PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 19 (12.957)
Trst, sobota, 23. januarja 1988
Tri tisoč milijard za najrevnejše sloje
Vlada v težavah po izglasovanju popravka Pl k finančnemu zakonu
Tokrat je bilo v poslanski zbornici kakih 40 prostostrelcev Kritje bi morali najti iz sredstev, namenjenih socialnim posegom
Prvi koraki na poti reforme institucij
RIM — »Pazljivost je pri reformiranju neobhodno potrebna. V preteklosti se je že zgodilo, da so pri restavriranju prastarega mozaika odstranili izrabljene sredinske ploščice, in mozaik se je sesedel. Naš mozaik pa moramo braniti.« Mozaik je seveda italijanska ustava, poziv pa je izrekel eden od očetov republike, bivši predsednik Pertini.
Njegove besede sovpadajo s konkretnim začetkom reformatorskih naporov. Včeraj sta se namreč sestala predsednika obeh vej parlamenta, Spadolini in Jottijeva, da bi preučila vprašanja italijanskega institucionalnega sistema. Prihodnji teden bosta predsednika sklicala konference načelnikov skupin, in šele nato se bosta ponovno sestala, da se domenita o rokih in načinu uresničevanja reform.
Glavna problema sta vprašanje dvodomnega parlamenta in reforma parlamentarnih pravilnikov. Spadolini je mnenja, da vse težave izvirajo iz dejstva, da so vloge in naloge obeh vej parlamenta enake. To pa bi lahko premostili že s smotrno reformo pravilnikov. Jottijeva' je drugačnega mnenja, a načelno ne zavrača nobene reforme, če bo spoštovala svobodo in enakost posameznih parlamentarcev. Spremembe pravilnika ne smejo torej omejevati svobode odločanja. Predsednica poslanske zbornice ni torej skrila svojega stališča do vprašanja tajnega glasovanja. Če bi bila večina kompaktna in solidarna, bi se sploh ne zastavljalo vprašanje tajnega glasovanja, je poudaril načelnik komunistične skupine v poslanski zbornici Zangheri. Krivda za vse težave je po njegovem mnenju v dvodomnem sistemu. Kdor nasprotuje enodomnemu sistemu, naj po njegovem mnenju pomisli na zbornico dežel in krajevnih avtonomij.
Tudi KD je prepričana, da je treba spremeniti dvodomni sistem. . Včeraj je o tem vprašanju razpravljalo vodstvo stranke. KD je mnenja, da je treba najprej načeti vprašanja dvodomnosti, parlamentarnih pravilnikov, izvršne oblasti in krajevnih avtonomij. Kot je navedel tajnik De Mita s pomočjo Maovega citata » — veliki marši se začnejo z majhnimi koraki— KD je že dobila svoj pravi korak!«
G. R.
DUŠAN KALC
RIM — »Danes sem se zbudil zelo zgodaj, ker sem čutil nekaj v zraku; morda bližanje nevihte. Sicer pa se to rado dogaja starejšim ljudem.« V tem šaljivem tonu je tajnik socialistične stranke Bettino Craxi na kratko odgovoril novinarjem, ki so se trli pred poslansko zbornico, kjer se je tudi včeraj nadaljevala maratonska razprava o finančnem zakonu z utrudljivimi in dolgočasnimi glasovanji o neštetih popravkih. Karkoli je že mislil z nenavadno izjavo, se Craxijeve enigmatične besede povsem skladajo s tistim, kar se je malo prej zgodilo v avli poslanske zbornice. Po pretežno vedrem in sončnem vremenu, ki se je nasmehnilo vladni večini, trepetajoči pred vedno movimi grenkimi presenečenji, so se včeraj nad njo res zgrnili temačni oblaki in uresničile So se Craxijeve jutranje slutnje.
Kot že na torkovi seji se je vlada znašla v manjšini. Še enkrat so se na obzorju pojavili prosti strelci (računajo, da jih je bilo tokrat okoli štirideset), ki so postali pravi strah in trepet
ne ravno v vseh pogledih složne večine. Tokrat je poraz doživela na popravku, ki so ga predstavili komunisti v zvezi z zahtevo po zvišanju minimalnih pokojnin. Komunistična skupina je namreč predlagala, da se v finančnem zakonu nakaže tri tisoč milijard v treh letih za pomoč najbolj potrebnim. Ukrep je nedvomno velikega socialnega pomena, kot je poudarila Adriana Lodi, ki je orisala komunistični predlog.
Izid glasovanja (240 poslancev je glasovalo za popravek, 232 pia se jih je izreklo proti) je iznenadil in zmedel vladne predstavnike, ki so se nenadoma znašli pred nelahko nalogo, kako pokriti veliko finančno luknjo, ki jo je odprl komunistični popravek. Očitno je nepredvidena ovira povzročila precejšnjo zadrego ter še enkrat dokazala, da v vladni večini ne gre vse kot po olju. To so potrdili prosti strelci, ki so se spet oglasili, in to je’ potrdil nadaljnji potek seje, ko je spet prišla do izraza zadrega vlade, nepripravljene na to, da bi prožno odgovorila, kako
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na sejmišču pri Montebellu
Začetek 3. konference o državnih soudeležbah
Na posvetu sodelujejo najvidnejši predstavniki državnega podjetništva in poslovnih krogov iz naše dežele
TRST — V novem razstavnem paviljonu B na tržaškem sejmišču se je včeraj začela 3. konferenca o državnih soudeležbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Na posvetu, ki se bo končal danes popoldne z zaključnim posegom pristojnega ministra Granellija, nastopajo najvidnejši predstavniki družb, ki delujejo v okviru državnega holdinga IRI, in zastopniki javnega in gospodarskega življenja iz naše dežele.
NA 5! STRANI
Tradicionalna petkova muslimanska molitev minila brez večjih incidentov
V Jeruzalemu vlada relativni mir Predlog Mubaraka za mirno rešitev
JERUZALEM S strahom pričakovana petkova muslimanska molitev v jeruzalemskih mošejah je proti vsem pričakovanjem minila brez incidentov. Po končani molitvi v mošeji Al Aksa (verski obred se je zaključil s posebno molitvijo v spomin na ubite Palestince), je sicer prišlo do protiizraelskih manifestacij, ko je nekaj sto mladih Arabcev s palestinskimi zastavami v rokah vzklikalo proti izraelski okupaciji Gaze in Cis-jordanije, vendar pa vojska in policija nista posegli in.vse se je dokaj mirno izteklo.
Na področju Gaze so včeraj ukinili policijsko uro v štirih taboriščih, izraelski radio pa je napovedal, da bodo v kratkem ta ukrep preklicali še v preostalih štirih taboriščih v Gazi, če se bo obdobje relativnega miru nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. V taboriščih v Gazi živi približno 100 tisoč Palestincev, ki so včeraj že lahko kupovali v trgovinah, ki naj bi jih trgovci odprli na pritisk izraelske vojske.
V begunskih taboriščih v Cisjordaniji je bilo včeraj nekaj manjših incidentov, v katerih pa menda ni bilo ranjenih. Izraelska vojska je v vasi Bitur Tahta v bližini Ramalahg uvedla policijsko uro zaradi protiizraelskih manifestacij, dve palestinski naselji Sair in Mazra Šarkia pa so vojaki popolnoma blokirali.
Svoje negativne sadove pa že daje »pretepaška politika« obrambnega ministra Rabina. Po pisanju
telavivskega dnevnika Harez je bilo nekaj sto Palestincev v Gazi pretepenih in med njimi naj bi bili tudi otroci. Časopis pa poroča tudi o dvomih, ki jih ta metoda vzbuja pri samih izraelskih vojakih. Mnogi od njih so že izrazili bojazen, da se bodo spremenili v odurne pretepače. Zato so morali poklicati na pomoč psihologe, ki skušajo odgovorne v izraelskem vojaškem vodstvu prepričati, da uporabo sile proti palestinskemu prebivalstvu čim bolj omejijo. Ob vsem tem pa časopis tudi navaja, da izraelska vojna industrija komaj zmore proizvesti dovolj gumijastih nabojev, solzilca in pendrekov, ki jih vojska in policija uporabljata v boju proti palestinskim manifestantom.
Iz sveta pa še naprej prihajajo pozivi za mirno rešitev bližnjevzhodne krize. Tako je egiptovski predsednik Mubarak v intervjuju za Washington Post pozval Palestince in Izraelce, da sklenejo šestmesečno premirje, v tem času pa naj bi pripravili mednarodno mirovno konferenco, na kateri naj bi kot neposredni sogovorniki sodelovali Izrael in mejne arabske države. Izrael naj bi do takrat tudi vrnil arabskim državam zasedena ozemlja. Mubarak se bo prihodnji teden v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Reaganom. Obravnavala bosta tudi palestinsko vprašanje in Mubarak bo skušal Reagana prepričati, da se ZDA aktivno vključijo v pripravo mirovne konference.
Palestinske ženske pred bodečo žico taborišča za jetnike v Gazi
Ob koncu spet žrtve
Ra 11
nie • Parlz ' Dakar se je končal z novima žrtvama, neko domačinko in J nun otrokom, ter v valu hudih polemik. Na sliki (AP) zmagovalec med avtomobilisti, Juha Kankkunen.
Italijani nočejo pomilostitve teroristov
RIM — V teh dneh so ponovno v središču pozornosti italijanskega sodstva teroristi, ki so bili v začetku tega desetletja strah in groza vseh italijanskih demokratov. V političnih krogih se veliko razpravlja o možnosti, da bi teroriste v kratkem pomilostili. Nastop profesorja fizike in lider-ja avtonomije Piperna, ki je dejal, da ne bo pričal na rimskem procesu proti komunističnemu revolucionarnemu gibanju, je močno razgibal italijansko sodstvo.
Po Pertinijevem komentarju, ki je skesance označil kot osebe, ki si sa-moželijo iz zapora, se je včeraj oglasil Torquato Secci, predsednik združenja staršev žrtev, ki so jih desničarski kriminalci načrtno umorili 2. avgusta 1980 v atentatu na bolonjski železniški postaji. V skrajno polemičnem intervjuju agenciji ANSA je Secci med drugim dejal, da kaznovanje teroristov ne pomeni maščevanja. Želja po pravici in odkritju resnice je
le človeška pravica. Dodal je še, da se bo v bližnji prihodnosti terorizem ponovno javno oglasil. To pa zato, ker je večina teroristov, črnih ali rdečih, še vedno nekaznovanih. Vsaka pomilostitev, trdi Secci, bi bila v tem trenutku nesmiselna in skrajno neodgovorna.
Tržaška specializirana ustanova SWG je izvedla anketo o tem, kaj menijo Italijani o pomilostitvi teroristov. Anketa je prikazala nekaj res
zanimivih podatkov. Kar 68,3 odstotka Italijanov se je izrazila proti pomilostitvi, le 18,9 odstotka pa je zanjo. Zakaj pa se je večina opredelila proti oprostitvi tistih prenapetežev, ki so s svojimi »podvigi« želeli destabilizirati italijansko državo? Od teh jih 52 odstotkov trdi, da kdor je zagrešil kaznivo dejanje, mora biti obsojen. Zanimiv je tudi podatek, da kar 46,4 odst.Italijanov meni, da so samo politične stranke odgovorne za t. i. svinčena leta.
autosandra due
Ul. Flavia 27 — Tel. 040/829778 — 34148 TRST
SUZUKI 4x4
od 15.850.000 lir dalje KLJUČI V ROKE
SUZUKI
Medtem ko zahtevajo italijanske stranke vladna pojasnila
• Vlada v težavah
ZDA grozijo z umikom svojih F-16 iz Evrope da bi tako izsilile novo evropsko oporišče
WASHINGTON, RIM — S pravim ultimatom je Reaganova administracija napovedala, da bo premestila svoje lovske bombnike F-16 v ZDA, če jih ne bodo sprejeli evropski zavezniki in si obenem prevzeli stroške za njihovo premestitev iz španskega oporišča Torrejon. Iz dobro obveščenih krogov was-hingtonske administracije se je obenem izvedelo, da bi morali »gostitelji« 72 lovskih bombnikov kriti tudi stroške za vzdrževanje teh letal in poskrbeti za 4.500 mož, ki sestavljajo »taktično krilo 401«.
Te zahteve bo Washington izročil vojaškim vrhovom pakta NATO že v prihodnjih dneh. Pentagon se namreč boji, da bi drugi evropski zavezniki sledili španskemu zgledu in zaprli pot ameriškim lovskim bombnikom. V takem primeru so ameriški vojaški krogi z neobičajno grobostjo poudarili, da bi s premestitvijo F-16 v ZDA morale evropske članice NATO same poskrbeti za varnost svojega južnega krila.
Američani ne skrivajo, da bi radi svoja letala namestili v kako oporišče Grčije, Turčije, Italije ali
Portugalske. Do sedaj se ni še nihče razjasnil, kljub temu pa so v Washingtonu izjavili, da se italijanska vlada zanima za usodo ameriških lovskih bombnikov.
Govorice in namigovanja o morebitni italijanski lokaciji za ameriško eskadro krožijo že nekaj dni, tako da bo italijanski obrambni minister Valerio Za-none v prvi polovici prihodnjega tedna pojasnil vso zadevo pred poslansko zbornico. Obrambno ministrstvo je včeraj v svoji noti le poudarilo, da vsa zadeva ni povezana z vprašanjem skupnega evropskega večnamenskega bojnega letala EFA, ki ga načrtujejo za leto 2.000 Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Italija in Španija. Ministrstvo navaja, da letala F-16 niso konkurenčna morebitnemu evropskemu letalu, ki bi moralo dokazati napredek evropske vojaške industrije. To pojasnilo pa ne more odpraviti upravičenega suma, da bi Američani radi vsilili zaveznikom svoje orožje. Navsezadnje Pentagon uporablja kot stalni refren trditev, da so armade varšavskega pakta močnejše v konvencionalni oborožitvi, ker imajo med drugim enotno orožje.
Medtem pa sta predsednik senatne komisije za obrambna vprašanja Delio Giacometti (KD) in načelnik senatne komunistične skupine Ugo Pecchioli zahtevala, da tudi senat razpravlja o tem vprašanju. Demokristjani seveda navajajo, da bi morebitna premestitev ameriških F-16 v druga oporišča NATO v Italiji preprečila dodatno neravnotežje konvencionalnih sil med Zahodom in Vzhodom. Komunisti pa zatrjujejo, da bi bila italijanska razpoložljivost v nasprotju s težnjami, ki jih je nakazalo washingtonsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom o vzpostavitvi ravnotežja vojaških sil na najnižji stopnji. Zato komunisti zahtevajo, naj Italija zavrne ameriške lovske bombnike, kot so to storile druge države zavezništva.
Proletarska demokracija pa sprašuje obrambnega ministra, naj pojasni, kaj se dogaja v bivšem oporišču manevrirnih raket v Comisu. Tu po trditvah DP podaljšujejo pristajalno stezo in gradijo nove hangarje. Za ameriške F-16?
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pokriti znatni povišek finančne postavke. Najprej je podtajnik Gitti zaprosil za prekinitev seje. Pred avlo je v hipu završalo kot v panju. Vidnemu izbruhu zadovoljstva v vrstah opozicije so se zoperstavila mrzlična posvetovanja med predstavniki strank večine. Na vrat na nos sta se sestala tudi De Mita in Craxi, ki sta skušala sicer nekoliko zdramatizirati položaj'.
V nadaljevanju seje je zakladni minister Amato dejal, da bodo kritje primanjkljaja v finančnem proračunu, ki ga je ustvaril komunistični popravek o pomoči revnejšim slojem, zagotovili iz sredstev, ki so bila prav tako predvidena v socialne namene. Gre za del sredstev, ki so bila namenjena za posege na področju brezposelnosti in pokojninskih izboljšav. Amatov predlog je seveda takoj izzval odločno reakcijo levice. Amato pa je nato v večernem delu razprave predlagal, da bi odložili razpravo o tem vprašanju, kar je spet vzburilo duhove in izzvalo očitke o nepripravljenosti vlade, da bi bila kos položaju. Končno pa so se vode le pomirile ob napovedi, da bodo skušali danes najti ustrezno rešitev.
Intervju podpredsednika jugoslovanske vlade Borbi
Janez Zemljarič o naporih za poravnavo dolgov s tujino
BEOGRAD - Od leta 1982 do konca lanskega leta je Jugoslavija za odplačilo tujih dolgov namenila 17 milijard in 367 milijonov dolarjev. Za odplačilo obresti so dali devet milijard 44 milijonov, za glavnico pa osem milijard 323 milijonov dolarjev. To je po-
vedal podpredsednik ZIS Janez Zemljarič v intervjuju za Borbo. Glavnica dolga se je zmanjšala za približno milijardo in pol dolarjev, kar je povečalo gospodarske težave. Po besedah Zemljariča tujega dolga ni bilo mogoče bistveno zmanjšati, ker je Jugoslavija
v tem času uporabila nova posojila za vzdrževanje reprodukcije.
»Pri upnikih dozoreva spoznanje, da vendarle nismo sami odgovorni za vse težave, v katerih smo se znašli in da smo tudi mi žrtev skupnih gospodarskih in finančnih motenj v svetu. Tuji upniki se vse bolj zavedajo velikega napora, ki ga naša država vlaga v redno odplačevanje obveznosti,« pravi Zemljarič in nadaljuje: »Zavedamo se, da trajnejših rezultatov v zbijanju inflacije ne moremo doseči z interventnimi in začasnimi ukrepi, zato so potrebne spremembe in delovanje na številnih področjih, ki so inflacijo povzročila. Ce s predvidenimi sistemskimi spremembami ne bomo začeli kmalu delovati in če zato ne bomo zagotovili materialne podpore, bo tudi letošnja resolucija doživela usodo prejšnjih.«
Praktično ni področja družbenogospodarskega sistema, kjer niso nujne spremembe. Zemljarič je tudi povedal, da bodo spremembe deviznega zakona ena prvih nalog komisije ZIS za gos-podarsko-sistemske spremembe. Z odlaganjem dela odplačil letošnjih tujih obveznosti in z angažiranjem novih sredstev bi omogočili, da bi zaradi stabilizacije tržišča intervenirali tudi z uvozom nekaterega blaga široke potrošnje, je dejal Zemljarič.
Budimira Lončarja predlagali za zunanjega ministra SFRJ
BEOGRAD — Predsedstvo zvezne konference SZDL je na včerajšnjem zasedanju podprlo predlog, da za ministra za zunanje zadeve imenujejo Budimira Lončarja, sedanjega namestnika zveznega sekretarja.
Na zasedanju predsedstva je podpredsednik ZIS Janez Zemljarič v imenu predsednika Branka Mikuliča podal predlog imenovanja Budimira Lončarja za ministra za zunanje zadeve. Zemljarič je dejal, da sta Branko Miku-lič in ZIS mnenja, da bo Lončar uspešno opravljal funkcijo, za katero ga predlagajo.
Podpredsednik ZIS je poudaril, da je bilo med posvetovanji v republikah, pokrajinah in zveznih organih v začetku več kandidatov - Budimir Lončar, Živan Berisavljevič, Milojko Drulovič, Franc Šetinc in Ignac Golob.
Član predsedstva CK ZKJ Franc Šetinc, ki je tudi sodeloval v razpravi, je poudaril, da se predsedstvo CK ZKJ strinja s predlogom Lončarjevega imenovanja. Dejal je, da se Jugoslavija sooča s pomembnimi nalogami v zunanji politiki in da je zelo pomembno izbrati kandidata, ki bo uspešno opravljal to funkcijo, ki bo imel dovolj ugleda in spoštovanja in bo znal zagotoviti nadaljevanje zunanje politike Jugoslavije, fdd)
Nenajavljeni snežni metež povzroča težave Britancem
V Veliki Britaniji je nenadoma udarila zima. Vremenske napovedi niso naznanjale hude ure, kar čez noč pa je pričelo močno snežiti in temperatura je naglo padla. Snežna odeja je prekrila tudi avtoceste (na sliki je avtocesta A-38 pri Bromsgrovu), mraz pa je pozročil tudi tri žrtve. Dve ženski sta umrli v dveh prometnih nesrečah, 44-letni moški, ki ga je v snežnem metežu obšla slabost, pa je zmrznil	(Telefoto AP)
Francija in ZR Nemčija proslavljata obletnico obnovljenega prijateljstva
Kohl in Mitterrand pred včerajšnjimi pogovori (AP)
BONN — Za kanclerja Kohla, ki je davi skupaj s še petimi ministri odletel v Pariz na slovesnosti ob 25. obletnici podpisa elizejskih sporazumov o prijateljstvu med Francijo in ZRN, so dodatni protokoli, ki so jih k tem sporazumom podpisali danes, »smerokaz, ki kaže pot v prihodnost Evrope«.
V intervjuju, ki ga je objavil davi, je Kohl posebno zahodnonemško gledanje na povezovanje s Francijo skušal zajeti v izjavi, da bo »most čez Atlantik na dolgi rok vzdržal le, če bo na obeh straneh oceana počival na trdnih oporah«. V tem stavku naj bi se skrivala tista magična formula, ki naj bi po eni plati dopuščala krepitev zahodnonemškega vključevanja v (zahodno) evropsko obrambno strategijo, po drugi plati pa zagotavljala, da gre za strategijo, ki je slej ko prej sestavni del strategije Zahoda kot celote.
Z dodatnimi protokoli, ki sta jih Kohl in Mitterrand podpisala v Parizu, nastajata predvsem dva nova organa. Prvi je Svet za obrambo in varnost, ki naj bi skrbel za oblikovanje skupnih obrambnih zasnov, tudi na področju razoroževanja in nadzora nad oborožitvijo; nadalje za sodelovanje oboroženih sil obeh držav; ter za sodelovanje pri razvoju orožja, kar je še posebej pri srcu Francozom. Svet naj bi se shajal najmanj dvakrat letno in naj bi imel stalno tajništvo s sedežem v Parizu. Sestavljali ga bodo šefi držav in vlad obeh držav, zunanji in obrambni ministri ter oba šefa generalnih štabov. Skupna brigada, formalno ustanovljena danes, pa naj bi bila nameščena v zahodnonemškem Bòblingenu.
Svet za finance in gospodarstvo bodo sestavljali šefi ustreznih ministrstev ter predsednika oziroma guvernerja obeh centralnih bank. Shajal naj bi se štirikrat letno. Posebej francoske ambicije so na tem področju velike: Zahodna Evropa naj bi s sodelovanjem na monetarnem in tehnološkem področju ohranila in še bolj razvila sposobnost tekmovanja z Japonsko in Združenimi državami. Za razliko od Francozov so Zahodni Nemci bolj zadrža-
vzemanje novih bremen, posebej še, ker je frank kot valuta šibkejši od marke, trgovinska bilanca pa neizravnana na škodo Francije. Svojo zadržanost na področju monetarnega sodelovanja pojasnjuje Bonn s položajem Bundesbanke, ki o monetarnih vprašanjih odloča samostojno za razliko od francoske narodne banke, ki uresničuje gospodarsko politiko vlade.
Z današnjim podpisom protokolov naj bi dosedanje sodelovanje dobilo obliko »stalne obveznosti«. Povezovanje obeh držav se je začelo leta 1982, ko sta skušala tedanji socialnodemokratski kancler Schmidt in predsednik Mitterrand aktivirati varnostnopolitični del elizejskih sporazumov. Sedanja konserva-tivno-liberalna koalicija je ta del obveznosti prevzela, poseben pospešek pa so prizadevanja v tej smeri dobila potem, ko je prišlo do hitrega razvoja dialoga med ZDA in SZ. Eden od opazovalcev je to povezovanje, posebej na vojaškem področju, utemeljil z željo Bonna, da bo morala SZ »v svojih analizah morebitnega spopada v Srednji Evropi upoštevati dejstvo, da bi takšen spopad potegnil za seboj ne samo jedrsko eskalacijo ZDA, marveč tudi jedrsko eskalacijo Francije«, ki od leta 1966 ne sodeluje več v NATO in ki velja za samostojno jedrsko silo.
Prizadevanje, katerega okvire sta danes z dodatnimi protokoli začrtala Mitterrand in Kohl, nima samo prijateljev, marveč tudi nasprotnike. Britanska premierka Thatcherjeva je že opozorila na nevarnost, ki nastaja zaradi ustvarjanja »vzporednih struktur, ki bi lahko razvrednotile atlantsko solidarnost«, italijanski zunanji minister Andreotti pa je »samostojno evropsko obrambno politiko« ocenil za »zmoto«. Nastajanje novih vojaških povezav v Zahodni Evropi pa je iz Madrida včeraj grajal tudi sovjetski zunanji minister Ševar-dnadze.
MARJAN SEDMAK
V Furlaniji prestop iz PSDI k socialistom
BUTTRIO — Del furlanskih socialdemokratov bo že v kratkem vstopil v socialistično stranko. V Buttriu se je sinoči sestalo več kot sto članov PSDI iz videmske ter goriške pokrajine pod geslom socialistične enotnosti. Govorila sta prvaka Guido Cecotti iz Palmanove ter Lanfranco Zucalli iz Gorice, ki si že več časa prizadevata, da bi prišlo do spojitve med socialdemokratsko ter socialistično stranko. To pa je postalo nerealno. V soboto je v Videm prihitel tajnik PSDI Nicolazzi, da bi zavrl odhod iz njegove stranke.
Na sinočnji shod so prišli tudi vidni prvaki PSI, s poslancem Renzullijem in deželnim tajnikom Sarom na čelu. Iz Rima je nalašč prišel nekdanji osrednji tajnik PSDI Orlandi. Solidarnostno pismo je poslal senator Riva iz Belluna. Gre očitno za širše zasnovano akcijo, ki je že imela konkretne posledice v Benetkah in Padovi. V Gorici pa je pred nekaj dnevi federacija PSDI Zucallija suspendirala. Zdi se, da v Gorici dva od štirih svetovalcev PSDI zapustita že v prihodnjih dneh to stranko.
Lido Gelli bo moral v italijanski zapor
MILAN — Gelli se bo vrnil v Italijo, in to v lisicah, v zaporu pa bo moral ostati dokler ga ne bodo sodniki zaslišali v zvezi z njegovo soudeležbo pri krahu bančnega zavoda Banco Ambrosiano.
Tako sta določila milanska preiskovalna sodnika Antonio Pizzi in Renato Bricchetti, ki sta soglasno z državnim pravdnikom Renatom Venerabilejem zavrnila prošnjo Gellijevih odvetnikov, ki so se potegovali, da bi bivšemu framasonu prizanesli z bivanjem v italijanskih zaporih.
* O itolmnih v Slavin

Polna
podpora
prizadevanjem
manjšine
VIDEM, TRST — Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini in Furlanski institut za zgodovino odporniškega gibanja, ki že več let gojita tvorne stike s Centrom za zgodovinske raziskave iz Rovinja in z Unijo Italijanov iz Istre in z Reke, sta se vedno borila za vrednote in pravice narodnih manjšin in njihovih kultur.
Tako se začenja skupno tiskovno poročilo obeh institutov, ki izražata veliko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja problemov in slabšanja položaja italijanske manjšine v Jugoslaviji; gre za probleme političnega, kulturnega in gospodarskega značaja —dodajata—, ki jih bodo nedavni zvezni in republiški zakonski osnutki lahko še zaostrili. Zaradi tega oba instituta čutita moralno, civilno in politično dolžnost, da prikličeta pozornost italijanske in jugoslovanske vlade ter kulturnikov obeh držav na to vprašanje. Prepričana sta, da bo pozitivna rešitev teh problemov koristila utrditvi prijateljskih odnosov med obema državama, katerih skupni ideali slonijo na skupnem zakladu bojev odporniškega gibanja.
Na torkovi koprski javni tribuni je spregovoril tudi predsednik tržaškega kulturnega krožka Istria Giorgio Depangher, ki je prebral poročilo, ki je bilo sicer pripravljeno za deželno upravo F-JK, da bi pač le-ta sprejela jasna stališča glede statusa in odnosov z Italijani iz Istre in z Reke. Depangherjevo poročilo se zaključuje z vrsto konkretnih predlogov: problematiko italijanske manjšine v Jugoslaviji je treba vključiti na dnevni red prihodnjega sestanka med obema vladama; povišati je treba finančni prispevek manjšini preko Ljudske univerze; predvideti, da se bo italijanski zunanji minister na prihodnjem obisku v Jugoslaviji srečal z italijansko manjšino; pristojne deželne komisije naj bi pripravile načrt raznih posegov, ki naj bi olajšali odnose z italijansko manjšino in končno še okrepiti povezave med Unijo in istrskimi krožki v Trstu.
Nekaj vtisov z javne tribune v Kopru
KOPER — Nikoli in nikjer ni lahko biti v manjšini! Pa naj bo to v otroški druščini na dvorišču, v športu, v politiki in predvsem ne v narodnostni pripadnosti. Jezikovne, kulturne in druge različnosti sprožajo samo dvoje -toda povsem nasprotnih posledic! Prijetnejše, a razmeroma osamljene so tiste, ko različnosti bogatijo narodnostno mešano skupnost. Pogostejše so druge, z njimi nezavidljiv položaj manjšine, premajhno ali nikakršno razumevanje večine. Dodatno prizadeva še dvojnost med sprejeto zakonsko besedo in dejanskim življenjem.
Zato razumem razočaranje, apel javnosti in v torkovem javnem pogovoru sporočene klice italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Doživlja namreč napade na najbolj občutljiva področja, kar šolstvo, dvojezičnost, kultura, družbeno ekonomski in politični položaj nedvomno so! Tudi ne čudi, da je skupina mlajših in morda odločnejših zaobšla ustaljene poti, saj so, tako kaže dolgoletna praksa, težko prevozne. Življenje, ki medtem teče dalje, pa pušča sledove: upadanje števila pripadnikov te narodnostne skupnosti, poskusi zakonskega poseganja v ustavno opredeljene narodnostne pravice, pomanjkanje denarja in prav na koncu vdanost v usodo.
Smo še vedno obremenjeni z zgodovinskim spominom in nam taka logika oblikuje odnose do tega pomembnega vprašanja naše stvarnosti? Mlajšim generacijam, ki smo bile, vsaj na slovenski Obali, deležne primerne šolske pa tudi družinske vzgoje, zagotovo ne! Toda ostalim?
Res je tudi, da živim v Sloveniji, ki je za italijansko narodnost, pa tudi madžarsko, doslej že veliko naredila in želi narediti še več, pa vendar ne morem pristajati v ločevanje na slovenske in hrvaške Italijane. Vsi so le ena in ista skupnost, četudi v dveh republikah!
In menim še, da lahko pomagamo Slovencem onstran državnih meja le s čisto vestjo do enakih vprašanj pri nas doma!
MIRJAM MUŽENIČ
»Izseliti« jih morajo iz ameriške letalske baze v Španiji
Kam z bombniki F16: morda v Aviano?
V četrtek demonstracija pred bazo NATO v pordenonskipokrajini
AVIANO — V četrtek, 28. januarja, bo v letalski bazi NATO v Avianu, v pordenonski pokrajini, nastopil svojo službo nov poveljnik baze. Gre za ameriškega polkovnika Hawleya, vojnega veterana, saj je v Vietnamu 260-krat pilotiral letala nad sovražnim ozemljem. Polkovnika Hawleya ne bodo pozdravili samo ameriški ter italijanski letalski oficirji ter vojaki, marveč tudi mirovniki, ki bodo demonstrirali pred letalsko bazo. To bodo predvsem zeleni, njim na čelu bo poslanec Marco Boato.
Zanimivo je, da polkovnik Hawley prihaja iz ameriške letalske baze v Torrejonu, v bližini Madrida.
Torrejon je v teh dneh v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Znano je, da je španska vlada zahtevala in dosegla od ameriške, da v roku treh let zapre to letalsko bazo, pa čeprav Španija ostaja v NATO. V tej bazi je 72 letal znamke Fighting Falcon F16 (na sliki), ki so, kot pravijo, eden najboljših dosežkov sodobne letalske tehnike. V tej bazi so tudi letala cisterne, ki so,. takrat ko so ameriška letala vzletela iz Velike Britanije, da bi napadla Libijo, vzletela ter v zraku nudila ameriškim bojnim letalom nujno pomoč.
Potem ko je bil znan sporazum med vladama Španije in ZDA o zaprtju baze v Torrejonu, je prišlo v ospredje vprašanje: kam z letali? O tem sta govorila tudi predsednik italijanske vlade Goria in obrambni minister Zanone. V italijanskih političnih krogih je že veliko polemik, tisk o tem piše na široko. Omenjata se možnosti, da bi letala dobila novo bazo v Italiji, v Comisu na Siciliji, kjer bodo, na podlagi sporazuma Re-agan-Gorbačov, odstranili rakete. Omenja pa se tudi Aviano pri Pordenonu, torej v naši deželi. Sicer pa, kot pišejo izvedenci v italijanskem časopisju, so letala F16 že doma v Avianu. Tretja skupina teh letal je v bazi Incirlik v vzhodni Turčiji. Nekateri vojaški izvedenci menijo, da bi bilo bolje, da bi baza teh letal bila na Siciliji, saj bi od tam nadzorovali južno stran pakta NATO, to je Sredozemlje. Letalske sile NATO pa so v Srednji Evropi ne le že v Avianu marveč tudi na nemških letališčih. Nekateri tudi omenjajo, da bi ZDA letala lahko podarile Italiji. V zameno pa naj bi Italija izstopila iz med- |
narodne družbe za izdelavo evropskega letala.
Prihod novega poveljnika baze v Avianu nekateri opazovalci v Porde-
nonu postavljajo prav v zvezo s premestitvijo letal iz baze v osrčju Španije.
MARKO WALTRITSCH
Na Sviščakih vse pripravljeno
ILIRSKA BISTRICA — Četudi se je po začetnem zaletu lani graditeljska vnema povsem polegla, v rekreacijsko-turističnem centru Snežnik nad Ilirsko Bistrico čakajo le še na sneg, da bodo pognali svoje naprave, med drugim tudi dve novi vlečnici, ki se bosta vrteli vse dni v tednu.
Četudi še niso uspeli asfaltirati drugega dela ceste na Sviščake, upravljalci RTC Snežnik obljubljajo, da bo cesta v vsakih vremenskih razmerah dobro urejena. Kljub temu da je bil zadnje mesece planinski dom na Sviščakih odprt le ob koncu tedna, bistriško planinsko društvo, ki je jeseni samo prevzelo upravljanje svojega doma, obljublja, da bo ta gostinski objekt odprt vso sezono, oziroma takrat, ko se bodo vrtele žičnice. Gneča v lokalu pa bo letos precej manjša kot sicer, saj so v izteku smučišč postavili še kiosk, v katerem bodo smučarjem stregli pijače in prigrizke.
Čeprav razvojna usoda tega novega obetavnega novega smučarskega središča še ni dokončno znana, saj je RTC še vedno le delovna organizacija v ustanavljanju, vprašljivo pa je tudi investicijsko sodelovanje Kvarner Expressa, v Bistrici nadaljujejo s pripravami za nadaljevanje urejanja centra. Tako se dogovarjajo z varstveniki narave o sprejemu zazidalnega načrta. Prizadevajo si zbrati denar tudi za dokončno asfaltiranje ceste in izdelati krajinske zasnove za širše območje Snežnika.
Ko bo dovolj snega, bodo naprave na Sviščakih delovale od 9. do 16. ure. Dnevne vozovnice bodo prodajali po 5000, poldnevne pa po 3500 dinarjev. Otroci imajo 30-odstotni popust, 10 odstotkov cenejše pa bodo tudi karte za skupine z več kot 20 smučarji.
JANEZ ODAR
Snega in ledu se na Koprskem ne boje
KOPER Relativno topla zima je kot nalašč »uspavanje«, zmanjšanje pozornosti zimskih služb pri cestnih in komunalnih podjetjih. Vremenarji za prihodnje januarske dni napovedujejo ohladitve in sneg »vse do nižin«, torej ga lahko pričakujemo tudi ob morju. Ob vsem veselju najmlajših, ki so snega vedno veseli, imajo na Obali šoferji s prvim snegom vedno precej težav. Za tegobe na cestah pa niso krivi le šoferji, ki svojih vozil nimajo opremljenih z zimsko opremo (ob morju teh navad pač nimajo), ampak tudi komunalci in cestarji, ki skrbe za prevoznost cest. Na slednje še domala ob vsakem prvem sneženju zgrne plaz kritik - upravičenih in neupravičenih. Kako so se torej letos na zimo pripravi-h pri koprskem cestnem podjetju in komunalnem servisu?
Komunalni servis Koper je dolžan »pokriti« mesto s primestnimi naselji in kot pravijo težav s prevoznostjo cest, ko bodo napočile zimske _ razmere (sneg, poledica) ne bo. Direktor Svatopluk Štoviček: “V Kopru imamo novo dvodiferencialno vozilo s plugom in trošilcem za sol in pesek, poleg tega pa se dvoje vozil, pripravljenih za zimske razmere. Organizirano imamo dežurno službo, odzvali se bomo tudi na pozive milice in v štirih ali petih urah po začetku akcije (sprejemu obvestila) lahko mesto s Semedelo, Žusterno, Olmom in Šalaro povsem očisti-mo. Naši delavci morajo (z mestnimi ulicami vred)
posuti oziroma očistiti okrog 70 kilometrov cest in ulic. Pripravljeni smo in s soljo ter gramozom, ki ga imamo na voljo na pomoč lahko priskočimo tudi cestnemu podjetju. Mi imamo zalog še enkrat več kot bi jih morali imeti. Upam tudi, da bomo bolj učinkoviti (lani so bili - op.p.) kot minulo leto.«
Direktor koprskega cestnega podjetja Elvino Korelič pa nam je o pripravljenosti zimske službe povedal: »Že od novembra imamo pripravljen plan delovanja zimske službe.. Doslej na našem območju, ki sega vse do Postojne (šest južnoprimorskih občin), večjih intervencij še ni bilo. Imamo .pa stalno pripravljenih 26 vozil (tovornjakov) s plugi in posipalci, 17 posebnih strojev za čiščenje cest, deluje dežurna služba, ki v vsakem trenutku sproži akcijo za sklic najmanj 130 ljudi zadoležnih za akcije v okviru zimske službe. Največ vozil imamo seveda na območju Postojne, Ilirske Bistrice in Kozine, manj pa na obalnem območju. Naša zimska služba mora skupno skrbeti za 1080 kilometrov cest, od katerih jih je 188 kilometrov v prioriteti st. 1 in 166 v prioriteti st. 2. Gre za magistralne in regionalne ceste, ki jih moramo najprej očistiti. Pri tem pa bi rad dodal, da - v koliko seveda s čiščenjem ne začnemo ponoči, ali če to ni posebej naročeno - že regionalnih cest (denimo Koper-Šmarje, Šmarje-Pridvor, Koper-Marezige in podobne) ne bomo čistili ponoči, ampak čez dan, v
delovnem času. V skladu s sklepi republiške skupnosti za ceste smo v to prisiljeni, ker je to del racio-naliziacije zimske službe, kar lahko (tako je bilo sprejeto, pojasnjeno) vozniki premagajo tudi z boljšo zimsko opremljenostjo vozil. Prvo in drugo prioriteto cest moramo očistiti najkasneje v 4 oziroma 8 urah po prejemu obvestil oziroma začetku akcije, najkasneje v 48 urah pa morajo biti očiščene pomembnejše lokalne ceste (teh je 725 kilometrov) in nazadnje stranske lokalne ceste. Mi smo na zimo pripravljeni, tudi delali bomo v skladu s pravili in po pozivih oziroma potrebah, moram pa dodati še to, da smo pri nas dobili od RSC za lanski november in december odobrenih 183 milijonov din za zimsko službo. Odobrenih (klicaj), kajti v resnici smo dobili le tretjino od tega denarja, za drugo pa smo morali najeti posojila. Sol (2600) ton smo kupili, vozila smo pripravili, pesek pa bomo plačevali po potrebi, saj ga imamo na voljo v neomejenih količinah. Pomembno pa je povedati še to, da plan za letos še ni sprejet in tako za delovanje zimske službe v januarju, februarju in še za naprej sploh nimamo odobrenih sredstev. V takih razmerah, ko imamo sicer na voljo dovolj ljudi, organizirano dežurno službo, ma-terijalni stroški pa niso pokriti, je seveda učinkovitost, kakovost zimske službe vedno vprašljiva.«
DUŠAN GRČA
Nova
demonstracija v Celovcu
CELOVEC — Za 31. januar je v Celovcu sklicano novo protestno zborovanje z naslovom »Skupaj za skupno šolo«. Za zdaj je med prireditelji zborovanja, na katerem se bodo dogovorili, kako preprečiti uvedbo tako imenovanega koroškega pedagoškega modela, 17 organizacij koroških Slovencev in nemško govorečih, med njimi tudi Zveza slovenskih organizacij, medtem ko se Narodni svet koroških Slovencev še ni odločil.
Medtem se na Koroški še zaostruje polemika zaradi nedavnih izjav predsednika NSKS Matevža Grilca, s katerimi je okrnil akcijsko enotnost koroških Slovencev v tem težkem boju za obrambo svojih pravic.
Na to še pomislila ni. »Potem si bom našla službo in Sarna skrbela zanj.«
»Kdo pa bo pazil nanj, ko boš na delu? Razumeš, kaj °čem povedati? Punčka, še petnajst let ti ni...« to .^a^e^a Je jokati. »Govoriš tako kot oni...« Poprej se ni 0 nikoli zgodilo. Tega ni mogla prenesti, pogledala ga je s žalostnimi očmi. »Li, to je moj otrok... ne morem se mu ar odpovedati.«
»Nekoč boš imela druge.«
se h*11 ^aj potem?« Bila je vsa zgrožena. »Kaj bi bilo, če bi °“P°vedali tebi, ker so nekega dne dobili mene?« hež ^oral se Je zasmejati njeni primerjavi, potem pa jo je hiisl'° P°9^edal. »Mislim, da bi morala zadevo resno predi- Saj se ti ni treba takoj odločiti.« toko' ^ S tem se ie strinjula, toda ko je prišla domov, se je kada Kl0Vlt0 sPria z Val, ki je zahtevala, naj ostane v hiši, r bodo na obisku njeni prijatelji.
»Vsa šola se mi bo režala, če bodo izvedeli, da te je nekdo napihnil. In ker boš čez leto dni tudi sama hodila vanjo, je bolje, da ne ve za to vse mesto.«
Faye jo je še istega večera okregala, da je bila po nepotrebnem kruta z Anne, toda bilo je prepozno. Anne je po večerji odšla v svojo sobo in pospravila kovčke, ob desetih pa je bila spet v Lionelovi dnevni sobi.
»Ne morem živeti z njimi.« Povedala mu je, zakaj, in Lionel je vzdihnil. Vedel je, kako ji mora biti težko, vendar ji ni mogel kaj dosti pomagati. Za to noč ji je prepustil svojo posteljo in ji rekel, da se bo naslednjega dne že česa domislil. Nato je poklical Faye in ji povedal, kje je Anne. Faye je medtem že poklicala Warda in kazalo je, da bo oče tokrat prespal doma, čeprav je Li ni hotel vprašati. Svojim sostanovalcem je povedal, da bo spal na tleh, v resnici pa je seveda spal pri Johnu; Anne je opozoril, naj pazi, kaj govori, ker njegovi sostanovalci ne vedo, da je peder. Ko so naslednjega dne vsi trije odšli na sprehod, ga je Anne spravila v zadrego s svojimi vprašanji, čeprav se je potrudil, da bi ji iskreno odgovoril. »Mar z Johnom res vsako noč spita skupaj?«
Hotel je že nekaj reči, potem pa si je premislil. »Da. Res.«
»Tako kot mož in žena?«
Lionel je iz kotička oči videl, kako je John zardel. »Nekako tako.«
»To je čudno.« Tega ni povedala zlobno in Lionel se je moral zasmejati.
»Verjetno res, toda tako pač je.«
»Ne vem, zakaj se ljudje tako razburjajo zaradi tega. V mislih imam očka. Mar ni vseeno, kaj si, če se imaš rad? Hočem reči, ali ni vseeno, ali gre za moškega ali žensko, ali dve dekleti ali dva moška?« Zanimalo ga je, kaj vse je morala videti v komuni, potem pa se je spomnil, kaj so mu povedali na policiji. Domneval je, da je imela dosti homoseksualnih izkušenj, čeprav je ni hotel vprašati; verjetno je bila ves čas pod vplivom mamil. Morda se ni niti spominjala, kaj vse je počela. Njene izkušnje so se močno razlikovale od prave ljubezni, kakršno sta si delila onadva z Johnom. Pogledal jo je. Nenavadno, kako sta se v njej menjavala ženska in otrok.
»Vsi ne gledajo na to tako kot ti, Anne. Nekaterim se zdi strašno.«
»Zakaj?«
»Ker se razlikujejo od njihovih meril.«
Zavzdihnila je. »Kot na primer to, da sem noseča pri štirinajstih?«
»Mogoče.« Komaj se je izmazal. Ob tem se je spomnil, kaj namerava z njo. Z Johnom sta se pogovarjala pol noči in našla novo rešitev. Lionel se je o tem pogovoril s Faye. V določenih ozirih je bila njuna rešitev lažja tudi za Faye in Warda.
Seveda je imel prav. Vedno je bil precej pronicljiv in tudi tokrat se ni zmotil.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
stran 4 □ tržaški dnevnik
Sporočilo je dal tržaški župan na včerajšnji tiskovni konferenci
Vprašanje klavnice končno rešeno Kmalu bodo gradili nov stadion
Živahna proračunska razprava na Pokrajini
Wilhelm o problematiki Slovencev v zamejstvu
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v tržaški občinski palači, je župan Staffieri izjavil novinarjem, da je vprašanje klavnice rešeno. Občina, trgovci na debelo, klavci, zasebna klavnica SO. PRO. ZOO so v sodelovanju družbe Italposte včeraj podpisali konvencijo, ki bo rešila zapleten položaj, ki je nastal v zvezi z zaprtjem občinske klavnice pri Sveti Soboti.
Konvencija predvideva, da bodo govedo in tudi konje klali v proseški klavnici, govedo, ki ga ne bodo mogli tu zaklati, pa bodo peljali v zasebno klavnico SO. PRO. ZOO pri Žavljah. Maksimalne zahteve Trsta naj bi bile približno 8.000 glav živine, na Proseku bi lahko zaklali 3.500 glav živine, za ostalo govedo pa bi »poskrbela« zasebna klavnica. Nova pogodba obvezuje omenjeno klavnico, da zakolje 5.500 glav, grosisti pa so se obvezali, da bodo zasebni klavnici zajamčili 5.000 zakolov. Dodatne stroške za zakol bo občina vrnila grosistom, to naj bi stalo tržaško občinsko upravo 400 milijonov lir letno. Župan je zagotovil, da bo na tak način uprava prihranila vsaj 100 milijonov lir, saj je bila klavnica pri Sveti Soboti že zastarela in zato so bile storitve dražje.
Klavnico pri Sv. Soboti bodo v nekaj dneh spraznili, saj je tu še 129 glav živine, nato pa bodo pričeli z deli za izgradnjo novega nogometnega štadiona. To naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega meseca.
Po županovih besedah je podpis pogodbe zahteval veliko dela in naporov. Občinska uprava si je rešitev zamislila že pred časom, vendar se vse zainteresirane strani niso strinjale s podanimi predlogi. Sami trgovci na debelo so dvomili, da bo lahko Občina Trst izpeljala tako zapleteno konvencijo. Končno pa se je le izkazalo, da so bili prvi načrti najboljši. Staffieri je še posebej naglasil, da je konvencija zelo
jasna in da so obveznosti jasno porazdeljene. Tudi občinska uprava je zahtevala jamstva, zato konvencija določa, da bo občina plačala dodatek za zaklano govedo na podlagi stvarnih številk. Za neopravljeno delo ne bo izplačala niti lire, zato se je morala zasebna klavnica posebej zavarovati v primeru, da ne bi mogla zaklati predvidenega števila živine.
Jamstvo, ki ga dajeta klavnica s Proseka in zasebna klavnica, pa se ne tiče le povprečnega števila zaklanih živali. Delo namreč ne poteka linearno, obstajajo namreč dnevi in obdobja, ko je potrebno zaklati več živine kot običajno in to zahteva seveda določeno zmogljivost klavnic.
Kakorkoli že, je zadeva rešena vsaj tako dolgo, dokler ne bo Občina zgradila novo klavnico. Ob podpisu pogodbe so prizadete stranke umaknile zahtevo po sodnem postopku. Civilni postopki so torej odpadli, obstaja pa še kazenski postopek, o katerem pa se župan Staffieri ni izrazil. Ob tem naj zapišemo še stališče odvetnikov Liona Ennia in Angela Pazine, ki sta v aferi zastopala trgovce na debelo in klavce. V imenu svojih strank sta povedala, da se je zadeva rešila z velikimi žrtvami in trdim delom trgovcev na debelo in klavcev.
Tržaški pokrajinski svet je posvetil svojo zadnjo sejo proračunski razpravi, oziroma oceni programskih obvez in računovodskih dokumentov, ki sta jih 12. t. m. obrazložila predsednik Locchi in pristojni odbornik Bonat. V razpravi je nastopilo deset svetovalcev skoraj vseh strank z izjemo socialistov (načelnik skupine Clarici je bržkone prihranil svoj poseg za glasovalno izjavo), pri čemer so predstavniki večine, ki podpira občinski odbor, seveda na splošno pohvalili delo izvršnega organa uprave in kvečjemu dodali predsednikovemu poročilu kakšno posebno priporočilo, svetovalci opozicije pa so programskim smernicam in sami vsebini proračunskih dokumentov izrekli vrsto kritik.
V zagovor dela Locchijevega odbora so sicer nastopili samo trije predstavniki večinske koalicije (ki se na Pokrajini očitno še drži, za razliko od čedalje hujših razprtij na tržaški Občini). Demokristjan Poillucci je v svojem posegu hvalil delovanje pokrajinske uprave zlasti na področjih skrbstva, kulture in šolstva (pri čemer je tudi dejal, da je treba prednostno obravnavati potrebe slovenskih šol, ki so umeščene v komprenzoriju bivše umobolnice), zavzel pa se je tudi za odločnejše posege Pokrajine na področju strokovnega usposabljanja mladine. Socialdemokrat Martini (ki odbor podpira od zunaj) je izrazil zadovoljstvo, da je Pokrajini uspelo predložiti letošnji proračun že tako hitro, v obravnavanju krajevnih političnih razmer pa je naglasil, da se PSDI že kesa, da je pred kratkim vstopila v tržaški občinski odbor, spričo razprtij, ki se v njem pojavljajo. Za listarje je nastopil Ventura, ki je sicer podprl prizadevanja odbora, hkrati pa je kritiziral način, kako Pokrajina razdeljuje deželne prispevke za kulturne ustanove.
Največji del razprave so torej »zavzeli« svetovalci opozicije, ki so izrekli dokaj resne in utemeljene kritike tako dosedanjemu delu kot programskim smernicam, ki jih nakazuje odbor v proračunskih dokumentih. Za naše bralce je bil prav gotovo najzanimivejši poseg komunističnega svetovalca Dolfija Wilhelma, ki je obravnaval problematiko slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Odboru je predvsem očital, da se je namerno skrbno izognil tudi golemu imenovanju Slovencev v vseh proračunskih dokumentih. Slovenci, ki smo prisiljeni vsakodnevno boriti se za svoj obstoj, nasprotno pričakujemo jasne podpore demokratičnih institucij, zaradi česar je nesprejemljivo, da nas predsednik Locchi sploh ni omenil v svojem poročilu, ki bi moralo vsebovati tudi obvezo, da si bo Pokrajina prizadevala posredovati za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite.
Pokrajinski odbor pa ne le omalovažuje in prezira potrebe Slovencev, pač pa krši celo že ustaljene pravice (kot v primeru tabel za Cesto terana), je poudaril Wilhelm, ki se je v svojem posegu tudi zavzel za pravilnejši odnos do uporabe kraškega teritorija in s tem v zvezi za nujno sklicanje obljubljene deželne konference o tem vprašanju. Od komunistov so nastopili še Spada-ro, Apostoli in Lusova, ki so kritizirali pomanjkanje jasnih programov na področju gospodarstva, kulture in skrbstva (prvi je tudi naglasil potrebo po nujnem srečanju Pokrajine z Unijo Italijanov iz Istre in z Reke). Neodvisni levičar Omero je kritiziral upravo v zvezi z nedoločnostjo njene ekološke politike, misovca Serpi in Debelli pa sta oporekala pravilnosti posameznih proračunskih postavk, prvi je izrabil tudi priložnost za običajen neosnovan napad na pravice slovenske manjšine, češ da jim Pokrajina daje preveliko podporo.
Prekriti lepaki z vabilom k vpisu v slovensko šolo
Protest Sindikata slovenske šole
Te dni je v teku predvpisovanje v šolo. Zelo važno je, čez prag katerega otroškega vrtca ali osnovne šole prestopi otrok z mamo ali očetom. Ta trenutek je odločilen za nadaljnji bistveni razvoj otroka.
Projekcije vpisa v osnovno šolo za šolsko leto 1988-89 predvidevajo najmanj 158 otrok, porazdeljenih približno takole: 20 za didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu, 21 pri Sv. Jakobu, 54 na Opčinah, 33 v Dolini in 30 v Nabrežini.
Da bi opozorili na vpis v slovensko šolo tudi one starše, ki iz katerega koli razloga nimajo stikov s slovensko šolo, je dal deželni Sindikat slovenske šole pripraviti lepak, ki ga je že drugo leto plakatirala občinska agencija na mesta, ki so za to izrecno predvidena v tržaški občini in v ostalih občinah na Tržaškem. Na Goriškem je plakatiranje potekalo drugače.
Lepak je mikaven in vabi »starše-genitori«, naj se mu približajo in preberejo v slovenščini ali v italijanščini nasvet o vpisu otroka v slovensko šolo.
V zvezi z lepaki se je tajništvo SSŠ - Trst pritožilo agenciji, ker ni spoštovala določil pogodbe in dala nalepiti na nekatere lepake »starši -genitori« druge razglase dne 20. januarja, čeprav bi morali biti lepaki na ogled od 12. do 26. januarja.
Gre za malomarnost delavca ali za namerno početje? O tem poizveduje1110-	STANKO ŠKRINJAR
Včeraj v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu
Najmlajši preživeli popoldan v družbi navihane Sapramiške
Najbrž ni vsakdanja stvar, da bi videli kar naenkrat veliko otrok na kupu. Do tega pride največkrat na kakih otroških rajanjih in pustovanjih, tokrat pa so se otroci od vsepovsod nagnetli v boljunskem gledališču »France Prešeren«. Pričakovali so namreč prihod Sapramiške. In res -Sapramiška je prišla: najprej se je rodila v fantaziji pesnice Svetlane Makarovič, ki jo je upodobila s svojim umetniškim peresom do mere, da so jo slovenski otroci vzljubili, svoje popotovanje po raznih krajih pa je Sapramiška začela z Lutkovnim gledališčem iz Ljubljane. Kot rečeno, prišla je tudi do Boljunca, kamor jo je povabilo tamkajšnje KD France Prešeren in s tem postreglo osnovnošolskim otrokom, a tudi mlajšim iz vrtca, z lepim presenečenjem.
Sapramiška je res posebne vrste ži-valica. Cmerava je, sitna, vendar tudi prisrčna. Rada bi zobala lešnike, a to ne gre, saj si je zlomila zob, zaradi tega je tako zelo nerazpoložena. Nihče ji ne more pomagati, niti veverica in niti regica. Še sreča, da je tu njen »osebni« zdravnik Deti, ki ji zob popravi in potem je seveda vse lepo in prav, Sapramiška se več ne boji niti mišjega strahca, ki je tako simpatičen, da se ga ne bojijo niti otroci.
Lutkovno gledališče iz Ljubljane je igrico podalo v režiji Naceta Simončiča. Ker se imenuje lutkovno, so seveda v predstavi glavne lutke, ki jih »upravljajo« člani gledališča. Te lutke so tako prisrčne in simpatične, kot da bi bile na oder prinešene s kake kakovostne risanke. Pà še glasba in petje sta zraven, tako da je predstavica posrečena in otroke zabava. Če bi k vsemu temu imeli kaj pripomniti, bi
rekli, da bi se morala Sapramiška udejanjati v kaki manjši dvorani, kamor bi prišlo le nekaj desetin gledalcev in ne v veliki, kjer igrica izgubi na svoji povednosti. Vsekakor pa je bil včerajšnji popoldan za otroke lepo doživetje.
Zanimivi izsledki raziskave SWG o problemih tržaškega mestnega prometa
Podzemski vlak ne navdušuje Tržačanov
Ideja, da bi v Trstu uredili podzemsko železnico za prevoz ljudi (po podzemski progi že od leta 1982 prevažajo blago iz starega v novo pristanišče), je postala kaj več kot zanimiva domislica. Kot znano, so se z njo pred kakima dvema mesecema prvi pojavili naravovarstveniki, v teh dneh pa je spet v središču javne pozornosti predvsem po zaslugi novoustanovljenega konzorcija podjetij Marketing Mix, ki jo je izkoristil zato, da bi se z njo predstavil. Medtem so se s to idejo začele resneje ukvarjati tudi pristojne uprave. Državne železnice in medobčinsko avtobusno podjetje ACT so ustanovili mešano komisijo, da bi jo natančneje preučili. Kaj pa o stvari mislijo sami Tržačani?
Na to vprašanje odgovarja raziskava, ki jo je za predstavitev konzorcija Marketing Mix izvedel eden izmed njegovih šestih članov, in sicer znano tržaško podjetje za raziskovanje javnega mnenja SWG. Šlo je za telefonsko anketo, ki so jo raziskovalci SWG izvedli 9. januarja na reprezentančnem vzorcu tisoč prebivalcev Trsta. Idejo o podzemski železnici so predstavili kot rešitev iz sedanjih prometnih zagat našega mesta, saj je prvi del vprašalnika zadeval prevoze v Trstu. Kljub temu pa je zanimivo, da ideja o podzemski železnici ni kdove kako navdušila Tržačanov, saj se jih je precejšen del izreklo celo proti njej.
A poglejmo najprej, kako so anketiranci odgovarjali na vprašanja o mestnem prometu. Kar 66,3 od sto jih je izjavilo, da je sedanje stanje zaskrbljujoče, 24,5 od sto pa, da je stanje zaskrbljujoče samo v nekaterih mestnih predelih. Majhno ali nobeno zaskrbljenost je izrazilo le nekaj manj kot 9 od sto vprašancev. Pri tem je treba upoštevati, da za marsikaterega prebivalca Trsta avtomobilski promet po mestu ni poseben problem preprosto zato, ker avtomobila ne rabi ali ga rabi malo.
Na vprašanje, ali se kdaj premikajo po Trstu z avtomobilom, je 48,4 od sto anketirancev odgovorilo pritrdilno,
18,6 negativno, ostalih 33 od sto pa, da občasno. Zanimivo je nadalje, da je kar 60,3 od sto vprašancev izjavilo, da rabi avtomobil za zabavo in 56,1 od sto za obiskovanje prijateljev in sorodnikov, medtem ko jih le 26,9 od sto reklo, da ga uporablja za pot v službo in po nakupih. Nekoliko presenetljivo pa je najbrž tudi, kako so anketiranci odgovarjali na vprašanje, ali so zadovoljni z avtobusno službo. Zelo zadovoljnih je 15,5 od sto in precej kar 44,1 od sto, medtem ko jih je malo ali nič zadovoljnih 20,3 odnosno 11,1 od sto.
Zdaj pa poglejmo, kako Tržačani gledajo na podzemsko. Po izsledkih raziskave S WG jih o podzemski na splošno samo 30,1 od sto meni, da je vedno koristno prevozno sredstvo. Za 24,2 od sto je koristna samo za velike razdalje, za 24 od sto je koristna tam, kjer je promet kaotičen, medtem ko jih je 7 od sto izjavilo, da je nevarna zaradi kriminala, in 2,3 od sto, da je neprijetna, ker gre pod zemljo. Omenimo naj še, da jih je 12,3 od sto odgovorilo, da ne ve.
Kaj pa podzemska v Trstu? Kot smo uvodoma omenili, pod Trstom že obstaja podzemska železnica, po kateri danes potujejo izključno tovorni vlaki. Pod zemljo se pogrezne pri Greti oziroma pri Sv. Jakobu in bi lahko povezovala Rojan, Ul. Giulio, Drevored D'Annunzio in Pončano. Raziskovalci SWG so ugotovili, da je samo 52,9 odstotka anketirancev vedelo za to podzemsko progo. O možnosti, da bi jo preuredili za potniški promet, se je od teh 69,9 od sto izreklo za, a 15 od sto proti, medtem ko se jih odstalih 15,1 od sto ni izrazilo. Od tistih, ki so se izrazili za, pa jih je le 39,5 izjavilo, da bi to podzemsko vedno uporabljalo: 26,5 od sto bi jo uporabljalo samo za pot v bolj oddaljene kraje; 5,1 samo v primeru, da ne bi moralo potovati še z avtobusom; 14,1 od sto bi raje potovalo z avtobusom; 6,5 od sto bi se raje posluževalo lastnih sredstev; 4,2 od sto se na splošno premika peš; 4,1 od sto pa je odgovorilo, da ne ve.
Pogovor s predsednikom Rinaldom Vremcem o problemih in perspektivah prosvetnega delovanja na Opčinah
Jutri bo KD Tabor slavilo 20-letnico delovanja
Jutri popoldne bo v Prosvetnem domu na Opči-	’	' ‘ *• '
nah prireditev, s katero bo domače društvo Tabor slavilo 20. obletnico svojega delovanja. Obletnica je bila sicer 7. decembra preteklega leta; ker pa so bila v dvorani doma obnovitvena dela, so proslavo prenesli na jutri.
Seveda so za to priložnost pripravili posebno bogat program, v katerem bodo sodelovali moški in ženski pevski zbor Tabor, ki ju vodi Sveto Grgič, ter mešani joevsk i zbor Primorec - Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček. Na harmoniko bo igral Aleksander Ipavec, pesmi Cankarja pa bodo brali Giuliana in Alda Sosič ter Drago Gorup. Oblikovanje prostora je v rokah Miloša Jugoviča, luči bo upravljal Pavel Sosič, medtem ko je realizacija prireditve delo Marka Sosiča.
»20-letnica pomeni mnogo več kot naštevanje golih številk,« je v društvenem glasilu, posvečenem temu dogodku, zapisal predsednik SKD Tabor Rinaldo Vremec. »Za vse nas je to ponos za opravljeno delo, spomin na prve korake, spomin na vse tiste sodelavce, ki so nas za vedno zapustili, pomeni pa tudi veliko spodbudo za našo nadaljnjo pot.«
Prvi koraki novega društva so bili, kot nam je v razgovoru povedal Vremec, združitev treh društev, ki so delovala takrat na tem območju: PD Opčine,
PD Andrej Čok in Mladinskega krožka Opčine. Člani odbora, ki je začel voditi društvo, so bili v glavnem še neizkušeni. Komaj so se začeli seznanjati z delom pri vodenju takšne ustanove. Tudi dvorana je bila v zelo slabem stanju ter so se člani in odborniki zbirali po domovih, v gostilni ali v mrzlih prostorih doma.
»Danes smo med najmočnejšimi društvi v zamejstvu,« nam je dejal Vremec, »za kar pa gre zasluga vsem tistim, ki so z delom, požrtvovalnostjo in veliko predanostjo pomagali premagovati številne težave. To je naše društvo ", se s ponosom sliši po vasi, in upam, da bo tako tudi v bodoče ostalo. Seveda moramo biti pri svojem delovanju dinamični, odprti za vse komponente našega življenja in ustvarjanja, odprti za nove dejavnosti, odprti predvsem vsem mladim, ki morajo čutiti, da je društvo tudi njihovo. Seveda se porajajo vedno nove zamisli, nove ideje. Pri tem pa mora biti na prvem mestu skrb za kvaliteto delovanja, ki jo moramo povezovati tudi s kvantiteto. Če potrebujemo dobre pevce in pevke, igralce, organizatorje raznih razstav in predavanj, glasbenike, potrebujemo tudi dobre in zveste poslušalce in obiskovalce naših prireditev.«
SKD Tabor se lahko ponaša z izredno bogato dejavnostjo, kar kaže izredno zasedeni dom, v katerem
se odvijajo vaje treh pevskih zborov, gledaliških skupin, razni koncerti in glasbene prireditve, razstave, predavanja in tovariška srečanja, vaje baleta in folklore. Ob vsem tem pa potekajo v Prosvetnem domu, v sklopu društvene dejavnosti in knjižnice P. Tomažič in tovariši, še tečaji slovenščine za Italijane, italijanščine za Slovence, tečaj ruskega jezika, rekreativna telovadba, ki jo vodi Melita Vouk ter se je udeležuje okrog 90 žensk, delovanje podružnice Glasbene matice s skoraj 100 gojenci. V domu imajo svoj prostor še domača sekcija VZPI-ANPI, športno društvo Polet, jusarski odbor in v poletnem času tudi Sklad Mitja Čuk.
Da je po obnovitvenih delih dejavnost društva ponovno zaživela, kaže že to, da sta bila v tem letu v dvorani že novoletni koncert godbenega društva iz Trebč in pevski koncert v priredbi Sklada Mitja Čuk. V kratkem bosta na sporedu nastop Obalnega orkestra iz Kopra in solistični klavirski koncert, v pripravi pa je še razstava itd.
Naj bo torej društvu Tabor ta obletnica ne le spomin na plodno delovanje v preteklosti, temveč predvsem spodbuda pri nadaljnjem delu in pri nadaljnjih uspehih.
N. L.
Zagotovilo ministra Granellija na deželni konferenci o državnih soudeležbah
Državna podjetja nameravajo še znatno okrepiti svojo prisotnost v Furlaniji-Julijski krajini
Sistem državnih soudeležb namerava okrepiti svoje napore za hitrejši razvoj italijanskega gospodarstva ter še zlasti ekonomskih struktur manj razvitih območij državnega ozemlja, med katera sodijo tudi določeni deli dežele Furlanije-Julijske krajine. Ti napori morajo teči vzporedno z ustreznimi prizadevanji zasebnega sektorja, tako da bodo skupni razvojni cilji laže dosegljivi. Na Tržaškem in Goriškem je treba konkretno zagotoviti, da bodo na področju industrije z državno soudeležbo po eni strani ohranjene že obstoječe proizvodne strukture, po drugi pa uresničene tudi nove pobude, ki naj zagotovijo polno izkoriščanje komparativnih prednosti, ki jih nudi obmejno območje, kakršna je dežela FJK. To je glavna misel, ki jo je izrekel v svojem krajšem posegu na 3. konferenci o državnih soudeležbah — konferenca poteka v novem paviljonu B na Velesejmu pri Montebelu ter se bo zaključila danes popoldne pristojni minister Luigi Granelli. Govornik, ki bo danes ob koncu posveta potegnil zaključke dvodnevne razprave, pa je v svojih včerajšnjih izvajanjih pokazal, da v dejanska prizadevanja zasebnega kapitala za okrepitev narodnega gospodarstva zaupa bolj malo: v polemiki z znanim stališčem predsednika Fiata Giannija Agnellija, češ da je v italijanskem gospodarstvu država »vse preveč prisotna«, je namreč Granelli naglasil, da se zasebni industrijci ogrevajo v neprimerno večji meri za donosno manevriranje na borzah kakor pa za nove naložbe in za ustvarjanje pogojev za povečanje zaposlenosti.
Po krajšem pozdravnem posegu župana Staffierija se je konferenca včeraj dopoldne začela z uvodnim govorom predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija. Govornik je izrazil zadovoljstvo, da so končno dozoreli pogoji za sklic večkrat odložene konference o državnih soudeležbah v FJK in da so se končno sestali najvidnejši predstavniki podjetij in družb, ki de-
lujejo v sklopu javnega podjetništva: v dvorani so bili dejansko prisotni predsednik IRI Romano Prodi, predsednik ENI Reviglio, predsednik EFIM Rolando Valiani ter vodilni organi družb Finsider, Finmeccanica, ŠTET, Finma-re, Italstat, SME, Sofin, Fincantieri, SPI, Alitalia, RAI itd. Iz naše dežele so bili prisotni najvidnejši predstavniki upravnih, političnih, gospodarskih in sindikalnih krogov, kar zadeva našo narodnostno skupnost pa velja posebej omeniti predstavništva SDGZ, Kmečke zveze in SLORI. Pozdravni brzojavki sta na konferenco poslala slovenski senator KPI Stojan Spetič in parlamentarec iste stranke Willer Bordon. Podroben pregled o dejavnostih z državno soudeležbo je podal pristojni deželni odbornik Carbone, na čigar izvajanja se bomo še povrnili. Precej »živahen« nastop je imel na konferenci predsednik Zavoda za industrijsko obnovo IRI Romano Prodi: govornik je med novimi razvojnimi pobudami zavoda omenil predvsem Aeritalia, An-
saldo in Italcantieri v Tržiču (ladjedelnica bo menda polno zasedena vse do konca leta 1989), za Tržaško pa je navedel nove pobude »Diesel Ricerche«, družbo AIT (Attività Industriali Triestine), okrepitev telefonskih struktur, prenovo ladjevja Tržaškega Lloyda, družbo SPI, nove proizvodne enote na področkju tekstilne industrije in pa okrepitev letalskih zvez z ronškega letališča. Odmev njegovih besed še ni pojenjal v dvorani, ko se je v njej dvignil val glasnega neodobravanja in žvižganja z medklici :»Pavliha!«. Protest je nastal v vrstah prisotnih sindikalistov in članov tovarniških svetov ter drugih predstavnikov tržaškega delavstva s področja industrije. Sindikalisti so pozneje na improvizirani tiskovni konferenci pojasnili, da so s svojim protestnim nastopom hoteli poudariti dejstvo, da je predsednik IRI Prodi na konferenci serviral iste informacije in podatke o programih Zavoda za industrijsko obnovo za naše področje, ki jih je sindikalistom pred-
stavil pred tremi leti in ki praktično ne predstavljajo nobenega napredovanja, temveč kvečjemu le določeno zaviranje nezadržnega krčenja prisotnosti podjetij ž državno soudeležbo na Tržaškem.
V dopoldanskem delu konference so se na govorniškem odru zvrstili še predsednik ENI Reviglio,• predsednik deželne industrijske zveze Zoppas, predstavnik malih industrij iz FJK To-mizza, predstavnik deželnih obrtnikov Della Mora in predsednik tržaške pokrajinske uprave Locchi, ki so vsak iz svojega zornega kota obravnavali vprašanje prisotnosti državnih soudeležb v deželnem merilu oziroma na Tržaškem in Goriškem. Kakor že omenjeno v začetku, bo minister za državne soudeležbe Granelli ob današnjem zaključku konference skušal odgovoriti na vsa postavljena vprašanja in potegnil zaključke tega tretjega posveta o vlogi javnega sektorja v gospodarskih strukturah naše dežele.
Sindikat brez obzira proti Prodiju
Prodijevo poročilo, ki je v včerajšnjem prvem delu konference izzvalo bučen protest delavcev in sindikalistov, je bilo tudi v popoldanskih posegih deležno dokaj ostrih pripomb. Morda bi bilo vsako namigovanje preuranjeno, toda, ko je predsednik Dežele Biasutti napovedal posege deželnih tajnikov sindikata CGIL, CISL in UIL, je Prodi zapustil dvorano.
Sindikalist CGIL Giannino Padovan je najostreje repliciral na Prodijevo poročilo. Naštel je vrsto "spodrsljajev", ki si jih je družba IRI dovolila tu in drugje v državi. "Nihče ne zahteva izrecne pozornosti za našo deželo," je dejal Padovan, "zadovoljili bi se že z ustreznimi posegi, ki imajo z našimi zmogljivostmi in našo specifiko veliko skupnega. Zato zahtevamo jasnost in konkretnost." Padovan je tudi opozoril na splošno mnenje delavcev in sicer, da je IRI pri njih izgubila verodostojnost, kajti njen odnos s teritorijem se je popolnoma izjalovil.
Tajnik CISL Giustina je prebral dokaj zmerno in v glavnem zelo tehnično poročilo. Večkrat je omenil pomanjkanje
soočanja med Deželo, sindikatom in IRI. "Sindikat ima lahko tudi odločujočo vlogo vsaj kar se tiče nasvetov za sanacijo javne industrije," je poudaril Giustina, "osrednja vlada in Dežela pa imata dolžnost, da ga poslušata in upoštevata." Prodi je bil v tem oziru večkrat protisloven, saj je to sodelovanje celo minister Granelli v svojem govoru večkrat spodbudil.
Gianfranco Trebbi — UIL je vsaj v zaključnem delu svojega govora tudi stopil na bojno nogo, pa čeprav obzir-neje. Od Granellija in Prodija je zahteval zlasti doslednost, saj, kot je dejal, tvegamo, da se bo tudi ta konferenca iztekla, ne da bi nudila ustrezne odgovore na številna pereča vprašanja. "Kriza, ki jo doživljajo državne udeležbe, ni od včeraj," je dejal, "temveč je globoko zakoreninjena in je posledica slabih izbir." Obregnil se je tudi na način, kako IRI ustvarja sodelovanje s krajevnimi upravami, saj bi morala biti njena prisotnost v deželi kakovostnejša in bi morala posvečati pozornost vsem problemom javne industrije, brez razlikovanja med raznimi sektorji, (mi)
Proti zastrupitvi Jadrana
Manjša skupina tržaških naravovarstvenikov je včeraj popoldne priredila tiho demonstracijo pred sedežem jugoslovanskega generalnega konzulata, nato pa še pred tržaško prefekturo, da bi javnost opozorila na hudo nevarnost zastrupitve Jadranskega morja, ki jo predstavlja tovor potopljene ladje Brigitta Montanari. Pripadniki združenj Amici della Terra, Italia nostra, Lega ambiente, Liburnia, WWF in Zelene alternativne liste, so razvili pred obema sedežema transparente, s katerimi so zahtevali, naj Italija in Jugosla-yija navežeta stike za sodelovanje pri dvigu potopljene ladje in odpravi nevarnosti, ki jo predstavlja monomerni vinil-klorid. Funkcionarji prefekture so že sinoči sprejeli delegacijo naravovarstvenikov, jugoslovanski generalni konzul Li-vij Jakomin pa je pripravljen ugoditi njihovi želji po srečanju v prihodnjih dneh, potem ko se je že včeraj seznanil z Vsebino dokumenta omenjenih druženj.
Pobude za solidarnost s palestinskim narodom
Zveza komunistične mladine in Liga univerzitetnih študentov bosta v prihodnjih tednih izpeljali vrsto pobud v znak solidarnosti s palestinskim narodom. Pobude sta včeraj orisala predstavnik univerzitetnih študentov Pierandrea Salvo in pokrajinski tajnik ZKMI Fulvio Vallon.
Organizaciji nameravata mobilizirati predvsem univerzitetne študente in profesorje, da se z raznimi solidarnostnimi prireditvami zavzamejo za pravice Palestincev. Študentje so že pripravili posebno peticijo, ki naj bi jo podpisalo čimveč naprednih občanov. S peticijo, ki pa jo mora še odobriti univerzitetni upravni odbor, želijo tržaški študentje skleniti pobratenje z eno izmed palestinskih univerz, tamkajšnjim študentom pa omogočiti obisk na nekaterih italijanskih univerzah. Njihova želja je tudi, da bi nekaterim svojim vrstnikom omogočili študij v Trstu, obetajo pa si plodnejših in številnejših obojestranskih stikov s palestinskimi šolniki. Tržaški mladinci KPI so si med drugim zamislili tudi vrsto prireditev, kot so srečanja s predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine, ki živijo v Italiji ter predvajanje dokumentarnih in zgodovinskih filmov o življenju v taboriščih in o spopadih med Izraelci in Palestinci; še najzanimivejša pa je morda zamisel, da bi na tržaških višjih srednjih šolah priredili predavanja o zgodovini Palestine. Za to je seveda potrebno dovoljenje šolskega skrbništva. V primeru, da ga ne bodo dobili, pa nameravajo univerzitetni študentje in ZKMI to pobudo izpeljati v raznih krožkih in centrih na Tržaškem.
Poziv za aktivno solidarnost s Palestino, ki so ga univerzitetni študentje naslovili na vse krajevne demokratične politične sile, kulturnike in šolnike, je doslej podpisalo kar lepo število univerzitetnih profesorjev, kar daje mladim upanje, da bodo vsaj del svojih pobud v prihodnjih dneh tudi uresničili.
V Burlu Garofolu opravili trideseto presaditev mozga
V otroški bolnišnici Burlo Garofolo s° pretekli teden opravili že trideseto Presaditev kostnega mozga. Zdravnik Marino Andolina je namreč 14. januarja operiral 11-letnega Gianluco Vec-phija, ki boleha za limfatično levkemijo in ki je 26. decembra lani prispel iz Modene v Trst z upanjem, da bo lahko pzivel novo in zdravo življenje. Gian-rjci so vsadili očetov mozeg, katerega v1 moral sinov organizem sprejeti. jreprav je še prezgodaj, da bi se izrek-0 končnem izidu operacije — šele r° enem mesecu se namreč izkaže, če en UsPei&' medtem ko mora preteči n° leto, pre(jen iahko imajo zdravni-oz_potovost, da je pacient popolnoma rir,- Vel — so izgledi za njegovo bo-caCtv°St Precei Pozitivni' Mali Gianlu-oa blVa trenutno v sterilni sobici, kjer ij. ae9uje mati Maria. Oče Giorgio pa lahko sledi le z onstran šipe. haj.u90 Garofolo je edina bolnišnica v pa 91, kjer operirajo nekompatibilne jp ente: pacientu z iglami vsadijo ip0ze9 enega od staršev. Presaditev 9a je doslej namreč edino možno
zdravljenje proti limfatični levkemiji. Če je presajen mozeg kompatibilen z bolnikovim, ima pacient dobre možnosti, da ozdravi. Od tridesetih presaditev, ki so jih doslej opravili v Trstu pod vodstvom zdravnika Marina An-doline iz Modene, jih je dvajset imelo pozitiven izid.
■ Križišče med ulicama Flavia in
Brigata Casale je bilo včeraj prizorišče slikovite nesreče, ki je terjala veliko gmotno škodo. 28-letni Paolo Mochini se je peljal z lancio beta po Ul. Flavia proti Miijam in je verjetno zaradi prevelike hitrosti trčil v fiat 127 48-letne-ga Carla Preselija. Ta je nameraval zaviti v Ul. Brigata Casale, ko ga je silovit sunek vrgel v nasproti vozečo izvidnico policije. Pri tem se je lancia prevrnila, medtem ko je bil fiat popolnoma uničen. Preseli in 28-letni agent Francesco Papa bosta okrevala v 25 dneh, drugi agent, 29-letni Vincenzo Cuti, pa v 15 dneh. Mochiniju so nudili le prvo pomoč.
Avtomobilski tatič obsojen po hitrem postopku
Pretor Piervalerio Reinotti je že včeraj sodil 21-letnemu Fabriziu Cortigiano s Staroistrske ceste, ki so ga v četrtek zvečer zasačili, ko je kradel v avtomobilih. V četrtek okrog 22.30 sta namreč mimoidoča, ki ne želita, da bi bili njuni imeni objavljeni, na vogalu med ulicama Rossetti in Battisti opazila mladeniča, ki je skušal vlomiti v parkiran avtomobil. Moškima je uspelo mladega tatiča ustaviti še preden je vzel pot pod noge ter poklicati karabinjerje, ki so Cortigiana takoj aretirali. Karabinjerji so ugotovili, da je tatič preden so ga zasačili, že vlomil v en avtomobil in iz njega odnesel zvočnik in del radijskega sprejemnika. Z drugim, neuspelim vlomom se je verjetno hotel polastiti še ostalih kosov avtomobilske zvočne naprave.
Karabinjerji so Cortigiana v četrtek ponoči zadržali v celici postaje v Ul. Cologna, včeraj pa so ga odvedli pred pretorja, ki ga je zaradi tatvine v obremenilnih okoliščinah obsodil na dva meseca zapora brez olajšav, ki jih predvideva zakon.
Skupščine sekcij KPI
V okviru priprav na pokrajinsko programsko konferenco bo danes vrsta sek-cijskih skupščin KPI: ob 16. uri v Ul. Fogazzaro 2, v Domu pristaniških delavcev, v Ul. della Guardia 44, na Pončani 14 in na Sedežu ARCI v Ul. Biasoletto; ob 17. uri na sedežu nabrežinske sekcije in ob 18. uri na sedežu dolinske sekcije in v Ul. Costalunga.
23. 1. 1987	23. 1. 1988
Ob 1. obletnici nenadomestljive izgube našega dragega
Agostina Tuša
se ga z ljubeznijo spominjajo mama Nevenka, oče Pupi, nonoti, strici in tete.
Nabrežina, 23. januarja 1988
Ob izgubi dragega očeta IVANA izrekata občuteno sožalje podpredsedniku in članu Radu Andolšku Koordinacijsko združenje vzhodnokraš-kih vasi in Gasilsko društvo Globoj-ner.
SKD Slavec izreka globoko sožalje Zdravku Žuljanu ob izgubi sestre Srečke.
Ob izgubi PREDRAGE MAME izraža globoko sožalje tovarišem Dušanu, Pepiju, Danilu in svojcem sekcija KPI občine Dolina.
Sekcija VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg izreka svojemu predsedniku Dušanu Lovrihi in svojcem občuteno sožalje ob smrti zavedne matere ALOJZIJE.
Uprava občine Dolina izreka iskreno sožalje Dušanu Lovrihi in svojcem ob izgubi drage mame.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Iginio
(ŠTOKOV)
Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Sonja z malim Igorjem, starši Ardemia in Gigi, tašča Milena, tast Stanko, svakinja Neva z možem Sandrom in sinom Davorinom ter drugo sorodstvo.
Križ, 23. januarja 1988
Sindikat upokojencev SPI-CGIL Križ izreka svojcem iskreno sožalje ob smrti Iginia Bogatea.
Ob hudi in prerani izgubi prijatelja Iginia Bogatea izreka družini in drugim svojcem najgloblje sožalje sekcija KPI J. Verginella iz Križa.
Ob težki izgubi dragega prijatelja Iginia Bogatea izrekajo težko prizadeti družini iskreno sožalje Livijo, Eda, Sara in mali Alen.
Ob tragični izgubi moža IGINIA
izrekajo občuteno sožalje svoji bivši kolegici Sonji kolegi Centralspeda.
Ob nenadni izgubi Iginia Bogatea izrekata globoko sožalje ženi Sonji, malemu Igorju in staršema KD Vesna in ŠD Mladina.
Ob prerani izgubi prijatelja Iginia sočustvujejo s Sonjo, malim Igorjem in svojci kriški soletniki
Boris J., Boris T., Edvin, Eljo, Ennio, Franco, Marta, Maurizio, Nada, Norma, Srečka, Tatjana
Ob bridki izgubi
IGINIA BOGATCA
sočustvujejo z družino Bogateč vsi tovariši in sodelavci družbe Tripco-vich - SO.RI.SA.
Ob prerani izgubi dragega Iginia izrekajo globoko sožalje družini teta Dana, Oskar in Rado z družinama.
Žalovanju se pridružuje družina Pegan.
Ob težki izgubi dragega Iginia izrekajo družini iskreno sožalje družine Širca.
Zapustil nas je naš dragi
Dino Marchesich
Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec.
Žalostno vest sporočata žena Mira in brat Lido z ženo.
Boljunec, 23. januarja 1988
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Pepija Bradača
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Trst, 23. januarja 1988
Obisk japonskih šolnikov na šoli v Repentabru
V četrtek je šolo na Repentabru obiskala skupina japonskih šolnikov, ki je na kulturno-vzgojnem potovanju po svetu. Otroci so sprejeli goste s petjem. Goste je pozdravil tudi odbornik za šolstvo Občine Repentabor. Japonski šolniki so se zelo zanimali za življenje in način dela na naših slovenskih šolah. Ogledali so si razrede in tudi sekcijo italijanske šole.
Repentabrske mame so japonskim šolnikom pripravile odlično tipično kraško zakusko, gostje pa so jim nazdravili z japonsko narodno pesmijo. Izmenjavi daril je sledilo prisrčno slovo.
Danes srečanje z vzgojitelj slovenskega vrtca v Miljal
Miljska občina je priredila sreča- v slovenski vrtec. Vzgojitelj
Miljska občina je priredila srečanje staršev s predstavniki in vzgojitelji občinskih vrtcev z italijanskim in slovenskim učnim jezikom.
Na sedežu Slovenskega šolskega centra v Miljah, Ulica d'Annunzio 62, bo danes ob 9. uri srečanje s starši, ki bodo vpisali svoje otroke
v slovenski vrtec. Vzgojiteljice bodo na razpolago za vsa morebitna pojasnila.
Rok za predvpis bo potekel 20. februarja. Starši se lahko obrnejo na tajništvo Slovenskega šolskega centra v Miljah. Urad bo odprt od 9.30 do 11. ure.
gledališča
kino


SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje Opera balet SNG - Ljubljana
Sergej Prokofjev
ROMEO IN JULIJA
Balet v štirih slikah Ture Rangstrom
GOSPODIČNA JULIJA
Balet v šestih prizorih Koreografija: Birgit Cullberg
Danes, 23. januarja, ob 20.30 in 24. januarja, ob 16. uri. Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 20. ure.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Shakespearov MACBETH. Nastopala bosta G. La-via in M. Guerritore. Režija G. Lavia. V abonmaju: odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitev jutri ob 16. uri.
Danes ob 18. uri bosta igralca G. Lavia in M. Guerritore brala tekste Lalle Ke-zich. Povezoval bo pisatelj Elio Pecora. Vstop prost.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V	ponedeljek, 25. t. m., bo v mali dvorani gledališča Verdi muzikolog Claudio Casini predstavil opero Charlesa Gounoda FAUST. Premiera bo v torek, 26. t. m., (red A/C) ponovitve pa 29. in 31. januarja ter 5., 7., 10., 13., 16. in 19. februarja.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 18. uri bo na sporedu premiera predstave BANDIERA-mladinsko gledališče. Režija - Francesco Macedonio.
V	torek, 26. t. m., ob 20.30 premiera :TOSCA, delo V. Sardoua. Nastopajo Marina Malfatti, Arnoldo Foà in Roberto Trifiro. Ponovitve bodo do 31. januarja.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine CHICAGO STRING TRIO.
Jutri, 24. t. m., ob 16. uri bo v cerkvi na Kolonkovcu KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Nastopila bosta pevski zbor iz Kolonkovca pod vodstvom Dalke Štur-man ter pevski zbor iz Mačkolj pod vodstvom Ignacija Duha. Priložnostno misel bo imel gospod Albin Grmek.
Glasbena matica vljudno naproša tiste abonenete, ki ne nameravajo obiskati koncerta v sredo, 27. t. m., da to sporočijo pravočasno v pisarno GM, tel. 418605 zaradi velkikega zanimanja. Prodaja vstopnic se nadaljuje v pasaži Protti in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 24. t. m., ob 17. uri RECITAL ob 20-letnici ustanovitve društva in ob dnevu slovenske kulture. Nastopata MPZ in ŽPZ Tabor in MePZ Primorec - Tabor. Dirigenta Sveto Grgič in Matjaž Šček, na harmoniko igra Aleksander Ipavec. Pesmi I. Cankarja berejo Giuliana in Alda Sosič ter Drago Gorup. Oblikovanje prostora Miloš Jugovič, luči Pavel Sosič in realizacija Marko Sosič.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina), Ul. Donizetti 3, vabi danes, 23. t. m., na predavanje prof. Zore Tavčar-Rebule O MATJAŽU KMECLU. Priporočeno predvsem za maturante. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
Jutri, 24. t. m., bo nastopil v barkov-ljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, Anton Petje, član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, z igro KONTRABAS. Začetek ob 17. uri. Vabljeni!
ARISTON - 15.30, 22.15 II cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sader.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.15 Io e mia sorella, It. 1987, kom., r. Carlo Verdone; i. Ornella Muti, Carlo Verdone.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Hamburger Hill, vojni, ZDA 1987, r. John Irvin; i. Steven Weber in Tim Quill.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 The Stufi -Il gelato che uccide, srh.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Čonnelly, Lisa Lee Lyon.
FENICE - 18.15, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini, □
MIGNON - 16.00, 22.00 Biancaneve e i sette nani, ris., 1937, 83'; prod. W. Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Nera, calda e dolce, porn., □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Angel He-art, l'ascensore per Tinferno, ZDA, 1987, srh., r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Gli intoccabili, dram., ZDA 1987; r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Un piedipiatti a Beverly Hills II., kom., ZDA 1987, r. Tony Scott; i. Eddie Murphy, Ronny Cox.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Maurice, dram., VB 1987; r. J. Ivory; i. J. Wilby, H. Grant, R. Graves, □
RADIO - 15.30, 21.30 II grande petalo del sesso, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
ZSKD razpisuje LITERARNI NATEČAJ ob dnevu slovenske kulture z naslovom "Prešeren je mislil in delal v nasprotju z ustaljenimi normami. Je v letu 1988 to mogoče? Kaj meniš o kulturi drugačnosti?" Na natečaj se lahko prijavijo dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Delo je treba oddati najkasneje do sobote, 30. t. m., na sedežih Zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in v Gorici, Ul. della Croce 3.
KD F. Venturini ponovno priredi, zaradi velikega povpraševanja, tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Za informacije tel. na 812993 od 12.30 do 13.30.
ZSKD - Gregorčičeva dvorana, urnik in program drugega srečanja v okviru Seminarja za zborovsko vokalnost danes, 23., in jutri, 24. t. m., od 9. do 13. ure individualne dihalne vaje, od 15. do 19. ure foniatrični pregledi, vokalna tehnika in od 20.30 do 22. ure laboratorij renesančne polifonije.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da priredi DRUŽABNI VEČER v soboto, 6. februarja 1988, v hotelu Maestoso v Lipici. Vabljeni so člani, borci, aktvisti, deportiranci, prijatelji in mladina. Zabavali vas bodo Veseli godci. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah najkasneje do 2. februarja 1988.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Gostuje gledališče G. Belli-Rim
Dario Fo
CHI RUBA UN PIEDE È FORTUNATO IN AMORE
Režija Antonio Salines
v Kulturnem domu 25., 26., 28., 29.,
in 30. JANUARJA 1988 ob 20.30
Predprodaja vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Patrik Siiskind
Kontrabas
Režija Žarko Petan Igra Anton Petje
Jutri, 24. t. m., ob 17.30 v KD Barkovlje v BARKOVLJAH.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 23. januarja
ILIJ
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 9.20 - Luna vzide ob 9.56 in zatone ob 22.37.
Jutri, NEDELJA, 24. januarja
FRANČIŠEK
PLIMOVANJE DANES: ob 00.16 najvišje 46 cm, ob 6.15 najnižje -20 cm, ob 11.38 najvišje 26 cm, ob 18.00 najnižje -47 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9,7 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, veter 24 kilometrov na uro - burja, vlaga 53-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Marianna Dri, Luca Maghet, Stefano Varnerin, Francesca Umech.
UMRLI SO: 72-letni Antonio Makuz, 65-letna Ildegarda Bruseghini, 87-letna Amelia Cristofoli por. Gianni, 87-letni Aldo Fabris, 74-letna Maria Luigia Zac-chigna, 92-letna Giovanna Derossi, 77-letni Giuseppe Peteani, 78-letna Nerina Ienco, 82-letni Giacomo Ceppi, 97-letna Maria Antonia Bigotto.
OKLICI: strugar Aldo Radoslovich in uradnica Claudia Stepancich, mehanik Paolo Vascon in šolnica Elena Kleva, Mario Rudin in Ursula Hedwig Gantner, Carlo Inwinkl in Georgette Mondelice, elektrikar Riccardo Sega in čistilka Erica Crammersteter, mesar Paolo Pregarz in specializirana delavka 'Raffaella Della Ianna, tehnični risar Rinaldo Šturm in ar-hivistka Barbara Sablich, delavec Marino Luin in prodajalka Roberta Pilutti, poslovni sodelavec Diego Dudine in uradnica Emanuela Corenica, frizer Bruno Vittori in lastnica kemijske čistilnice Marina Libiani, uradnik Sabato Meola in gospodinja Natalia Sferco, avtoprevoznik Maurizio Sossi in trgovka Emanuela Ritossa, uradnik Paolo Derin in gospodinja Giuliana Giovannetti, uradnik Antonio Girometta in prodajalka Maria Tropea-no, zidar Silvano Riosa in kuharica Nevenka Manderkič.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), MILJE - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, UL T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, MILJE - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (200466) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, MILJE -Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Danes, 23. t. m., ob 18.30 bodo v STUDIU TOMMASEO - Ul. del Monte 2/1, odprli razstavo slikarjev: Marinelle Bis-caro, Maurizia Donzellija in Silvestra Lo-dija. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 14. februarja.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarke Giuliane PAZIENZA.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) je odprta razstava slikarke F. Ba-tich, slikarja Uga Carràja in slikarke Rosdear.
čestitke
Ob 28. rojstnem dnevu dragega RO-SARIA PINA mu voščijo vse najboljše vsi, ki ga imajo radi.
PD Slovenec — Boršt-Zabrežec
priredi danes, 23. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu
Koncert
Tržaškega okteta
Vabljeni!
šolske vesti
Osnovna šola D. Kette - Ul. Gatteri 3
- obvešča, da zapade rok predvpisa za 1. razred 25. januarja. Šola je v strogem središču mesta, redni pouk poteka od 8. do 12. ure z možnostjo popoldanskega pouka od 12. do 16. ure in z raznimi drugimi dejavnostmi. Informacije: tel. 729273 od 8. do 12. ure.
Osnovna šola I. Grbec v Škednju, Salita Ezio de Marchi 8, obvešča, da poteka predvpis za prvi razred osnovne šole v šolskih prostorih do 25. t. m. Šola deluje s podaljšanim poukom in raznimi dejavnostmi od 8.15 do 16.15. V isti šoli deluje tudi slovenski otroški vrtec z urnikom od 7.30 do 16.30. Za informacije tel. na 814379 od 8.30 do 16. ure.
__________prispevki________________
V	spomin na pok. očeta darujeta Savi in Dario 50.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj in 50.000 lir za Dom J. Ukmar - Skedenj.
V	spomin na nonota Češkota daruje Klara 25.000 lir za KD Skala - Gropada.
V	spomin na Ivanko Sancin-Grilanc darujeta nečakinji Blažiča in Zofija 100.000 lir za Dom J. Ukmar in 100.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj.
V	spomin na moža in očeta Danila Komarja darujeta žena Justina in hči Lucina 120.000 lir za MePZ Slavec - Ricma-nje.
V	spomin na Miroslava Cijaka darujeta Vera in Saša Tence 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Miroslava Cijaka darujeta Marija in Vanda Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ameriški dolar............ 1217.—
Nemška marka ............. 732.—
Francoski frank........... 215.—
Holandski florint......... 652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2177.—
Irski šterling............ 1930.—
Danska krona.............. 188.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 920.—
_________mali oglasi________________
OSMICO je odprl v Nabrežini na št. 8 Ivan Ušaj. Toči belo in črno vino.
PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Anton Bole.
DANILA in MIRKO točita belo in čmo vino v Zabrežcu na št. 4.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak v Mačkoljah št. 58. Toči belo in črno vino.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu so odprli osmico. Nudijo domače vino in svež prigrizek lastne proizvodnje.
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma.
HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov.
V NEDELJO, 17. t. m., je bila na smučarskem izletu SPDT zamenjana torba s smučarskimi čevlji. Tel. 911433.
PRODAM renault 6, kub. 850, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 228145.
GOSTILNA NA KRASU išče sposobnega in resnega upravitelja. Tel. 200818.
DOKTORJA Sfarcicha iščem. Kdor ga pozna, naj tel. na št. 746468.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 902.—
Avstrijski šiling.......... 104.—-
Norveška krona ............ 189.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 945.—
Debeli dinar................... 0,83
Drobni dinar................... 0,83
n/»i|/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DUll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ZA OTROKE:
SMUČI + VEZI + PALICE
120.000	lir
ZA ODRASLE:
SMUČI + VEZI po
150.000	lir
SMUČARSKI ČEVLJI SALOMON - TECNICA ^
80.000	lil
▲▲FISCHER
ATOMIC


PLAŠČI Z GOSJIM PUHOM
160.000	lir
PUHOVKE po
60.000	lir
SMUČARSKE HLAČE
45.000	lir	obv. oi
0B NAKUPU SMUČI VAM PRIPRAVIMO DRSNO PLOSKEV, ROBNIKE IN MAŽO
EKSKLUZIVNA PRODAJA SMUČARSKIH ČEVLJEV S. MARCO Center za smučarske čevlje z vbrizganjem mase
menjalnica
22. 1. 1988
Dvojni ekran za sobotno dilemo
Sobotne zdrahe so zopet na dnevnem redu: povzročata jih dve lepi gospe, ki vlečeta napeto vrv sobotnih televizijskih sporedov in spravljata v zadrego 23 milijonov 232 tisoč ekranomanov (toliko je po statistikah sobotnih večernih gledalcev!).
S pikolovsko (načrtno?!) istočasnostjo sta z dveh različnih koncev štartala dva po zasnovi enaka varieteja. Prva italijanska televizijska mreža pošilja v eter - neposredno -Karneval (Carnevale) s šarmantno in čutno Edwige Fenech. Berlusconijev Canale 5 pa ponuja Raffaella Corrà Show, v katerem se (samoumevno!) šopiri in razkošno suče "najbolj priljubljena" italijanska show-woman Raffaella Carré.
Že po prvi oddaji so se vnele hude statistične bitke. Italijani so razdvojeni. Izbirati morajo med očarljivo in preiinjeno Edwige ter spoščeno in klepetavo Raifaello. Vse kaže, da javno mnenje prisoja večjo šarman-tnost in eleganco gospe Fenech, po prikup-
nosti in poklicni sposobnosti pa le-to gladko prekosi gospa Carré.
Sobotni televizijski večer se je torej prelevil v čisto žensko afero. Nasproti si namreč stojita dve priznani predstavnici nežnejšega spola. Vsaka od njiju ima za seboj celo vrsto izkušenj: od gledaliških in filmskih vse do glasbenih in plesnih, ena od dveh celo literarnih (pred nedavnim je izšla zbirka pravljic Raffaelle Carré!!). Vse večjo tekmovalnost povzroča tudi sorodnost v programski zasnovi obeh varietejev, ki se ne oddaljujeta od tradicionalne prireditve z glasbeno-plesno osnovo in čim bolj uglednimi gosti. Zenski (prekrstili so ju že v sobotni tetki!) sta tako postavljeni v zelo podoben okvir: samo od njunih veščin je torej odvisno, katera bo omrežila več gledalcev!
Pa še ena primerjava: vsaka oddaja Karnevala stane italijansko televizijo 700 milijonov lir, za Raffaello Corrà Show pa Berlusconi potroši vsakič celo milijardo lir!
sobota 20.30 RAI 2 Questo pazzo, pazzo mondo (kom.) sobota 22.55 RAI 1 Lili Marleen (dram.) nedelja ob 16.50 RAI 3 Popeye, Braccio di Ferro (kom.) ponedeljek 20.30 Italia 1 Chorus Line (glas.) torek 20.30 RAI 2 Sfida all’O.K. Corrai (vestern) sreda 20.05 RTV-Lj Žrtvovanje (dram.) sreda 23.30 Italia 1 La rabbia giovane (dram.) četrtek 20.30 Italia 1 Strade di fuoco (pust.) petek 21.30 RAI 3 Arma da taglio (krim.)
glasba
sobota 20.30 Telefriuli Koncert Uta Ughija sobota 23.10 in nedelja 10.05 RAI 3 Michelangeli izvaja Debussyja sreda 22.30 RTV-Lj Trobilni kvintet G. Š. Piran
šport
sobota 10.20 RTV-Lj in TV-Kp, 14.30 RAI 1 Ženski smuk sobota 10.30 RAI 3 Smučarski tek
sobota 12.15 RTV-Lj, TV-Kp, RAI 2, 14.40 RAI 1
Moški smuk sobota 20.30 Italia 1
Boks: Tyson-Holmes in Damiani-Gaymon nedelja 9.25 in 11.10 RTV-Lj in TV-Kp Ženski slalom
nedelja 12.25 RAI 2, 12.55 RAI 3, 11.50 TV-Kp, 12.00 RTV-Lj Moški smuk
ponedeljek 12.25 RAI 2 in 12.55 RAI 3 Moški superveleslalom torek 22.10 TV-Kp EP v dvosedežnem bobu sreda 22.25 TV-Kp EP v dvosedežnem bobu četrtek 10.00 RAI 1 Moški superveleslalom (juniores) četrtek 12.30 RAI 3 Ženski superveleslalom (juniores) četrtek 21.25 RAI 3 Košarka: Italija-Španija
ali
torek 20.05 RTV-Lj Balet: Nevsakdanji dan (A. Lajovic), nato: Vrag in trobenta (A. Srebotnjak)
^ r
JL
.ši.
(D
JQ
<D
O
M O
(D
LU
<0 <0 ° e 1-S
h- >
""“'Šli |
'■«fcll
■
iii«:::iir ■
....*......
■■lil,,,......



• !
■■s

"!|||
t1
	iiiii	•i;;;:;;;;;;		::::					:::::::::			i::::::::::	i:::	IH:!				umi
	:::::				:::::::	:::::		::::	:::::::::		I::::!:::::::::			:::::	•i::::::::::::::::::::	:::::::::::::::::	:::	
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI t________________________
8.30	Inf. odd.: Otroški laboratorij
9.00 Tečaj francoščine
9.30	Nadaljevanka: Scomparso
11.00	Sobotni sejem (1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Šport: ženski smuk (iz Badgaste-ina), nato moški smuk (iz Leu-kerbada), odbojka in rokomet Cividin-Bressanone (iz Trsta)
16.30	Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10 Nabožna oddaja
18.40	Dokumentarna oddaja: Pan
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Carnevale
22.50 Dnevnik
22.55 Film: Lili Marleen (dram., ZRN 1980, r. Rainer Werner Fassbinder, i. Hanna Schygulla, Giancarlo Giannini)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
8.00 Aktualno: Vikend, nato risanka 9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Dombey e figlio
10.30	Film: La signora senza camelie (dram., It. 1953, r. Michelangelo Antonioni, i. Lucia Bosè)
11.10 Dnevnik - kratke vesti
11.15	Film (2. del)
12.15	Moški smuk (iz Leukerbada)
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Rubrika: Spremenljivo jasno
14.30	Dnevnik - kratke vesti
15.00	Športna rubrika: Start
15.20 Dokumentarec: Afričan Rainbow
15.45	Rubrika: Rosa & Chic
17.05	Dokumentarec: Block-Notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Lin giustiziere a New York
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo (kom., ZDA 1967, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, Milton Berle)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.05	Dok.: Dnevi in zgodovina 23.50 Dnevnik in športne vesti
RAI 3_________________________
10.30	Šport: smučarski tek (prenos iZ Ziana di Fiemme)
12.00	Rubrika: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Film: L'ultima coppia sposata (kom., ZDA 1979, r. Gilbert Ca-tes, i. Natalie Wood)
16.30	Glasbena oddaja: Rockottanta
17.30	Športna rubrika: Derby
17.35 Dokumentarna oddaja: La macchina del tempo
18.25 Inf. odd.: Italija po deželah
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Videoclip
19.50 Ekološki tednik: Verdeazzurro
20.30	Filma iz niza Komik brez nasmeha: Tuo per sempre (ZDA 1927, r. James W. Horne, i. Bus-ter Keaton) in Coney Island (ZDA, 1917, r. Roscoe Arbacle, i. Buster Keaton)
22.20 Aktualno: Lo spettacolo in confidenza - Annamaria Mori
22.55 Dnevnik - zadnje vesti
23.10 Koncert: Veliki izvajalci - Michelangeli izvaja Debussyja
RTV Ljubljana________________
8.25 Otroška serija: Radovedni Taček 8.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet
8.45	Otr. nad.: Oblaček Pohajaček 9.00 Lutke: Kljukčeve dogodivščine 9.15 Otroška nad.: Šoba 405 (3. del)
9.45	Nadaljevanka: Ostržek (3. del) 10.20 Šport: SP v smučanju, ženski
smuk (iz Badgasteina)
11.10 Inf. oddaja: Periskop 12.15 Šport: SP v smučanju, moški smuk (iz Leukerbada)
17.00 Film: Morski vragi (pust., Šp., r. Federico del Toro, i. lan Šera, Patty Shepard)
18.25 Rubrika: Da ne bi bolelo - Rodi naj se zdrav in zaželen otrok
18.45	Risanka, nato Knjiga
19.25 Zrno, vreme in dnevnik
19.55 Rubrika: Utrip
20.15 Sobotni večer
21.00	Nad.: Vrnitev v paradiž (13. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Ali se še spominjaš ljubezni (dram., ZDA 1984, r. Jeff Blec-kner, i. Joanne Woodward, Richard Killey)
TV Koper_____________________
10.20 SP v smučanju: ženski smuk (prenos iz Badgasteina)
12.15' SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Leukerbada)
14.00 TVD Novice
14.05 SP v smučanju: moški smuk (po-
vzetki)
15.05 Risanke
15.35 Dokumentarec: Divja narava
16.00	Nanizanka: One Day in Eden
17.00	Rokomet (ž): Radnički-Presov 18.10 Glasbena oddaja
19.00	Dokumentarec
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Il grande attacco 22.15 TVD Vsedanes
22.25 Aktualno: Sedemdni
23.00	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.45	Nan.: Washington a porte chiuse
CANALE 5____________
7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke: Caffelatte, Lucy May, Ruy
8.10 Rubrike: News, Il mondo dei bebé, Magazine, Viaggio in Italia
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Arriva Dorellik (kom., It. 1967, r. Steno, i. Johnny Dorelli, Mar-gareth Lee)
16.00	Film: La Pica sul Pacifico (kom., It. 1959, r. B. Roberto Monterò, i. Tina Pica, Ugo Tog-nazzi)
18.15 Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Raffaella Carré Show
23.00	Aktulno: Nonsolomo-da
23.45	Nanizanke: Fifty Fifty, 0.45 Gli intoccabili,
1.45	Bonanza
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Noi siamo le colonne (kom., It. 1956, r. Luigi F. D'Amico, i. Vittorio De Sica, Antonio Cifariello)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: La vita intima di Adamo ed Èva (kom., ZDA 1960, r. Albert Zugsmith, i. Mickey Rooney, Mamie Van Doren)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Pai Joey (glas., ZDA 1957, r. George Sidney, i. Frank Sinatra, Rita Hayworth)
22.35 Nanizanka: Spencer
23.25 Rubrika: Parlamento In
0.20 Nanizanki: Switch, 1.10 Il Santo
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da 6 milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels
13.30	Športni dogodki
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Degni, Kiss me Licia
18.00	Variete: Musica è!
19.00	Nanizanka: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Boks: Mike Tyson-Larry Holmes (težka kat.); nato Francesco Damiani-Dorsey Gay-mon (težka kat.), ob koncu Grand prix in Videonight
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: 1990 i guerrieri del Bronx (dram., It. 1982, r. Enzo Castellari, i. Vie Morrow, M. Gregory)
22.30	Kviz: Colpo grosso
24.00	Film: Storie di fantasmi (srh., 1981, r. John Irvin, i. Craig Wasson, Alice Krige)
TELEFRIULI
15.00	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Šport: Rugby
17.15	Nan.: Sam & Sally
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Sam & Sally
20.30	Koncert: Uto Ughi (iz milanskega Duoma)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Stanovanjski problemi 0.30 Film: Klondike Annie
(kom., ZDA 1936, i. Mae West)
1.30 Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEQUATTRO
	!:■	.	liiišiiiiiiiiiiiiiiiišiiiliiiii!		
			•••i::::::::::::::::::::::::::::		
ITALIJANSKA TELEVIZIJA _
RAI 1________________________
9.00	Dokumentarna oddaja: Quarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Zelena linija (2, del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: II segreto del Sahara (r. Alberto Negrin, i. Michael York, Ben Kingsley, David Soul, Miguel Bosè, Mathilda May, 4. in zadnji del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.00	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.15	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.40	Risanka: Tom e Jerry
11.05	Film: Non siamo più bambini (kom., ZDA 1940, r. Allan Dwan, i. Shirley Tempie, Jack Oakie)
12.25	Moški smuk (iz Leukerbada)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes ženski slalom (povzetki) in atletika (iz Bologne)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione - 12 družin lovi milijardo
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Inf. oddaja: Protestantizem
23.55	Izobraževalna oddaja: Vzdrževanje in obnova spomenikov
RAI 3________________________
10.05	Koncert: Veliki izvajalci - Arturo Benedetti Michelangeli izvaja Debussyja
11.20	Šport: smučarski tek (iz Ziana di Fiemme)
11.40	Film: Gianni e Pinotto contro l'uomo invisibile (fant., ZDA 1951, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello)
12.55	Moški smuk (iz Leukerbada)
13.25	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Dnevnik
14.10	Variete: Va' pensiero
16.50	Film: Popeye, Braccio di Ferro (kom., ZDA 1980, r. Robert Al-tman, i. Robin Williams, Shelley Duvall, Ray Walston)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Nanizanka: F.B.L oggi
21.20	Dokumentarec: Živali in mi
22.25	Dnevnik in deželne vesti
22.45	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana________________
8.00	Otroška oddaja: Živ žav
8.55	Otroška nadaljevanka: Super stara mama (pon. 12. dela)
9.25	SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Badgasteina)
10.20	Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž (pon. 13. dela)
11.10	SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (prenos iz Badgasteina)
12.00	SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Leukerbada)
13.00	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Nika Zajca
13.35	Nadaljevanka: Flisa (10. del)
14.55	Film: Karavana na zahod (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. Ben Johnson, Joanne Dru)
16.45	Mladinska oddaja: Ex libris -Slovenci in Shakespeare
17.45	Variete: TV kavarna
18.45	Risanka
19.00	Kratki film: Starati se nežno (r. Marko Sosič, i. Stane Starešinič, Zlata Rodošek)
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Vuk Karadžič (12. del)
21.10	Rubrika: Zdravo
TV Koper_____________________
9.25	SP v smučanju: ženski slalom, 1.
tek (iz Badgasteina)
11.10	SP v smučanju: ženski slalom, 2.
tek (iz Badgasteina)
11.50	SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Leukerbada)
13.15	Film: Il cadavere dagli artigli d'acciaio
14.45	Šport: SP v smučanju (povzetki)
18.30	Jug. košarkarsko prvenstvo
20.00	Nadaljevanka
20.50	Film: La fredda alba del commissario Joss
22.20	Šport: odbojka Al, Gonzaga Mi-lano-Ciesse Petrarca Padova
	!!!!			!!!!!!!!!	■H:::::::::::::::::::::::::::::::::		J“"				m	s	
:::::::::	i!!!			ES	illBljlHlHNBisiMiiffi!		ili :::::::::	!:::	::::	
CANALE 5____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Film: Il marmittone (kom., ZDA 1957, r. George Marshall, i. Jerry Lewis)
12.00	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Totò e le donne (kom., It. 1952, r. Steno e Mario Monicelli, i. Totò, Peppino De Filippo)
19.00	Nanizanka: Casa Via-nello (i. Sandra Mondaini, Raimondo Via-nello)
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Il pentito (dram., It. 1985, r. Pasquale Squitieri, i. Franco Nero, Tony Musante, 1. del)
22.30	Tednik: Tivù Tivù
23.45	Nanizanke: Mac Gru-
der & Loud, 0.45 Gli intoccabili, 1.45 Bonanza
RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Film: I lancieri neri (pust., It.-Fr. 1962, r. Gi-
10.30
11.00
12.00
13.00
14.30
20.30
22.30
23.00
1.20
acomo Gentilomo, i. Mei Ferrer)
Nanizanki: Sembra facile
Dokumentarec: Rojstvo predsednika Rubrika iz parlamenta Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 Quincy
Film: La segretaria quasi privata (kom., ZDA 1957, r. Walter Lang, i. K. Hepburn, Spencer Tracy)
Rubrika: Cinema e Co. Film: L'uovo del serpente (dram., ZDA-ZRN, 1977, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ull-man)
Nanizanki: Switch
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bella e Sebastian, Jem, Kiss Me Licia
19.00	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.30 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Film: Occhio alla penna (vestern, It. 1981, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer)
22.20	Nanizanka: Stazione di polizia
23.20	Film: Cittadino dello spazio (fant., ZDA 1955, r. Joseph M. Newman, i. Jeff Mor-row, Faith Domergue)
1.00	Nanizanki: M.A.S.H., 1.30- Ai confini della realtà
TELEPADOVA
14.00	Film: La signora Par-kington (dram., ZDA 1945, r. Tay Garnett, i. Greer Garson)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Rubrika: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Il sindacalista (kom., It. 1972, r. Luciano Salce, i. L. Buzzan-ca, R. Montagnani)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Košarka: Segafredo-Sabelli
0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.30 Mod Squad
TELEFRIULI
12.45	Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Fri-ul
15.45	Rubrika: Večerjajmo skupaj
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec
21.00	Film: Salto nel vuoto (dram., It. 1980, r. Marco Bellocchio, i. Ano-uk Aimèe)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled

i.n
..»»S;,,.
...
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme-in dnevnik
20.30	Film: Ci rivedremo all'inferno (pust., ZDA-VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore, Barbara Parkins)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Vreme in dnevnik
RTV Ljubljana________________
9.00	Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki,
9.35	Kam, kje, kako med počitnicami
9.45	Dok.: Zgodovina izumov - Izumi za vsakdanje življenje
10.35	Risanka
10.40	Informativna oddaja: Periskop -Zimski športi
11.25	Mlad. odd.: Studio je vaš
12.25	Rubrika: Otroci rocka
12.50	Film: Dogodivščine Marka Twaina (pust., ZDA)
17.35	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Ladja
17.50	Otroška nad.: Soba 405 (4. del)
18.20	Dokumentarec: Boj za obstanek
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
12.00	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
12.25	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Leukerbada)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nanizanka: Saranno famosi
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Maternale (dram., It. 1987, r. Giovanna Gagliardo, i. Carla Gravina, Anna Maria Gherardi)
.
- Skok v temi
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik 19.24 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 4. del)
21.05	Aktualna oddaja: Omizje
TV Koper
14.00	TVD Novice
14.05	Film: L'ultimo agguato
15.35	Risanke
16.35	Dokumentarec: Divja narava
17.00	Nanizanka: One Day in Eden
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
RAI 3_______________________
10.45	Šport: smučarski tek (iz Ziana di Fiemme)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
12.55	SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Leukerbada)
13.30	Dok.: Mednarodna panorama
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.00	Dok.: Mednarodna panorama
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
	
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Šport: košarka Al, Wuber Napo-li-Benetton Treviso
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Dokumentarec: Novi Pacifik
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La sposa del mare (dram., ZDA 1957, r. Rob McNa-ught, i. Joan Collins, Richard Burton)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.451 cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	TV film: Il pentito (r. Pasquale Squitieri, 2. zadnji del)
22.30	Dossier o mafiji
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Via margutta (dram., It.-Fr. 1960, r. Mario Camerini, i. Antonella Lualdi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La grande corsa (pust., ZDA 1966, r. Bla-ke Edwards, i. Jack Lemmon, Tony Curtis)
23.30	Film: Prigioniero del passato (dram., ZDA 1982, r. Alan Bridges, i. Glenda Jackson, Alan Bates)
1.30 Nanizanki: Switch
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Ghostbusters, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30 Film: Chorus Line
(glas., ZDA 1986, r. Richard Attenborought, i. Michael Douglas, Vic-ky Fredrick)
22.50	Film: Trading places (kom., ZDA 1983, r. John Landis, i. Eddie Murphy, Jamie Lee Curtis)
1.05 Nanizanke: M.A.S.H., 1.35 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nan.: Dancin' Days
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: La casa con la scala nel buio (srh., It. 1983, r. Lamberto Bava, i. Andrea Occhi-pinti, Annie Papa)
22.25	Kviz: Colpo grosso
23.25	Športna oddaja: ameriški nogomet
0.30 Film: Omicidio per un dirottamento (krim., ZDA 1974, r. Barry Pol-lack, i. Adam Roarke)
1.30	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Košarka: Facar PE-Fantoni UD
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
italijanska televizija
RAI 1
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
18.00	Variete: Ieri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena komedija: Sono momentaneamente a Broodway (i. Gino Bramieri, Paola Tedesco)
23.10	Dnevnik
23.20	Film: Gioco mortale (kom., ZDA 1966, r. William Castle, i. Nigel Green, Mary Badham, 1. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Film: Gioco mortale (2. del)
1.05	Dok.: Življenje živali
RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Sfida all'O.K. Corrai (vestern, ZDA 1957, r. John Sturges, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L'isola che scotta (dram., Fr. 1961, r. Luis Bunuel, i. Maria Felix, Gerard Philipe)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Prima e dopo
20.00	Informativna oddaja: Otroška glasovnost
20.30	Film: Airport '80 (dram., ZDA 1979, r. David Lowell Rich, i. Alain Delon, Susan Blakely, Robert Wagner, 1. del)
21.35	Dnevnik - vesti
21.40	Film: Airport '80 (2. del)
23.10	Glasbena oddaja: L'altro spettacolo (vodi Gianni Mina)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
9.05	Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki,
9.35	Kam, kje, kako med počitnicami
9.40	Risanka
9.45	Dokumentarec: Zgodovina izumov - Odkrivanje sveta
10.40	Risanka
10.45	Informativna oddaja: Periskop -Strip
11.45	Rubrika: Otroci rocka
12.10	Film: Cyrano de Bergerac (ris., ZDA 1973)
17.30	Videostrani
17.45	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo koplje luknje v kruh
17.50	Mladinska oddaja: Pisani svet -Portret Ivana Jermana
18.45	Risanka
19.00	Obzornik 19.24 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Baletni večer: Nevsakdanji dan (Aleksander Lajovic), Vrag in trobenta (Alojz Srebotnjak)
21.15	Kulturni tednik: Osmi dan
22.10	Dnevnik
TV Koper
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Diamanti sporchi di sangue
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Šport: košarka A2, Annabella Pavia-Cuki Mestre
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Šport: EP v dvosedežnem bobu (iz Sarajeva)
23.10	Nanizanka: Washington a porte chiuse
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Mirage (dram., ZDA 1965, r. Edward Dmytryk, i. Gregory Peck, Walter Matthau)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Uccelli di rovo (4. del)
23.00	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.15 Rubrika: Première
0.25 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.25 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Ciao ciao bambina (kom., It. 1959, r.
Sergio Grieco, i. Antonio Cifariello, Elsa Martinelli)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La tela del ragno (dram., ZDA 1955, r. Vincente Minnelli, i. Richard Widmark, Lauren Bacali)
22.55	Film: Il rompicuori (kom., ZDA 1972, r. Eiaine May, i. Charles Grodin, Cybill She-perd)
1.00	Nanizanki: Switch, 1.5011 Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Denni, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Beat Street (glas., ZDA 1983, r. Stan Lat-hon, i. Robert Taylor, Guy Davis)
0.30 Rock opolnoči: Ziggy Stardust and thè Spi-ders from Mars
TELEPADOVA
11.30	Nan.: Dancing Days
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York Nqw York
20.30	Film: Quel pomeriggio di un giorno da cani (dram., ZDA 1975, r. Sidney Lumet, i. Al Pacino, John Cazale)
23.00	Kviz: Colpo grosso
24.00	Evropski nogomet
1.30	Nan.:ModSquad
TELEFRIULI
15.00	Dražbi
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Music box
16.15	Dokumentarec: Sulla rotta di Magellano
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La vita comincia a ^quarant anni
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO


I lì

| RAI 1_____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Evropske pravljice: Il gatto camaleonte
10.00	Šport: SP v smučanju juniores, moški smuk (prenos iz Madonne di Campiglio)
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Sei delitti per Padre Brown - La sposa bugiarda
21.30	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.35	Šport: boks, Bottiglieri-Borquez
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. odd.: Monografije
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di abitare
17.45	Rubrika: Spàziolibero
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Pianura rossa (pust., ZDA 1954, r. Robert Parrish, i. Gregory Pečk, Vin Min Than)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Un capriccio di Caroline Cherie (dram., Fr. 1953, r. Jean Devaivre, i. Martine Carol)
RAI 3_______________________
12.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
13.00	Šport: SP v smučanju juniores, ženski smuk (prenos iz Madonne di Campiglio)
14.00	Dnevnik
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Variete: Speciale Dadaumpa
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Prima e dopo
20.00	Dok.: Mednarodna panorama
20.30	Film: Inferno (srh., It. 1980, r. Dario Argento, i. Eleonora Giorgi, Gabriele Lavia, 1. del)
21.25	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Inferno (2. del)
22.20	Inf. oddaja: Samarkanda
23.20	100 najlepših Carosellov 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
_____RTV Ljubljana_________________
9.00	Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki,
9.35	Kam, kje, kako med počitnicami
9.45	Dokumentarec: Zgodovina izumov - Odkrivanje neznanega
10.40	Risanka
10.45	Inf. odd.: Periskop - Moda
11.30	Spominski koledar
11.35	Film: Ivanhoe (zgod., VB, r. Douglas Camfield, i. Anthony Andrews, Lysette Anthony)
17.30	Otr. nad.: Oblaček Pohajaček
18,15	Poljudnoznanstvena oddaja: Nadarjeni otroci - Kaj vse bi lahko dosegli
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Film: Žrtvovanje (dram., Šv. 1986, r. Andrej Tarkovski, i. Er-land Josephson, Susan Flee-wood)
22.30	Mali koncert: Trobilni kvintet G. Š. Piran
22.45	Dnevnik
23.00	Dok.: Mednarodna obzorja
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Diecimila donne alla deriva
15.40	Risanke
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Cera una volta un commissario
22.15	TVD Vsedanes
22.25	Šport: EP v dvosedežnem bobu (iz Sarajeva)
23.20	Nanizanka: Washington a porte chiuse
	■	::::	iii!!::::	::::::	•		;;;;	:::	;;;;		;;;;	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	;;;;	iii:::	i®	iiiiiiii			ììììììì	ìììììììì	
iiiiliiHjj	lili!	iii!	iiiiiiiii	lil;!:			H!:'-'-:':	iiii	IH	IIII	IIII	IIII	HiilliiiHHHHffliHHM	H«	Hilli	IIII	11111111	milil	iiiiiiiii	iiiHH		IIIIIIIII
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobre jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: L’isola dell'amore (kom., ZDA 1963, r. Morton Da Costa, i. Robert Preston, Tony Randall)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.451 cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Mai dire mai (krim., ZDA 1983, r. Ir-vin Kershner, i. Sean Connery, Klaus M. Brandauer)
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La ragazza della
salina (dram., It.-ZRN, 1957, r. Franz Cap, i. Marcello Mastroianni, Isabelle Corey)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d’amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo è giusto
22.35 Film: Ma che razza di amici! (kom., ZDA 1971, r. Otto Preminger, i. Dyan Cannon, Jennifer Ó’Neal)
0.30 Nanizanki: Switch, 1.2ÓI1 Santo
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.05 Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Ghostbusters, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Nanizanki: Supercar, 21.30 A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: La rabbia giovane (dram., ZDA 1973, r. Terence Malik, i. mar-tin Sheen)
1.20	Nan.: M.A.S.H., 1.50 Ai
confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nanizanka: Dancing Days
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00 Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: La collina degli stivali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Co-lizzi, i. Bud Špencer, Terence Hill)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: Košarka
23.45	Sport: tenis
1.30	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music box
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Evropske pravljice: Il viaggio di Ion
10.00	Šport: SP v smučanju juniores, moški supeveleslalom (prenos iz Madonne di Campiglio)
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto ... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Il diavolo e Max (fant., ZDA 1981, r. Steven Hilliard Štern, i. Elliott Gould, Bill Cos-by, Susan Anspach)
22.05	Dnevnik in Politična tribuna
22.55	Nanizanka: Diociottanni - Versilia 1966
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: II brivido dell’imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Piazza Navona - Il mitico Gianluca (r. Gianfrancesco Lazotti, i. Luca Barbareschi, Alessandro Haber)
21.55	Nanizanka: Vendetta
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Il viaggiatore nel tempo (fant., ZDA 1982, r. Tom Kennedy, i. Ben Murphy)
RAI 3	_______________
12.00	Inf. oddaja: Monografije
12.30	Šport: SP v smučanju juniores, ženski superveleslalom (prenos iz Madonne di Campiglio)
13.30	Inf. oddaja: Monografije
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	, Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Prima e dopo
20.00	Informativna oddaja: Mladi spoznavajo Evropo
20.30	Aktualno: Scenario - Politika kot spektakel
21.25	Šport: košarka, Italija-Španija (prenos iz Trsta)
22.10	Dnevnik
22.20	Film: Chato (vestern, ZDA 1971, r. Michael Winner, i. Charles Bronson, Jack Palance)
RTV Ljubljana_________________
9.00 Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki, 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami
9.40 Risanka
9.45 Dokumentarec: Zgodovina izumov - Izumi zaradi izumov
10.35	Risanka
10.40 Informativna oddaja: Periskop -Ta čudoviti živalski svet
11.35	Rubrika: Otroci rocka
12.00 Film: Pasja zmeda
17.30 Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15 Glasbena oddaja: Naša pesem (14. del)
18.45 Risanka
19.00
19.25
20.05
21.10
22.05
22.20
Vreme, nato Obzornik Zrno, dnevnik in vreme Tednik
Nadaljevanka: Na robu teme (r. Martin Campbell, i. Bob Pečk, Joanne Whalley, Jack Watson, prevod in priredba Breda Lipovšek, 2. del)
Dnevnik
Jubilejna teveteka
TV Koper
14.00 TVD Novice
14.05	Film: E venne il giorno dei limoni neri
15.50 Risanke
16.05	Dokumentarec: Divja narava 16.35 Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Indagine su in "parà" accusato di omicidio
22.25 TVD Novice
22.35	Glasbena oddaja: Solid gold 23.40 Nanizanka: Washington a porte
chiuse
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La tua pelle brucia (dram., ZDA 1958, r. Daniel Mann, i. Anthony Quinn, Shirley MacLaine)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Un amore a Roma (dram., It. 1960, r. Dino Risi, i. Vittorio De Sica)
11.00	Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.30	Film: Avalanche Express (pust., ZDA 1979, r. Mark Robson, i. Robert Shaw)
23.10	Šport: golf 0.10 Filmska rubrika: Cinema & Co.
0.40 Nanizanki: Switch, 1.3011 Santo
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Tele Vision
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Denni, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Strade di fuoco (pust., ZDA 1984, r. Walter Hill, i. Michael Parè, Diane Lane)
22.20	Dok.: Jonathan
23.20	Nanizanke: Hardcas-tle & McCormick, 0.20 M.A.S.H., 0.50 La strana coppia, 1.20 Alfred Hitchcock presenta,
1.50	Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film:	Terremoto
(dram., ZDA 1974, r. Mark Robson, i. Charl-ton Heston, Ava Gar-dner)
23.00	Kviz: Colpo grosso
24.00	Šport: boks
1.00	Film: Pianeta venere (dram., It. 1974, r. Elda Tattoli)
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: Diario di un maestro
18.15	Nad.: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi


	
Ilič....
lil!

^liij
i!::::. i
!jlij


r ■ I



lili
y y::::
JL.
>==•-§§ H
I E
S v 7 ■o S >
> r^
g sr
^ co
></) Tt
E o ■o ^ 0 — ±- 0
ir
rr
OJ
CD
o>
I»
Is
<d r-~
If
M S.
:
*1
§
Si®
"3 &fj - gl
is .O
fiS
<
* ||
>COffL
<lì'É
•Nil
Esi
V»t
C
r s»

IS
III
■lil

ll
fllk
.....«SC:,.

:


HÌ!;;i;:|h
<%
su;=:..

P™...
...ll!

JMIBi HUM M—H				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15 Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Izobraževalna oddaja: Aluminij
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.55 Rubrika iz parlamenta
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cavalcarono insieme (vestern ZDA 1961, r. John Ford, i. James Stewart, Richard Wid-mark, Linda Cristal)
22.20 Dnevnik
22.30	Variete: Porta un amico (vodi Gabriella Cariucci, iz rimskega gledališča Sistina)
24.00	Dnevnik - zadnjejvesti
1.15	Dokumentarec: Življenje živali
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Dnevnik - Diogene
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - kratke vesti
18.45 Nan.: Un giustiziere a New York
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Dal Pentagono al Pacifico - uccidete Yamamoto! (vojni, ZDA 1968, r. S. Maruyama, i. T. Mifune, T. Kurosawa)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35 Rubrika: Prima e dopo
20.00	Informativna oddaja: Scenografija v filmski prireditvi
20.30	Aktualno: Vroča linija
21.30	Film: Arma da taglio (krim., ZDA 1972, r. Michael Ritchie, i. Lee Marvin, Gene Hackman, 1. del)
22.10 Dnevnik - vesti
22.15 Film: Arma da taglio (2. del)
23.00	Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
9.00 Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki, 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami
9.45 Dokumentarec: Zgodovina izumov - Izumi za kratkočasje
10.35	Risanka
10.40 Informativna oddaja: Periskop -Bosna in Hercegovina 11.55 Rubrika: Otroci rocka 12.20 Film: Pirat črnobradec (pust., ZDA 1952, r. Raoul Walah, i. Robert Newton, Linda Darnell)
17.35	Lutke: Kljukčeve dogodivščine 17.50 Otroška nadaljevanka: Super
stara mama (13. del)
18.15 Dok.: Dubrovčan in Svetovljan
18.45 Risanka, nato Obzornik 19.25 Zrno, dnevnik in vreme 19.55 Zrcalo tedna 20.15 Nad.: Sever in Jug (18. del)
21.10 Dokumentarna oddaja: Zmagoslavje zahodne civilizacije 22.05 Dnevnik
22.20 Film: Spremenjena stanja (fant., ZDA 1982, r. Ken Russell, i. William Hurt, Blair Brown)
TV Koper____________________
14.00 TVD Novice
14.05	Film: Il fantasma ci sta
15.35	Risanke
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Koncert iz Cankarjevega doma
22.30	TVD Vsedanes
22.40 Dokumentarec: Boj za preživetje 23.10 Nanizanka: Washington a porte chiuse
li!!!!!,			:::::::::::	H	:::::	i::::!
li!!!!!!!!!		iiiii	ililililjil	!!!!!!!!!!!!!!	iilil	!!!!!!

illHHliiniHHI!:
Siili
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La sete del potere (kom., ZDA 1954, r. Robert Wise, i. William Holden)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Innamorato pazzo (kom., It. 1981, r. Castellano e Pipolo, i. Adriano Celentano, Ornella Muti)
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Gli eroi della domenica (kom., It. 1953, r. Mario Camerini, i. Raf Vallone, Elena Varzi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini; 15.30 Così gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film:	Ada Dallas
(dram., ZDA, 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin)
22.05	Nanizanka: Spenser
23.25	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 0.25 Nanizanki: Switch,
1.15	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10,20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebasti-en, Gostbusters, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Hilary
20.30	Film: Mystère (krim.,
lt.	1983, r. Carlo Vanzi-
na,	i. Carole Bouquet, Philip Cioccoletti)
22.15	Film: Il tunnel dell'orrore (srh., ZDA 1981, r. Tobe Hooper, i. Cooper Huckabee, Miles Chapin)
0.05 Nanizanke: M.A.S.H., 0.35 La strana coppia,
1.05	Alfred Hitchcock presenta, 1.35 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nanizanka: Dancing Days
12.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 14.00 Ai confini della notte,
15.00	Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: La collina degli stivali (vester, It. 1969, r. Giuseppe Colizzi, i. Bud Spencer, Terence Hill)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 0.30 Šport: hokej
1.30	Nanizanka: Mod squ-ad
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music Box
17.15	Nadaljevanka: Diario di un maestro
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
Tedenski pregovor:
I
Vrečo lahko zavežeš, ust ne moreš.
(istrski)
■
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 45 leti: 23. 1. 1943 je bil ustanovljen prvi odred jugoslovanske partizanske vojne mornarice.
□	Pred 75 leti: 25. 1. 1913 je bila ustanovljena Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Kolonji.
□	Pred 5 leti: 28. 1. 1983 je bil ustanovni občni zbor društva Ekonomist v Trstu.
mp
OSEBNOSTI:
□	28. 1. 1968 je v Trstu umrla učiteljica Mari-	I
ja Čok-Domicelj, ki se je rodila prav tako v	j*
Trstu 29. 8. 1889.
□	29. 1. 1884 je na Vrdeli umrl publicist in 1 zgodovinar Josip Godina-Vrdelski, ki se je ro- | dii v Trstu 20. 3. 1808.
□	28. 1. 1913 se je v Gorici rodil slikar Rudolf Saksida, ki je umrl 6. 3. 1984 prav tako v Go- j rici.
□	25. 1. 1863 se je v Trčmunu rodil pesnik in | buditelj beneških Slovencev Ivan Trinko-Za-mejski, ki je umrl 26. 6. 1954.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
V	četrtek, 28. 1., ob 19. uri: balet Labodje jezero (P. Iljič Čajkovski), dir. Igor Švara.
V	petek, 29. 1., ob 19. uri: opera Hlapec Jernej (Nikola Hercigo-nja), dir. Stane Jurgec, gostuje Opera SNG Maribor.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 23. 1., ob 19.30: Velika magija (Eduardo De Filippo), rež. Boris Kobal (ponovitev 28. 1.).
V	petek, 29. 1., ob 19.30: Antigona (Dominik Smole), rež. Meta Hočevar.
Mala Drama
Nocoj, 23. 1., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič.
V	petek, 29. 1., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust-Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman.
MGL Ljubljana
V	četrtek, 28. 1., ob 17. uri: Vukovo pismo (Vuk Karadžič), rež. Žarko Petan.
Mladinsko gledališče
Nocoj, 23. 1., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan.
Lutkovno gledališče
V	KULTURNICI v torek, 26. 1., ob 17. uri: Zajček Peter (Ervin Fritz), rež. Peter Dougan (ponovitvi 27. in 29. 1.)
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 28. 1„ ob 20. uri: Kozlovska sodba v Višnji gori (Josip Jurčič-Svetlana Makarovič), rež. Milan Herzog (ponovitev 29. 1. ob 17. uri).
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v petek, 29. L, ob 20. uri: Ljudožerci (Gregor Strniša), rež. Mile Korun.
VIDEM
Auditorium Zanon
Nocoj, 23. 1., ob 21. uri: v okviru Teatro Contatto - La signorina Else, gostuje gledališče Ater (ponovitev 24. 1.).
Palamostre
Nocoj, 23. 1., ob 20.45: Farfalle (Omboni-Poli), igra Paolo Poli.
V	četrtek, 28. 1., ob 20.45: Tosca e altre due (Franca Valeri), rež. Giorgio Ferrara (ponovitev 29. L).
MESTRE
Gledališče Corso
V	torek, 26. L, ob 20.30: balet Triptih, nastopa baletna skupina Cosi-Stefanescu (Glazounov, Rachmaninov, Čajkovski).
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 23. L, ob 21. uri: Tosca e altre due (Franca Valeri), rež. Giorgio Ferrara (ponovitev 24. 1. ob 16. uri).
V	petek, 29. 1., ob 21. uri: Teatro alla moda (Benedetto Marcello), rež. Enrico Ricciardi).
koncerti
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 25.
1.,	ob 19.30: klavirski recital Dereka Hana (Mozart, Beethoven, Chopin, Bartok, Stravinski).
V	MALI DVORANI v torek, 26. 1., ob 19.30: nastopata violončelist Valter Dešpalj in kitarist Dušan Bogdanovič (Boccherini, Gra-nados, Matz, Bogdanovič, Dvoržak).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 28. L, in petek, 29. 1„ ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist De-rek Han - klavir, dir. Pavel Kogan (Škerl, Prokofjev, Čajkovski).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 25. L, ob 20.30: mezzosopranistka Christa Ludwig in pianist Charles Spencer (Brahms, Mahler, Wolf, R. Strauss).
VIDEM
Palasport Camera
Nocoj, 23. L, ob 21. uri: koncert zbora Rdeče armade.
Auditorium Zanon
V	ponedeljek, 25. 1., ob 21. uri: koncert klavirskega dua Lessona-Cognazzo (Schubert, Mozart, Debussy, Ravel).
MESTRE
Gledališče Toniolo
Nocoj, 23. L, ob 21. uri: Tempo di pace... pazienza! - koncert Enza Jannaccija (ponovitev 24. 1. ob 16. uri).
razstave
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Zakladi Evrazije (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
VIDEM
□	MUSEO DI STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli): Razstava o gozdovih, človeku in okolju v F-JK (vsak dan 9-12 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do marca).
□	ALLA LOGGIA (Trg Libertà): razstavljata Rajko Kovačevič in Ivana Bila Mijatovič (vsak dan 10-11 in 17.15-19.15, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 28. 1.).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): razstava Franceta Goršeta (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 29. 1.).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): Bienale jugoslovanskega akvarela (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 2.).
□	NARODNI MUZEJ (Trg herojev 1 - tel. 061/218886): Antični portret v Jugoslaviji (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 18. 2.).
□	PRODAJNA GALERIJA EQURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223648): razstava slik Andraža Šalamuna (vsak dan 10-13 in 16-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 3. 2.).
film video monitor
GORICA Kulturni dom v torek, 26. 1.
ob 20.30: dokumentarec Listi iz dnevnika - poklon Bojanu Štihu ob 21.00: otvoritev in film Moj ata, socialistični kulak (r. Matjaž Klopčič)
v sredo, 27. 1.
ob 15.00: mladinski oddaji Periskop (o zamejskih Slovencih) in Enajsta šola
ob 18.00: TV film Vmesni čas
ob 19.15: dokumentarec Narcis brez zrcala - Evgen Bavčar
ob 20.30: TV film Avtoštoparka
ob 21.00: film Čisto pravi gusar (r. Anton Tomašič)
v četrtek, 28. 1.
ob 15.00: mladinska oddaja Periskop (o BiH) in TV film Paralele (r. Marjan Ciglič)
ob 18.00: TV film Sonce za dva ob 19.15: glasbena oddaja Glasbeni ropot ob 20.30: Slovenski video druge polovice 80. let ob 21.20: film Usodni telefon (r. Damjan Kozole)
v petek, 29. 1.
ob 15.00: mladinski oddaji Studio je vaš in Ex libris M&M ob 18.00: ATV - projekt alternativne televizije ob 20.30: dokunrentarec Različne hitrosti časa ob 21.00: film Živela svoboda (r. Rajko Ranfl)
v soboto, 30. 1.
ob 15.30: okrogla miza Poti proizvodnje slovenskega filmvidea ob 18.00: videodokumenti - Laibach Effekt ob 20.30: video Krst pod Triglavom ob 21.00: film Hudodelci (r. Franci Slak)
v nedeljo, 31. 1.
ob 14.30: Sakralni koncert Duka Elligtona ob 16.00: glasbena oddaja Presej poželenje ob 16.30: film Ljubezen nam je vsem v pogubo (r. Jože Gale) ob 18.00: zaključna slovesnost in film Ljubezni Blanke Kolak (r. Boris Jurjaševič)
• Od srede do nedelje bo Kinoatelje pripravljal tudi Daily News FVM - video informativni dnevnik festivala z intervjuji, komentarji in raznimi novicami.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; J7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10_S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Rezije: Rožice te Čaninaue 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistka Katja Milič izvaja Sonato št. 4 op. 30 in Dve Etudi op. 2 št. 1 in op. 8 št. 4 Aleksandra Skrjabina, nato Toccato sui modi gregoriani Roberta Fabrisa; 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza; 19.20 Zaključek.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik;
15.55	Glasba; 16,00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Iz pravljičnega sveta na baletnih odrih;
18.30	S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15,	8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
7.15,12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih, nato Nočni glasbeni program.
Radio Opčine obvešča, da za Benečijo oddaja na frekvencah 96,9 in 90,6 MHz.
________ filmske premiere______eya forcane
Angel je obiskal hudiča...
ANGEL HEART
Produkcija: Carolco International, ZDA 1987 □ Scenarij: Alan Parker po romanu Williama Hjortsberga Falling angel □ Režija: Alan Parker □ Fotografija: Michael Se-resin □ Glasba: Trevor Jones □ Igrajo: Mickey Rourke (Harry Angel), Robert De Niro (Louis Cyphre), Lisa Bo-net (Epiphany Proudfoot)
Če ga do danes niste uspeli gledali, lahko še vedno pohitite in ga ujamete... za rep. V mislih imam Parkerjev film Angel Heart, v katerem nastopata Mickej Rourke in Robert de Niro. Parkerjev film je zanimiv predvsem zato, ker odpira novo tematsko zvrst v ameriškem filmskem svetu. Pozorni gledalci so najbrž že opazili, da ameriške produkcije prav rade odkrivajo nove vsebine, ki jim potem nekaj časa vestno sledijo. Za primer naj navedem lanskoletno bogato bero filmov na temo vietnamske vojne. Na naših ekranih pa bo kmalu kar mrgolelo bolj ali manj uspelih filmov na temo »voodooja«, črne magije in najrazličnejših obredov vsemogočih verskih sekt.
Alan Parker se nam kot režiser predstavja z nizom uspešnih filmov, ki gredo od Malih gangsterjev (Bugsy Malone) iz leta 1976 do Midnight Expressa, Fame in Birdyja. Na snemanje Angel Hearta je pričel misliti že v Cannesu, takoj po uspehu, ki ga je žel z Birdyjem. Prebral je Hjortsbergovo kriminalko in se navdušil za mračno in polmagično vzdušje, ki spremlja zasebnega detektiva Harryja Angela ob vsakem koraku.
Po Harlemu, v času, ko so gangsterji odločali o delitvi newyoških četrti, se potika in spotika premraženi detektiv Harry. Sijajna fotografija Miachaela Seresina (ki se bo preizkusil v režiji s filmom Homeboy, z Mickeyjem Rourkom) nam pokaže Harryjev brlog, ki kar sumljivo spominja na urad Bogarta-Spadea. Harryja bomo nato pospremili do sedeža neke verske sekte (The Kingdom Mission), kjer bo sPoznal svojega novega delodajalca, čudaškega gospoda, ki ima lase vsaj tako dolge kot nohte. O njem vemo, da je ueki Chypre, da išče nekega bivšega pevca Johnnyja Favo-fifa, da je pripravljen za to tudi mastno plačati človeka, ki 9a bo poiskal. Harryja, kot vsakega poštenega detektiva, zanima predvsem preživljanje, zato mora Chyprejevo ponudbo sprejeti, pa čeprav se bo kmalu znašel v tako hudih škripcih, da bi najraje umrl.
Kriminalka torej, pa čeprav se v njej prepletajo črna magija, zombiji in voodoo obredi. Angel Heart je film, ki ga
moramo gladati, ker je vizualno tako bogat, da pozabimo celo na prelivanje krvi, umore, temo in hudiča. Prav tako, hudiča, ker Cypherju je ime Louis. Z nekoliko popačeno, delno francosko in delno angleško izgovorjavo pa postane »ljusifer« in s tem - morda tudi - rešitev kriminalke.
tu in tam
roberto pusiol
Za ljubitelje jazza je živahnost premalo
Zdi se, da ga kljub 71 letom sploh ne skrbijo in motijo hitri premiki, poleti, mraz in vse male sitnosti, ki so na turnejah neizogibne. John Birks Gillespie, ki ga večina pozna za Dizzyja, v prevodu "vrtoglavega", kljub letom doživlja svojo turnejo po Evropi povsem mirno, brez vsakršnega pretiravanja. In tako je dospel tudi v Italijo in naposled v Videm, kjer se je njegovega koncerta udeležilo skoraj 4000 oseb. S svojim feelingom je navdušil občinstvo, ki ga je nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Dizzy Gillespie predstavlja eno od zadnjih legend jazza, spada skratka v tisti ožji krog starih temnopoltih godcev, ki so doživeli zlato dobo jazza in krizno obdobje, ali celo več kriznih obdobij te glasbe, ki si vedno znova, iz generacije v generacijo išče svoj prostor. S Charliem Parkerjem je sodeloval pri ustvarjanju bee bopa, iskal je skratka nov način izražanja, da bi ugovarjal konzumistični modi swinga. Prve velike uspehe je doživel po vojni, prav gotovo zaradi odlične glasbe, ki jo je ponujal, v precejšnji meri pa tudi zaradi topline, ki jo izžareval, prijetnega odnosa z občinstvom, živahnega scenskega nastopa, ki je vedno izražal njegovo neukročeno vitalnost.
Pred nastopom v Vidmu je rekel novinarjem: "Igranje ni problem, glavno je, da ima človek kaj v sebi in da zna to izraziti..." In zdi se, da ima ta sedemdesetletni godec temne kože in čokate postave, v sebi še marsikaj, čeprav so si morda njegovi občudovalci pričakovali še malo več. Kar precej prostora je odmeril ostalim članov kvinteta, svoji trobeni pa kar premalo. Razočarani so bili tisti, ki so pričakovali kako njegovo solistično točko. Očitno njegova trobenta ne zmore več briljantin poletov, ki so ga odlikovali še pred nekaj leti. Sicer je občinstvo potolažil s svojim glasom y Sweet love, sweet Cadillac: razigran, živahen, prav tak, kot je navduševal občinstvo v petdesetih letih.
Funkcionarji deželne uprave ugovarjajo politikom
Rdeča luč na Deželi za načrt ki ga je izdelala goriška KZE
Na Deželi nočejo slišati o zdravstvenem načrtu, ki ga je izdelala Krajevna zdravstvena enota za Goriško. Zastopniki goriške KZE, ki so bili v četrtek v Trstu, na pogovoru s funkcionarji deželnega odbomištva za zdravstvo, so namerno zapustili sestanek razočarani in zelo zaskrbljeni. Predsednik KZE Robustelli in podpredsednik Tuzzi sta takoj o tem poročala članom upravnega odbora KZE v Gorici. Ker stvar zavzema politične razsežnosti, sta o tem obvestila tudi stranke večinske koalicije.
Znano je, kje so razlike med deželnim odborništvom za zdravstvo in KZE v Gorici. Deželni funkcionarji hočejo, da se dokončno zapreta bolnišnici v Krminu in Gradežu. To je na Goriškem povzročilo vrsto motenj političnega značaja, še zlasti v Gradežu. V upravnem odboru KZE za Goriško so zaradi tega lani poleti izdelali nov načrt. S tem naj bi se ovrednotili bolnišnici v Gorici in Tržiču. V Krminu in v Gradežu bi ohranili službo hitre pomoči, v vsakem kraju pa še stacionarni oddelek s tridesetimi posteljami. Na tak način bi, seveda upoštevajoč
odločitve zdravnikov v Gorici in Tržiču, v krminski in gradeški bolnici ostali le nekateri bolniki. To naj bi na eni strani zadostilo zahtevam krajevnega prebivalstva, na drugi pa tudi nekaterim starejšim bolnikom. Razume se, da ne bi opustili preostalih kapacitet dveh bolnišnic. Uporabili bi jih za druge potrebe tega sektorja.
Upravitelji goriške KZE so se o tem pogovarjali in tudi dogovorili na politični ravni z zastopniki na Deželi. Imeli so torej politično kritje. Funkcionarji na Deželnem odborništvu za zdravstvo pa ne odstopajo od prvotnih zahtev in stališča. Po njihovem naj bi stavbi bolnišnic v Gradežu in Krminu služili potrebam specializiranega zdravstva v deželnem merilu, nikakor ne lokalnim potrebam. To so zelo jasno v četrtek povedali politikom in funkcionarjem, ki vodijo KZE v Gorici. Deželni odbornik za zdravstvo Manzon je Goričanom dal politično zagotovilo, da bo njihov načrt šel skozi, funkcionarji pa mu nasprotujejo. Zaradi tega, kot izhaja iz tiskovnega poročila KZE v Gorici, je ta zelo zaskrbljena zaradi takega stališča dežel-
nih funkcionarjev. Zaradi tega, tudi to izhaja iz tiskovnega poročila, je bila vsaka nadaljnja razprava brezpredmetna in Goričani so zapustili sejno sobo.
V sedanjem upravnem odboru KZE so le zastopniki strank večinske koalicije, in sicer KD, PSI in PSDI. O dogodku so že obvestili pokrajinske politične tajnike večinskih strank. Zahtevajo nujen sestanek tudi na deželni ravni, da se doslej nerešeni spor razreši. V Gorici si seveda nadejajo, da bi to bilo v korist goriških zahtev.
Brez dvoma bo vest vzbudila veliko negodovanja, največ v Krminu in Gradežu. V obeh krajih so ljudje bili že skoro gotovi, da bo načrt goriške KZE odobren. Sicer je treba reči, da je bil ta načrt že zelo omejen v primerjavi s prejšnjim stanjem. Bil pa je boljši od deželnega. V podobnem položaju se sicer nahajajo še nekatere druge bolnišnice v deželi.
Tokrat bo opozicija v KZE upravičeno dvignila svoj glas. V prihodnjih dneh bomo seveda priča protestnim stališčem raznih strank, občin ter tudi drugih skupin oziroma društev.
Pekinška opera navdušila pazljive goriške gledalce
V četrtek je v dvorani UGG na Bat-tistijevem trgu nastopila pekinška opera iz kitajske province Liaoling. Radovedni gledalci so do zadnjega kotička napolnili pretesno dvorano. Kdor se je odločil za ogled predstave, pa gotovo ni ostal razočaran. Približno 40-članska skupina kitajskih umetnikov je pozorne gledalce popeljala v magično kitajsko preteklost, polno
Na pobudo KPI v Doberdobu
Razprava o dokladi za dvojezičnost
Že več časa je v naših krajih veliko govora o dvojezični dokladi za uslužbence krajevnih ustanov. Kot je znano, gre za doklado tistim občinskim uslužbencem, ki v naših krajih obvladajo italijanščino in sloveščino, upoštevajoč nekatera določila v Dolini Aosta. Župani slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem so se sestali že nekajkrat ter o tem razpravljali. V občinskem svetu v Sovodnjah in v Šte-verjanu so že sprejeli sklepe o tej dokladi. Pred dnevi so se v Doberdobu sestali zastopniki Občine, sindikatov ter občinskega osebja.
S tem v zvezi prireja doberdobska sekcija KPI Jože Srebrnič v ponedeljek, 25. januarja, ob 20. uri na sedežu KD Jezero javno razpravo o vprašanjih, ki jih postavlja doklada za dvojezično poslovanje krajevnih javnih uslužbencev. Sodelovala bosta župan Mario Lavrenčič in deželni svetovalec Ivan Bratina.
Usad na cesti
pri Subidi
Deževno vreme zadnjih dni je včeraj povzročilo težave v prometu med Krminom in Plešivim. Zgodaj zjutraj so obvestili krminske orožnike, da se je pri Subidi na cesto usul manjši zemeljski usad. Na cestišču je bilo tudi precej kamenja. Zaradi tega so na kraj poklicali tudi goriške gasilce, ki so poskrbeli, da so odstranili kamenje in skale ter ponovno usposobili cesto za varen promet.
Podpolkovnik Testa nov poveljnik prometne policije
V lanskem letu se je na goriških cestah povečalo število prometnih nesreč
Vsakoletno srečanje prometne policije z novinarji ob predstavitvi statističnih podatkov o delovanju v lanskem letu je bilo tokrat priložnost za predstavitev novega poveljnika goriške postaje prometne policije. Mesto, ki ga je pred časom zapustil prejšnji poveljnik De Menech, ki je odšel na inšpektorsko mesto na notranje ministrstvo, je prevzel podpolkovnik Giorgio Testa. K nam je prišel iz Perugie, sicer pa te kraje precej dobro pozna, saj je že služboval v Sappadi, Trstu in Gradežu. Novi poveljnik je med drugim povedal, da se odlično znajde v teh krajih in da visoko ceni tukajšnje ljudi predvsem zaradi resnosti in korektnosti v odnosih. Tudi glede obnašanja na cesti ima podpolkovnik Testa dobro mnenje o Goričanih.
Upati je, da mu tega mnenja na osnovi naj novejših podatkov ne bo treba spreminjati. Obračun za leto 1987 kaže namreč na precejšnje povečanje števila prometnih nesreč. Prometna policija je na Goriškem skupno ugotovila 830 nezgod, kar res ni malo, če jih primerjamo z lanskimi 710 ali celo povprečjem okrog 600 nesreč, ki so ga beležili v prejšnjih letih. Po drugi strani pa je treba tudi povedati, da je policija v lanskem letu okrepila svoje vrste in je torej posegla pri večjem številu nesreč, medtem ko se je gotovo zmanjšalo število posegov karabinjerjev.
Smrtnih primerov je bilo 16, kar je v skladu z dokaj stabilnimi podatki vseh zadnjih let. Ranjenih je bilo lani 527 v 418 nesrečah, medtem ko jih je bilo leto prej 418 v 370 nesrečah. Porast je torej več kot 20-odstoten. Pri policiji ugodno ocenjujejo uvedbo obveznih čelad za motocikliste. Pri letnem obračunu namreč ugotavljajo, da se je močno zmanjšalo število hudih telesnih poškodb v nesrečah, v katere so bila vpletena motorna kolesa. Po drugi strani pa so zaskrbljeni zaradi aktualnih govoric, da bi uvedli vozniško dovoljenje že pri 16. letu: policija meni, da ta poseg ne bi bil umesten in da bi z njim še zaostrili ta obračun, »ki se vsako leto predstavlja kot vojna, ki jo izgubimo na cesti«.
Med vzroki nesreč so, kot vedno, na prvih mestih hitrost, neprevidno prehitevanje, predvsem v bližini križišč, nespoštovanje pravil o varnostnih razdaljah in prednosti na križiščih. Povečalo se je število nesreč s pešci. Krivda v teh primerih ni vedno na strani avtomobilistov, pravi poveljnik Testa, pač pa bi morali tudi pešci vestneje upoštevati prometna pravila.
Poglavje prometnih prekrškov je tokrat manj zajetno kot v prejšnjih letih. V lanskem letu so ugotovili približno 13 tisoč prekrškov in zasolili za skupnih 200 milijonov lir glob. Leto prej je bilo prekrškov okrog 15 tisoč, storilci
pa so odšteli 300 milijonov. "Težkih" glob zaradi hitrosti, ugotovljene z napravo autovelox, so zasolili 457. Pomeni to zmanjšanje prekrškov, da se vozniki spreminjajo iz volkov v nedolžna jagnjeta? Nikakor ne, pravijo pri policiji. Glavni vzrok je v povečanem številu nesreč: ko mora izvidnica posegati vsak dan pri dveh ali treh nesrečah, ji ostane manj časa za nadzorstvo drugih voznikov.
Ob vprašanju časa se pojavlja tudi problem sredstev. Vzemimo primer alkohola. Lani so ugotovili 19 primerov vožnje v vinjenem stanju. Gotovo bi jih bilo dosti več, ko bi razpolagali z balončki za ugotavljanje alkohola v krvi. Po drugi strani je v lanskem letu policija dobila nove aparature za ugotavljanje okuževanja iz izpušnih cevi: kdor preveč okužuje, bo plačal globo, poleg tega bo moralo vozilo na revizijo.
Prometna policija je lani aretirala tri voznike in druge tri samo prijavila, ker se po nesreči niso ustavili, da bi nudili pomoč. Nadaljnje tri osebe so aretirali zaradi drugih prekrškov. Okrog sto vozil so zaplenili, predvsem zaradi neplačanih zavarovalnin. Izvedli so 230 cestnih blokov, pomagali 759 osebam v težavah, spremljali 116 posebnih tovorov. Skupno so njihova vozila prevozila lani 232 tisoč kilomet-
Radikalci bodo demonstrirali
Kakšno je ravnanje s tujci ki pribežijo v Italijo?
Na osebno življenjsko dramo številnih beguncev, še zlasti Romunov, ki pridejo v Italijo iz sosedne Jugoslavije, na goriškem območju, so včeraj opozorili zastopniki goriške zelene liste. Takih beguncev je veliko, točnih podatkov ni. Stvar je privrela še zlasti potem, ko si je pred nekaj dnevi neki Romun, begunec, ki je k nam prišel s štiriletnim sinčkom, na kvesturi skušal razparati trebuh. O tem smo poročali. Mož je še vedno v Gorici.
Kot je znano, v Italijo prihajajo številni begunci ne le iz nekaterih vzhodnoevropskih držav (Poljaki, Romuni) marveč tudi iz nekaterih azijskih. Pravzaprav je za vse te ljudi težko uporabljati besedo begunec, saj gre za ljudi, ki bi se radi iz svoje države izselili v drugo, v iskanju boljšega zaslužka ali zaposlitve. Marsikdaj italijanska policija Romune, ki jih ulovi v naših
krajih, izroči čez mejo jugoslovanskim oblastem, odtod pa gredo nazaj v Romunijo.
Fiorelli od zelene liste je včeraj dejal, da bi to vprašanje moralo zanimati ne le italijanske države in javnosti nasploh, marveč tudi goriško. Zato naj bi tako Občinska uprava kot Cerkev, ta s pomočjo svoje organizacije Caritas, imeli pred očmi to vprašanje.
Povedano je še bilo, da je bila o tem v parlamentu vložena interpelacija. Radikalci bodo v več evropskih mestih 1. februarja priredili manifestacije v prid beguncem. Taka bo tudi v Gorici.
Povzročitelj smrtne nesreče obsojen na poldrugo leto
Za dve leti in pol so mu vzeli vozniško dovoljenje
Avtomobilista, ki je prejšnji teden v prometni nesreči na Travniku povzročil smrt Dragice Koršič, so včeraj sodniki spoznali za krivega nenamernega umora in drugih prekrškov ter ga pogojno obsodili na poldrugo leto zapora. Na obravnavi so dokaj podrobno razpravljali o okoliščinah tragične nesreče. Glavna priča je bil orožnik, ki je prisostvoval nesreči. Povedal je, da je 41-letni Mario Grusovin s precejšnjo hitrostjo privozil na Travnik iz Carducčijeve ulice. Semafor na križišču pred cerkvijo je takrat deloval, priča pa ni znala povedati, ali je Gruvi-nov ford escort šel skozi križišče ob zeleni ali rdeči luči.
Čez prehod za pešce je takrat šla Koršičeva, ki jo je avto dobesedno pognal v zrak in jo povlekel s seboj kakih 30 metrov. Voznik se po nesreči ni ustavil, pač pa pobegnil in se šele poldrugo uro kasneje javil orožnikom.
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Krivili so ga tudi pomanjkanja nudenja pomoči. Kot je povedalo osebje Zelenega križa, je ponesrečenka ob njihovem prihodu še dihala in je umrla šele med prevozom v bolnišnico.
Javni tožilec je dejal, da ni dvomov o Grusovinovi odgovornosti in zahteval obsodbo na leto in štiri mesece zapora. Predstavnica civilnih strank, otrok pokojne Koršičeve, je prav tako zahtevala obsodbo in določitev odškodnine v znesku 100 milijonov lir.
Grusovinov zagovornik se je pri obrambi skušal opirati na dejstvo, da nikakor ni dokazano, da je Grusovin vozil mimo rdečega semaforja. Nasprotno, naj bi ugotovljena okoliščina, da je pred semaforjem zmanjšal hitrost in nato spet pognal avto - tako je izjavil očividec - pričala o tem, da se je prižgala zelena luč. To naj bi tudi izključevalo pretirano hitrost. Zato je predlagal popolno oprostitev obtožbe nenamernega umora ali vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodniki so bili drugačnega mnenja. Grusovina so obsodili na leto, 5 mesecev in 20 dni zapora ter deset dni pripora in plačilo 100 tisoč lir globe. Kazen je pogojna. Poleg tega so mu za poltretje leto odvzeli vozniško dovoljenje. Civilnima strankama bo moral skupno izplačati 42 milijonov odškodnine, od tega 2 milijona takoj.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
razkošnih oblačil iz obdobja M ing, umetniško pobarvanih obrazov ter akrobatskih veščin.
Skupina igralcev je goriški publiki prikazala nekaj edinstvenih prizorov iz svojega obširnega repertoarja. »Zaljubljenec v skrinji« je bil naslov prvega prizora, sledil mu je tragičen prizor iz opere »Kralj zapusti svojo izvoljenko«, nato pa so prikazali še odlomek iz opere »Pijani redovnik«. V teh prvih treh enkratnih odlomkih je prišla do izraza svojerstna umetnost kitajske opere, ki v sebi združuje gledališče in liriko. Melodična govorica umetnikov je le še poudarjala pravljičnost dogodkov.
Po krajšem odmoru so igralci prikazali »Kralja opic«. Ta opera, ki so jo uprizorili po enem najbolj znanih kitajskih romanov iz 16. stoletja, je žela med gledalci največje navdušenje. Ob spremljavi desetčlanskega orkestra, ki je z neverjetno natančnostjo sledil vsakemu najmanjšemu gibu igralcev, smo bili deležni prave orgije barv in akrobatskih točk. Gledalci so kitajsko skupino bogato obdarili z večkratnim burnim ploskanjem, žal pa so želje po kaki izvenprogramski točki splavale po vodi.
Po predstavi je stopil na oder tudi župan Scorano, ki se je iskreno zahvalil res odlični skupini.
razna obvestila
Občina Sovodnje je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto uradnika v upravi s posebno zadolžitvijo za občinsko knjižnico in tipkanje. Prošnje za pripustitev k natečaju morajo dospeti na županstvo do 15. februarja 1988. Podrobnejša pojasnila v tajništvu Občine.
Večnamenski socialni center v Ulici Baiamonti priredi v torek, 26. januarja, avtobusni izlet v Azzanello di Pasiano pri Pordenonu. Ogledali si bodo tamkajšnjo tekstilno tovarno. Odhod ob 13. uri.
razne prireditve
Zveza slovenske katoliške prosvete
priredi v ponedeljek, 25. januarja 1898, ob 70-letnici smrti Janeza Evangelista Kreka, predavanje dr. Janeza Juhanta, ki bo govoril o njegovi osebnosti, ter dr. Janeza Grila, ki bo govoril o Krekovem socialnem delu. Predavanji bosta v mali dvorani Katoliškega doma z začetkom ob 20.30.
Kulturno društvo Andrej Paglavec v Podgori priredi v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri na sedežu kulturni večer. Zdenko Vogrič bo prikazal barvne diapozitive o slavnosti odrtja podgorskega sedeža in o jesenskem potovanju v Moskvo in Srednjo Azijo.
Mladinski odsek KD Oton Župančič
iz Štandreža vabi drevi na ples, ki bo v Domu Andreja Budala s pričetkom ob 20.30.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Com'è dura l'avventura«.
VERDI 18.00-22.00 »Da grande«. VITTORIA 17.30-22.00 »Angel heart, ascensore per l'inferno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »I picari«. COMUNALE 17.00-19.30 »II cielo sopra Berlino«. Režija Wim Wenders.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Policijska akademija III.«. 22.00 »Nežna koža device Angele«.
DESKLE 19.30 »Krokodil dandy«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Federico Konje-dic iz bolnišnice Sv. Justa v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Carlo Princi iz Trsta v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Zdravniška dežurna služba v Splošni bolnišnici v Gorici
(samo za nujne primere) 30111-300111. Služba deluje vsako noč od 22. do 8. ure ter od 14. ure dneva pred praznikom do 8. ure dneva po prazniku.
Kasni plačevanje grozdja kmetom na Vipavskem
Hudi očitki kmetov upravi vinske kleti in primerjava s stanjem v Brdih
Butalci se bodo predstavili v Kulturnem domu v Sovodnjah
Nastopili bodo najmlajši domače dramske družine
V Vipavski dolini se nadaljuje soočanje med vinogradniki in vinsko kletjo v Vipavi oziroma s Kmetijskim kombinatom, ki je osrednja kmetijsko-predelovalna organizacija na tem območju. Oboji poudarjajo skrb in zavzetost za napredek vinogradništva in vinarstva, toda za to predlagajo različne usmeritve in ukrepe. V tem okviru je bil zanimiv nedavni skupni sestanek članov komisije kmetov, ki zastopa okoli 1.500 vinogradnikov, ter predstavnikov Kmetijskega kombinata ter izvršnih svetov ajdovske in novogoriške občine.
Razprava se je poglobila okoli zahteve kmetovalcev, da jim Kombinat čimprej izplača nadaljnjo akontacijo za grozdje, pridelano v lanskem letu. Na območju Vipavske doline so pridelovalci prejeli prvo akontacijo il. novembra lani, ko jim je vipavska klet izplačala povprečno po 20 tisoč starih dinarjev predujma za kg prevzetega grozdja. Kmetovalci negodujejo, da je bila ta akontacija nižja od tiste izplačane na primer v letu 1986, čeprav so od tedaj pridelovalni stroški grozdja in sploh stroški v kmetijstvu zelo narasli. Zahtevajo, da Kmetijski kombinat sledi politiki v Goriških Brdih, kjer so kmetje prejeli že 70 odstotkov predvidene odkupne cene, ki znaša 31 tisoč dinarjev za kilogram grozdja. V Brdih tudi vedo, da bodo preostalih 30 odstotkov cene prejeli izplačane na
koncu prihodnjega junija; takih zagotovil pa v Vipavski dolini nimajo.
Na omenjenem sestanku so se sicer sporazumeli, da bo vipavska klet do 15. februarja sporočila, do kdaj bo izplačala drugi obrok akontacijske cene grozdja, in kolikšna bo ta akontacija. Niso pa se sporazumeli o politiki in ukrepih za nadaljnji obstoj in razvoj vinogradništva. Kmetijski kombinat v sklopu tako imenovane temeljne organizacije za kooperacijo zbira denar, s katerim sofinancira razne posege in dejavnosti v kmetijstvu. Pomoči so deležni vinogradništvo, živinoreja, pridelave trsnic, pa trgovine z reprodukcijskimi potrebščinami za kmetijstvo.
Po mnenju članov komisije kmetov vinogradnikov naj bi omenjeno organizacijo za kooperacijo odpravili, sredstva, ki jih zdaj namenjajo za razne kmetijske dejavnosti, pa preusmerjali izključno za vinogradništvo. Vinska klet v Vipavi naj bi se skladno s takšnimi predlogi izločila iz sedanje organiziranosti Kmetijskega kombinata ter naj bi v prihodnje delovala v okrilju kmetovalcev, na zadružni osnovi. Na sestanku v Ajdovščini so bile izrečene težke besede, na primer, da bodo kmetje začeli krčiti vinograde, da naj v Vipavski dolini prenehajo urejati nove vinograde, če zaradi vinske krize ne morejo prodati vseh vin, in podobno. Vipavski vinogradniki tudi protes-
tirajo, ker vinska klet odkupuje grozdje iz drugih območij v Jugoslaviji, da tako izpopolnjuje svojo izbiro vin.
Kmetijski kombinat sicer z razumevanjem sprejema mnenja in usmeritve vinogradnikov, toda jim predlaga, da sprejmejo tudi obveznosti, ki jih zahteva sedanja vinska kriza. Gre zlasti za to, da bi sofinancirali obresti, ki so zelo visoke in jih mora najemati klet za ohranjanje oziroma vzdrževanje zalog. Vipavska klet bo letos sicer poskušala prodati 1.074 vagonov vina (lani manj kot tisoč), toda maloprodajne cene ne bodo dosegale predvidenih visokih cen. Breme obresti bo torej ostajalo.
Vinogradniki v Vipavski dolini se sklicujejo na organizacijo in značilnosti vinogradništva in vinarstva v Goriških Brdih. Vendar tam zadružniki v okviru posebne hranilno-kreditne službe s svojimi sredstvi sodelujejo pri poslovanju kleti, in če bo potrebno, bodo sprejemali tudi finančna tveganja, ki jih bo zahtevalo tržišče. Brda so lahko vzor tudi v boju za kakovost vin. Tam namreč zmanjšujejo pridelek grozdja na hektar površine, da bi tako zagotovili še boljši pridelek vina. Takšna usmeritev za znižanje pridelka grozdja, v boju za kvalitetna vina, bi bila potrebna in koristna tudi v Vipavski dolini.
MARJAN DROBEŽ
Saj poznate zgodbe o Butalah in Butalcih. Tiste, ki jih je napisal Milčinski. Butalci se bodo prve dni prihodnjega meseca pojavili na odru Kulturnega doma v Sovodnjah, oživili pa jih bodo najmlajši člani dramske družine KD Sovodnje, ki že nekaj mesecev pridno vadijo pod vodstvom Emila Aberška. Za datum sicer še niso dokončno odločili, vendar se bodo potrudili tako, da bodo Butalci na odru v prvem tednu februarja. Zato se bodo zdaj dobivali na vajah pogosteje kakor doslej. Pravijo, da vsaj trikrat tedensko.
V krajšem pogovoru z režiserjem Aberškom in Vilmo Butkovičevo, ki pri društvu že od nekdaj sodeluje pri dramskem odseku kot organizatorka in igralka obenem, smo izvedeli, da bo premiera Butalcev namenjena najmlajšim in njihovim staršem. Za odrasle, ki bi se radi nasmejali ob butalskih zgodbah in songih - da, predstavo so dopolmnili tudi s songi - bodo mladi izvajalci poskrbeli za vrsto repriz. Že zdaj pa računajo tudi na možnost gostovanj na šolah in če bo za to priložnost, tudi drugje.
Ne bi bilo pošteno če ne bi ob tem omenili še dejavnosti odraslih v dramski skupini, ki tudi pridno vadijo za nastop. Začeli so sicer nekoliko z zamudo, bilo je nekaj težav z vajami, saj je znano, da je težko najti dan v tednu in pravi čas za skupno vajo. Kljub temu pa je osem žensk, ki nastopajo v istoimenski kriminalki Roberta Thomasa, trdno prepričanih, da
se bodo aprila ali maja predstavile na domačem odru.
Lahko jim verjamemo, saj so v prejšnjih letih prav Sovodenjke dokazale, da znajo držati besedo.
__________prispevki_______________
V spomin na 3. obletnico smrti Karlota Sošola darujejo družine Sošol 150 tisoč lir za lokostrelski odsek društva Naš prapor.
Namesto cvetja na grob pokojne Dragice Koršič daruje druž. Lenardič-Koma-uli 30 tisoč lir za Podporno društvo v Gorici.
Za združenje Pionieri volontari del pronto soccorso so prispevali z različnimi nameni: Stefania Ivetich 100 tisoč lir, Ervina Feresin 60 tisoč lir, Franco Nar-duzzi 170 tisoč lir, Tommaso Colella 10 tisoč lir, Firmina Zin 60 tisoč lir, Maria Padovan 5 tisoč lir, Alfredo Zonch 100 tisoč lir, Antonio Cauzer 20 tisoč lir, Ele-na Sortino 30 tisoč lir, Mario Conigi 30 tisoč lir, Elena Paolettic 50 tisoč lir, Francesca La Sorsa 50 tisoč lir, Anna Krapež 50 tisoč lir, Giuseppina Blasizza 5 tisoč lir, Rosa Princi 3 tisoč lir, Adelma Leban 80 tisoč lir, Nella Pellizzon 10 tisoč lir, NN 500 tisoč lir, Fiorinda Tess 10 tisoč lir, Alessio Vecchiet 40 tisoč lir, Basilio Da Frè 30 tisoč lir, Maria Ruzzier 50 tisoč lir, Maria Perisinotto 25 tisoč lir, Anna Paulin 5 tisoč lir, Maria Perisinotto 25 tisoč lir, Rosa Princi 3 tisoč lir, Cirilla Kristen 100 tisoč lir, Giovani Riavec 50 tisoč lir, Brotto 30 tisoč lir, vzgojitelji in pomožno osebje vrtca C. Furlani 60 tisoč lir.
Poslušali smo sestanek v enem od 28 klubov alkoholikov na Goriškem
S prepričevanjem do odprave alkoholizma
Fotografije o ladjedelnici
rp s/ • v
v Tržiču
Do konca januarja je v občinski razstavni dvorani v Ulici S. Ambrogio v Tržiču odprta razstava slik tržaškega fotografa Giovannija Civi-dinija. Ta je imel fotografski studio najprej v Trstu, zatem, po prvi vojni, v Pordenonu. Precej se je ukvarjal z industrijsko fotografijo. V začetku tridesetih let se je preselil v Tržič, kjer je ostal do začetka vojne.
Še prej se je fotograf ukvarjal s slikanjem v tržiški ladjedelnici. Slikal je po naročilu ravnateljstva te velike tovarne kot seveda tudi po naročilu zasebnikov. S tržiško ladjedelnico je sodeloval tudi kasneje, ko se je izselil v pordenon-sko pokrajino, zatem pa spet nazaj v Trst, kjer je umrl leta 1959.
Očitno je bil Cividini zelo vesten v svojem poklicu. Imel je tudi smisel za arhiviranje. Ohranil je najbrž večino fotografskih plošč. K sreči so te prišle v last Večnamenskega kulturnega središča v Ron-kah, kjer so jih pravilno ovrednotili, sedaj pa vrsto slik pokazali na razstavi.
Ta je zelo pomembna, saj nudi lep pregled o delu v tržiški ladjedelnici v daljšem časovnem razdobju.
V Tržiču so v preteklosti že imeli nekaj podobnih razstav. Zahvala gre predvsem že omenjenemu Centru iz Ronk, ki ima že zelo bogato fototeko. Načrtno zbirajo stare fotografije v vsem tržiškem okolišu.
V goriški pokrajini je 313 alkoholikov na zdravljenju, izmed teh je 235 moških, 78 pa je žensk. Vsi so včlanjeni v enega izmed 28 klubov alkoholikov, redne tedenske sestanke pa morajo obiskovati pet let. V sedmih letih, odkar je zdravljenje alkoholikov tako organizirano, je celotno obdobje postopnega opuščanja uživanja alkohola uspešno zaključilo 54 alkoholikov, od teh je bilo 11 žensk.
Zanimalo nas je, kako potekajo njihovi sestanki, zato smo se udeležili srečanja članov kluba alkoholikov št. 154, ki se zbirajo v knjižnici bivše umobolnice. Klub se imenuje »Za boljšo bodočnost«, vanj pa je včlanjenih 13 alkoholikov na zdravljenju; sestankom prisostvujejo tudi svojci nekaterih članov. Vsak klub ima predsednika in blagajnika, zapisnike pa izmenoma pišejo udeleženci sestankov.
Vsakotedenska srečanja se pričenjajo tako, da alkoholiki najprej skupaj zaužijejo posebno tableto, katera povzroča slabost vsakomur, ki zaužije alkohol. Po tem uvodu so prebrali zapisnik prejšnje seje in ugotavljali prisotnost. Opazovalcu se je zdela pikolov-ščina, s katero so hoteli izvedeti za razloge izostankov, čudna, poučili pa so nas, da brez stalnega in strogega nadzorstva nad vsemi zdravljenimi alkoholiki ni uspehov. Prav medsebojna
solidarnost in pomoč sta namreč temeljni kamen, na katerem delujejo klubi, saj morajo biti zdravljenci drug drugemu v pomoč v kritičnih trenutkih in se morajo vzajemno vzpodbujati, da vztrajajo pri zdravljenju. Kot vse kaže, preživlja krizo Franco, eden izmed članov, ki se že dva tedna ni udeležil sestanka. Sklenili so, da ga bodo
obiskali in izvedeli za razloge, zakaj je bil toliko časa odsoten.
Povsem razumljivo je, da se je pričela napeta razprava ob zahtevi enega izmed članov, da se naslednjih dveh sestankov ne udeleži. Mario se je za ta korak odločil zato, ker bi rad ponovno razmislil, ali ima sploh smisel njegova prisotnost v delovanju kluba. Povod
za to je Mariu dala tematika, ki jo bodo obravnavali na prihodnjem pokrajinskem srečanju 30. januarja v go-riškem Avditoriju, kjer bo tekla beseda o težavah družinskih članov alkoholikov na zdravljenju. Mario se je počutil užaljenega, češ da tematika srečanja dreza v njegov ponos. Ne čuti se namreč krivega, da bi s svojim načinom življenja komurkoli povzročal težave. Če bi o tem razpravljali na pokrajinski skupščini, bi namreč še prispevali, je dejal Mario, k povečanju občutka krivde posameznika, kar pa nikomur ne koristi, še najmanj pa tistim, ki se trudijo, da bi opustili alkohol.
Okrog tega izredno pomembnega vprašanja se je razvila živahna diskusija, nihče pa ni podpiral odločitve, da bi Mario vrgel puško v koruzo in se sej sploh ne udeleževal več. Vsi so si bili edini, da je tematika napačno postavljena, in prepričani, da je smotrno edino le to, da na skupščini izrečejo svoje mnenje in tako vplivajo na razvoj svoje dejavnosti. Ob koncu so našli srednjo pot, po kateri bo Mario še enkrat pretehtal svoj sklep in vendarle sprejel vabilo članov, da svoje pomisleke pove na srečanju, kjer ga bo zagotovo z velikim zanimanjem poslušalo preko 300 zdravljenih alkoholikov.
FABIO GERGOLET
Zimski urnik avtobusov APT
PROGA E 1 - GRADEŽ-ČERVINJAN-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 4.43, 6.10, 6.36, 8.20, 10.20, 12.10, 12.45, 13.46, 17.15, 18.45, 20.45; ob nedeljah in praznikih: 4.33, 7.30, 12.25, 14.45, 17.45, 20.35.
Odhodi iz Trsta - ob delavnikih: 6.30,
8.40,	10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 8.30, 13.00,
18.00,	21.30.
PROGA E 2 - GRADEŽ-FOSSALON-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 6.10, 6.25, 6.47, 8.40, 12.30, 13.46, 16.15,
17.30,	19.00; ob nedeljah in praznikih:
7.15,	19.00.
Odhodi iz Trsta - ob delavnikih: 6.30,
8.40,	10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00; °b nedeljah in praznikih: 8.40, 20.30.
PROGA e 3 - GORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6-15, 9.50, 11.30, 14.30, 19.15; vsak dan: 8-45, 13.00, 17.30; samo v šolskih dneh:
14.00.
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 6-15, 7.10, 8.34, 11.30, 12.45, 17.30; vsak dan: 14.15, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 10.00; samo v šolskih dneh: 7.25.
PROGA e 4 - GORICA-TURJAK-ČER-
vinjan-gradež
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6-	15, 11.35; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih:
7-	10, 12.45.
proga e io - gorica-gradišče-trzic
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: ’">3. 6.24, 6.38, 7.30, 8.30, 10.00, 11.15, 12-15, 12.55, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00, 21.25;
ob nedeljah in praznikih: 8.30, 11.15,
13.00,	19.00, 20.30; samo v šolskih dneh: 6.42.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.40,
7.30,	9.20, 10.45, 12.25 13.10, 14.30, 17.05, 17.35, 18.22, 19.40, 22.25; ob praznikih9.20, 12.25, 15.45, 19.40.
Odhoda iz Gradišča (proti Gorici) -
ob delavnikih: 6.15; samo v šolskih dneh: 7.01.
PROGA E 12 - GORICA-SOVODNJE-DOBERDOB-TRŽIČ-(TRST)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.30,	8.25, 12.25, 12.45, 14.00, 16.15, 16.50,
17.30,
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 5.35,
7.15,	7.30, 9.20, 13.10, 14.40, 17.20.
PROGA E 13 - GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob dglavnikih:
6.15,	8.30, 13.00, 14.30; samo v šolskih dneh: 14.00.
Odhodi iz Červinjana - ob delavnikih: 6.10, 7.30, 11.45, 13.45, 17.25.
PROGA E 14 - GORICA-KRMIN-(VIDEM-ČEDAD)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 8.30, 10.40, 12.15, 14.00, 16.25, 17.30,
18.15,	19.20; samo v šolskih dneh: 7.20, 8.20, 11.45, 13.00, 14.00.
Odhodi iz Krmina (proti Vidmu) - ob delavnikih: 14.31 (samo ko ni pouka v šolah), 16.56, 17.08; samo v šolskih dneh: 6.55, 12.37, 17.00.
Odhodi iz Krmina (proti Gorici) - ob
delavnikih: 6.55, 7.45, 9.19, 11.16, 12.33, 13.17, 15.23, 17.33, 18.11, 18.54; samo v šolskih dneh: 7.48, 13.02, 13.19.
PROGA E 15 - GORICA-MARIAN-VERŠA-GRADIŠČE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 10.45, 12.15, 13.00, 18.15; samo v šolskih dneh: 12.55, 13.00, 14.00.
PROGA E 17 - GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-OSLAVJE-GORICA
Odhodi iz Gorice (čez Oslavje, povratek: Grojna) - ob delavnikih 10.30,
14.00,	19.30; vsak dan 13.10, 18.15.
Odhodi iz Gorice (skozi Grojno, povratek Oslavje) - ob delavnikih: 7.00,
12.15,	14.30; vsak dan: 7.40.
Odhodi iz Števerjana - ob delavnikih: 7.13, 10.47, 12.28, 14.17, 14.43, 19.47; vsak dan: 7.53, 13.27, 18.32).
PROGA E 18 - GORICA-PALMANOVA-ČERVINJAN
Odhoda iz Gorice - ob delavnikih: 8.33; samo v šolskih dneh: 14.00.
Odhoda iz Červinjana - ob delavnikih: 12.17; samo v šolskih dneh: 7.00. PROGA E 20 - MARIAN-ROMANS-TRŽIČ
Odhodi iz Mariana - ob delavnikih, razen sobote: 4.50, 6.35, 12.48.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih, razen sobote: 14.30, 17.35, 22.25.
PROGA E 21 - BRAČAN-MARIAN-TRŽIČ
Odhod iz Bračana (ob delavnikih, razen sobote): 6.30.
Odhod iz Tržiča (ob delavnikih, razen sobote) 17.30.
PROGA E 30 - TRŽIČ-ŠKOCJAN-ŠPETER-GORICA
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.25,
6.40,	7.20, 8.15, 11.45, 13.10, 18.25; samo v šolskih dneh: 6.40, 12.25, 13.55.
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.09, 6.27, 8.50, 9.50, 10.50, 14.00, 17.30, 18.45; samo v šolskih dneh: 12.55.
Košata murva in kup odpadkov
Nekdaj so murve sadili, da so z listjem krmili sviloprejke. Ta dejavnost je propadla, ostale pa so murve, ki v poletnih mesecih nudijo hladno senco. Ker so košate, je njihovo podnožje primerno tudi za odlagališče odpadkov, za katere pa se nihče ne zmeni, čeprav so tik ob cesti. Posnetek je z Ulice Terza Armata.
Smučarski skoki: na 2. tekmi švicarske turneje
Miran Tepeš imeniten drugi
Smučanje za SP
Danes moški in ženski smuk
LEUKERBAD — V Leukerbadu bo danes prvi od dveh moških smukov za svetovni pokal (drugi bo jutri, v ponedeljek pa bo superveleslalom). Vse oči so seveda spet uprte v Zurbriggna, ki se bo z zmago skušal približati Tombi na vrhu skupne lestvice za svetovni pokal. Na tej težki progi pa to ne bo lahko. Na včerajšnjih poskusnih spustih je najboljši čas dosegel Girardelli (Luks.), in sicer 2'15 "25. Sledijo: Stock (Av.) 2'15’'58, Zurbriggen (Švi.) 2'16"90, Alpiger (Av.) 2T7""06, Mueller (Švi.) 2T7 "55, Mair (It.) 2'17"60, Rey (Fr.) 2T7""83, Eriksson (Šve.) 2T7'88, Boyd (Kan.) 2'18'05, Sbar-dellotto (It.) 2'18 06.
Danes bodo zaposlene tudi ženske, in sicer v Badgasteinu, kjer bo smuk, a jutri še slalom. Tekmi sta veljavni za kombinacijo.
GSTAAD — Če bi kdo po naključju včeraj okoli četrte ure popoldne prišel pod skakalnico Matten in srečal nasmejanega Mirana Tepeša, bi zlahka ugotovil, da se je zgodilo nekaj pomembnega. Zares: odlični jugoslovanski skakalec je po seriji imenitnih uspehov v tej zimi prvič stopil na zmagovalne stopničke - na desno stran zmagovalca Pavla Ploca iz ČSSR, tretje mesto pa si je priskakal Jens Weis-sflog iz NDR. Primož Ulaga zaradi gripe ni nastopil, v finalu pa sta od Jugoslovanov skakala le še Rajko Lotrič (22.) in Matjaž Debelak (23.)
Skakalnica v Gstaadu ni bila nikdar posebno naklonjena jugoslovanskim tekmovalcem. In tudi tokrat se za večino izmed njih tekma ni začela obetavno. Nekaj bolje je šlo Matjažu Debelaku (78 m) in Lotriču.
Finski veteran Jari Puikkonen je z zelo dolgim skokom na 83 m dal vedeti, da je z njim treba še zmeraj zelo resno računati. Dolgo je obdržal vodilni položaj, potem pa ga je prehitel Pavel Ploc. Začel se je neverjeten boj, v
katerem je Miran Tepeš za las premagal vse tekmece, razen Ploca in odličnega Hensa Weissfloga.
Razsodišče je za eno stopničko zvišalo zaletišče in skakalci so v finalu dosegli kar nekaj metrov večje daljave. Matjaž Debelak in Rajko Lotrič nista najbolje izkoristila priložnosti, vseeno pa sta si nazadnje priskakala zelo solidni uvrstitvi. Franci VViegele iz Za-homca, Fleumann (ZRN) in Puikkonen so dosegli 86 m, Nykaenen pa pol metra manj. Medtem pa se je razpoloženje v jugoslovanskem taboru stopnjevalo do vrelišča.
Miran Tepeš se je odločno pognal v smučino in podobno, kot že pred dvema dnevoma, z lepo poravnanimi smučmi visoko letel nad hrbtom skakalnice: »86,5 metra, najdaljši skok na tekmovanju doslej«, je napovedovalec sporočil po zvočniku. Kaj bosta zdaj napravila VVeissflog in Ploc? Vzhodni Nemec Mirana ni prehitel. To je uspelo Pavlu Plocu: šampionska zmaga s 87 metri v drugem skoku je bila vredna
imenitnega finiša 2. tekme te turneje, ki se bo končala jutri v Engelbergu.
Vrstni red: 1. Ploc (ČSSR) 218,0 (84, 87); 2. Tepeš (Jug.) 214,7 (81,5, 86,5); 3. Weissflog (NDR) 212,3 (82,5, 84); 4. Puikkonen (Fin.) 210,3 (83, 86); 5. Nykà-nen (Fin.) 210,1 (81,5, 85,5); 6. Vettori (Av.) 203,5 (82, 81,5); 7. Heumann (ZRN) 203,2 (79,5, 86); 8. Haswirt (Švi.) 202,3 (82, 82); 9. Bauer (ZRN) 201,1 (82,5, 82); 10. Bokloev (Šve.) 200,9 (81,5, 83,5); 22. Lotrič 186,8 (78, 78,5); 23. M. Debelak 184,0 (78, 80,5), 52. Zupan; 58. Bajc; 67. Dolar; 70. Kopač (vsi Jug).
Skupni vrstni red za SP: 1. Nykà-nen (Fin.) 211; 2. Ploc (ČSSR) 163; 3. Parma (ČSSR) 100; 4. Vettori (Àv.) 98; 5. Tepeš (Jug.) 95; 6. Weissflog (NDR) 86; 7. Ulaga (Jug.j 71; 8. Bauer (ZRN) 61; 9. Taellberg (Šve.) 60; 10. Thpoma (ZRN) 56.
Pokal narodov: 1. Finska 339; 2. ČSSR 318; 3. Avstrija 203; 4. Jugoslavija 196; 5. ZRN 169; 6. Norveška 165; 12. Italija 18.
OTO GIACOMELLI
Včeraj se je zaključil rally Pariz - Dakar
Zmagovalci, polemike in mrtvi
DAKAR — Rally, ki je popeljal pisano karavano iz Pariza do Dakarja, se je »končno« zaključil. Ob dolžnostnem navajanju imen zmagovalcev pa ne moremo mimo šestih smrtnih žrtev in hudih polemik, ki so do temeljev zamajale to športno manifestacijo. Takoj po zaključku dirke je glavni direktor slednje Gilbert Sabine izrazil avtokritiko o tem, kako se je dirka razvila. Nekateri afriški časopisi pa so na prvih straneh objavljali zelo kritična poročila, v katerih piše, da se je predvčerajšnjim, ko so morali eno bistvenih etap ukiniti zaradi peščenega viharja, »afriška narava uprla temu posilstvu bogatih držav«.
Očitno je, da je dirka povsem ušla iz rok organizatorjev, ki so zatem skušali nadoknaditi tisto, kar se je nadoknaditi dalo. Vendar je že sedaj jasno, kakšne so krivde teh organizatorjev, ko so sprejeli preveliko število vpisanih in ko so trasirali progo po izredno težkih terenih. Dirko je namreč začelo 630 konkurentov, skup-
no pa jo je zaključilo 37 motorjev na 206, 107 avtomobilov na 349 ter 31 tovornjakov' na 115. Poglavje zase so seveda mrtvi, ki jih je bilo šest, od katerih dva otroka.
Končni lestvici sta naslednji:
Motociklisti: 1. Orioli (It.) honda 75.24'40"; 2. Picco (It.) yamaha po 1.05"24"; 3. Lalay (Fr.) honda 4.2144 "; 4. Mas (Šp.) yamaha 5.30'03" ; 5. Terrazzi (It.) honda 5.35"36"; 6. Gualdi (It.) cagiva 7.14'23"; 7. Olivier (Fr.) yamaha 8.25'56"; 8. Fin-danno (It.) suzuki 9.3214 "; 9. Rahier (Bel.) suzuki 10'24'46"; 10. Bacou (Fr.) cagiva 13.11'41".
Automobili - tovornjaki: 1. Kankkunen-Pii-ronen (Fin.) peugeot 42.39"33"; 2. Shinozuka-Magne (Jap.-Fr.) pajero po 2.54T44"; 3. Tambay-Lemoyne (Fr.) range carnei 5.03T6"; 4. Smith-Fi-euw (ZDA-Bel.) range carnei 5.52"09 "; 5. Miller-Siegenthaler (Ken.-Svi.) range 7.0T55"; 6. Am-brosino-Guehennec (Fr.) peugeot 7.44'OT"; 7. Ratet-Vantouroux (Fr.) toyota 8.55'54"; 8. K. in M. Tijstermann (Niz.) pajero 9.53'23".
Tenis: prvenstvo Avstralije
Finale Cash - Wilander
MELBOURNE — Pat Cash bo podobno kot lani tudi letos igral v finalu mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije. V včerajšnjem polfinalu je namreč z izredno igro s 6:4, 2:6, 6j2, 4:6, 6:2 izločil prvouvrščenega na svetovnih lestvicah, Čehoslovaka Ivana Lendla. Dragi polfinalist je Šved Wilander, ki je prav tako v petih setih s 6:0, 6:7, 6:3, 3:6, 6:1 odpravil rojaka Edberga, zmagovalca zadnjih dveh izvedb avstralskega opena.
Wimbledonski prvak Cash, ki je lani v finalu zgubil prav z Edbergom, je proti Lendlu res navdušil. Potem ko sta osvojila vsak po en set, je bil Cash v tretjem boljši in je že zgledalo, da bo s četrtim nizom srečanja konec. Lendl pa se ni vdal, tako da sta morala odigrati še peti set, ki pa je uspeh prinesel Cashu. Dvoboj je trajal 3 ure in 56 minut.
Tudi drugo srečanje se je končalo šele po petih setih, vendar je trajalo »le« nekaj več kot tri ure. Uspeh Wilan-dra gre pripisati dejstvu, da je Edberg precej grešil, kar ga je tudi demoraliziralo. Glede na kondicijo, ki so jo polfinalisti včeraj pokazali, pa je favorit gotovo Cash, še zlasti če upoštevamo, da ima proti Wilandru ugodnejšo bilanco (4:3).
Moški finale bo jutri, ženski, v katerem se bosta pomerili Grafova in Evertova, pa že danes.
kratke vesti
Novi nogometaš Pro Gorizie Stanislav Bašič
Nogomet: sklicali italijanske reprezentante
RIM — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance je sklical 22 igralcev, ki bodo skupno trenirali prve tri dni prihodnjega tedna, ko bo prva priprava na letošnje evropsko prvenstvo.
Sklicani so bili: Ferri, Altobelli, Ber-gomi, Zenga (Inter), Bagni, De Napoli, Ferrara, Francini, Romano (Napoli), Baresi, Donadoni, Maldini (Milan), Crippa (Torino), De Agostini, Tricella, Tacconi (Juventus), Fusi, Mancini, Vi-alli (Sampdoria), Giannini (Roma), Lan-ducci (Fiorentina), Rizzitelli (Cesena).
Dirka tris
RIM Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 18, 6, 20. Dobitnikov je bilo 109, prejeli pa bodo po 9.943.814 lir.
obvestilo
	iiiiiii		iiii	iii
iiiiii	iiiiiii	iiii	iiii	iii
ŠD POLET
vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Občnemu zboru bo sledila proslava 20-Ietni-ce Poleta.
Pomembna okrepitev v napadu
Stanislava Bašiča, novega nakupa Pro Gorizie, sem srečal včeraj popoldne pred treningom, ki ga Del Nerije-vo moštvo ima na malem igrišču salezijanskega zavoda v Ulici Don Bosco. Nekoliko začuden, ker ni pričakoval tolikšnega zanimanja za svoj prihod, mi je 190 cm visoki srednji napadalec Pro Gorizie povedal, da je izredno zadovoljen z izbiro, čeprav se mu nekoliko toži po Ljubljani, kamor pa se bo vrnil, tako zagotavlja, ko bo obesil nogometne čevlje na tradicionalni klin.
Goriške športnike bo zanimalo, kako se je pričela vaša nogometna pot in kako ste pri 25 letih prišel v Gorico?
»Z nogometom sem začel precej pozno. S šestnajstim letom sem namreč začel igrati v mladinskih vrstah Spar-taka iz Subotice, kjer sem nastopal do predlanskega leta. V zadnjih sezonah sem igral v članski postavi v 2. zvezni ligi, lani pa sem prestopil k ljubljanski Olimpiji, za katero sem igral tudi v letošnjem začetnem delu prvenstva. Že v Subotici in kasneje v Ljubljani
sem igral v vlogi srednjega napadalca in bil dokaj uspešen, saj sem letno dosegal od 12 do 15 zadetkov. Upam, da bom s tem ritmom nadaljeval tudi tu in s tem prispeval, da bo moštvo doseglo napredovanje.«
Najinemu pogovoru se je pridružil tudi tehnični direktor Pro Gorizie, bivši prvoligaš Italo Mazzero, ki je iz-
rekel veliko pohvalnih besed o novem jugoslovanskem igralcu. Povedal mi je, da se dobro znajde tako z desno kot z levo nogo, zaradi višine pa izstopa pri udarcih z glavo. Verjetno bo Stanislav Bašič, ki ob nogometu študira na višji trenerski šoli, svoje sposobnosti pokazal že v nedeljo, ko se bo Pro Gorizia, na domačem igrišču, srečala s Clodio Sottomarino. V najslabšem primeru, če njegove izpisnice ne bodo pravočasno dobili iz Rima, pa bo nastopil v naslednjem kolu.
Njegov prihod v Gorico gre pripisati prizadevanjem istega posredovalca, ki je poskrbel, da so v Italijo prišli Sliškovič, Čop in Jozič. Trenutno bo Bašič pokazal, kaj zna, v meddeželni ligi, sam pa si želi, da bi nastopil v višjih ligah, recimo pri videmskem drugoligašu, čeprav smo izvedeli, da se zanj zanimata tudi vodstvi Coma in Bologne. Vse pa bo odvisno, kako se bo mladi jugoslovanski napadalec znašel v meddeželni konkurenci.
RUDI PAVŠIČ
Nogomet: nekatere naše ekipe si ne morejo dovoliti spodrsljaja
V 1. in 2. amaterski ligi bodo jutri igrali srečanja 17. kola, v 3. AL pa bodo v skupini I tekme 15. kola, v skupinah L in M pa 14. kola. Za krajše napovedi smo zaprosili kar zainteresirane.
1.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - PERCOTO
MILAN MIKUŠ -(Trener Primorja): »To bo težka in obenem zelo pomembna tekma, tudi glede na to, kaj bodo naredile ekipe, ki so pred nami in za nami: z izjemo Pierisa namreč vse igrajo s prvimi na lestvici. Če se bo ugodno zasukalo za nas, bi lahko naredili lep korak naprej. Tokrat bomo v popolni postavi in naš cilj je zmaga ali vsaj remi. Seveda je pot do nje težka, saj je Percoto solidna postava s 5 - 6 nosilnimi igralci. Nečesa se zlasti bojim: blatnega terena, na katerem se Percoto bolje znajde.«
2.	AMATERSKA LIGA
ZARJA - ZAULE
VOJKO KRIŽMANČIČ (trener Zarje): »Še naprej nas spremlja smola, saj tako ali drugače nam vsakokrat kdo manjka. Ob Borelliju in Žagarju bomo tokrat brez Franca in Tognettija, ne-
kateri, kot npr. Franza, pa še niso povsem okrevali. Predvsem pa je važno, da proti precej solidnim Zaulam ne zgubimo in že točka bi bila zlata vredna.«
MUGGESANA - KRAS
ANDREJ RACE (predsednik nogometne sekcije Krasa): »Tokrat nam bo manjkal le vezni igralec Vidali, po treh tekmah pa bo obramba spet kompletna (igrala bosta tudi Gnesda in Fanigliuolo), tako da upam vsaj na neodločen izid. O vrednosti Muggesana zgovorno priča podatek, da je doslej zgubila le tri tekme.«
VESNA - OPICINA S.
FRANC CATTONAR (predsednik Vesne): »Tokrat bomo v popolni postavi in seveda upamo v ugoden izid, v zmago. Vsekakor je Op. Supercaffè dosegljiva postava, čeprav smo v prvi tekmi zgubili, vendar zaradi avtogola. Tokrat imamo skorajda izobilje igralcev (vrnila sta se izključena Roberto Candotti in Naldi) in ne vem, kdo bo ostal na klopi.«
3. AMATERSKA LIGA
PRIMOREC - S. ANNA
ANDREJ KRALJ (igralec Primorca): »Manjkala nam bosta Fachin (izklju-
čen) in Edvin Kralj (poškodovan). Edvin je sicer v nedeljo igral po 4 mesecih, sedaj pa ga spet boli mišica na nogi. Praktično smo v dvanajstih. Naš cilj je zmaga, ki pa je ne bo lahko doseči, saj se je S. Anna okrepila. Sedaj na prestop ne mislimo več, tako da sta naša cilja dobri rezultati in pomladitev ekipe.«
HERMADA - GAJA
SEVERINO KOZINA (trener Gaje): »Dobro se zavedamo, da bo težka tekma. V nedeljo je Hermada nerodno izgubila in bo tokrat gotovo dala sve od sebe. Manjkala nam bosta bolni Alek-sanedr Kalc in poškodovani Calligaris, drugače pa bo postava standardna. Seveda startamo na obe točki, remi ne rabi ne enim ne dragim.«
ISONZO - SOVODNJE
Srečanje bo za Čevdeka in tovariše dokaj zahtevno, saj Isonzo ni še izgubil vseh možnosti, da se vključi v skupino ekip, ki se potegujejo za prestop. Zato je pričakovati, da bo Isonzo igral odločno in spravil v težave sovodenj-sko postavo, ki še lovi prvo prvenstveno zmago.
JUVENTINA - SAGRADO
Za srečanje v Podgori vlada v štan-dreškem taboru dokajšnja negotovost
in zaskrbljenost. Juventina bo namreč v okrnjeni postavi, saj bosta zaradi izključitve manjkala kapetan Tabaj (4 opomini) in Marvin, dvomljiv pa je tudi nastop branilca Tra vagina, ki ni še okreval po poškodbi na nogi. Odsotnost teh igralcev bo lahko prekrižale račune »belo-rdečim«, ki so tokrat računali na obe točki.
MLADOST - BREG
Slovenski derbi v Doberdobu bo lahko odločilno vplival na nadaljnji potek prvenstva ter na samo vprašanje napredovanja. Srečali se bosta namreč enajsterici, ki neposredno sledita vodečemu S. Marcu.
Brežani so v prejšnjem kolu, z zmago proti drugouvrščenemu Fossalonu, potrdili odlično formo in računajo, da jo bodo pokazali tudi v Doberdobu. Kraševci pa so se z zmago proti Eufo-rii ponovno vključili v boj za najvišja mesta.
Težko je napovedati, kako se bo srečanje končalo, saj se obe postavi dobro zavedata, da bi jim poraz odvzel že precej možnosti, da dosežeta 2. mesto, ki pelje k dodatnemu srečanju za napredovanje.
DANES
SOBOTA, 23. JANUARJA 1988
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Adamoli Mantova
MOŠKA C-l LIGA
18.00 v Trstu, šola Suvich: Ferroallumi-nio - Val
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Gradišču: Futura Torriana -Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Gorici, Ul. XX. septembra: Olympia - Libertas Turjak
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Fiume Venetu: Itas Fiume Veneto - Sloga Koimpex; 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Libertas Gorica
MOŠKA D LIGA
18.00	v Kulturnem domu v Gorici: Naš prapor IMSA - Libertas Martignacco; 20.30: v Porcii: San Giorgio Porcia - Soča Sobema; 20.30 v Reani del Rojale: Rojale-se - Sloga
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Pordenonu: Promovolley - Kon-tovel Electronic Shop; 18.00 v Prati di Pordenone: Prata Pordenon - Breg Agrar; 17.00 v Majanu: Majanese - Sokol Indu-les.
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
20.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: Tecnoluce - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
20.00	v Krminu: Alba Gioia - Dom Go-metal
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Tržiču: Airone - Jadran Farco
NARAŠČAJNIKI
15.30	na Proseku: Kontovel Kronos -Latte Carso; 16.00 v Dolini: Breg Adriat-herm - Stefanel; 18.00 v Repnu: Polet -Bor.
DEČKI
17.00	v Trstu, »1. maj«: Bor - San Marco; 15.00 v Tržiču: Solvay - Dom
»PROPAGANDA«
15.00	v Trstu, »1. maj«: Bor - Stella Azzurra
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
19.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Cividin
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Križu: Vesna - S. Sergio; 14.30 v Miljah: Muggesana - Breg
MED DVEMA OGNJEMA
15.00 v Borovem športnem centru: kvalifikacijski turnir za osnovnošolsko olim-piado
JUTRI
NEDELJA, 24. januarja 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30 v Trstu, športna palača: Jadran -Novellara.
DRŽAVNI KADETI
11.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Saba -Bor
KADETI
11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor - Casa Amica
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport -Sloga Koimpex
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Percoto
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Zaule Rabuie-se; 14.30 v Križu: Vesna - Opicina Super-caffè; 14.30 v Miljah: Muggesana - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Špetru ob Soči: Isonzo - Sovod-nje; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Sagra-do; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Breg; 14.30 v Nabrežini: Hermada - Gaja; 10.30 v Trebčah: Primorec - Sant'Anna
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Breg; 10.30 v Miljah: Muggesana - Vesna.
Mali nogomet: deželno prvenstvo
13 ekip na startu
Trinajst ekip se bo od 28. t.m. dalje potegovalo za naslov v deželnem prvenstvu v malem nogometu. Med temi sta tudi postavi iz Trsta in Gorice, več pa je ekip iz videmske pokrajine.
Ekipe bodo razdeljene v dve skupini. Najboljši iz vsake skupine se bosta srečali v polfinalnem delu, ki bi določil dvojico, ki se bo 9. junija pomerila za deželni naslov. V A skupini igrajo: T3 Artegna, Cds Friul, Al Gambero, Chiopris, Pordenone, Ag-Europa ter Lignano. B skupino sestavljajo: Sia Trst, Radio Friuli, Mul-tiarredo, Calcetto Gorica, Expert Tarcento in Clark Udine.
V prvem kolu bodo Tržačani igrali doma proti Radio Friuli, Goričani pa bodo gostovali pri Multiarredu.
Iz števila ekip je razvidno, da si ta športna panoga tudi pri nas utira pot in pridobiva vedno več privržencev, kar prispeva, da se tudi število gle-dalcev na tribunah veča.
Košarka: v moški B-2 ligi jutri doma proti Novellari
Lepa priložnost za Jadran
Košarka: v D ligi proti ekipi Tecnoluce
Drevi za Bor Radensko zelo pomembno srečanje
Pa naj še kdo reče, da se v letošnji B-2 ligi ne dogajajo naravnost nore stvari. Bi si kdo na lastno pest upal napovedati, da bo Berton odpravil Ravenno z 20 točkami razlike, ali da bo Faenza suvereno (79:63) premagala Petrarco iz Padove? Prav gotovo ne, a vendar se je to zgodilo v prvem kolu povratnega dela. Senzacijama lahko dodamo še tesen poraz Novellare, ki je pred vodilno Ferraro izgubila za točko.
Sreča se torej smehlja Jadranovim košarkarjem, ki se držijo drugega mesta skupaj s San Donajem. San Dona pa bo tokrat gostoval prav v Ferrari in kdo ve, če se bo iz tega izcimilo še kaj koristnega za Brumnovo vrsto... Moštvo Novellare, ki bo jutri stopilo na tržaški parket, je vredno največjega spoštovanja, pa ne samo zaradi hrabrega upiranja Ferrari. Kljub temu da so igralci iz mesteca pri Reggio Emilii doslej osvojili samo pet zmag, priča njihova razlika med danimi in prejetimi koši o samih tesnih porazih. Lahko pričakujemo,
da bo postava Novellare odslej še povečala stopnjo zagrizenosti in storilnosti, saj se otepa izpada tako kot pes bolh.
Po razmeroma dolgem času bodo »modri« bojevniki spet v domači areni. Tudi če se je gostovanje v Castel-francu izšlo na najboljši način, se nismo še otresli občutka, da mehanizem ne deluje, tako kot bi moral. Lahko upoštevamo splošni padec forme, odraz zaradi poškodbe okrnjenih sposobnosti Klavdija Starca na igro celotne ekipe ali kolektivno nerazpo-loženje v napadu. Dejstvo je, da jad-ranovcem že dalj časa ne uspeva to, kar naj bi bilo pravo in prvotno poreklo njihove igre: privlačnost. Že prav, da je zmaga edino merilo uspešnosti, vendar pogrešamo nekaj tistih, več ali manj atraktivnih potez, za katere so si naši košarkarji vselej vzeli vsaj po pet minut na vsaki tekmi (mislimo seveda na zmagovite nastope). Po našem mnenju je slej ko prej potrebno nanizati vsaj nekaj gladkih in suverenih uspehov zato,
da se bo občinstvo zabavalo več kot doslej, da se igralci temeljito razigrajo in da se številke na lestvici povečajo. Menimo, dà se prehodi iz temperamentnosti v »razumskost« lahko sprevrže v krizo istovetnosti še zlasti pri taki armadi, ki več da na pogum in predrznost, kot pa na taktiko in disciplino. S tem sploh nočemo reči, da si odslej želimo divjanja po igrišču, ampak vsaj kanček več dobre, stare »domače« košarke. Nemara tiči v tem tudi ključ za doseganje izdatnejših številčnih izkupičkov. Priložnostne ponuja prav na zlatem krožniku. Če se fantje spomnijo poteka in konca tekme v Novellari, potem se bodo verjetno tudi sami ustrezno ravnali za čimbolj temeljito oddolžitev nasprotnikom. V tem pogledu bi morala biti sprejemljivost domačih košev nekoliko večja od »tujih«. Glede skoka in obrambe pa bi z naše strani kar podpisali »verzijo« Castrelfranco.
Srečanje med Jadranom in Novellare» bo jutri v tržaški Športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Drevi bodo Borovi košarkarji verjetno igrali s posebno motivacijo, saj jih čaka dvoboj z mestnim tekmecem Ginnastico Triestino.
Tekma ima poleg svoje »derbijske« vsebine še vrsto dodatnih in s praktičnega vidika bolj pomembnih vsebin, ki obema nasprotnikoma narekujejo storiti vse, kar je mogoče storiti za zmago. Srečanje namreč sodi ravno v kategorijo neposrednih obračunov. V ta razred spadajo, poleg Radenske in Tecnoluceja, še Ardita, Miane, SOTE-CO, Carità in tržiški POM, saj bo verjetno iz tega seznama izšla skupinica ekip, ki se bo morala ob koncu sezone posloviti od D-ligaških spopadov. Recept za ohranitev statusa »četrtoliga-ša« je po drugi strani zelo enostaven: premacjati bližnjo konkurenco, osvojiti čimvec točk na domačem terenu, po možnosti pa še koga »udariti« v gosteh, tako da je jamstvo še večje. Seveda so taka zgolj teoretična razpredanja navadno diametralno nasprotna ži-
vljenjski praksi. Na vsak način pa so navedeni primeri povsem uresničljivi s kančkom sreče in nekoliko povišane stopnje samozavesti. V drevišnjem spopadu med Ginnastico in Borom res ni favorita, saj je ravnovesje sil med moštvoma prav izraženo in težko je napovedati, kateri od dveh bo prevladal. Za našo postavo je osvojitev točk že prava nuja, za gostitelje tudi. Nasploh je začetek povratnega dela zelo pomemben za bodočnost Vatovčeve ekipe, saj imajo v vsaki od prihodnjih treh tekem stvarno priložnost za izboljšanje stanja. Po 4. kolu bo namreč mnogo bolj razvidno, ali bo do konca dovolj le ohraniti potrebno pazljivost, ali pa če bo do izteka vse potekalo v znamenju krčevite borbe za vsak par točk.
Srečanje med postavo SGT Tecnoluce in Borom Radensko bo drevi v telovadnici v Ul. Ginnastica s pričetkom ob 20.15. (Cancia)
Odbojka: drevi v ženski B ligi Far co Meblo - Adamoli
Naše pred tretjo domačo zmago?
Drevi bo v ženski odbojkarski B ligi 11. oziroma zadnje kolo prvega dela prvenstva.
Odbojkarice Farca Mebla bodo gostile novinca v ligi, ekipo Adamoli iz Mantove, ki je skupaj z Randi Sangiorgino prijetno odkritje letošnjega drugoligaškega prvenstva. Zastopnice tega moštva so doslej pospravile 12 točk in so na zlati sredini lestvice skupaj z že omenjeno Sangiorgino iz San Giorgia di Nogaro in Coneglianom Venetom. Šesterka Adamoli je štirikrat izgubila, in sicer v gosteh v Nerve-si z istoimensko šesterko z 1:3 v 4. kolu, z novincem Sangiorgino sredi San Giorgia di Nogaro samo po treh nizih igre, v Coneglianu s 3:1; bržkone pa je bil najbolj pekoč poraz pred tednom dni kar sredi Mantove z vodilnim Capellarijem s 3:0.
V prvih treh prvenstvenih nastopih je Adamoli pospravil maksimalno število točk, kar 6, med katerimi velja omeniti prvi dve pred domačimi gledalci po izredno izenačenem boju s 3:2 z moštvom CUS iz Padove.
Šesterka Farca Mebla pa je v vseh dosedanjih nastopih izbojevala 6 točk, kar je dokaj slab izkupiček in je na 9. mestu na razpredelnici. To mesto glede na letošnje prvenstvene
propozicije pa ni povsem varno, ker bo potrebno v končnici prvenstva odigrati še tekmi za obstanek ob dejstvu, da zadnje tri neposredno nazadujejo. Še dobro, da Gaierhof iz Trenta in letos občutno slabši Mogliano Veneto imata samo dve točki več. Ti dve ekipi pa bosta velika neposredna tekmeca naši še-sterki v bitki za obstanek.
Kljub temu da tudi zadji teden pri naših igralkah ni šlo brez težav, je pričakovati, da bo drevi Farco Meblo stopil na igrišče z najboljšo postavo, ker je letošnji šesti domači nastop izredno pomemben in zato sta točki predragoceni.
V preteklih petih domačih nastopih je Farco Meblo zanesljivo premagal moštvi Torrione iz Ravene in Volpe Cornuda iz Roviga, izgubil pa s Sangiorgino, z Moglianom Venetom in v zadnjem nastopu še s CUS iz Padove.
Današnji spored
Torrione Ravena - Conegliano Veneto; CUS Padova - Nervesa; Volpe Cornuda - Gaierhof Trento; Mogliano Veneto - Solvay Ferrara; FARCO MEBLO - Adamoli Mantova; Capellari Verona - Randi Sangiorgina.
Promocijska liga na Goriškem
Domovci za zaprtimi vrati
Po sobotni izredni zmagi po enem podaljšku proti do prejšnjega kola vodilni Ederi se bodo drevi Semoličevi varovanci podali v Krmin, kjer bodo nastopili proti domači Albi Gioia. Drevišnje srečanje bo dokaj nenavadno za promocijsko prvenstvo, saj se bo igralo za zaprtmi vrati. Kr-minsko moštvo, ki je pred pričetkom prvenstva spadalo v ožji krog favoritov za prestop v D ligo, je v teku prvenstva popolnoma odpovedalo. V osmih kolih je le dvakrat zmagalo, v zadnjem domačem srečanju proti vodilnemu Corrido-niju pa je prišlo do takšnih izgredov s strani krminske publike, da je košarkarska zveza prepovedala gledalcem vstop v telovadnico. Domovci bodo nastopili v popolni postavi in nameravajo nadaljevati zmagovito pot. Toda nasprotnika ne gre podcenjevati, saj v ekipi Albe Gioia nastopa nekaj res dobrih igralcev, (mč)
Na Tržaškem spet le februarja
Do 6. oziroma 7. februarja je dana možnost vsem udeleženkam pokrajinskega članskega promocijskega prvenstva na Tržaškem, da razmislijo o poteku lige, lastnih napakah in doseženih uspehih in se kar najbolj temeljito pripravijo na start povratnega dela. Med tiste, ki so po prvem krogu lahko zadovoljni z dosedanjimi rezultati, ne kaže uvrstiti prav nobenega od slovenskih moštev. Najbolje uvrščeni Breg Adriatherm je v uvodnih kolih sicer mnogo obetal, nekaj časa je bil celo na vrhu, njegova storilnost pa je naenkrat padla, tako da so Brežani zdrknili na 8. mesto, kar vsekakor ni prav slabo, vendar tudi dobro ne. Takoj za Bregom, čeprav s štirimi točkami zaostanka, tičijo košarkarji Poleta. In končno, na 11. oziroma predpredzadnjem mestu dobimo Kontovel Electronic Shop. (Cancia)
Odbojka: v moški C-l ligi
Valovci v Trstu
Odbojkarji Vala bodo sklenili prvi del prvenstva na gostovanju v Trstu. Varovance trenerja Brožiča bodo gostili zastopniki Ferroalluminia, ki so le bleda senca ekipe iz lanskega prvenstva. Domačini so v izredno slabih vodah in so še toliko bolj »željni« točk. V dosedanjih desetih prvenstvenih tekmah je Farroalluminio samo trikrat zmagal in tako deli 9. mesto na lestvici z nekoliko slabšim količnikom v nizih z mestnim tekmecem CUS, ki je pred tednom potegnil krajši konec sredi Štandreža z 0:3. V 5. kolu je naš tretjeligaš premagal v telovadnici šole Suvich tudi Inter 1904 s 3:1.
Valovcem se ponuja enkratna priložnost, da pospravijo s tretjo tržaško ekipo.
Skoraj v vseh dosedanjih nastopih so odbojkarji Ferroalluminia dokaj dobro in spodbudno pričeli, a v nadaljevanju jim je zmanjkalo moči, ker so prisiljeni igrati brez menjav. Vsekakor pa ne gre prezreti dejstva, da je doslej Val z objektivno enakimi in slabšimi nasprotniki vedno zmagal in ta tradicija ali pa pravilo bi moralo obveljati tudi drevi. Osvojitev 14 točk v prvem delu prvenstva bi bila za Val najboljša spodbuda za drugi del prvenstva.
Današnji spored: Mogliano Veneto - Flebus Povoletto; Maniago - Motta di Livenza; Volpato Castelfranco Veneto -ASFJR Čedad; Rangers - Cessalto; Ferroalluminio - Val; CUS Trst - Inter 1904 Trst.
Odbojka: naše šesterke v deželnih ligah
Olympia doma, borovci v gosteh
Odbojkarsko prvenstvo v deželni moški C-2 ligi postaja vse bolj zanimivo in izenačeno, a le za mesta pod samim vrhom, ker je Anchor Fix Vivil še nepremagan in svojevrsten rekorder v vseh štirih ligah naše dežele. Če v nadaljevanju prvenstva ne bo prišlo do presenečenj, je prvo mesto oddano tej šesterki, toda za mesto pod najvišjo stopničko sta še v konkurenci tudi vse boljša Bor Cunja Avtoprevoz in goriška Olympia. Goričani so doslej pospravili nič manj kot 10 zaporednih točk, borovci pa šest. Naši dve šesterki sta izbojevali v 10 nastopih 12 točk, kolikor jih imata še Fincantieri iz Tržiča in tržaški Rozzol. Štiri točke več imata Montalba Volley iz Pordenona ter bližnji Libertas Sacile. Glede na izredno dolgo prvenstvo so razlike skoraj minimalne. Ne gre pa spregledati, da se pri obeh naših dveh deležnih ligaših uveljavljajo nekateri mladi odbojkarji, kar je precej razveseljivo. Nocoj čaka, vsaj na papirju lažja naloga Olympio, ki bo gostila, v domači novi telovadnici Libertas iz Turjaka, ki ima 8 točk. Borovci pa se bodo morali podati na pot v bližnje Gradišče, ker jih čaka bojevito nastrojena Futura Torriana, ki sicer zaostaja samo za 2 točki.
Po zmagi v derbiju s Slogo Koimpex je bilo pričakovati, da bo goriški Agorest le ubral pravo prvenstveno pot. Gostovanje v S. Giovanni al Natisone pa te teze ni potrdilo. Kljub temu da Pav Natisonia spada med slabše ekipe v skupini, je zmagala dokaj prepričljivo. V mestnem derbiju s Pasiticiom Čriscijem bo enkratna priložnost za osvojitev petega para točk. Zastopnice Sloge Koimpex čaka zahtevno gostovanje pri Itas Fiume Venetu, ki je prijetno presenečenje prvenstva.
V	moški D ligi čaka Slogo drugi zaporedni zahteven nastop. Potem ko so naši pred tednom gostili Pav iz Remanzacca, odhajajo tokrat v goste Rojaleseju, ki je na odličnem drugem mestu na lestvici. Soča Sobema ima enkratno priložnost, da pospravi drugi zaporedni par točk z zadnjim na lestvici. Mladi odbojkarji Našega prapora Imse pa bodo imeli na drugi strani mreže pred domačimi gledalci solidni Libertas iz Mar-tignacca.
V	11. kolu ženske D lige bo imel po vsej verjetnosti najlažjo nalogo Sokol Indules, izenačen bo obračun med Promovolleyem in Konto-velkami, pred najtežjo nalogo pa bodo igralke Brega Agrar, ki gostujejo v Prati.
Košarka: turnir Alpe-Adria
ZSŠDI uspešno
ZSŠDI - SABA	82:79 (43:38)
ZSŠDI: Arena 12 (4:4),_ Daneu 4 (2:3), Oberdan 3 (0:2), I. Bajc 6, Šuligoj 6, Sterni
7	(1:2), Stanissa 2, G. Bajc 2, Cupin, Pertot
8	(0:2), Ažman 8 (0:1), Smotlak 24. TRI TOČKE: Oberdan 1.
V povratni tekmi izločilnega dela turnirja Alpe-Adria je reprezentanca ZSŠDI zopet premagala Sabo, vendar tokrat z veliko težavo. »Plavi« so igrali slabo predvsem v obrambi, v napadu pa so imeli nekaj težav proti nasprotnikovi conski obrambi. Naši so takoj povedli, vendar jim je bila Saba stalno za petami. Do ključnega trenutka tekme je prišlo minuto pred koncem, ko je Smotlak, najboljši strelec »plavih«, dosegel odločilen koš. Poleg že omenjenega Smotlaka moramo omeniti odlično igro Pertota pod košem. (Luka Furlan)
Rokomet: drevi v D ligi
Kras Trimac proti Cividinu
Po daljšem premoru se bo danes nadaljevalo rokometno prvenstvo D lige, v katerem nastopa tudi naš Kras. Tekma, ki jo bodo odigrali drevi naši fantje, je posebno pomembna za nadaljnji razvoj prvenstva. Pomerili se bodo namreč s Ci-vidinom, s katerim delijo prvo mesto na začasni lestvici. To ekipo sestavljajo v glavnem rezervni igralci in mladinci prve ekipe Cividina, ki, kot znano, nastopa v A ligi. Današnji nasprotnik bo torej trd oreh za krasovce. V Krasovem taboru pa kljub temu skoraj nihče ne dvomi o zmagi, s katero bi se še bolj približali cilju: napredovanje v C ligo. Krasovi rokometaši so med premorom nadaljevali s treningi, da bi se bolje pripravili na to tekmo in so v ta. namen odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Proti že pobrateni ekipi Partizana iz Sežane so po lepi in napeti tekmi izenačili, proti Jadranu iz Hrpelj pa so izgubili. Jadran je sicer našim postregel s pravo rokometno lekcijo, naši pa vendar niso razočarali.
KRAS TRIMAC - PARTIZAN 31:31
KRAS: Klinc, Kozlovič 5, Aleks Milič 8, Sosič 4, Simoneta, Sardoč 2, Gruden, Mitja Grilanc 3, Raseni 8, Pegan, Fabčič.
KRAS TRIMAC - JADRAN 30:40
KRAS: Klinc, Marko Milič, Raseni 3, Mitja Grilanc 5, Sosič 4, Aleks Milič 4, Kozlovič 6, Gruden 1, Sardoč 4, Fabčič 1, Simoneta 1, Pegan, Weiseneger 1, Doljak, Vocchi. (pjotr)


iz planinskega svet
Alpinistka Erika Košuta navdušila prisotne
V četrtek zvečer je bila v toki Pretesni Gregorčičevi dvorani v Trs 9ost predavateljskega večera SPI zamejska alpinistka Erika Košuta, ; (jer profesorica na slovenskih nižj rednjih šolah. Košutova, ki ima sabo že nekaj alpinističnih podvigi y}Pr- predlanski vzpon na z namen . umani v Boliviji), je tokrat v bese S1 sliki prikazala vzpon na himalajs eriemtisočak Muztagata (7546 m)
■	tajski. Odpravo je organizirala G
■	Irnole, da bi tako na najbolj dost t n način proslavila 60. obletnico u
no vi (ve. Značilnost slednje pa Qlpi ^a St° SS ut^e^ežHa dva slel
cir>rav .v tem oziru ie bU alpinistič ll-članske pdprave tehnično laž šu?-r. P° zat0 Prav nič manj navd oJ0c in zanimiv. Erika Košuta je kri#S^?m izboru diapozitivov, ki so : pr Qu rned seboj, prikazala pot o Se Ve- ki se je začela v Pakistanu v0#P° tisočih kilometrov »obupni kit zaključila ob vznožju gore r alskem ozemlju. Bolj kot vzpc
(vrh sta nato dosegla dva člana odprave) je Košutovo zanimalo vse tisto, kar je bilo ob odpravi, in sicer predvsem ljudje in krajevne značilnosti, torej prej pot kot cilj.
Dejavnost Alpinističnega odseka SPDT
Kot znano, se alpinisti SPDT dobivajo vsako drugo sredo na svojem sedežu v Ul. Carducci 8, pripravili pa so že okvirni program delovanja. Tečajniki vadijo na lastno pest, v kratkem pa bodo navezali stike z bližnjimi odseki iz Slovenije. Prvi konec tedna prihodnjega meseca bodo priredili dvodnevni zimski vzpon na Triglav.
Kdo so najboljši slovenski alpinisti?
Kako grdo se sliši tako vprašanje, vendar pa si ga marsikdo marsikdaj postavlja. Prav v tem okviru je pred kratkim informativna služba ID, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije in ki jo vodi neutrudni Franci Sa-venc, izdelala anketo, kdo je pač najboljši slovenski alpinist na raznih
področjih te dejavnosti. Anketa je dokaj realna, dala pa je sledeče »izide«. Pri ženskah je daleč najboljša Ines Božič pred Vlasto Kunaver in dvojico Galičič - Lenarčič, med moškimi pa seveda kraljuje Tomo Česen pred Frančkom Knezom in dvojico Silvo Karo - Slave Svetičič. Med športnimi plezalkami je nesporna zmagovalka Nuša Romih, med prostimi plezalci pa izstopajo trije (taka je njihova končna razvrstitev): Srečo Rehberger, Tadej Slabe in Vili Guček.
Messnerju in Kukuczki olimpijsko zlato?
Športno uredništvo poljske televizije je predlagalo mednarodnemu olimpijskemu odboru, da se v letošnjem olimpijskem letu 1988 podelita zlati olimpijski kolajni alpinistoma Rein-holdu Messnerju in Jerzyju Kukuczki, ki sta edina plezalca na svetu, ki sta osvojila vseh štirinajst osemtisoča-kov. Do sedaj so olimpijsko zlato dosegli sledeči alpinisti: leta 1924 Charles G. Bruce, leta 1932 Anton Schmidt in štiri leta kasneje Guenther Dyhe-renfurth.
Alpinistka Erika Košuta med četrtkovim predavanjem SPDT
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
23. januarja 1988
V skladu s šiitskim pojmovanjem nezaščitenih nevernikov
Za uboj bahajca v Iranu storilec ne bo kaznovan
TEHERAN — Sodobno iransko pravo ne predvideva nobene kazni za tistega, ki ubije bahajca, pripadnika posebne verske sekte. Zakon ima svojo osnovo v islamu, ki bahajce opredeljuje kot nezaščitene vernike in odpadnike islama. Bahajska sekta je nastala v prejšnjem stoletju v Perziji, kjer pa je bila takoj deležna ostrega preganjanja oblasti in šiitskega klera. Na tisoče bahajcev je bilo ubitih le zato, ker se niso hoteli odpovedati svoji veri.
Versko preganjanje se je še okrepilo, ko je v Iranu prevzel oblast Homeini. Bahajci so danes brez civilnih in političnih pravic, njihov položaj pa lahko primerjamo s položajem črncev v Južnoafriški republiki.
O kršitvah človekovih pravic v Iranu je posebno poročilo pripravil predstavnik komisije OZN za človekove pravice Salvadorec Gaiindo Pohl. V poročilu navaja nekaj razsodb iranskih islamskih sodišč, ki se v očeh Evropejcev zdijo skoraj neverjetne, vendar so popolnoma v skladu z logiko šiitskega klera, ki ima neomejeno oblast v Iranu,
Prvi primer v tem poročilu zadeva nenamerni uboj. Neki musliman je namreč do smrti povozil nekega bahajca, sodišče pa je menilo, da družinski člani umrlega nimajo nobene pravice do odškodnine. Muslimana so sicer obsodili na 3 mesece zapora, toda zaradi prometnega prekrška ne pa zaradi tega, ker je povzročil smrt bahajca.
Še bolj značilna je neka razsodba v zvezi z namernim ubojem. Predsednik sodišča je odločil, da po verskem zakonu uboj nevernika ne more imeti za storilca nobenih posledic. V obrazložitvi sodbe je tudi zapisal, da sodišče storilca ne more kaznovati, ne glede na dejstvo ali je imel za uboj razlog ali ne.
Komisija OZN za človekove pravice posveča precej pozornosti verskemu preganjanju in ifna dokaze, da so v Iranu od junija 1986 do junija 1987 nekaznovano ubili 10 bahajcev, nekaj sto pa naj bi jih zaradi njihovega verskega prepričanja zaprli.
Spodletel napad na Saro Ferguson
Vaba za britanske turiste
Brhkemu dekletu na sliki je ime Kay, spominja pa na pokojno Marilyn. Prav zaradi tega so jo Američani izbrali za turistično kampanjo, ki naj bi Britance (in funte šterlinge) zvabila v ZDA	(AP)
Kraljica ne piše voščilnic
LONDON Britanski humor ne sega tako daleč, da bi mirne duše prenesel romunsko šalo na račun kraljice Elizabete. Neka romunska revija je namreč objavila lažno voščilnico, ki naj bi jo kraljica naslovila na predsednika Ce-ausesca ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Predsedniku naj bi napisala, da je voditelj svetovnega pomena, in čigar modrost je vsesplošno znana. Romunci so se menda muzali, Britanci pa so užaljeni, kot že dolgo ne.
V Moskvi je »tankanje« zamuden in živčen podvig
MOSKVA Vsem dostopna bencinska črpalka, z vljudnim osebjem, neoporečnim bencinom in brez neskončne kače čakojočih avtomobilov so le skrite sanje vsakega Moskovčana, saj je dejansko stanje v sovjetski prestolnici dobesedno pošastno. Lastniki zaporožcev, moskvičev in žiguli-jev dobro vedo, da je potrpljenje božja mast, ker bi brez te maže gotovo ostali s praznimi rezervoari, ko se podajajo na zamuden in tvegan podvig »tankanja«.
Kot prvo mora vsak nadobudni avtomobilist poiskati bencinsko črpalko, kar je vseprej kot lahek posel. V 9-mi-lijonski Moskvi je namreč le 64 bencinskih črpalk. Že res, da je na vsaki za zahodne pojme ogromno črpalnih naprav za oskrbovanje z bencinom, a kaj, ko je večina teh naprav poškodovanih, ker so stare in izrabljene. Lani so samo v Moskvi zamenjali kar 300 črpalnih naprav, a ker nimajo rednega vzdrževanja, so kaj kmalu neuporabne. Da pa bi bila mera polna, redke z Zahoda uvožene naprave dobesedno zginejo z »ljudskih črpalk« neznano kam. Zlobni Moskovčani trdijo, da si te naprave prisvajajo bencinske
črpalke državnega in partijskega aparata.
V Sovjetski zvezi so namreč poleg bencinskih črpalk za navadne smrtnike tudi črpalke za sovjetsko nomenklaturo, kjer polnijo volge in še bolj reprezentančne žile. Svoje črpalke imajo varnostniki, pa razna ministrstva in druge službe državnega in partijskega aparata. V resnici je torej v Moskvi precej več bencinskih črpalk od uradnih 64. Zasebni avtomobili pa lahko potešijo svojo žejo samo na omenjenih štiriinšestdesetih črpalkah.
Ko se torej lastnik zasebnega avtomobila po dobri uri čakanja (včasih tudi mu to uspe že v 30 minutah) prebije do črpalne naprave, si poleg tanka napolni vse mogoče ročke. Bencinske zaloge so torej logična posledica pomanjkanja bencinskih črpalk. Zaloge pa imajo še to prednost, da se nesnaga sesede na dno, pozimi pa morebitna voda zmrzne, da jo z lahkoto odstranijo. Oktansko število je seveda poglavje zase. Avtomobilisti so se že naučili uravnavati vžig, motorji so navsezadnje prav tako potrpežljivi in trpežni kot njihovi lastniki.
NEW YORK — Pripadniki protibri-tanske irske republikanske vojske IRA so predsinočnjim udarili v ZDA. Tokrat se niso poslužili eksploziva, bili pa so na sledi jorške vojvodinje, ki je v New Yorku prisostvovala predstavi slavnega musicala The Phantom at the Opera. Napadalec jo je pričakal pred hotelom Waldorf Astoria v Manhattnu. Vihtel je zastavo IRA, do vojvodinje pa ni prišel, saj so ga pravočasno ustavili agenti.
Mladeniču je ime Michael Shanley, star je 22 let, doma iz New Yorka, druži pa se s skupinami irskih izseljencev.
Na slikah {Telefoto AP): Sarah Ferguson po predstavi Fantoma (zgoraj), napadalcu skušajo iztrgati zastavo ISA (spodaj).
Micoperi 7000 v Južni Ameriki
TRST — Počasi, a varno, je plavajoča ploščad Micoperi 7000 priplula do Južne Amerike, kjer jo bodo prvič uporabili. Platformo so zgradili v tržiš-ki ladjedelnici Fincantieri, nekaj časa pa je bila zasidrana tudi v tržaškem pristanu, kjer so preizkušali njene strukture. Iz Salvador Bahie bo zdaj odplula proti Rio de Janeiru. Brazilska vlada jo bo uporabila pri Camposu Basinu, kjer bo postavljala strukture bodočih vrtalnih stolpov brazilske državne naftne družbe.
Škandal v avstrijskih finančnih krogih
DUNAJ Obsodba zaradi lažnega pričevanja, ki jo je dunajsko prvostopenjsko sodišče izreklo generalnemu direktorju največje avstrijske (državne) banke CA - Creditanstalt Hannesu Androschu (Androsch je bil obsojen na najvišjo denarno kazen v višini 1.080.000 šilingov) je avstrijska tema dneva. Odmev obsodbe gre na račun Androschove pozna-nosti, sodnih primerov, v katere je bil doslej zapleten ter na račun moralnih razsežnosti, ki zadevajo osebne interese predvsem politikov.
Sedaj 50-letni Hannes Androsch je bil v 70. letih »zlati deček« avstrijske politike. V prvi socialistični enobarvni vladi (1970) je postal finančni minister in najmlajši finančni minister v Evropi. O Androschu, ki je že tedaj veljal za finančnega strokovnjaka svetovne ravni, se je tudi vztrajno govorilo kot o nasledniku tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega potem ko je bil imenovan za kanclerjevega namestnika. Njegov vzpon pa je 1980 prekinil izbruh škandala okoli gradnje dunajske splošne bolnišnice AKH., afere, pri kateri je šlo za poneverbo zelo visokih državnih finan-
čnih sredstev in za malomarnost državnih nadzornih služb. Za Androscha se je usodno zapletlo pri odkritju, da je v poneverbe vpleteno projektivno podjetje Oekodata imelo poslovne zveze z davčno posvetovalnico Consultatio, oziroma ko so novinarji vzeli omenjeno posvetovalnico pod drobnogled. Odkrili so namreč, da je bil finančni minister Androsch, ki se je zelo zavzemal za strog nadzor nad davkoplačevalsko moralo Avstrijcev, solastnik davčne posvetovalnice Consultatio (beri: ustanove, kjer za plačilo dobiš nasvet, kako se izogniti plačevanju visokih davkov). Leta 1981 je Androsch moral odstopiti s funkcij finačnega ministra in kanclerjevega namestnika in odšel za generalnega direktorja CA.
Kmalu za tem je na temelju suma, da je Androsch do svojega precejšnjega premoženja prišel z utajo davkov, bil proti njemu sprožen postopek. S številnimi presledki so najrazličnejše sodne obravnave trajale šest let, sedaj pa je prvič prišlo do Androschove obsodbe.
Androsch je po obsodbi (na katero se je pritožil) ugotovil, da vse skupaj kaže na to, da so ga hoteli obsoditi za vsako ceno, in da so prišli na dan z lažnim pričevanjem, ker mu na temelju drugih točk obtožnice niso mogli do živega. Razlog, zaradi katerega je bil obsojen, je v Avstriji, kjer se je že zdelo, da Androscha ne bo nikoli obsodilo nobeno sodišče, sicer presenetil tildi marsikoga drugega. Obenem pa ima obsodba močan moralni priokus. Kajti Androsch in njegovi ožji sorodniki so bili dokazano vpleteni v najrazličnejše denarne mahinacije. Dokazov, da bi bila pri tem prekoračena zakonitost, sicer ni. Vsekakor pa je že zadeva okoli Consultatia pustila na Androschu velik moralni madež, ki se je z imenovanjem Androscha za direktorja CA razširil na celotno avstrijsko politično-moralno prakso. Kancler Vranitzky, dolgoletni Androschov osebni tajnik v času Andros-chovega vzpona in Androschov osebni prijatelj, je odklonil vsakršno izjavo.
BOJAN GROBOVŠEK
Predsednik CA Hamus Androsch po obsodbi