivoja hormonov v krvi in kolicin pred oknom kuhinje, ko so cakali, da se jih snovi njih degradacije v secu, kot znak tega kuhar usmili in jim vrže kaj za pod zob oz. vpliva na normalni celodnevni hormonalni za v kljun. Vse to življenje je povezano z ciklus – ciclo circadiano, glavna tema moje-morjem, suhozemskih živali ni, razen ena ga dela. To in še kaj drugega se je študiralo prav majhna brezkrilna muha in še manjši v sklopu raziskovanj svetovnega obsega na rdeci pajek, ki ju najdeš med mahom, ki razlicnih zemljepisnih širinah, vse za pred-raste ponekod po skalah in ki je poleg lišavidevanje možnih sprememb v cloveškem ja edina tamkajšnja rastlina. organizmu med daljšimi poleti v vesolje, Poleti, od decembra do marca je bilo prekatere je takrat pripravljala NASA. cej direndaja na bazi. Ker je vedno kaj treba
Prijavil sem se na endokrinološki oddelek dozidati, povecati, popraviti ali spremeniti, fakultete kot kandidat za to delo. Bil sem je bilo tam kakšnih deset ali vec delavcev izbran in zacel sem pripravljati vse potreb-in strokovnjakov, ki so ta dela opravljali. no in se tudi vaditi, da ga bom izvrševal na Cez poletje so bili še gostujoci znanstveni-Antarktiki. Argentina je v tistih casih imela ki, ki so imeli svoje programe raziskovanj, znanstveno bazo Estación Científica Almi-domaci in tudi tujci, v glavnem fiziologi in rante Brown, odvisno od Instituto Antár-biologi, imeli so na razpolago vse kar so tico Argentino, zgrajeno na antarkticnem potrebovali. Dobili smo tudi dva ali tri obi-polotoku, na širini 64¨53', malo nad polar-ske ladij s turisti, takrat so bili to v glavnem nim krogom (66¨33'), v zalivu imenova-Americani, ki so z zanimanjem ogledovali nem Bahía Paraíso, ki res zasluži to ime. vse naprave. Prav tako kot mi zadnje osebe Zame je to najlepši kraj, kar sem jih kdaj ženskega spola, ki smo jih videli v tistem videl in užival sem ga skozi celo leto, s spre-letu, sicer v glavnem stare mame, z redkimembami ki jih letni casi – ce jih v teh kra-mi a zanimivimi izjemami. V tistih casih je jih vecnega ledu in snega sploh lahko tako bila Antarktika stvar moških in v posadkah imenujemo – prinašajo. ni bilo žensk. Po odhodu vseh zgoraj ome-
Na tej bazi, dobro opremljeni za razisko-njenih je življenje steklo v normalnem ritvanja na razlicnih podrocjih, so se vršila mu in tako smo lahko zaceli vsak s svojim meteorološka opazovanja s pošiljanjem specificnim delom. podatkov v Meteorološki Inštitut v Bue-Ostalo nas je enajst: Šef baze, glaciolog nos Airesu, merjenje temperature morske - podšef, meteorolog - zdravnik, - biokemik vode in koncentracije soli ter eventuel-(jaz) - študent kemije - študent biologije, ne kontaminacije, merjenje prozornosti ki je bil tudi potapljac, - radiotelegrafist – vode, ki je odvisna od kolicine planktona mehanik vzdrževalec – kuhar – mizar – in
–
pozimi cez 20 m, poleti kak meter. Po-pomagac, ta dodeljen za tareas generales tem opazovanje živali in njih selitve ter - splošna dela. Nihce ni tocno vedel, kaj je nabiranje redkih primerkov za Antarkticni pravzaprav njegova naloga, zato je delal le inštitut. Poskusi merjenja obsega »krila» kar in kadar se mu je zljubilo. A bil je sim-
–
planktonska združba rakcev, ki kar por-paticen možakar in smo mu to spregledali. deci površino morja in ki so glavna hrana Od doma sem odšel 1. januarja 1967, prikitov in pingvinov. Nikjer še nisem videl šel na bazo 16. januarja in tam ostal do 21. toliko živali skupaj kot tam na Antarktiki: februarja naslednjega leta. Imam najlepše kite, orke, na stotine tjulnov razlicnih vrst, spomine na to leto, preživeto v tako izremorske slone, seveda na tisoce vec vrst dnem okolju in v družbi, kjer smo se dobro pingvinov in številne druge ptice: petrele, razumeli in nismo imeli resnih problemov od majhnih do velikana – petrel gigante v medsebojnih odnosih in kjer sem lahko v
–
ki z odprtimi perutmi meri vec kot dva miru opravljal svoje delo. Pridobil sem tudi metra. Albatrose, vec vrst galebov, kor-nekaj dobrih prijateljev. morane - ki se sploh ne boje cloveka in jih Od dneva odhoda pa do vrnitve domov lahko dvigneš iz gnezda kjer valijo – skuas, na kinto sem pisal dnevnik o vseh dožiki te napada ce se gnezdu samo približaš. vetjih v najlepšem kraju, ki sem ga do se-In morda še katere, kot antarkticni golob, daj videl. ki sicer ni golob ampak mu je le podo-Malo vec kot 50 let zatem smo se zaradi ben in ki je edina ptica, ki ostane tam cez pandemije naenkrat znašli v okolišcinah,
ki v marsicem spominjajo na tista doživetja: skoraj cel svet je izoliran, marsikatera družina locena, naše okolje se je spremenilo, zaprti smo doma s svojimi najbližjimi ali morda celo sami. Še dobro, da nam tehnologija omogoca povezavo s
celim svetom -takrat so bile povezave zelo
omejene in veckrat odvisne od vremena-in nam daje priložnost, da delimo tudi te daljne spomine!
Franci.Markež
SLOVENSKI TURISTI V ARGENTINI
V CASU KORONAVIRUSA
Vtisi in težave ob vrnitvi domov
V soboto, 14. marca, malce predno so se v Dobro, se pac zgodi! Argentini zaceli ukrepi, povezani s koronavi-Nato se le nekako pretolcemo v stransko rusom, me poklice prijateljica, Mariborcanka, ulico, hvala bogu. Hocem posneti to gneco, ali bi jo peljal na letališce, ker so namrec uki-a telefona nimam vec v žepu. Skoraj ne mo-nili njen let za nazaj. Še na poti sem pomislil, rem verjeti. Povežem vodni balon in izginotje da bi bilo dobro, da bi vzela s seboj prtljago, telefona ...
in tako sem ji svetoval. Ni bila prepricana, a koncno je tako storila. In na sreco je še tisto Torek,10. 3. 2020
isto soboto letela nazaj. Edini mirni dan, brez problemov in groženj s
V casu, ko pripravljam ta prispevek, dobim koronavirusom. Na dopustu bi morali biti vsi tudi klic znanke, ker bi namrec morala na le-dnevi takšni. tališce, saj ji je veleposlaništvo uredilo repa-Obišcemo Palermo. Uživamo v botanicnem triacijio! vrtu. Vse rastline ... Gremo do Planetarija,
Nekoliko bolj zapleteno pa je bilo s tremi pri-nato pa še na stadion River Plate. jatelji, tudi iz Štajerske. Ogledamo si muzej kluba, gremo na kosilo in
Brane, žena Ana in njen vnuk Nik so prišli na nazaj do centra mesta in po Avenidi de Mayo izlet. Prvi je bil tu pred dvajsetimi leti in si je pocasi do hotela. Ta dan je bil pravi balzam želel še kaj drugega ogledati. Že od samega za dušo. zacetka, še doma, je imel težave s potovanjem, a je vse rešil. Napisal je celo to odiseja-Sreda, 11. 3. 2020
do; povlekel bom iz tega spiska tiste zanimive Rok nam je obljubil, da gremo v Tigre, ventocke, povezane z raznimi obcutki, z virusom dar dežuje kot iz škafa. Kljub temu nas nic in z vrnitvijo, ki je res ves cas visela na nitki. ne ustavi.
Piše torej Brane (odlomki): V Tigreju še bolj dežuje.Turistov ni nikjer no-
benih. Najprej kupimo dežnike, nato pa karte Nedelja, 8. 3. 2020 za krožno vožnjo z ladjo po kanalih. Na letališcu Ezeiza pristanemo ob 0.30. Cez Peš gremo ob reki precej dalec proti Museo mejno kontrolo gremo brez problemov. del Arte. Vedno bolj dežuje. V muzej vstopi
Nihce ne vpraša nic glede koronavirusa. mo bolj zato, ker smo notri pod streho kot Vau! Ne pošiljajo nas v karanteno! zaradi zanimanja za slike. Vendar postane
Rok nas caka. Naložimo prtljago v avto in kar zanimivo. gremo k njemu domov, ker v hotel lahko pri-Mokri smo kot cerkvene miši. In zvecer, isti demo šele po deseti uri zjutraj. dan dobimo se v restavraciji Cervantes za
V mestu je ponoci strašna gneca. Vsi trobijo, vogalom. Ana v natikacih, jaz v mokrih tenipovsod zastave Boce Juniors. Postali so prva-skah. Ampak vecerja je super, tako da pozaki. Fešta v mestu bo celo noc. Sto tisoc ljudi na bimo na vse. kupu. Kakšen koronavirus neki?
Odnesemo prtljago v hotel Ayamitre cez Cetrtek,.14..3..2020 cesto. Nihce nas ne vpraša nic, zasedemo svo-Pred uradom Iberie so dolge vrste ljudi. Prva jo sobo, nato pa nas Rok odpelje v Boco, San misel je, da panicarijo zaradi koronavirusa. Telmo in Puerto Madero. Zelo zanimivo. Boca Sprehodimo se po Floridi do katedrale. Tam mi je ostala v spominu od prejšnjega obiska. zraven so spet vrste za testiranje na virus. Pa
kaj je ljudem? Nas se to ne tice. Ponedeljek, 9. 3. 2020 Po Aveniji Corrientes pocasi krenemo proti Rok gre z nami zamenjat denar v menjalni-hotelu in se vmes ustavimo na zelo dobri pici co. Hocemo si placati vecdnevni izlet v Jujuy. na št. 838. Za par evrskih bankovcev dobimo celo vreco Zvecer v sobi preberemo sporocila na Niko-pesov. Potem nimaš nobenega obcutka vec, vem WhatsAppu: koliko si zapravil in koliko kaj stane. Vsaj na Eva piše, da v Sloveniji že vlada panika, da zacetku ne. bodo v ponedeljek zaprli šole, da je meja z
Poklicemo turisticno agencijo, s katero smo Italijo zaprta. ZDA ukinjajo polete za EU. Saša komunicirali od doma preko spleta, pa pravi-piše, da je razglašena pandemija in da vlada jo, da Evropejci ne morejo priti v njihove pi-poziva vse, da se vrnejo domov iz tujine. sarne zaradi virusa. Kaj storiti? Nic!! Tu je vse v redu. Eva je itak
HALO, SE JE ŽE ZACELO! še v Bosni in ne ve, kaj se tocno v Sloveniji do-
Prav, gremo v drugo agencijo z imenom TIJE. gaja, Saša pa po navadi malo pretirava.Zdaj Tu gre precej bolj gladko. Zakupimo pet dni v pac zaradi tega nikakor ne gremo domov. Salto, Cafayate, Humahuaco in Cachi. SUPER! Papirje bodo poslali na Rokov mail zvecer ali Petek, 13. 3. 2020 naslednji dan. Upamo, da ne nastopijo kake Rok nas odpelje na letališce Newbery. Letalo komplikacije, ve se kakšne. poleti dve uri kasneje, kot je predvideno, dru-
Sami gremo v Recoleto na pokopališce. gace ni nobenih problemov. Nihce ne vpraša Kakšna baharija! Nato po kosilu še v knjigar-nic, tudi ko vidijo naše potne liste. Rahlo nas no El Ateneo Grand Splendid in z metrojem že grabi paranoja. do katedrale in po Avenidi de Mayo peš proti V Salti nas s kombijem razvozijo po hotelih. Congresu. Malo nam je laže, ko vidimo, da nismo edini
Tu se nekaj dogaja. Dekleta igrajo bobne, tujci. Namešceni smo v hotelu Marillon, blizu ljudje plešejo, skandirajo, demonstrirajo. centra mesta.Tudi tu nihce nic ne teži.
Na tisoce jih je. Povsod so razlicni transparen-Popoldne imamo ogled mesta Salta. Ni kaj, ti in slike. Bolj ko gremo proti Congresu, vec je lepo mesto. Zvecer se peljemo še z gondolo ljudi. Opazimo, da so same ženske, po vecini na bližnji hrib z neverjetnim razgledom na mlada dekleta. A je kaj v zvezi z 8. marcem? mesto.
Zadeva nam postane zelo zanimiva in vk-Po izstopu iz gondole me vodicka poklice k ljucimo se v dogodke. Na veliko snemam s telefonu. Kako so me le našli? Klice gospod iz telefonom. Pri kongresu se komaj prebijamo agencije Tije in vpraša, ali gremo nazaj v Bu-skozi množico. V glavo mi prileti vodni balon. enos Aires, ker so v ponedeljek zadnji poleti
SVET SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA
v Evropo. To ne more biti res! Kar naenkrat!
Brez razmišljanja odklonimo. Tudi ce se v so-boto vrnemo v Buenos Aires, dvomim, da bi našli polet domov do ponedeljka.
Odlocimo se, da gremo vsaj na prvi izlet v Cafayate, ce smo že prišli tako dalec.
Sobota,.14..3..2020
Zjutraj nas s kombijem poberejo v hotelu za
izlet v Cafayate. Cudovita pokrajina!!!
V mestu je tu in tam kaj zaprto zaradi virusa, v glavnem pa je vse normalno.
V mestu poberemo starejši nemški par in hitro stopimo z njimi v stik. Že dalj casa potujeta po Južni Ameriki in naslednji dan gresta še za dva dni v Humahuaco, kamor smo za en dan namenjeni tudi mi. Na vprašanje, kdaj odletita domov, odgovorita, da v sredo v Frankfurt preko Brazilije z Lufthanso. Kako v sredo? Brazilija naj bi še naprej bila povezana z Evropo preko Frankfurta in Amsterdama. Opa, to pa je novica dneva.
Takoj pade odlocitev, da gremo tudi v Humahuaco, pa naj bo, kar bo! Ce bosta onadva prišla domov, lahko tudi mi.
Zvecer po prihodu v hotel dobimo klic iz agencije, ce gremo v Humahuaco. Ja, je odgovor.
Preberemo sporocila z WhatsAppa: Rok sporoca, da so ukinjeni direktni poleti iz Buenos Airesa v Evropo, preko Brazilije pa še ne. In še, da naj uživamo, ker se bo vse rešilo, kot se je še zmeraj.
Odgovorim, da bomo. Ce ne drugace, bomo pa ostali v Argentini.
Eva sporoca, da se situacija s poleti menjuje iz ure v uro, in sprašuje, s kom letimo. Odgovorim, da s KLM in da bomo pac ostali tukaj, ce ne bo šlo drugace. Pravi, da je verjetno tako najbolje, ker v Evropi zapirajo vse meje.
Alešu javimo, naj spremlja na mojem mailu, ce bi slucajno KLM kaj javil.
Odpravimo se v center mesta. Vse vrvi od ljudi. Povsod ulicne predstave pesmi in plesa in polne ulice sprehajalcev. Kot da ni nikjer nobene nevarnosti!
Nedelja,.15..3..2020
Na meji med pokrajinama Jujuy in Salta policija ustavi naš kombi. Išcejo tujce, predvsem Evropejce. Vodic Nicolas jih nekako preprica, da smo v Argentini že devet dni in potem nas spustijo naprej. Postane nas strah vsakega policista, kot da smo tihotapci ali kriminalci na begu.
Nobenih majic ali torb s kakšnimi evropskimi napisi vec! Bolje nositi tri dni iste stvari. Na telefonu zacuda ni nobenih grozecih sporocil.
Zvecer nas še klicejo iz agencije, ce gremo jutri v Cachi. Zakaj nas to sprašujejo? Bi bilo za njih bolje, da odpovemo? Pa ne bomo! Gremo!
Ponedeljek,.16..3..2020
V Salti mocno dežuje. Vodic za v Cachi je isti kot dan prej, Nicolas. Razlika je v tem, da temeljito prepiše naše podatke iz potnih listov in da si vsi neprestano razkužujemo roke. Vce-raj pa ne.
Pred vstopom v naselje Cachi je cestna zapora. Nekaj policistov z maskami in zdravniki v belih plašcih. Neprijeten pogled. Išcejo Evropejce v turisticnih kombijih.
Pregledajo nam potne liste in vizuelno tudi nas tri in še eno Angležinjo. Po petminutnem posvetu z vodicem se odlocijo, da nas spustijo v mesto. Verjetno zaradi našega datuma vsto-pa v Argentino, kaj vem. Prvic pomislim, da lahko imamo težave s povratkom v Buenos Aires. Pot nazaj je brez problemov, a že po petih minutah v hotelski sobi zvoni telefon. Cud-no bi bilo, ce ne bi! Ker nas niso mogli priti pregledat v hotel, moramo takoj na pregled
za koronavirus na avtobusno postajo v Salti. Zakaj takoj? Enajst dni se prosto sprehajamo po državi, pa nas doslej ni nihce pregledal. Po-novno poklicejo cez deset minut in recejo, da lahko gremo tudi jutri in prinesemo potrdila na agencijo do 12. ure, ce hocemo iti na letalo
za Buenos Aires.
Na WhatsAppu preberemo: Rok sprašuje,
kdaj pridemo v Buenos Aires.
Saša javlja, da je letalski promet z Južno Ameriko do nadaljnjega ukinjen.
Za prvo ne vem vec, ce sploh pridemo, za drugo vemo, da ni cisto res.
Torek,.17..3..2020
Zjutraj gremo s taksijem na avtobusno postajo in poišcemo kontrolno tocko. Najprej
nas vzame v roke nekaj zamaskiranih poli
cistov in nam podrobno precekirajo potne liste in hocejo še vec dodatnih podatkov o našem gibanju. V redu, povsem razumljivo. Nato vsakega posebej pošljejo v ambulanto,
kjer dva zdravnika preverita naše zdravstve-no stanje in izmerita telesno temperaturo.
To je to! Dobimo Certificado Medico z glavo Ministerio de la Salud Publica in pecatom in podpisom zdravnika. Ce je to to, pomeni da vsaj nikogar nismo okužili v Argentini. Upa-mo, da bo zdaj mir s tem.
Imamo še precej casa za sprehod po mestu. Z Ano greva v katedralo, kjer je ravno maša. Ni veliko ljudi, saj je torek. Po kosilu opazim pred uradom Aerolineas Argentinas dolge vrste. Kaj se spet kuha? Zadnji cas, da se poberemo od tod!!
Tu za nas ni nobene variante B. Moramo priti v Buenos Aires, ce že ne domov. Prvic moram vzeti pomirjevalo. Ves cas mi v ušesih zveni refren pesmi Lumineersov Long Way from Home.
Kaj nam je bilo treba tega? Vem, da sem sam
kriv za to.
Vrnemo se v hotel Marillon in s prtljago cakamo na kombi, da nas odpelje na letališce v Salti. Prišli so policisti in v recepciji cekirajo goste, da tujce dajo v karanteno. Kombija pa od nikoder!
Kombi le pride in odpeljemo se na letališce. Zadnji trenutek!
Preberem sporocila z WhatsAppa:
Eva predlaga rebooking leta za nek kasnejši cas in da naj gremo osebno na letališce Ezeiza na šalter KLM. Na telefon sploh vec ne odgovarjajo. Naša imena je javila na Veleposlaništvo v Buenos Airesu, tako da smo v stiku z gospo Petro Cesen.
Rok javi, da se moramo takoj izseliti iz ho-tela Ayamitre ali pa nas prijavijo na policijo in ostanemo zaprti v hotelu v karanteni.Tudi pri njem ne smemo biti, ne da se prijavimo policiji in ostanemo v karanteni.Tudi on obvesti veleposlaništvo.
Saša piše Roku, naj se spametujem in takoj
vrnem domov.
Evo, zdaj je pa vse skupaj postalo eno veliko sr...! Vsi plani, ki sva jih imela z Ano, so se sesuli kot hiša iz kart. Poleg tega pa, kot da se je tako enostavno kar vrniti domov!
Rok prestavi našo prtljago iz hotela Ayamitre k sebi domov. To noc »ilegalno« prespimo pri njem. Kot kakšni begunci! Jutri pa gremo na letališce iskat zadnje karte za pot domov. Upanja ni ravno veliko, ampak upanje umira zadnje.
Sreda,18. 3. 2020
Zjutraj spakiramo vso prtljago in Rok nas pelje na letališce iskat sreco, da slucajno dobimo polete domov. On je domacin in manevrira po letališcu, ki ga ima v malem prstu. Jaz bi bil sam v res velikih težavah.
Letališce je hiša strahov, vse je prazno. Na razporedu poletov je vse rdece, povsod
CANCELADO-CANCELLED. Le tu in tam kakšen let CONFIRMED. Ne bom se prevec zlagal, ce recem vsak deseti. Vsi ljudje, kar jih je, iš-cejo zadnjo karto za nekam dalec – domov v Evropo, na Japonsko, kdo ve, kam. Vse deluje zelo depresivno.
Imamo vezo z veleposlaništvom. Vsaj vedo,
da smo tu in da morda še obstoja kakšna va
rianta B. Tudi psihicno to veliko pomeni, ko vidiš, da jim ni vseeno in da se trudijo najti
rešitev.
Kam se sploh obrniti. Rok nekako zvrta, kje je šalter od KLM. Postavimo se v vrsto.
Še nekaj ur ni nikogar, a kljub temu cakamo, saj je vedno vec ljudi. Nekateri so mirni, celo dobre volje, drugi panicni in agresivni. Skoraj bi lahko po obnašanju ocenil, od kod prihaja kdo.
Nato se le pojavita dva uslužbenca in kar
kmalu eden vzame naše povratne avionske
karte (Buenos Aires–Sao Paulo–Amsterdam– Dunaj) in odide nekam. Zelo dolgo se ne vrne
ali pa se nam samo tako zdi.
Ko pride nazaj rece, da ne bo šlo. Lahko do Amsterdama, Dunaj ni možno. Kam naj gremo v Amsterdamu? V karanteno? Kam pa po karanteni, ce pa nic ne deluje v Evropi? Potem je že bolje ostati v Argentini!
Vprašamo uslužbenca KLM za kako drugo varianto. Rok pravi Budimpešta, Zagreb? Mo-žakar spet odide in spet ga dolgo ni nazaj. Ko se vrne, vpraša, ali hocemo v Zagreb? Ce hocemo? TAKOJ REZERVIRAJTE!
Ana skoci Roku v objem. Vsi smo srecni. Ta-koj javimo domov in na veleposlaništvo.
Pozneje izvemo, da je Zagreb edino odprto letališce razen Frankfurta in Amsterdama v EU. Polet imamo jutri.
Preberem še sporocila na WhatsAppu: Eva piše, da je Hrvaška zaprla vse mejne prehode in da so izjema državljani EU, ki se vracajo preko zagrebškega letališca.
Konec koncev bomo o tem razmišljali, ko pri-demo tako dalec.
Pri Roku spijemo dva litra vina in gremo spat z vso pripravljeno prtljago kar v prtljažniku. Srecni smo, a sigurni nikakor. Tako hitro se vse spreminja!
Cetrtek,.19..3..2020
Prva misel zjutraj je, da ne bi odpovedali naših poletov ali da bi bilo narobe kaj drugega.
S prtljago gremo nazaj na letališce Ezeiza in prva stvar je pogled na tablo odhodov. Vse živo je odpovedano, kot dan prej, za Sao Paulo ob 11.15 pa piše CONFIRMED! En kamen se je že odvalil od srca. Še nekaj jih je ostalo.
Cekiramo se in se poslovimo od Roka. Res, vsa cast mu! Clovek nas je rešil. Po prehodu mejne kontrole hocemo kupiti še nekaj suvenirjev s preostalimi pesi, vendar je vse zaprto. Pa naslednjic, ko dokoncamo ta prekinjeni dopust. Vkrcamo se na letalo za Sao Paulo in poletimo.
Na letališcu Guarulhos v Sao Paulu je situacija precej drugacna kot na Ezeizi. Na letališcu je vse odprto – trgovine, restavracije, duty free. Kupimo nekaj daril v Braziliji namesto v Argentini. Tudi precej manj poletov je odpovedanih ali pa se mi to samo zdi.
Imamo pet ur casa in udobno se namestimo. Ljudi je povsod veliko, kot da se tukaj nic ne dogaja v zvezi z epidemijo. Ob 19.15 se vkrcamo na letalo, ki tocno ob osmih poleti proti Amsterdamu.
Petek, 20. 3. 2020
Let je dolgocasen in zelo naporen.Toliko bolj, ko sem zacel razmišljati o tem, kaj bo po pristanku v Amsterdamu. Letalo naj bi pristalo ob 11.40, polet za Zagreb je ob 12.45, vrata se zaprejo ob 12.30. Ana komaj hodi zaradi kolena, letališce Schiphol pa je ogromno. Kaj ce si naberemo še zamudo? Kaj ce letalo za Zagreb odpovejo?
Glede na vse, je tudi to mogoce.
Cel kup vprašanj, ki mi ne dajo miru.Tudi tu ni variante B.
Vsakih deset minut sem preverjal, kdaj predvidoma pristanemo. Podrobno sem preucil nacrt letališca v Amsterdamu. Še danes ga znam na pamet.
Kaj ce ostanemo tam? Imam sicer prijatelja v Holandiji, nimam pa telefona in številke. Pa saj sploh ne smemo k njemu zaradi karantene. Moramo dobiti letalo, ni druge!
Koncno pravocasno pristanemo v Amsterdamu. Ana komaj hodi, letališce pa je popolnoma prazno. Nobeni tekoci trakovi in tekoce stopnice ne delujejo. Vsaj polet za Zagreb ni odpovedan. Hvala bogu! Treba ga je samo ujeti. Zagledam prost invalidski vozicek. Saj ni nic ljudi! Z Nikom naloživa Ano na vozicek in že dirjamo po letališcu. Še tri vozicke sva zamenjala, pri vsaki kontroli in stopnicah. Že ob 12.15 smo cez vse kontrole pred vrati za vkrcanje na letalo. Še en kamen se odvali. Najvecji!
Preverim WhatsApp: Eva javi, da pride po nas Aleš, ker je tudi ona v samoizolaciji. Pošlje številko taksista v Zagrebu, ki vozi do meje.
Vseeno, kdo pride po nas. Z letališkim avtobusom se peljemo do letala in deset minut ne odprejo vrat avtobusa. Pilot pride dvakrat iz letala in se z nekom nekaj pogovarja. Mogo-ce je samo narocil pico po kateringu. Ali pa je morda kaj narobe s poletom? To je že prava paranoja.
Koncno se le vkrcamo in poletimo za Zagreb. Pristanemo ob 14.35.
Postavimo se cisto na koncu vrste na mejni kontroli, da vidimo, kaj se bo dogajalo.
Enega Srba so sicer zavrnili, ne vem, zakaj, mi pa pridemo skozi. Lahko gremo sicer samo peš cez mejna prehoda Bregana ali Macelj, pa to sploh nima veze.
Vsa cast Hrvatom! Poberemo prtljago z vrtiljaka. Samo naša je še tam.
Poklicem številko taksija, ki mi je bila poslana in takoj se nekdo javi. Pride cez pol ure z mejnega prehoda, kamor neprestano vozi Slovence. Poklicem tudi Aleša, da nas pocaka na naši strani.
Taksist nas odloži pred hrvaško kontrolo. Ne
sme dalje. Vmesnih petsto metrov prehodimo
in pridemo na našo stran. Na šestpasovnem prehodu ni nobenega osebnega vozila. Samo neskoncne vrste šleperjev. Ubogi šoferji, am-pak zdaj je težko razmišljati o tem.
Aleša ne cakamo dolgo. Po prazni avtocesti se vracamo domov. Zdi se mi, da smo kot hobiti iz Gospodarja prstanov, ko se vrnejo v svoj Shire. Zelo malo casa je minilo, odkar smo šli od doma, imamo pa obcutek, da je cela vecnost!
Rok.Fink
RAZMISLEK O HIMNI REPUBLIKE SLOVENIJE
Ob 30-letnici sprejetja zakona o slovenski državni himni
Veliko se je že pisalo o Prešernovi Zdravici – Zdravljici, nekoliko manj pa o Premrlovi uglasbitvi te pesmi. Zato naj strnem nekaj podatkov o okolišcinah in nastanku obeh ter nadaljnji usodi skladbe – do danes.
Prešernova pesem
Prešeren jo je napisal na pobudo sadjarja, vi-nogradnika in vikarja Matije Vrtovca iz Vipave, ki je objavil v casopisu Kmetijske in rokodelske novice (1843) clanek z naslovom: Vinske trte hvala. Na koncu sestavka se je obrnil naravnost na Prešerna: »Tvojo cast, vinska trta! še dalej povikšovati, bom prviga pevca med nami, pevca ljubezni naprosil, de, kar ni meni mogoce, tvojo hvalo, k vecnimu spominu, v lepo, vezane vrstice zloži.« Prešeren je ta sestavek gotovo poznal. Rokopis njegovih Poezij je nastajal od leta 1835/36 naprej. Za tocno letnico nastanka Zdravice je vec podatkov. Po-ezije so izšle v tiskani izdaji leta 1847 v Ljubljani pri Jožefu Blazniku.
Kot pesem je znamenita medvojna izdaja Zdravljice iz leta 1944 v bibliofilski izdaji iz partizanske ilegalne tiskarne Trilof v 1500 oštevilcenih izvodih z linorezi Janeza Vidica in tiskom v rdeci, crni in zlati barvi. Naj navedem še zanimiv podatek: Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je 1. februarja 1945, torej še med vojno, dolocilo: »Ta dan –
(8. februar) – bodi naš kulturni praznik!«
Premrlova.skladba
Pobudo za uglasbitev je že leta 1901 dal Anton Aškerc, urednik revije Ljubljanski zvon, in zapisal, da je njen narodnopoliticni program primeren za himno: »Ta Zdravica bi bila mno-go lepša in naravnejša slovenska Marseljeza, nego pa za nas neprimerni Jenkov Naprej, zastava Slave, ako bi se našel skladatelj, ki bi zložil pravi napev, ki bi vžigal in dvigal.«
Stanko Premrl je, tedaj 24-letnik, Zdravico – tako ji je dal naslov – uglasbil konec septembra leta 1904 za mešani zbor. Neposredni povod je bilo tudi odkritje Zajcevega spomenika Francetu Prešernu v Ljubljani 10. septembra 1904. Napisal jo je kot študent na Dunaju. Ob-javljena je bila naslednje leto v glasbeni reviji Novi akordi (urednik dr. Gojmir Krek, letnik V, 1905/06, str. 48). Premrl je dal skladbi naslov Zdravica, in ne Zdravljica, torej tak, kot je bil naslov Prešernove tretje verzije, zapisane še v bohoricici (Sdraviza). V skladbi je uglasbil prvo (»Prijatlji obrodile …«), drugo (»Komu najprej …«) in peto kitico (»Bog živi vas Slovenke …«), drugih kitic ne. Skladba je kiticna in dolga 17 taktov. Za izvajalce je Premrl vnesel zelo pomembno oznako na zacetku skladbe: »Cvrsto in veselo«, kar že nekako nakazuje njen ‘himnicni’ znacaj.
Iz virov Glasbene matice Ljubljana vemo, da je bila prva izvedba skladbe z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani v nedeljo, 17. novembra 1917. Izvedba je doživela »viharno razpoloženje obcinstva«. Od tega koncerta dalje se je skladba pojavljala na koncertnih odrih vse pogosteje do druge svetovne vojne, in sicer kot zadnja skladba koncertov (vkljucno s sedmo kitico) in z navedbo avtorja be-sedila, kar pri drugih skladbah takrat ni bil obicaj. Premrl sam je gotovo obiskoval te koncerte. Iz ust pricevalcev se Premrlu v poznih letih to mladostno delo (Zdravica) ni zdelo bogve kako kakovostna skladba. Druga objava skladbe je bila v reviji Pevec (letnik I, 1921, str. 20–21). Ta objava je že vsebovala sedmo kiti-co (»Žive naj …«).
Med okupacijo so Prešernovo Zdravljico slovenski partizani, za druge vojaške sestave ni znano, izvajali na mitingih v obliki recitacije ali zborovsko v Premrlovi uglasbitvi.
Naj omenim, da se je do sedaj nabralo 26 uglasbitev Prešernove Zdravljice izpod peresa najeminentnejših slovenskih skladateljev – vecinoma po drugi svetovni vojni. Vse so bile objavljene v notnih izdajah revije Naši zbori.
Leta 1948 je DZS ob Prešernovi 100. obletnici smrti izdala brošurico Sedem Prešernovih pesmi. V njej sta objavljeni tudi razlicici za mešani in moški zbor. Istega leta so na osrednji Prešernovi proslavi peli to verzijo skladbe in šele takrat se je zacela ‘prava’ zgodovina Zdravljice. »Njen pomen se je konkretiziral v ucinku, ki ga je imela na obcutek narodne pripadnosti. S tem je Zdravljica delovala kot himna, še preden je bila uradno priznana. Odlocilna je bila torej njena vloga na slovenskem kulturnem prazniku, svecanosti, s katero se je potrjevala narodna identiteta.« (Nataša Cigoj Krstulovic)
Kot lahko zapišem »iz prvih ust«, smo po vojni Premrlovo Zdravljico, z vsaj štirimi kiticami, peli domala vsi slovenski pevski zbori; bodisi na zacetku (proslave, odkritja obeležij) ali na koncu nastopov in koncertov (kot dodatek) – do leta 1989, ko je skladba postala himna. Potem so se zacele z izvedbami zadrege, a o tem kasneje. Spominjam pa se, da je med nami glasbeniki in pevci nenehno tlelo prepricanje, da bi morala biti to sloven-ska himna.
Republika.Slovenija,.samostojna. država.in.izvedbe.himne
Z ustavnim amandmajem XII. (Uradni list SRS št. 32/89) je bila Zdravljica proglašena za slovensko himno (27. september 1989), pet mesecev pozneje, tocno pred 30 leti, pa je bilo z Zakonom o himni Republike Slovenije (Uradni list RS št. 14/90) doloceno, da se poje sedma kitica Zdravljice na melodijo Stanka Premrla. Pri uradni verziji glasbenega stavka se je vlada predhodno obrnila na ZRC SAZU (muzikolog dr. Ivan Klemencic), ki pa se je obrnil na naju z Markom Studnom, da sva oblikovala izdajo himne. Pri korekturi besedila (ko koder sonce … in ko rojak prost … v: da koder sonce … in da rojak prost …) je so-deloval pesnik Jože Humer. Slovensko himno je takrat založila Zveza kulturnih organizacij Slovenije v nakladi 2000 izvodov (Ljubljana,
23. decembra 1990). Akcijo izdaje sva izpeljala z Markom Studnom, oba zaposlena v ZKOS, sam pa sem bil urednik izdaje. Izšla je v razlicicah: enoglasje, enoglasje s klavirjem, za mešani, moški in mladinski zbor. Tako konec leta 1990.
S prvimi izvedbami himne pa so se zacele težave, predvsem na najvišji, državni ravni. Zelo hitro se je pokazal diletantski odnos vsakokratne garniture dežurnih politikov, da himne ne pojmujejo kot enega od državnih simbolov, torej svetinje Slovencev. Že to, da so najvidnejši politiki in ugledni novinarji poro-cevalci dosledno govorili in pisali o Prešernovi himni, pove veliko. Vemo, da nikjer na svetu, v nobeni državi, himen ne recitirajo, ampak je to glasbena stvaritev, ki ima besedilo ali pa je brez. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo odlicno besedilo. Tudi v Uradnem listu piše: »sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki se poje na melodijo Stanka Premrla«.
V tridesetih letih samostojne države smo poslušali tudi izvedbe nekaterih pevcev zabavne in popularne glasbe, ki so bile neprimerne in v nasprotju z zapisanim v Uradnem listu. Ena od izvedb himne v državnem zboru je bila celo s solo marimbo, enkrat s saksofonom (oba sta zares znacilna slovenska inštrumenta …). Na otvoritvi EPK v Mariboru je bila himna izvedena v nerazpoznavni interpretaciji v popevkarskem slogu z vsemi melizmi in netocnim ritmom ter napacnimi notami. Krivi so seveda vedno narocniki. Višek neokusnosti je bila proslava ob dnevu državnosti leta 2012. Najprej je moral zbor na generalki zapeti vseh osem kitic Zdravljice, potem na proslavi pa štiri. Istega leta se je pojavila tudi želja v himno vkljuciti še drugo kitico Zdravljice. A pri vecini državnih himen po svetu se izvaja samo ena kitica. Ce smo že pri pobudi za drugo kitico: kako naj na svetovnih športnih tekmovanjih in olimpijadah izvedejo drugo kitico, ko so pa posnetki vedno in samo v instrumentalni izvedbi? Še ena anekdota o Premrlovi Zdravljici. V 70. letih so na Radiu Ljubljana to skladbo vrteli v punkovski izvedbi, precej nasilni in intonancno nestabilni. K sreci je takrat še ži-vela sestra Stanka Premrla, ki je bend tožila in tožbo dobila. Skladbo so morali umakniti z radijskih sporedov.
V nasprotju s tem lahko pohvalimo organizatorje velikega športnega spektakla v Stožicah leta 2009, ko smo Slovenci dobili svetovnega boksarskega prvaka. Iz zvocnikov smo poslušali vokalno-instrumentalno izvedbo himne, napovedani so bili tudi izvajalci: Zbor in Or-kester Slovenske filharmonije, dirigent Samo Hubad. Zgleden vzor! Vrhunec žive izvedbe državne himne v izvirni štiriglasni uglasbitvi Stanka Premrla je bil pred leti ob dnevu državnosti in enotnosti 23. decembra v Cankarjevem domu. Na obeh straneh dvorane so bili v treh nivojih (parter, prvi in drugi balkon) razporejeni pevci zborov ljubljanske univerze in njihovih fakultet, štirinajst zborov in malih pevskih skupin s skupno 400 pevci. Himno je spremljal simfonicni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Himno in celotni glasbeni spored je vodil dirigent Simon Dvoršak. S to izvedbo je bila zacrtana pot, kako je treba izvajati in spoštovati državno himno.
Obstajajo tudi razni slabi instrumentalni aranžmaji za pihalni orkester, ki niso zvesti izvirni Premrlovi partituri. Navedem pa naj dober primer iz zgodnjih 90. let, ko je bil za Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni narocen nov aranžma himne mojstru Boja-nu Adamicu. Ostal je zvest izvirni partituri, le harmonsko ga je obarval, kot je to znal le on. Note se nahajajo v notnem arhivu Policijskega orkestra v Ljubljani.
Tudi s siceršnjim izvajanjem himne v enoglasju so dolocene težave. Skladba ima obseg male decime. Torej je treba izbrati primerno intonacijo. To je B-dur, za mladino pa G-dur. Ne smemo pozabiti na Premrlovo oznako: Cvrsto in veselo! To je sopranska melodija iz skladbe za mešani zbor. Zato pri enoglasnem petju prihaja do težav v šestem taktu. Tako površnost opažamo vcasih tudi pri profesionalnih izvedbah.
Obeležje.na.grobu.Stanka.Premrla,. skladatelja.himne.Republike.Slovenije
V Sloveniji so po vojni izšolali mnogo muzikologov. Redno deluje okoli 1000 zborovodij šolskih in odraslih pevskih zborov. Premore-mo kar nekaj glasbenih inštitucij, ki skrbijo za kulturno življenje v Sloveniji. Naj jih nekaj naštejem: SAZU, NUK, Društvo slovenskih skladateljev, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z izpostavami, dve operni hiši, vec kot tisoc
cerkvenih in posvetnih pevskih zborov in še bi lahko našteval. Stanko Premrl, velika osebnost slovenske cerkvene in posvetne glasbe, je umrl pred 55 leti. Nihce od naštetih doslej ni opozoril na to, da je treba vidneje izpostaviti povezavo med slovensko himno in skladateljem Stankom Premrlom.
Zato sem napisal javno pismo predsedniku države 9. oktobra lani in ga poprosil, da postavi obeležje na Premrlovem grobu, saj je hi-mna eden od treh državnih simbolov. Stanko Premrl pociva na ljubljanskih Žalah na parceli ljubljanske škofije med sobrati duhovniki. Tako je pri postavitvi obeležja prišlo do so-delovanja med Uradom predsednika države in ljubljansko nadškofijo. K postavitvi je pripomoglo tudi pismo skladatelja dr. Andreja Missona, ki me je pri obeh ustanovah podprl.
Priprave so stekle in obeležje, delo arhitektke Lucije Herle Poljanšek, je bilo odkrito 10. marca letos. Na njem je besedilo, ki sem ga predlagal predsedniku Borutu Pahorju: »Tukaj pociva skladatelj Stanko Premrl, avtor Zdravljice – himne Republike Slovenije.« Arhitektka je obeležje opisala takole: »Obeležje je oblikova-no z mislijo na msgr. Stanka Premrla in njegovo življenjsko poslanstvo ter v zahvalo za njegovo delo. Osrednji del je (bel) kamnit steber, ki ponazarja stoicnost, zemeljskost, ki pa se ne zakljuci, temvec se dviga proti nebu. Notno crtovje, ki se ovija okrog stebra (levi navoj, op. a.) nas opominja na njegov obsežen opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga. V osrednji del notnega crtovja so umešcene note dela skladbe Zdravljica – naše himne kot zahvala ponosnih in zavednih Slovencev.« Slovesnosti sta dala poudarek predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, slovenski nadškof Stanislav Zore in predstavniki Podnanosa, rojstnega kraja Stanka Premrla.
Zakljucek
Ob tej priložnosti predlagam spremembo naslova slovenske himne. Naj se imenuje: ŽIVE NAJ VSI NARÓDI. Dosedanji naslov Zdravljica zamegljuje simbolni pomen himne. Med izvajanjem stojimo mirno (brez kozarcev v rokah) in ne nazdravljamo. Državna himna je le ena od osmih kitic Zdravljice, ki ima drugacen, simbolni, širši in svetovljanski pomen. Zato predlagam, da pristojni dopolnijo Zakon o grbu, zastavi in himni RS in vnesejo dopolnilo
o spremembi imena/naslova skladbe/himne. Vecina narodov, ki cenijo svojo zgodovino, jezik in izrocilo na prireditvah, himno poje, po njej pa je bucen aplavz. Razen v Sloveniji. Zakaj? Mar nas je sram? Zapojmo in veselimo se svoje himne ter vsakokrat zaploskajmo!
Sicer pa naj se slovenska državna himna ohrani taka, kot je. Skladba je nastala prej, preden so se rodili naši dedje. Preživela je tri vojne in dve pandemiji. Spoštujmo to narodovo svetinjo. Prešeren je v cetrti kitici Zdravljice zapisal:
Edinost, sreca, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrok, kar íma Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
da oblast
in z njo cast,
ko pred, spet naša bosta last!
Naj bo to zakljucek mojega razmišljanja o Stanku Premrlu in naši himni.
Mitja..Gobec..|..Ptuj, 29. marec 2020
VIR: NASIZBORI.SI
OkrOgle OBLETNICE
Dr. Branislava (Branka) Sušnik (1920-1996)
Pred 100 leti, 28. marca 1920 se je v Medvodah rodila dr. Branislava Sušnik, raziskovalka, antropologinja, humanistka in borka za pra-vice staroselskih plemen v Paragvaju. Branka je posvetila življenje jezikom indijanskih ple-men, njihovim navadam in se zavzemala za
njihove pravice.
Življenje.dr..Branislave.Sušnik
Osnovno šolo in klasicno gimnazijo je obi-skovala v Ljubljani. Leta 1937 se je vpisala v Filozofsko fakulteto Ljubljanske Univerze, kjer je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine. Hkrati je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-altajskega jezikoslovja pri profesorju Wilhelmu Schmidtu, ki ji je odprl vrata antropologije.
Leta 1942 in 1943 je na Vatikanskem biblijskem inštitutu študirala kulture in jezike Male Azije. V Rimu je spoznala šolske sestre, ki so ji cez 15 let odlocilno pomagale.
Po koncanem študiju se je vrnila v Slovenijo. Njen oce - vodja žandarmerijske postaje v De-vici Mariji pri Polju - je bil med vojno umorjen. Hotela je zbežati v Italijo, a so jo prestregli in poslali v zapor v Ajdovšcino. Uspelo ji je pobegniti na Koroško in bila nekaj casa v taborišcu v Lienzu. Prijatelji jezuiti so Branko us-peli spraviti v Rim, kjer je ko begunka ostala pri šolskih sestrah. Leta 1947 je z drugimi slovenskimi begunci prispela v Buenos Aires. Med enomesecno potjo z ladjo se je naucila špansko.
Sprejela je povabilo šolskih sester, ki jih je poznala iz Rima, in odpotovala v misijon med Indijance Toba na meji med Argentino in Pa-ragvajem.
Tam je raziskovala vec mesecev, se naucila njihovega jezika in pozneje izdala obsežni študij in slovar.
Znova so šolske sestre odigrale pomembno vlogo v življenju Branke: seznanile so jo z
zdravnikom in mecenom Andresom Barbe-
rom, ki je v Asuncionu ustanovil etnografski
muzej in oblikoval prvo zbirko o kulturi raz
licnih etnij Paragvaja. Leta 1952 je Branka prevzela vodstvo muzeja, ga reorganizirala, povecala zbirke in ustanovila najbogatejšo knjižnico o staroselcih na latinoameriških
tleh. To delo je ob terenskem raziskovanju
opravljala do smrti.
Predavala je po vsej Južni Ameriki in na univerzi v Asuncionu, kjer je 20 let vodila katedro za arheologijo.
Umrla je v Asuncionu 28. aprila 1996.
Ali ste vedeli?
•
Da je bila Branka nadarjena za jezike in je znala 8 indijanskih jezikov?
•
Da je bil njen navdih, vodnik in vzornik škof Friderik Baraga? Imela je obešen portret ško-fa Barage na steni svoje sobe.
•
Da bo v naslednjih 50 letih izumrla polovica od približno 6.000 jezikov, kolikor jih trenutno govorijo po svetu?
•
Da je nabirala besede pri Indijancih in za
RADIJSKI MISIJON 2020 | Si upaš živeti?
To tradicionalno obliko duhovnega programa v pripravi na veliko noc smo seveda nacrtovali mnogo prej, kot nas je zajel novi koronavirus, pod katerim zdaj jeci in trepeta ves svet. Pravzaprav naslov neverjetno sovpada z mislimi, ki se nam vsem porajajo te dni: Si upaš živeti?
Osrednji misijonski nagovori bodo ob 17. uri:
nedelja,.29..marec: p. Anselm Grün – Si upaš živeti? ponedeljek,.30..marec: nadškof Marjan Turnšek – O Ljubezni torek,.31..marec:.Simon Potnik – O smislu sreda,.1..april:.Marko Rijavec – O upanju cetrtek,.2..aprila:.Marjan Lampret – O veselju petek,.3..april:.p. Peter Pucnik – O bližini sobota,.4..april: Bojan Ravbar
Vsak vecer ob 20. uri bo pogovorna oddaja na temo dneva, v kateri boste poleg gostov lahko
sodelovali tudi poslušalci.
Od ponedeljka do sobote bodo ob 10.15 kratka razmišljanja:
ponedeljek,.30..marec:.Gabriel Kavcic torek,.31..marec: s. Petra Mohorko sreda,.1..april:.Boštjan Koprivec cetrtek,.2..aprila:.Aleš Cerin petek,.3..april:.Katarina Kompar Erzar sobota,.4..april:.Karel Gržan
Ob 8. uri zjutarj bodo v znamenju tematik radijskega misijona tudi oddaje Svetovalni-ca. Gosti: Marija Krebelj, Jože Ramovš, Drago Sukic in zakonca Erzar.
“
Radijski misijon daje lepo priložnost, da si prizadevamo za obnovo naše povezanosti z Bogom, ki je naša moc in naša rešitev.
Posnetkom oddaj bo mogoce prisluhniti tudi
”
na radijski spletni strani: radio.ognjisce.si. Tam je na voljo tudi povezava do Avdio arhiva, zelo koristno bo tudi, ce si naložite aplikacijo Radio Ognjišce za »Android« naprave.
Ob srecanju s koronavirusom smo se soocili s strahom in trepetom, saj je pred nas postavljenih cela vrsta neznank in ugank. V skrbeh smo za svoje domace, sorodnike in prijatelje, za najbolj ranljive med nami in za vse tiste, ki zaradi svojih službenih obveznostih ne more-jo biti v zavetju svojih domov. V skrbeh smo za našo prihodnost, za našo službo, za naše preživetje. Vse mogoce odgovore išcemo, gledamo, poslušamo in beremo. Nekateri nam vlivajo optimizem, nekateri pa nas potiskajo v objem slabih misli, zaradi katerih si ne nadejamo nic dobrega.
Pri ljudeh ne bomo našli pravih odgovorov. Zato se moramo obrniti na Boga, na ljubecega in usmiljenega nebeškega Oceta, ki nam zagotavlja varnost, kakor je zapisal Psalmist: »Gospod je moj pastir, nic mi ne manjka. Tudi ce bi hôdil po globeli smrtne sence, se ne bobesede placevala ? Za pridevnike je placeva-la s cigaretami, s katerimi je bila kot strastna kadilka vedno oskrbljena. Za glagole je pla-cevala s piškoti, za samostalnike je pa dajala
bombone.
• Da je dr. Branislava Sušnik svoje kulturno--antropološke raziskave objavila v 83 stro
kovnih knjigah? Med njimi je objavila tudi dve knjigi v slovenskem jeziku: Med Indijanci Lengua (1953) in Totemizem in šamanizem pri Camakokih (1959)?
•
Da je sama nekoc zapisala:
“Že trideset let samo garam in garam. Zaslužim, da živim, znanstveno delo tukaj ni pla-cano, ker se dežela kulturno šele razvija. Bog je prica, samo delam in živim povsem samotarsko. Ce se ime Sušnik po meni omenja v mednarodni antropološki znanosti, je to vse, brez dobicka”.
•
Da se je dr. Branka Sušnik pogosto družila s slikarko Baro Remec? Imeli sta isto ljubezen do indijanskih kultur in ljudstev, ceprav je vsaka delovala na svojem podrocju.
•
Da zaradi bolezni insomnije skorajda ni spa-la? Živela je v majhnem stanovanju poleg mu-zeja in ves svoj cas posvecala znanosti.
•
Da so dr. Branko Sušnik v Sloveniji pred leti predstavili v dokumentarnem filmu Šamanka Branka? Izvlecek tega filma si lahko ogledate
na Youtube:
www.youtube.com/watch?v=az1q-OZ0VE0
•
Da je prejela najvišjo državno nagrado v Pa-ragvaju za dosežke v znanosti?
•
Da so leta 2005 izdali v Paragvaju znamko z njeno podobo?
•
Da so leta 2009 po njej v glavnem mestu Pa-ragvaja (Asuncion) poimenovali ulico?
Pripravil.Jože.Jan
jim hudega, ker si ti ob meni, tvoja palica in tvoja gorjaca sta mi v tolažbo.« (Ps 23,1.4) In prav Radijski misijon daje lepo priložnost,
da si prizadevamo za obnovo naše poveza
nosti z Bogom, ki je naša moc in naša rešitev (prim. Iz 12,2). S pomocjo radijskih misijonarjev bomo lahko prevetrili svoja stališca o ljubezni, upanju in veselju, pa tudi o smislu in bližini. Vse to bi ponovno morale postati naše vrednote, na katerih bomo gradili prihodnost. Hocemo ali nocemo, jasno nam mora biti, da brez Boga ne bo šlo. Znana je misel: Ce je Bog na prvem mestu, je vse drugo na pravem mestu. Nujno potrebna je zasidranost v Njem, da bomo lahko živeli Njegove zapovedi, med katerimi je najvecja zapoved ljubezni. Z uresnicevanjem ljubezni
pa bomo tudi blizu vsem ljudem. Blizu bomo tudi tistim, ki so nam morda zoprni in nadležni, ki so nam celo trn v peti.
Letos zaradi razmer, v katere smo ujeti, ne bo spovednega dne. A kljub temu naj se oglasi naša vest in premislimo svoja stranpota ter prosimo ljubega Boga odpušcanja. Ceprav ne bomo mogli k zakramentalni spovedi, naj bo v nas odlocenost, da to storimo takoj, ko bo prva možnost. Do takrat pa naj bo naša iskrena prošnja, ki jo je izrekel evangeljski cestninar: »Bog, bodi milostljiv meni, grešniku!« (Lk 18,13)
Vabim vas k rednemu poslušanju misijonskih vsebin, ki bodo v našem programu. Naj slišane besede padejo kot seme na dobro zemljo, v vaše srce, da bo potem vaše življenje obrodilo trideseterni ali šestdeseterni ali celo stoterni sad (prim. Mr 4,20).
Matjaž.Merljak
IN MEMORIAM
Tone Mežnar
17. 2. 1944 - 18. 11. 2019
Tone Mežnar je bil eden izmed tolikih rojakov, ki nikoli niso zasedali mest v prvi vrsti; ni bil ne predsednik ne vidnejši odbornik kake organizacije. Bil pa je nadvse viden. In kot 'vidnejša' oseba skupnosti si tudi zasluži, da se ga po smrti spomni-mo vsaj z nekaj vrsticami.
Že v otroških in mladih letih je bil vesel, navihan, prebrisan, vseh muh poln. Ce malo pretiravam, je bil zaradi tega – in ne iz kake zlobe – strah in trepet uciteljev, katehetov in vzgojiteljev. Oceta je izgubil na poti do Ljubelja: ob partizanskem napadu ga je doletela smrt in je pokopan pri cerkvici svete Ane. V škarpo pod njo je vzidana nagrobna plošca. Ko boste kdaj hodili tam naokoli, pustite avto pri Kompasovi trgovini pred predorom in se sprehodite do nje.
V športu je bil zagnan, neustrašen; izkoristil je vsako priložnost, da si je s kako finto privošcil nasprotnika in ga zmedel. V družbi je znal narediti veselo vzdušje s svojim pripovedovanjem, še bolj s petjem in dobro voljo. Krožile so never-jetne zgodbe o njegovih pustolovšcinah in domislicah, ki so mejile že na fikcijo; poslušali smo jih, kot bi to bila fantastika.
Rad je pel tako v prijateljski drušcini kot v formalnih pevskih zasedbah. Imel je lep glas in bil odgovoren pevec.
Odgovornost se je odražala v vsem njegovem življenju. Kakor je bil pri športu in v družbi vseh muh poln, tako je znal v življenju odgovorno sprejeti vse, kar si je sam naložil ali pa so mu jih naložile okolišcine življenja.
Po srcu je bil dober (dober kot kruh – más bueno que Lassie atado). Zato si je
– skupaj z vsem naštetim – pridobil veliko prijateljev, ki so mu z veseljem skrbno pomagali in ga spremljali pri raznih nesrecah, ki so ga doletele v življenju.
Takole mi je prijatelj Tomaž sporocil vest: »Morda še ne veš, ampak danes zjutraj so sporocili, da je umrl Tone Me-žnar. Daría cualquier cosa por presenciar su juicio divino. Los truenos de hoy deben ser las carcajadas de Dios.«
Bo kar držalo!
Gregor
Krožile so neverjetne zgodbe
o njegovih pustolovšcinah in domislicah, ki so mejile že na fikcijo; poslušali smo jih, kot bi to bila fantastika.
”
ZA RAZMISLEK IN NASMEH
“ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran”
”
PREGOVORI IN CITATI
HVALEŽNOST
Kako preživljate karanteno, dragi bralci? Odgovorno se moramo vsi zavzeti, da vsak po svojih moceh pomaga, da se koronavirus cim manj širi med nami. Ce le
moremo, ostanimo doma!
Ne pozabimo pa na tiste, ki vsak dan hodijo na delo, da država deluje naprej: zdravniki, medicinsko osebje, policija, vojaki, gasilci, farmacevtiki, pridelovalci in prodajalci hrane, komunalni delavci, novinarji… Vsak vecer se sliši ploskanje z balkonov v zahvalo in podporo njim! Tudi iz te rubrike se pridružimo, mocno zaploskamo in vsem želimo mnogo energije, zdravja in božjega blagoslova! HVALA VSEM VAM!
Prisluhnimo, kaj o hvaležnsoti povejo pregovori in citati:
•.Takojšnja.hvaležnost.je.najlepša,. prepozna.je.nicvredna..(Grški pregovor)
•.Posušeni.strugi.nismo.vec.hvaležni.za.
to, kar je prej dajala.
(Rabindranath Tagore, bengalski pesnik, pisatelj, slikar, filozof in polihistor)
•.Žito.in.hvaležnost.rasteta.samo. na.dobri.zemlji..(Nemški pregovor)
•.Hvaležni.bodite.za.nasvete.in.ne.za.hva-lo. (La Fontaine, francoski pesnik)
•.Samo.clovek.ni.hvaležen.za.dobroto,.ki. mu.jo.storiš..(Etiopski pregovor)
•.Ce.je.edina.molitev,.ki.ste.jo.v.življenju. izrekli,.“HVALA”,.to.zadostuje..
(Mojster Eckhart, nemški filozof, teolog in mistik)
•. Prošnja. je. vroca,. zahvala. pa. hladna..
(Nemški pregovor)
•.Tako.hvaležen.sem,. da.nikoli.nimam.slabega.dneva..
(Neznan avtor)
•.Kdor.ni.hvaležen.v.malem,. tudi.v.velikem.ne.bo..
(Estonski pregovor)
•.Nicesar.ne.pricakujem,.zato.sem.vedno. neskoncno. hvaležen. za. preproste. stvari..
(Ralph Waldo Emerson, ameriški esejist, pisatelj in filozof)
•.Grajaj.cloveka,.kadar.te.sliši,.
in hvali, kadar te ne sliši.
(Ljudski pregovor)
•.Ce.ti.preostane.samo.še.en.dih,.ga.porabi. zato,.da.receš.hvala..
(Pam Brown, avstralski pesnik in pisatelj)
Izbral.Jože.Jan
NUK VABI SLOVENCE PO SVETU
Dragi.Slovenci.v.zamejstvu.in.po.svetu!
Lepa slovenska beseda vedno mesto najde. Verjame-mo, da jo vecina vas, ki živite izven Slovenije, pogreša in bi bili knjige v slovenskem jeziku zelo veseli. Tudi zato smo se v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) odlocili, da vam v teh nenavadnih casih, ko so naše obicajne življenjske poti spremenile svoj tek, predstavimo projekt Širjenje slovenske besede med Slovenci
po svetu z izposojo leposlovja v slovenskem jeziku v elektronski obliki.
Vabimo vas, Slovence iz zamejstva in sveta, da postanete clani knjižnice NUK, clanstvo je za vas brezplacno. Z vpisom lahko prosto dostopate do elektronskih knjig v zbirki Biblos.
Clani NUK lahko na Biblosu izbirate med vec kot 700 knjigami v slovenskem jeziku. Vecji del zbirke predstavlja leposlovje. Tu so slovenska klasicna dela, nove knjige slovenskih avtorjev in prevodi tujih uspešnic, izbirate pa lahko tudi med strokovno, znanstveno in poljudnoznanstveno literaturo slovenskih in tujih mislecev in raziskovalcev.
Kako.postanem.clan.NUK?
V knjižnico se vclanite prek spleta
https://www.nuk.uni-lj.si/splet_vpis
Pomembno! Zraven svojega imena za poševno crto vpišite / Slovenci po svetu. (primer: Janez Novak / Slovenci po svetu) in oznacite, da ne želite clanske izkaznice.
Kako.si.izposodim.knjigo.na.Biblosu?
Na povezavi www.biblos.si vpišete svoje uporabniško ime, ki je sestavljeno iz akronima knjižnice in clanske številke (NUKXXXXX) ter geslo, ki ga izberete ob vpisu. In že ste med knjižnimi policami. Hkrati imate lahko izposojene najvec štiri knjige, vsako knjigo najvec 14 dni.
S pomocjo projekta, ki ga financno podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, želimo širiti sloven-sko besedo med rojaki in tudi s tem ohranjati zven do-macega jezika na vseh celinah sveta.
Obilo slovenskega gradiva najdete tudi v prosto dostopni Digitalni knjižnici Slovenije, ki nastaja pod Nukovo streho.
Verjamemo, da bo v bogati ponudbi vsakdo našel kaj zase, zato vas vabimo, da postanete clani Nukove družine!
Za vsa vprašanja smo vam na voljo po elektronski pošti
helena.janezic@nuk.uni-lj.si
O novostih vas bomo obvešcali, sledite pa nam lahko na Nukovi spletni strani in FB profilu .
Veliko slovensko obarvanih bralnih užitkov vam želimo!
Helena.Janežic
| Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški.odbor SVOBODNA.SLOVENIJA./.ESLOVENIA.Ll.BRE
Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com
Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar