Stav. 315.

V Trstu, v »obalo 11 novimbri 115.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah i« paznikih, cb 5 zjutraj.	'/
L.eUiuoivo: Cika Sv. Franćiika Aiiikega št. 30. L nadštr. — Vsi dopisi naj se polilja;o uredaiitvu lista. Ncfrankirana ?:sma se ne
sprejerr.sjo in rokopt&i se ne vračijo. IiJa^atelj ia odgovorni urednik štfŽau Godina. Lastnik konsortij hsfa' .IM.no*'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrug«: * ctneienim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Franii5ka AsiSkega St. 20. Telefoa urcdnittva in uprave 5ter. 11-57.
Naročnina z na5a: It celo leto ......
Za pol leta - ............ • «
za tri mesece........... • • * *
ix ■ c d el j & k o izdajo za celo Wo.....
za pol leta.......... ....
K	24 ~
.	12.-.
.	5.20
.	2.60
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 5 vinari?-/, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl en s kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . . . . . rtrt po 10 vix Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov..............m m po 20 vi«.
Oglasi v tekstu Usta do pet rrst.......K 20.^
vsaka nadaljna vrsta.......: ... „2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Narofcnltia ta reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !*
upravi .Edinosti". — Plač« In toil se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PranZiik« AsiSkega SL 20. — PoStnohranllnični račun St 841.652
Pregled najnovejših Mikov.
Italijansko bojišče. — Neprestani napadi na goriško predmostje in doberdobsko planoto. Napadi odbiti. Naši vzdržali vse postojanke. Italijanski napadi v Dolomitih
odbiti.
Srbsko bojifcče. — Naši in Nemci zasle-dujeio Srbe nI vsei fronti. Nemci so dospeli do Ribarske banje. — Bolgarska armada je na vsej ihmti prekoračila Mo-ravo.
Rusko bojišče. -- Ruski napadi pri
Czartorijskem odbiti. Drugače nič bistve-
Zapadno bojišče. — Nič novega. Turška bojišča. — Nič poročil. Razno. — Cirška zbornica razpuščena.
I m
DUNAJ. 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. nov. 1915. opoldne.
Italijansko bojišče. — Po razmeroma mirni noči se le včeraj dopoldne ponovil srditi italijanski artiljerijski o-sjeaj na vsej bojni fronti včerajšnjega dne. Nato je sovražna artiljerija zopet neprestano napadala soriško predmostje in doberdobsko planoto. Naskoki so zopet vsi razpadli ob strahovitih izgubah napadalcev. Zopet Imajo naše čete trdno v rokah vse svoje postojanke. Sovražnikove naskoke pri Zagori in v okolišu Vršiča ie zadela ista usoda kot glavni napad.
Na dolomitski fronti so Italijani tudi zadnje dni večkrat zaman napadali naše postojanke na vrhu in pobočjih Col di Lana. Uradna tiskovna poročila italijanskega srinadnega vodstva o dogodkih v tem okrožju so popolnoma napačna in morejo sloneti pač le na neresničnih sporočilih. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter. fml.
Porotno Codorne.
DUNAJ, 11. Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo itali-i janskega generalnega štaba z dne 10. novembra:
V J udik arijah je sovražna artiljerija srdito streljala na naše postojanke na Monte Lavanech, Monte Moli no in Cima Palonc, a je bila uspešno zavojevana po naših baterijah. V gornji dolini Cordevolc smo nadaljevali ofenzivne operacije z veliko c-nergijo. Naše čete so napadle povprečno »:ad 20()0 in visoki gorski greben med Sie-fojn in Settc Sassi. Posrečilo se jim je, da so ga prekoračile na več točkah. Ob soiki fronti je bil sovražni napad na Mrzlem Vrhu odbit in izveden potem drzen napad na sovražne zakope. Y oddelku Plav se nadaljuje akcija artiljerije. Naša letala so včeraj ohmetala železniške postaje v Štanjelu in Nabrežini in druge vojaške objekte na kraški planoti z bombami.	_
Poloplteu Italijanskega parnika . „Antona".
PARIZ. 10. (Kor.) - Agence Havas« javlja z rta Bona naslednje podrobnosti o torpediranju »Ancone«: Proti 12 opoldne je ladja opazila dva podvodnika, ki sta, čuvši glas sirene in ker je parnik zaradi goste inegle moral zmanjšati hitrost, mogla odkriti *Ancono« in se ji približati. Pod-vodnik. ki ga je bilo videti bolje, je bil kakih 100 metrov doig ter je imel spredaj in zadaj po en 7.6 centimetrski top. Drugi pod vodnik se je postavil povprek pred »Ancono«. ki je tedaj poizkušala pobegniti. Komaj je bila »Ancona« zadeta, je dal kapitan spustiti v morje rešilne čolne. Ko je bil osmi rešilni čoln spuščen v morje, se je »Ancona« potopila, pri čemer se ie zadnji del ladje dvignil visoko pokoncu. Potniki in posadka, ki so ostali na krovu in so pobegnili na zadnji del ladje. so se z ladjo vred pogreznili v globo-čitio. Osem rešilnih čolnov je od veslalo pn ti jugu. Okoli 6 zvečer so zagledal' iadjo, ki je imela luči ugasnjene in ki so jej dajali znamenja z bengaličnim ognjem, [.adja se je približala. Toda ko so se s podvodnikov. ki sta sledila rešencem, zasvetili žarometi, s katerimi sta preiskala obzorje, je ladja izpremenila smer in izginila v temi. Vsak rešilni čoln je nato šel svojo pot. Eden. v katerem je bil poročnik Salsemini in 26 oseb, je v torek ob 9 dopoldne dospel do obrežja pri Sidi Dooudu na poluotoku rta Bona. kjer je sprejelo rešence angleško prebivalstvo. Drugi čoln s kapitanom > An cone ^ in 28 oichami je našla v sredo ladja, prihajajoča iz Sidi-Doouda, na otoku Zembri. Ladja je vzela ponesrečence na krov ter je s pomočjo še neke druge ladje preiskala okolico rta Bona, nakar se je vrnila vjiri-stanišče.
LUG ANO. 11. (Cenz.) O potopitvi italijanskega prekomorskega parnika * An cone- piše »Corriere della Sera^: »Ancona«, odpluvši iz Mesine. je krenila ono pot. ki vodi vzporedno s severno sicilsko obaljo
v smeri proti Gibraltarju. Pri .....io je
torpedira! avstrijski podvodnik. V Napolju •e vest o potopitvi Ancone^. ki je bila 1 najboljšimi parniki paroplovne druž-
be »Societa ita)iana«v pobudila veliko potrtost. Govori se o velikem številu utopljencev in da se je ladja potopila takoj. Rešilo da se jih je le malo. »Ancona« je prošli petek zapustila napoijsko pristanišče in bi bila po kratkem postanku v Me-sini iinela pluti naravnost v Newyork. Po odhodu iz Mesine, v soboto ob 5 popoldne, se ni čulo nič več o ladji, dokler ni naenkrat prispela alarmirajoča vest. Na ladji se ie nahajalo 412 potnikov prvega in .329 tretjega razreda. Posadka je štela 16p oseb. Potniki tretjega razreda so bili izseljenci iz Beneškega in Apulije. Med potniki prvega razreda se je nahajal na-politatiški princ Cassina. Druge vesti pravijo, da se ladja ni potopila hipoma in da je bilo mogoče pravočasno spustiti rešilne čolne v morje. Brzojavke iz Tunisa *Corrieru della Sera« javljajo, da je bila ladja zadeta na prednjem in zadnjem delu in je vkijub temu, da se je ladja potopila takoj, še mogla oddati brezžično brzojavko v Biserto. Iz Biserte je nato tudi prispela pomoč. Rešiti je bilo mogoče 160 potnikov in 10 mornarjev, ki so jih prepeljali v Ferryville.
LUG ANO, 11. Ccnz.) V Napolj so dospele že direktno vesti nekaterih rešen-cev njihovim rodbinam. 270 oseb je dospelo v Biserto. Kakih sto oseb je francoski parnik, ki je ujel brezžično brzojavno vest potapljajoče se ladje, pripeljal v Ferryville. Upa se, da bodo rešeni skoraj vsi potniki. »Ancona« ie bila popolnoma inodern parnik in je imel 100 čolnov, ki jih je bilo mogoče v 15 minutah spustiti v morje. Po drugi vesti iz Napolja je prispe! v Malto čoln s 46 osebami, drugih 26 oseb pa je stopilo na suho na rtu Bom vzhodno Biserte.
LUG ANO. 11. (Cenz.) Med potniki tretjega razreda je bilo 24 Amerikaucev. med potniki prvega razreda pa eden. Od 496 oseb, ki so se, vštevši posadko, nahajale na krovu, se jih je doslej javile 340 rešenih. Ladja je bila torpedirana ob jasnem, tihem vremenu okoli poldneva.
SMo Dojlife.
Vojaški sotrudnik graške »Tagespostec piše 11. t. m. o položaju na srbskem bojišču: Operativni položaj se je čez noč izobličil zelo zanimivo; seveda pa njegova predzgodovina sega nekaj dni nazaj. Ce se ozremo na prodiranje močne avstro - ogrske koione po cesti, ki vodi iz Užic proti Novi Varoši, iti hitro prodiranje Gaihvitzcvc armade v smeri proti Brusu-Raški, vidimo energično napredovanje za-padnega in vzhodnega krila, dočim sredina še zaostaja. Obkoljenje na krilih večkrat prisili nasprotnika, da ustavi umikanje, da obvaruje uničenja neposredno o-grožene dele vojske.
Galkvitzeva armada je prvotno prodrla na obeli straneh srednje Morave in potem z nekaterimi deli v dolini južne Moravč ter jc tako pospešila izhod prve bolgarske armade iz gorske soteske severno Niša ve. Galhvitz je, ko je prva armada dospela do južne Morave in dosegla vzhodni breg te reke, porinil svoje čete iz sever« južne smeri v jugozapadno smer, njegova kolona na levem krilu je predvčerajšnjim osvojila Aleksandrovac ter ie včeraj vzela z naskokom srbske postojanke pri Brusu. Polovica poti v smeri proti Raški je dosežena.
Med obema kriloma Mackensenove ar-madne skupine se še upirajoče srbske čete se najbrž ne bodo mogle držati dolgo, če nočejo izgubiti možnosti umika na ono malo postojećih dostopnih potih.
Prva bolgarska armada je v okrožju Aleksinac - Leskovac prekoračila južno Moravo v široki fronti in nadaljevala prodiranje v dolini Toplice. Zelo znatne zaloge živil, ki so prišle v roke zaveznikom, olaj?fujejo prehranjevanje čet in vplivajo pospeševalno na zasledovalne operaciie. V ostalem pa je poprava v poštev prihajajočih železniških prog v najboljšem teku in po veliki množini zajetega železniškega vozovja zajamčen celo tudi močan promet.
V naslednjem najnovejše vesti: « * *
DUNAJ. 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. nov. 1915. opoldne.
Jugovzhodno bojišče. — Na vsej fronti se vrše zasledovalni bojL V
I	barski dolini so nemške čete vzele z naskokom Bogutovac in višine na obeh straneh. Armada pL Gallwitza se bliža višinskim grebenom Jastrebac planine. Ponovni plen znaša tu 1400 mož, U topov, 16 municijskih voz in en mostni tren. — Bolgarska armada ie na vsej svoji fronti izsilila prehod čez Moravo. Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer. fml. r
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. novembra 1915.
Zasledovanje se je nadaljevalo. Južno črte Kraljevo-Trstenlk je prekoračen prvi gorski greben. V dolini Rašine, jugozapadno Kruševca, so prodrle naše čete do Dupcev. Dalje zapadno sta dosežena Ribari in tik ležeča Ribarska Banja. Včeraj je bilo ujetih nad 1.700 Srbov in uplenjenih
II	topov. Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, 11. (Kor.) Uradno poročilo generalnega štaba z dne 10. novembra pravi: Danes smo imeli v ozemlju Gradsko - K lepa Planina uspehe proti Angležem in Francozom, ki so poskušali prodreti na desni breg Vardarja, a so bili vrženi nazaj in zasledovani Na ostalih frontah je položaj neizpremenjen. Zasledovanje nasprotnika se nadaljuje.
MILAN, 11. (Kot.) »Secolo« poroča iz Soluna z dne 9. t m.: Bolgari bombardirajo francoske In angleške postojanke pri Krivolaku in Strumici. Angleški in francoski oficirji so si ogledali ceste Santi Ouaranta, Leskov ič, Korica in Bitolj in so dognali, da so sposobne za prevažanje provijanta in čet.
Vojvoda Putnik vodi osebno operacije srbske armade.
PARIZ, 11. (Kor.) Agence Havas javlja: Tukajšnje srbsko poslaništvo je izjavilo, da vojvoda Putnik v nasprotju z drugimi poročili neprestano osebno vodi akcije srbske armade. Srbska vlada ne misli na mir in tudi ne bo mislila nato, dokler ne zmagajo zavezniki. Srbija, ki bolj nego kdaj prej zaupa v bodočnost srbskega plemena, se bo bojevala do zadnjega vzdihljaja.
Francozi zahtevajo nastop Italije ■ na Balkanu.
PARIZ, U. (Kor.) Časopisi pišejo, da je za Italijo neobhodno potrebno, da n% stopi na Balkanu, s Čemer ne bi podpirata samo Srbije, ampak tudi ustavila prodiranje Avstrijcev in Nemcev proti Adriji. Okupacija Valonc. po Avstrijcih ali Bolgarih bi pomenila za vedno konec italijanske hegemonije ob Adriji.
Izkrcavanja živil In municije v Baru in Draču.
LYON, U. (Kor.) »Republicain« javlja iz Pariza: Ladje zaveznikov izkrcavajo v Baru in Draču velike množine živil in municije za srbsko armado. Redno oskrbovanje za Srbijo preko Crnegore in Albanije je sedaj zagotovljeno, vkijub sla-1 bemu ietnemu času in slabim cestnim razmeram.
Volni v MicetEialli.
SOLUN. 11. (Roi-ier.) Angleška črta v Srbiji, ki se je znatno ojačila. se je po-mcknila dalje proti severu. Tako se zelo olajšuje prodiranje Francozov, katerih odbočenje zmanjšuje pritisk im Srbijo v Babunskem prelazu. H severnega dela Srbije še vedno ui zanesljivih vesti. Jasno pa je, da se moru ta del dežele smatrati za izgubljen. Angleži so začeli 10 kilometrov od Soluna zopet graditi novo taborišče. ________
Z cvstrljsko-riukeia Mfftfl.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno s© razglaša: 12. nov. 1915, opoldne.
Rusko bojišče. — V bojih severo-zapadno Czartorijskega smo ujeli včeraj 4 častnike in 230 mož. Pri Sapa novem smo odbili več ponoćnih napadov. Za našo putilo v ško fronto Je bil ujet častnik ruskega pešpolka št 407, ki se je v avstro-ogrski uniformi splazil skozi naše črte. da bi opravljal poizvedovalsko službo. Častniški oddelki so ugotovili, da so ob Kor-minu, južno Garajmovke stoječe sovražne čete, pomorile naše ranjence. Tudi tu smo naleteli na ruske prisluškovalne straže v avstro - ogrski uniformi. Namestnik načelnika generaluega štaba: pl. Hofer. fml.
Neresnične ruske vestL
DUNAJ, 11. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Kakor poroča »Nouvelle de Lyon« baje iz petrograjske-ga vira, so v Kijev došli vojni ujetniki baje izpovedali, da so napravili Neipci v Lvovu velik laboratorij za izdelovanje zadušljivih plinov, klora in nemške kisline. V teh obratih da se nahajajo izključno Poljaki, Alzačani in Lotarinžani, izmed katerih se jih je že 200 zastrupilo. Poljaki in Lotarinžani da morajo tudi v jarkih spravljati te aparate in so zato cesto prve žrtve te bojne metode. Poročilo francoskega lista je popolnoma izmišljeno.
ruktu
BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. novembra 1915.
(Hindenburgova in princa Leopolda Bavarskega armadna skupina.) Nobenih bistvenih dogodkov. — (Linsingenova armadna skupina.) Nemške čete. ki so včeraj zgodaj zjutrai Južno železnice Kovel-Sarni odbile ruski napad, so ujele pri tem 4 oficirje m 290 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
zupiintta
BERLIN. 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. novembra 1915.
Zapadao bojišče. — Na fronti nič novega. — Dva angleška dvokrovnika sta bila v zračnem boju sestreljena, tretje letalo je moralo pristati za našo fronto.
Vrhovno armadno vodstvo.
Vpoklic letnika 1917 na Francoskem. j
LYON, 11. (Kor.) »La Depeche« poroča iz Pariza: Vojni odsek zbornice je razpravljal z vojnim ministrom o vprašanju vpoklica letnika 1917.
Potopljeni parniki.
LYON, 10. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Madrida: Uradno poročilo generalnega rezidenta v Maroku z dne 8. t. m. poroča, da je prispel opoldne semkaj rešilni čoln, japonske prevozne ladje »Yasikuni Maru«. Na krovu se je nahajal, kapitan parnika, ki je izjavil, da je ladjo forpediral in potopil en nemški podvodnik. Posadka se je rešila v dva rešilna čolna.
Pomiloščeni na smrt obsojeni Belgijci.
KOELN, 11. (Kor.) »Kolnische Volks-zeitung« poroča: Tukajšnji nadškof, kardinal Hartmann, je dobil brzojavko, da je cesar Viljem na prošnjo papeža pomilostil grofico Belleville, gospico Toulier in Loui-sa Severin v Bruslju, ki so bili obsojeni na smrt, v dosmrtno ječo.
Kitchenerjeva zadeva.
LONDON, 11. (Kor.) V dolnji zbornici je ministrski predsednik Asquith izjavil tekom razprave o zaplembi lista »Globe«, da ui res, da bi bil lord Kitchener kedaj njemu ali kralju ponudil svoj odstop. Tekom nadaljne debate je rekel Asquith, da je v sre'do dobila v lada resno sporočilo, ki jej je .dalo povod, da odpošlje Kit-chenerja na bližnji Vzhod. Vojni kredit štiristo milijonov funtov šterlingov je bil sprejet soglasno.
Rekrutacija na Angleškem.
LONDON. 11. (Kor.) Voditelj rekruta-cije, lord Derby, poroča, da je pooblaščen za izjavo, da se ukrenejo prisilni u-krepi/preden se pokličejo prostovoljno prijavljeni ožetijertci, če se pred 30. novembrom t. 1. ne prijavi dovolj mladih mož.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 11. (Kor.) V spodnji zbornici je ministrski predsednik Asquith naznanil, da bo vojna komisija kabineta v odsotnosti Kitchenerja obstojala iz pet članov in sicer: Asquitha, Balfourja, Lloyd Georga, Bonas Lawa in Mac Kenne-ja.
Zveza angleških delavskih organizacij.
LONDON, 10. (Kor.) Zveza treh največjih delavskih zvez Velike Britanije, namreč rudarjev, transportnih delavcev in železničarjev je perfektna.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: -
Na dardanelski fronti nič pomembnega, izvzemši splošnega strelianja. Naša artiljerija je prisilila tri prevozne ladje, ki so se nahajale v Kemiku Llmanu, da so se oddaljile. Pri Seddil Bahru smo uničili sovražne metalce min. Na levem krilu smo pripravili eno mino do eksplozije, pri čemer Je bil razrušen en sovražni Jarek v bližini.	___
Razpust $rSKe zbornice.
ATENE, 11. (Kor.) V diplomatičnih krogih vlada nekako razburjenje. Vršil se je ministrski svet, ki mu je prisostvoval šef generalnega štaba Dusmanis. O razpustu zbornice se še ni sklepalo.
ATENE, 11. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Zbornica je bila razpuščena. Nove volitve se bodo vršile 19. decembra t. L
PARIZ. 11. (Kor.) »Petit Journal* poroča: Vest, da je grško posojilo že dovoljeno, je preuranjena. Zavezniki se pogajajo še o pogojih, pod katerimi naj.se dovoli posojilo. Razmotrivanja so tem na-ravnejša, ker je neobhodno potrebno, da se dobe od atenske vlade nova zagotovila in to tembolj, ker je bilo v zadnjih dneh opažati znatno razliko med izjavami ententi prijaznega ministrskega predsednika in gotovimi izjavami enega njegovih uradnih tovarišev, ki se vprašuje, ali bi ne bilo potrebno, da se na grško ozemlje vržene srbske čete razoroži.
Sazonov ostane.
PETROGRAD, 11. (Kor.) »Rječ« poroča, da je minister zunanjih stvari, Sazonov podal zastopnikom strank zaupna pojasnila o položaju na Balkanu. Z več strani se je grajalo njegovo delovanje. Pokazalo se je pa. da Sazonov ostane na svojem mestu. _
Luksemburška zbornica razpuščena.
LUKSEMBURG, 11. (Kor.) Na predlog državnega ministra je velika vojvodinja odredila razpust zbornice. Odlok o razpustu je izšel v današnjem uradnem listu. Zadnjikrat je bila zbornica razpuščena leta 1856.	_
Atentat na šangajskega vojaškega guvernerja.
SANGAJ, 10. (Kor.) Vojaški guverner admiral Tsengjušeng je bil ko se je peljal na japonski konzulat h kronitbenemu sprejemu, z osmimi samokresnimi streli umorjen. Tajnik admirala je bil težko ranjen.
Položaj.
12. novembra.
• Interesantno obrazložuje neki vojni izvedenec v graški >Tagesposti« svoje domneve o bodočem razvoju operacij v Srbiji. Operativni položaj je postat črez noč jako zanimiv, a predzgodovina temu sega nekoliko dnij nazaj. Opaža se energično prodiranje zapadnega in vzhodnega krila skupine Mackensen. dočim sredina zaostaja. Ker je nadaljni odstavek, ki vsebuje bržkone razloge za to in pa svr-ho zaostajanja, zaplenjen, moremo podati tu le piščevo konklnzijo, da Se hoče nasprotnikovo umikanje zaustaviti in ga prisiliti, da sprejme boj. da s tem reši u-ničenja neposredno ogrožene deie čet. Pisec sodi. da se srbske čete, ki se še u-pirajo med obema kriloma Mackensenove skupine, ne bodo mogle več dolgo držati, ako nočejo izgubiti možnosti umika.
Iz drugih hoiišč nimamo danes posebnih zanimivejih poročil. Slika neizpremen-jena. Na avstrijsko-ruskem in nemško-ru-skem bojišču se vrste ruski napadi in uspešni naši protinapadi.
ne veuo v tem trenutku, so-li Italijani obnovili svoje poizkuse proti Gorici. Če so jih, bodo imeli — tako se nadejamo za trdno — isti negativni uspeh kakor vsi dosedanji. Tu se bore Italijani proti zaprekam, ki so veliko huje, nego one terenske in vremenske, o katerih govore italijanski vojni poročevalci, da bi neuspešnost italijanske ofenzive prikazali v čim ugodneji luči: te zapreke so junaške prsi nenadkri-Ijivih naših južnih čet.
Motanje grške politike je poglavje, ki se mu ne moreš niti za en dan izogniti. Kajti dan za dnem daje povoda, ki te sili, da se baviš žnjo in da si — nedosleden, ker se ti kaže položaj zopet v drugačni luči. Niti ko bi prišli vsi proroki starega veka in se dali namestiti kot poročevalci o položaju na Grškem, ne bi mogli prorokovati od danes do jutri, ne da bi oporekali včerajšnjim svojim trditvam. Včeraj smo zapisali na tem mestu trditev, da vse grožnje iz Londona doli ne morejo več ničesar izpremeniti trdno določene grške politike. Danes pa so nam prišla brzojavna obvestila o izjavah grških diplomatov, ki so precej omajala to naše mnenje, lako ministrski predsednik Skutudis v svoji brzojavki poslaniku v Parizu, kakor grški poslanik italijanskemu ministru za vnanje stvari Sonninu, zagotovi jata ententi sicer oboroženo — ker to da zahteva varnost dežele — ali »odkritosrčno dobrohotno nevtralnost« ter želita, da bi iz vestne »tendencijozne vesti« »ne skalile odnošajev med Grško in entento«. Katere vesti so to, ki jih poslanik in ministrski predsednik označata za tendencijozne«? Mari tiste, ki so iz pada Venizelosovega izvajale edino možni logični zaključek, da je ura moči tega moža definitivno odbila?! Ecco — sedaj pa razumite vse te peripetije grške politike. Dobrohotna nevtralnost?! Će sem v resnici nevtralen, bom enako strog in enako nevtralen na vse strani in ne bom na eno stran ^ sebno naglašal ^dobrohotnosti*. Ta enosiranost v politiki Grške dobiva ilustracijo tudi v izjavi, ki jo je podal grški ii-| nančni minister Dragumis — tisti, ki se je tako hudo skregal z Venizelosom v zbornici - napram nekaterim časnikarjem, češ, da bi Srbe, ako bi pribežali na grška tla že razorožili, a njih zaveznikov ne moremo! Ali ni to očiten migljaj: le izkrcajte, mi vam ne moremo (ali nečerno) nič storiti. Vražja nevtralnost to. Ali na vsem tem je to dobro, da je grška »dobrohotna« nevtralnost spričo napredovanja operacij proti Srbiji že izgubila svoj strupeni zob in ne izpreineni vremena. Čim dalje trajajo balkanske homatije, tem večje mora i ostajati število njih, ki prihajajo do vere, da so si Italijani in Grki sicer naj-intimneji — nasprotniki, .
Ali v smislu že gort recenega ne izključujemo, da morda že jutri zopet dobimo iz Aten vesti, po katerih bi morali priti do drugačnih — nasprotnih zaključkov in sodb. Grška politika se vrli v kolobarju in vrteti se inora žnjo tudi tisti, ki govori o njej, ker je v resnici brez vsake zanesljive orijentacije. _
Boji o zraku nad Adrljo.
»Neue Ziiricher Zeitungr piše: Nobeno mesto Evrope, ki ni ravno v strelski daljavi, se ni v vojni tako izpremenilo kakor Trst. Popolno prenehanje trgovine in prometa tekom 14 mesecev v pristaniškem mestu, ki spada med najvažnejša Evrope, je že samoposebi povzročilo velike izpre-membe. Toda poleg te bolestne metamorfoze ima Trst na političnem torišču za seboj ^celo razveseljivo dobo. Po dolgih letih narodnih sporov in borb, je nastala sedaj doba blagodejnega miru. Sitna in nezadovoljna sodrga je deloma že pred vojno z Italijo popihala onstran mor-
Stran U.
JEDINOST" štev. 315.
V Trstu, dne 13. novembra 1915.
ja. dekrnja cm neprostovoljno zapustila mesto. Po dolgem času injajo Trst zopet v oblasti TržaCani, ne pa tuici in od tujcev plačani ljudje, če ne bi zapadni vetrovi prinašali s seboj <}aljnega grmenja topov, bi bil v Trstu, ki se ijahata med hrjbovjem in morjem, res odličen mir.
Toda pri tem ne more ostati vedno tako. Italijanski mogotci ne gledajo zaman z zvpnika v Gradežu preko jasne gladine Adrije proti istrskemu obrežju, kjer tvori Trst na temnem ozadju Krasa nekako svetlo pego. Po kopnem zapira Lahom pot v Trst hrabra armada ob Soči, po morju številne mine, ki takoj uničijo vsako ladjo, ki bi se približala mestu. Tako preostaja Italijanom pot v Trst prosta le po zraku, ki pa istotako ni ravno preveč prijetna in varna. Običajno naznani I r-žačanoin prihod nepovabljenih gostov topovski strel z Opčin."
Dne 24. oktobra je sijalo milo jesensko solnce na mesto, toda gosta megla nad zalivom in pristaniščerii ie ovirala opazovalni straži vsak svoboden razgled. Južni narodi se gibljejo radi mnoeo na prostem in tako ie bilo v Trstu po cestah fn ulicah zelo živahno vrvenje, ko je nenadoma zagrmelo. »L'aeroplan«! so zaklicali ljudje iu se prestrašeni umaknili v bližnje hiše. Toda v teni trenotku so že padle prve bombe v bežečo množico, dočim ie pričelo strašno pravo peklensko streljanje na letalce. A bilo je brezuspešno prizadevanje; na cestnih hodnikih so se razpočile zopet bombe in dvignile cele oblake prahu, ki so jih spremljali bolestni kriki Tržačanov. Kaj bi si neki mislil letalski oficir v zraku, ako bi slišal bolestne krike pnih, ki jili hoče baje Italija »odrešiti Tam na širokerti trgu pred Lloydovo palačo (??) staMežala dva mrtva, en starček in ena deklica, dočim je bilo 10 drugih več ali manj težko ranjenih. Tudi iz drugih delov mesta so prihajale enake vesti, (o kateriii v Trstu nič ne vemo. Op. ured.) divja jeza se je polastila Tržačanov in poleg klicev »Abbasso«, je bilo slišati tudi ironične vzklike *maledetti red en toriki se ne sramujejo, bombardirati odprto mesto. Toda povračilo ni izostalo.
Kot odgovor na aeroplane so nastopili hidroplani. Bil je krasen pogled, ko so tri mornariška letala ob 9 zvečer v svitu žarometov odplula proti Benetkam. To ni bil nikak poizvedovalni polet Okoli 11 zvečer so se pokazali letalcem prvi obrisi beneške trdnjave in kmalu so pokale bombe v arzenalu, utrdbah, na kolodvoru iu na ladjah. Polet se je naravnost imenitno posrečil, enako tudi ponovitev naslednje jutro. In ko so tretji dan ob ogromni u-deležbi ljudstva nesli tržaške žrtve k večnemu počitku, so krožili v zraku nad pokopališčem imenovani trije letalci, ki £o naznanjali živim in mrtvim, da so dobro maščevani.
Razglas:
Za slučaj, da zapade sneg. opominja mestni magistrat hišne posestnike, voditelje in lastnike trgovin, skladišč in pro-daialnic. vratarje in v obče vse one, ki bivajo v pritličnih prostorih, kakor tudi lastnike hiš in upravitelje lokalov, ki v njih ne stanuje nihče, na dolžnost, da dajo sneg in led počistiti s hodnikov ter ga spravljati na kupe tako, da to ne bo motilo pasantov.
Ako zapade sneg po noči, morajo biti hodniki počiščeni do 9. dopoldne.
Dolžnost hišnih lastnikov je, da se preskrbe s primerno zalogo žagovine, peska, pepela ali premogovega prahu, da ga po-sipljejo po hodnikih v slučaju, da zamrzne.
Kdor se ne bi ravnal po teh odredbah, bo kaznovan z denarno globo do K 100; razen tega pa bo moral poravnati stroške čiščenja, ki bodo nastali vsled njegove zanikrnosti.
Trst, 5. novembra 1915.
MESTNI MAGISTRAT.
DOMfltl ICStL
Več važnih oblastvenih razglasov smo zaradi ozkega prostora v današnji številki morali odložiti za jutrišnjo Številko, U izide na Štirih straneh, na kar posebej opozarjamo občinstvo.
Težka izguba za hrvatstvo na Reki.
Hrvatstvo na Reki je zadel hud udarec. Umrl je v Zagrebu zdravnik dr. Ivan Kiseljak, ki je mnogo let živel -na Reki, kjer si je s svojim odličnim zdravniškim znanjem in ljudomiiim delovanjem pridobil velikih zaslug. Umrl je vsled zastrupljenja povodom neke operacije, je torej žrtev svojega vzvišenega poklica. Dr. Kiseljak je bil nekaj časa predsednik Hrvatske čitaonice na Reki. Dosegel je dobo 63 let. Večen mu pokoj \
Vojaški dan v Trstu. S predpripravami za vojaški dan, ki se vrši dne 2. decembra, se pridno nadaljuje. Na včeraj obdržavani seji odbora se je moglo z zadovoljstvom konstatirati, da se je priglasilo že mnogo mladih dam za prodajo znakov (cvetlic). Nadaljne prijave se sprejemajo v odbor o vem lokalu, hotel V o 1 p i c h p ulica S. Spiridione, vsak dan od 11 dop. do 1 pop, in od 2 do 4 pop., ob nedeljah in praznikih pa od 10 dop. do 1 pop.
Ne zna in — zna! Prejeli smo; Kakor sem Vam že svojedobno pisal, je prišel k meni neki uslužbenec krušne ali apro-vizacijske komisije ter zahteval, naj mu izpolnim neki listič, stiliziran v laškem jeziku. Ker sem bil to kategorično odklonil, mi je zagrozil, da ne dobim več kruha! Zadevo sem izročil v roke našega
je, ki utegnejo ukreniti potrebno v označeno velevažno svrho.
Spored favne prireditve, katero ponove otroci Cirii-Metodovih šol v Trstu jutri, v nedeljo 14. t n. v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu na Korist revni šolski mladini. 1. J. Stoka: Dej za dom. deklamacija. 2. E. Adamič: Otroike pesmice: a) Glejte že so tuce zahaja.... b) Uspavanka. c) Tepežnica, pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. 3. S. Gregorčič: Soči. deklamacija. 4. D. Jenko: Na tujih tleh. dvospev s spremljevanjem klavirja-5. J. Krilan: Svidenje, deklamacija. 6. Palčki, otroška igra. 7. E. Adamič: Ven-ček slovenskih vojaških narodnih pesmic, s spremljevanjem klavirja in harmonija. Začetek točno ob 4. popoldne. Cene: Lože po 4 K, sedeži v dvorani (z vstopnino) 1 K 60 v, na galeriji 60 v, stojišče 40 v, za otroke 20 v. K obilni udeležbi vabi naj-uljudnejc ženska podružnica CM D.
Javna zahvala. Drugič se že v kratkem času obračamo na tukajšnje časopisje, da se potom njega zahvalimo vsem, ki so na razne načine pripomogli k dobremu uspehu prireditve v korist brezposelnim Trža-čanom in primorskim beguncem. Cisti dobiček v znesku K 3117'80, ki smo ga razdeljenega v dva enaka dela izročili eksce-Ienci gospodu namestniku in gospodu cesarskemu komisarju v zgoraj označena namena, kaže jasno, da niti gledališče, niti godba, zbori, kapelniki in umetniki, dobavitelji in javna straža niso niti za en vinar obremenili dohodkov. Namen dobrodelne prireditve se ne bi bil mogel u-mevafi bolje in trud odbora ne bi mogel imeti uspešnejšega odziva. G. ces. komisarju, danes očetovskemu voditelju naše občine, ki je v družbi svoje milostive zospe soproge počastil prireditev s svojo navzočnostjo, vsem onim, ki so nam 'pokazali svoje somišljenje z darovi, in časopisju, ki nam je pomagalo s svojimi priporočili, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. — Tržaški odbor za dobrodelne rireditve (II Comitato Triestino di fe-
vodstva in ko sem poslal menjat izkaznice, mi res niso delali nikakih zaprek. — Ifinreaitve ui comitato ine-Znak, da sem imel jaz prav, in ne oni, kiP^ggiamcnti pro beneficenza). mi je grozil. Povod, da pišem te vrste, je pa sledeči: V sekciji krušne komisije v ulici Paduina je neka delavska, a inteligentna ženska prosila dodatne izkaznice. Imela je pisano potrdilo od strani svojih gospodarjev, da ima naporno delo. Uradnik, ali kdor je istega zastopal, je pogledal na pisavo in ker je bila ta slovenska — je jezno rekel, da ne razume tega jezika! Vprašal je ženo, kje da stanuje? Ko mu je imenovala hišo, je vzrojil: »Ah, in quella časa la abita! (Ah, v tisti hiši bivate!) 2ena je rekla mirno: »Dobro,.dobro!« Oni, ki je znal napisati to, bo gotovo znal ukreniti potrebno, da dobim, kar mi gre!« Gospodu je "menda upadel pogum, ker je rekel odhajajoči ženi, naj pride v drugem momentu, ko bo manj strank v uradu. Žena je res šla in glej čudo — isti uradnik, ali uslužbenec, je sedaj znal čitati slovenski in je tudi razumel vsebino!
F. K.
Slovenski ne zna! Prejeli smo: Na re-darstvenem komisarijatu v ulici Luigi Ricci posluje uradnik, ki ne razume slovenskih dokumentov. Nekega dne je moja soproga šla tja in predložila neki dokument ljubljanske deželne bolnišnice, iz katerega je bilo razvidno, da je moj sin-voiak tam v oskrbi. Zavrnil je dokument z opazko, da on tega ne razume! Zaprošenega dovoljenja, da sme obiskati bolnega sina. moja soproga ni dobila pri omenjenem uslužbencu. Prosim, naj se takih uradnikov ne postavlja na mesta, kjer imajo opravila s slovenskimi strankami. Pomisliti je, kako hudo je, ko stariši ne dobivajo dovoljenja za obisk bolnih sinov, da-si imajo vse pravice do tega! F. K.
Zlobno vprašanje. Krščansko-socijalni listi na Dunaju so poročali, da je bilo zborovanje „mladih gospodov" v Meidlingn ogromno obiskano. — K temu poročilu dostavlja „Arbeiter Zeitung" malce zlobno vprašanje: „Ali so krščansko-socijalni mladi gospodje res vsi — oproščeni (od službe pod orožjem namreč)?!
Češki in poljski železniški uradniki.
Predsednik »Zviazka urzednikow kolo jewih (Zveza poljskih železniških uradnikov) v Lvovu se je mudil te dni v Pragi, kjer je s centralnim odborom čeških železniških uradnikov razpravljal o organizacijskih stvareh v s>vrho, da se vspo-s ta v i jo odnošaji med češkimi in poljskimi organizacijami, kakor so obstojali pred vojno. O tej njegovi želji b5 češka organizacija razpravljala. Opozarjamo slovenske železniško - uradniške kroge na to važno akcijo, da tudi oni poskrbe pravočasno, da se obnove prejšnji stiki s poljsko in češko organizacijo, kakor so obstajali poprej in ki so vkljub vsem nas-protstvom in neugodnostim dali našemu železniškemu uradništvu toliko moči in veljave, kakor je ni imelo nikoli poprej. Vemo, da so pri nas vsled vojne prišle personalne izpremembe, ki silno otežujejo vsako delo. Vendar se morda najdejo tudi ob sedanjih razmerah veljavni mož-
»Resnična mternacijonala«. Vatikansko uradno glasilo piše pod naslovom »Resnična internacijonala«: »Kako si moremo misliti med katoliki specijelne tvorbe skupin, ki morajo raztrgati duševno vez, ki združuje vse, dokler se ne odpovemo fundamentalnim načelom evangelija? Gorje, ako bi hoteli veliko in univerzelno misel krščanskega pobratimstva zmanjševati s tem, da bi ustanavljali grupacije katolikov proti drugim grupacijam katolikov! To bi pomenjalo, da se odrekamo pravega razumevanja o krščanstvu. Kajti vsak katolik, bodi katere-koli narodnosti, je brat, a to ne toliko po vezi časnih slučajnosti, kolikor po moraličnem, duševnem in verskem ujedinjenju, ki edino ostane. Da-si so te ujedinjajoče vezi absolutno duševne in tako rekoč nadnaravne vrste, imajo vendar tudi velik materijalen pomen, ker odjemljejo vojni najhuje strahote, dokler se vsi glavarji držav in vojskovodje klanjajo vplivu univerzelne krščanske misli. To je edina, resnična inter-nacijonala, ki se ne ruši ob prvem zvoku vojne trobente, ki se ne pridružuje prvi snubilni družbi za vojno, ampak ostaja vedno kot spomenik človeške solidarnosti, kot zastavonositeljica civilizacije, kot večen protest proti najnovejemu barbarstvu, ki ogroža svet v imenu interesov, ki so manji od škode, ki jo donaša vojna svetu in ljudem. Ko bo boj končan, se* moramo povrniti h krščanski interna-cijonali, da v moraličnem in fizičnem svetu zopet zgradimo to, kar je vojna razdejala.« — In vendar je ravno danes katolikov, ki ne pripoznavajo, da je katolik brat tudi če je pripadnik drugega naroda.
Reien težke obtožbe. V septembru je
bil aretiran neki F. F. iz Dalmacije, ker je bil osumljen težkega zločina špijunaže. Radi tega in nekih drugih obtožb se je vršila te dni v Gradcu razprava, na kateri je bil obtoženec popolnoma rešen težke obtožbe.
To so dobički! Znana tovarna za topove Krupp v Essenu je imela v mino lem letu 864 milijona mark čistega dobička, 33*9 mil. več nego v prejšnjem letu. Delničarjem tega podjetja se pa Že ni bati posledic vojne.
Izdelovanje copat. Ženska podružnica CMD odda izvršitev nekaj 100 parov otroških copat v razni velikosti. Osebe, ki bi hotele sprejeti to delo (najmanj po 12 parov skupaj), naj pošljejo ponudbe z označeno ceno, velikosti primerno, šolski postrež-nici v slovenski šoli na Acquedottu št. 20. Zahteva se: 1. močno tn toplo blago; 2. trpežni podplati; 3. spredaj zaokrožena oblika; 4. ne preveč odprte. Vsa podrobna pojasnila se dobe na zgoraj omenjeni [šoti vsak dan med 11. in 12. uro dop. ali pa v soboto od 2 do 4 popoldne.
Podpisi za tU. vojno posojilo. Florida Rostan K 1,0 JO.OOO; Baldasi-are Mimbelli K 100.000; tvrdka Fonda AjComisso K 30.000; Oskar Varadi K 3000; Alojz Budinich K 1200; Kari Bartak ml. K 1000; Valerija Bak K 1000; V. A. Pfeiffer (IL podpis) K 5000; Er»est Lmbert K 2000; Leon ar d
StefeneUi K 300; Neimenovana K 60U; Anton Buicli K 500; c. kr. nadporočntk Rudolf Kappel-macher K 4300; c. kr. kapitan torpedovke 17., Hektor Natale K 1500; Neimenovana K 5000; Alojzjja Loz^j K 2000; Anton Josip Fortek K 1000; Fsni V»jdiC K 700; Neimen. K 400; dr. Josip Manzutto K 300 ; Keimen K 3-'K); Neimenovan K 200; c. kr. redarstveno ravnateljstvo t uradniki, pod uradnik/ in stražniki, nahajajoči se v Trsta) K
i 125.000; Lucija Sulligoj K 100; E. M. K 200; c. kr. major Matija Biloslavo K 20.000; Adolf Meser (nadaljen podpis) K 20.000; Ivan Feder K 20 000: Mila Cnmbat K 16.000; Neimenovan K 10.000; Marija Horvath K 10.000; Franc Zanetti K 10.000 : B. pL Alimonda (D. podpis) K 10.000; Josip Stri-*>f (II. podpis) K 6000; Neimenovan K 0000; Marija Antonija Kosmann {II. podpis) K 6000; Josip Bebitz K 5COO; Rudolf Fessler K 5000; Neimenovan K 5000; Franc Puachel K 5000; Emanuel Brod K 5000; Neimenovan K 5000; Neimenovan K 4030; Josip Šavirsich od Matije K 3500; An-gelj Piazza A C. K 3000; Ivan in Roza Vites K aOCO; Viktor Hugon Pontini K 3000; inž. dr Hektor d 'Heur in sestra K 3000 ; Neimenovan K 300J; Ivan Krali K 3COO: dr. Tomaž Marchicli K 20T0; Ludvik Paolazzo K 2000; Neimenovan K 20000; Neimenovan K 2000; Rihard Sellingher K 1000; F. Sellingher K &'sin K 1000; Blaž Dal-lagiacoma K 10J); Alojzija vdova Znidarsicli K 1000; Neimenovan K 1000 ; Hijacint Dallagiacoma K 1000; Ana Battisti K 1000; Rod. in Fed. Molka K 1000; Neimenovan K 70j ; Vinceuc Brajkovich K 500; Adolf Obst K 500; Franc Spoaza K 500; Angelj Bonitta K 500; dr. Nikolaj Fertilio K 500; Marija Can/.ula K 500; Alice Orlando K 40U; Ana vdova Orlando K 4T0; Joahin Battilana K 400; Josip Spangher K 400; Neimenovan K 400; Neimenovan K 400; Neimenovan K 300 ; Hugon Saraval K 300 ; Josipina Musioa K 300; Josip Bisiacli K 300; Hermin Bradaschia K 300; Marija Pietron K 300; Rudolf Pietron K 300; Josipina vdova Ivancich K 200; Emilija Furian K ^00; Kari Mazzoli K 200; dr. Josip Nazor K 200 ; Neimenovan K 100; Neimenovan K 100; Neimecovao K 100; Jos p Sclileimer k lOCO; Neimenovan K 2000; Neimenovan K 600; Neimenovan K 20*K).
Kdo ve kai?
Prosijo se podatki o naslednjih osebah:
Josip S t e k a r , e. in kr. poljsko - topovnka bat. 6/8, vojna pošta 222, iftče svoje starše, ki so pred izbruhom vojne z Italijo bivali v Gorici, Via A le as and r o Volta. Prosi obvestila.
Borovi.
Pri nedeljski otroški predstavi so preplačali še vstopnino, oziroma darovali za „Božićnico": ga. Počkar Katarina 1 K; Turna Branimir, učenec 80 vin.; ga. Petelin I. 3 K; Davorin Naglic za svoje sošolce 12 K; gdč. Neža Kopavnik 3 K; -Neimenovan 40 vin ; g. Pečar 4 K ; ga. GradiŠar 3 K. Iskrena hvala!
Za božICtrico so darovali dalje : (Pola ga. Ter-novec): s;. K., g. Janez, g. Modrijan, g. Franter, g. Janovski, gdč. Spindler, g. Forcessin po 2 K; g. Albin Anžič 10 K, g. J. Gornp 5 K, g. Pip 5 K.
S. Izidor 2 K. g. Ple ničar (i K, N. N 2 K, gosp, bersnu 2 K, gdč. Jeni Vidic 1 K, g. Knšer 2 K, g. F. Skočir 2 S. — Skupaj 55 K.
Darovi za okrepčevalnice na Krasu, došli c. kr. uam. predsedmštvu (XXX. izkaz): Mihael vit. pl. Galatti K 50, Hugon Mendl (po „Trieater Tagbl.-) K 40, Alfred Konrad K 10, N. N. K 20 Skupaj K 120. Doslej izkazanih K 18.859-92 Skupna svota K 18.979 92.
MALI OGLASI.
ItffAJVVfrO ceii zab°ji se po ceni dobijo. Via V£ISlUllC Giorgio Galatti 16.	572
takoj pridnega in zanesljive
Sprejmem
Bimagala v pekariji. — Fran Jančar, trg6vec, ivača.
^ L
kovakega vajenca in
?stuvega pe-deklo fi bi
571
tAhffrffff zmožna vseh domačih del, tudi Siva-aUDUnlU nja, likanja in kuhanja išče slu^bb za nekoliko ur na dao. Ponudbe pod -ŠU 1915" na Ins. odd. Edinosti.	718
fiNftnnFnnf (slovenske plošče) vojaške korač-UlUiiiUIUlll niče, žepne elek. svetiljke, naoč-
nike. Barriera 19.
508
* flkfliff rfff kakao, sladščiče Stoll\verck, tudi na UlnUlUUUf debelo. Trst, ul. delle Poste št. 0 -bivša mlekarna Monastero).	570
Rup?lpm Žaklje vsake vrste. Jakob Mnrgou,
niči.
ul. Solitario 2l (pri mestni bolmš-
5'iO
ffihN meblirana ali prazna, tudi ■/. vporabo kuhi-tjUilU nje, se odda takoj. ul. Piccardi štev. 2,
L nadstr.
717
MohllMinfl soba se otlda (K 24) P°šteni gospo-flJCtJlirUIlU dičn?. VI. Ccmmerciole 9, III. nad.
levo.
517
izpred sodišča.
Mleko po 68 vinarjev liter. i
Josipina Antonič, 29 let stara, iz Ga-brovice doma, je prinesla dne 31. avgusta na trg Stare mitnice na prodaj mleko in zahtevala od kupovalk nič manje kot 68 vinarjev za liter. Nekatere kupovalke so se obrnile radi takega pretiravanja cen na tržnega nadkomisarja, inženirja dr. Da-neluttija, pri katerem je že naznila neka Josipina Pirman, stanujoča pri Sv. M. Magd. Zgornji št. 280, da je omenjena Antonič prodala mleko po 64 vinarjev, ker po 68 vin. ni šlo. Tržni nadkomisar jo je naznanil kazenskemu sodišču.
Na razpravi, ki se je vršila pred c. kr. okrajnim sodnikom dr. Pollanzein, je ob-toženka zanikala očitano jej dejanje, dodavši, da je prodajala mleko po isti ceni, kakor druge ženske, namreč po 56 vin. liter. Tržni nadkomisar dr. Danelutti, zaslišan kot priča, je potrdil svojo ovadbo in dodal, da so mu ženske kupovalke in Pirman Josipina izrecno potrdile obto-ženkmo ravnanje. Dodal je še, da so druge prodajalke mleka in mlekarne v Trstu prodajale tedaj mleko po 48 do 56 vin. liter.
Sodnik je spoznal obtozenko krivo pretiravanja cen in jo je obsodil na 7 dni zapora. Obtoženka je priglasila vzklic radi krivde in kazni.
| Umetni zobje
*	z fo brez feUustl, zlata Krone in o&robM
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
trst, ul. Coserma it. 13, U. n.
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. X
♦	♦
t ♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦
Velika skladitta
zgotovljenih oblek zo možke, ženske in dečke
„Alle Grandi FaMritlie"
Ulica Barriera vecchta štev. 10 in 15. Klt smo se preskrbeli pravočasno z raznim blagom, prodajamo še ^gdno po zmernih cenah.
Posebnost : ranglan z^ mozke in dečke, majhni paletots, površriii in obleke za dečke in deklice.
•I l
ZOBOZDRAVNIK
■v
Dr. J. Cermak
se le preselil in ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Utaje zobov MMrn. Hiranje.
UMETN5 ZOSJE.
J
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zra^^el^ glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
j Mi prilika"
I u ul. Farneto IZ, I. nai g
I" Proda se velika množina fi
_ : manlfaKturnesa blass: 1
i| i
i
L.
kakor n. pr.: vatirane in volnene odeje, prost in beli fu-štanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah.
je vrši: Id 9-1 is od 3-5 po?.
Premog za m in
v oblibl Jajc na debelo in drobno po 8 K Mm prodaja
se v zalogi v Trstu ui. S. Zsccas-ia itv. 3.
Zaloga oglja, drv, petroleja v ul. del Volio št. 2, ul. Boschetto it. 13, ul. degii Artisti št. 4.
Odprla se ie te dni
MANIFAKTURNA TRGOVINA
FRANA KNEŽIĆ
Trstu ulica Barriera vecchia štev. 24
z veliko Izbero zimskih predmetov po najnižjih cenah.
Schichtovo perilo — Volno perilo
Mi Btlboljli Mfln pranj«:
Zamoči perilo nekoliko or aH preko noči s pralnim praškom vv£en&ka hvala". Peri torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelenw — je Se potrebno, da se dobi najlepše perilo.
O—ino! je najboifie sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
Dobiva se povsod t