ziz. finilin • umitimi, i ponedenek. H. septembra 1908. XLI. leto. faa*]a vat* Oftn ■ večer fcsvsttttosi nedelj« te su*am**> *m velja »o a-ostt prefeman aa * g, aa pol leta 12 K, »a četrt leta C K, sa ea ami I K Kćer hodi sam ponj, plača am 9tla tato tO K. & Na naročje torta Isfađs-baa tpe*u$atv* aaročnlne sa ne osdra. ~ Depisi na| sa iavola frankevatL — Rakaptsi se ea vračajo. — ?rotial«n toltioa it M» deeeie na vse teto 25 K, ea pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|mbl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, mt pol lata 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Keeačlfo celo leto 28 K. Za ts« drage deiele in Amerika aa plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v KnaflovOi alleak it 5» — Upravništvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oananila, t J. administrativne stvari, j Ptuamai itotfllM nHk, UpraTiditra telefon it 89. B Tolouolski In roparski napadi na Slovence v Ptuju. Kakor poročamo na drugem mostu, je bila včeraj letošnja skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju. To nekdaj čisto slovensko mesto ima povsem slovensko okolico in tudi v njem samem je še precej zavednega slovenskega življa, dasi ga neiiiško-iiaeionalni duh paše Ornitra in njegovih trabantov skuša docela udušit i. Da je naša šolska družba sklicala v ta kraj svoje glavno letno zborovanje, ni nič čudnega, saj leži Ptuj na slovenskih tleh in ker je v njem in okolici na tisoče Slovencev. To pa ni bilo všeč ptujskim nein-škutarjem — o pravih ptujskih Nemcih še govora ni. Nemški značaj Ptuja je v nevarnosti, kričali so po spod-nještajerskih nemških listih, pri tem pa kovali načrte, kako bodo napadli skupščinarje družbe sv. Cirila in Metoda. Kar so storili včeraj in predvčerajšnjim, je podobno banditstvu v kakem spodnjeitalijanskem kraju. Občinski svet ptujski je imel v petek sejo. na kateri se je sprejel tale P 1 a c h k e g a predlog: Občinski svet deželno-knežjega avtonomnega komornega mesta Ptuja naj odločne j -protestira, da se je sklicala glavna skupščina slovanske Ciril - Metodove družbe v nemško (?) mesto Ptuj in vidi v tem izzivanje miro-t ljubnega nemškega prebivalstva našega mesta; občinski svet poživlja nemško prebivalstvo, zeli torbico, v kateri je imel razne spise. Dasi je tolpa vpila divje, da je bila vsa hripava in dasi je šla po najbolj obljudenih cestah, ni bilo nikjer nobenega domačega policaja. Ko so končno srečali nekaj celjskih policajev, ki so bili poklicani v pomoč za varovanje nemškega značaja Ptuja, in so se Slovenci obrnili nanje, dobili so odgovor, res vreden celjske policije: »Wir sind fremd da!« Ko je videl izmed teh policajev nekega Taki na pobirati kamenje in je metati v Slovence, dejal mu je povsem mirno: »Nicht Steine werfen!« prijel ga pa seveda ni. Ko je prišel sprevod pred »Narodni dom« in so se Slovenci in Slovenke, ki jim je prišlo na pomoč nekaj bližnjih Slovencev, iztrgali iz rok divjakov, napadli so ti poslopje in pobili kakih 30 šip v pritličju in prvem nadstropju. Tudi pri vratih so ubili veliko debelo šipo. Kamenje je frčalo od vseh strani, tako da prebivalci »Narodnega doma« niso bili varni življenja. Policija ni storila nič. Zato so bandit je vso noč nemoteno kričali po bližnjih ulicah okrog »Narodnega doma«, tla ni bilo moč zatisniti niti trenutek očesa. Da se bodo včeraj napadi ponavljali, je bilo več kot jasno. O tem je najbolj pričal tale poziv, ki je bil ponoči nalepljen po ptujskih hišah: Deutsche!!! Der windisehe Gegner will un-serer deutschen Stadt Pettan ein Schandmal nufdriicken. Er will sei-nen ersten Hinzug halten, will der deutschen Biirgerschaft zu Trutz in unserer Stadt der panslavistischen Trikolore Kanin verschaffen. Zu diesem Zwecke wnrde fiir Sonntag, den 13. September nach Pettan die Hauptvc»rsammlung des \vindischen Cyrill und Metodus Ve-reines einberufen und \vird zogleich ein Sokolverein gegriindet. Von a I len Gauen \verden Rothemdler und nnde-re Panslavisten konunen, um uns auf onseren eigenen Boden zu verhoh- nen. Wir betrachten diese freche Vorgangsweise alš eine unglaub-liche Herausforderung, die abzuwehren unser aller heiligste Pflicht ist. Nach Laibach kam Cilli, nach Cilli Luttenberg, nach Lutten-berg Pettau. Und dannff Der Feind wird nicht ruhen. Deutsche!!! \Vir wollen von unserem Haus-herrenrechte Gebrauch machen. Un-sere Briider der Naehbarorte haben uns tur Sonntag ihren Besuch ange-kimdet. Wir werden sie am Bahnhofe bei allen Vormittagsziigen von 7. riir Priih erwarten. »Pettau bleibt deutsch!!!« Ta poziv ni bil od oblasti konfisciran! Da se preprečijo uadaljni napadi, telegrafiral je včeraj zjutraj državni poslanec dr. Ploj na namest-ništvo, naj se rekvirira orožništvo in konsignira vojaštvo. Kaj se je z brzojavko zgodilo, ni jasno. Ker ni bilo nobenega odgovora, hotela se je poslati druga brzojavka. A poštni urad je bil včeraj dopoldne zaprt, na železnici pa niso hoteli sprejeti brzojavke, češ, da je preveč uradnih brzojavk, dasi se je hotela brzojavka poslati nujno! Včeraj dopoldne ob 10. je prišel v Ptuj glavni del skupščinarje v, kakih 150 oseb. Že ko so bili na Pra-gerskem, so izvedeli, da je organiziran nanje pravi napad pod zaščito ptujske, celjske, mariborske in celovške policije, ki so prišle reševat ptujsko nemštvo in nemškutarstvo. V tem jih je prepričal tudi poziv v »Grazer Tagblattu«, »Grazer Ta-gesposti«, celjski Vahtarici in »Mar-burger Zeitung«, kjer kličejo Nemce iz vseh bližnjih spodnještajerskih krajev v Ptuj preprečevat, da ne postane Ptuj slovenski! Ubogo ptujsko nemštvo! Ko so skupščinarji prišli na ptujsko postajo, bilo je tam zbranih kakih 200 nedoraslih fakinov. Komaj so ti zagledali Slovence, začeli so žvižgati in se zagnali nanje. Policija, mesto da hi bila napadalce potisnila nazaj, se je vrgla na Slovence in jih podil;- v mesto. Izza njenega hrbta je tolpa napadala skupščinarje povsem nemoteno. Tolkla je po njih s palicami ter metala kamenje in jajca napolnjena s tinto. Ko je nekemu gospodu tako jajce pocrnilo ves suknjič in ga je lopov udaril z gorjačo po licu, da se mu je vlila kri, ga je napadenec hotel prijeti. Tu pa so ga zgrabili policaji kričeč: »Marsch vorwarts« in mu zagrozili, da ga na mestu aretirajo, če ne gre naprej. Tolpa je divjala vsa besna. Slovencem so trgali znake, na primer »Slovenskega planinskega društva«. Tudi damam niso prizanašali in jih irisu It i ral i na naj gnusne j ši način. Tudi tu ni posegla vmes policija, ampak pustila tolovajem, da so suvali in tolkli okrog sebe in metali tinto. Da, Slovenci, ki so prej izdali devizo, ('a se vzdrže popolnoma pasivno vkljub vsem provokacijam, končno niso mogli več prenašati tolovajskih napadov, je razumljivo. A tu je nastopila policija. Takoj je aretirala vsakega, kdor se je le ganil. Seveda so tolovaji zdaj še z večjo korajžo napadali Slovence. Ko so prišli skupščinarji pred »Narodni dom«, je bilo kakih 20 oseb več ali manj ranjenih, obleko je imel pa zlasti od onih, ki so šli bolj zadaj, skoraj vsak poškropljeno s tinto. Banditje so tulili kot divje zveri in kričali »Die Wacht am Rhein«; tu pa so se oglasila slovenska grla skup-ščinarjev in okoličanov in mogočno je zadonela med ptujskimi zidovi tja do ušes Ornigovih »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. Pesem je bila policiji povod, da je aretirala zopet več oseb zaradi ščuvanja in izzivanja! — Za dopoldne je bila s tem stvar na ulici končana. Aretirance so odgnali na magistrat, kjer so jih sodili. V posebno hudih slučajih je sodil Ornig sam, sicer pa »Amtsvor-steher«. Upoštevala se je samo izpoved policajev, ki so seveda vsako stvar zasukali tako, kakor da bili nedolžni Slovenci krivi napadov. Pravili so, da ne znajo slovenski, pri tem pa navajali,1 kaj je ta ali oni zakrivil z besedo. Med aretiranei je bil tudi poročevalec »Edinosti«, ki se mu je očitalo vse mogoče, dasi je s;i-liid pomirjevalno vplival na Slovence, naj se ne razburjajo. Fakinaža se je popoldne znova zbirala na kolodvoru, pričakujoč Slovencev. Z vlakom ob polu 4. je prišel samo eden, in sicer akademik P i r k-m a j e r. Nobenega znaka n i imel na sebi, šel je — kar se razume pač samo ob sebi — povsem mirno. Tolpa kakih sto barab ga je pa napadla, zbila mu klobuk z glave in ga pretepala s palicami po obrazu, da je ves kryav prišel v »Narodni d om«. Sto na enega, to je nemško junaštvo! S Pirkmajerjein se je vsa fakinaža pridrvela pred »Narodni dom«, kjer je bilo takrat skupno kosilo skupščinarje v. Vsled vpitja je več ljudi hitelo k vratom. Tu se je izvršil nov tolovajski napad. Jajca napolnjena s tinto so kar deževala, da so bili Slovenci, ki so stali med vrati in pred njimi ter več gospodičen v belih bluzah hipoma popolnoma oškrop-ljenih, vmes so pa zopet leteli udarci gorjač. Oškropljen je bil tudi zid in so napadalci metali tinto celo v prvo nadstropje! Policije ni bilo nikjer, šele pozneje se je prigugalo par možakarjev gledat »\vas schon \vieder los ist« ter aretiralo več Slovencev. Zanimivo je, zakaj so bili Slovenci aretirani. Nekdo je rekel: »To je nemška kultura!« kažoč na tovariševo obleko, oškropljeno s tinto. Policija ga je zgrabila in oklenila kot kakega razbojnika. Na magistratu so dejali, da je s tem razžalili policijo! Brata dr. Brenčiča so napadli nemški tolovaji in ga kot pocestni roparji oropali 260 kron denarja. Bil je aretiran, ker se je branil napadalcev! Da namerava tolpa zvečer izvršiti nov, in sicer glavni napad na vračajoče se skupščinarje, je bilo jasno vsakomur. V to je bil tudi prirejen shod. ki so ga imeli nasprotniki takoj nato. Da se prej »reči vsako napadanje, sta šla državna poslanca dr. Ploj in R o b 1 e k dvakrat k Ornigu zahtevat, da preskrbi pomoč od strani orožništva. ker se Slovenci na policijo ne morejo zanesti. Ornig je obetal, da se vsled pomnožene policije nikomur ne bo nič zgodilo, ko sta pa drugič prišla k njemu in mu z vso odločnostjo povedala, da bo on odgovoren za vse posledice in napade, ki se morda zgode nad Slovenci, je obljubil, da poj de sam z vračaj o-čimi se skupščinarji, da prepreči vsak napad. Šel je res. Napad je izostal. Iz tega sledi, da če bi bil Ornig preje storil svojo župansko dolžnost, bi bili tudi vsi ostali napadi izostali. Tako je včeraj ptujska nemška in nemškutarska fakinaža pod zaščito policije reševala čisti nemški značaj deželno - knežjega avtonomnega mesta Ptuja. Jasno je, da Slovenci niso povzročili nobenih napadov in da so bili povsem mirni. Izročeni so bili na milost in nemilost fakinaži, katere nastop in divjanje je aranžiral Ornig. Postopanje policije in to vse, kolikor je je bilo v Ptuju, je bilo skrajno pristransko. Kar je storila, storila je vse seveda na ukaz od zgoraj. Zato zadene vsa odgovornost LISTEK. Otroška soha na razstavi »otrok." Dično in agilno »Splošno slovensko žensko društvo« je napravilo v zgornjih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma« kaj impozantno razstavo pod preprostim, toda jako obsežnim geslom »Otrok«. Žal, da so razpoložljivi prostori za ta namen precej omejeni, vendar se spričo kratkega časa in pri naših razmerah in tesnih okolščinah sme ta razstava imenovati dokaj popolna in kar je glavno: krasna je! Ni moj namen, se spuščati v podrobnosti, pač pa hočem opozoriti na elitu,, XXI. skupino, ki v eni edini točki predstavlja najvažnejše pri otroku, to je njegov d o m. Sobo, ki ima svoj glavni vhod iz zgornjega desnega konca velike dvorane, opremila je širom znana ljubljanska tovarna pohištva I. I. Na £las s popolno stanovanjsko opravo za otroke. V dekorativnem oziru pritegnile so se tudi stene, okna, vrata Jn tla, tako da je interieur otroške sobe v vsakem oziru popolen. Oficialen zaznamek razstave to J°bo le skromno navaja. Kar je dobro in lepo, naj se pač samo hvali. Za otroka je pa tudi najboljše komaj dovolj dobro. Oni pa, ki mislijo na higijeno šele takrat, ko je treba hiteti po zdravnika, naj pa" v tej sobi U važu jejo vsaj praktični zasnutek in njegovo izvršitev! Kmalu bodo prepričani, da je praktičnost brez higijene nemogoča. Če stopimo v sobo, prevzame nas prijetno razpoloženje, ki ne prihaja le od neovirane okenske svetlobe, ampak tudi od belo pleskane oprave in ravno takega obstenja. Otrok že po prirojenem nagonu ljubi svetlobo, ('govor, da se belo rado umaže, ne velja, ker ravno na belem se vidi prah in madeži, in zato se brez kvare lahko snaži. V malem in počasi pa sili bela barva otroka samega k čistoči ! Na sredi glavnestene stojite prosto, to je le z vzglavjem ob steni, dve postelji, ločeni med seboj po malem toda prav komodnem sedežu, in veliki dovolj za otroke do 12. leta, ter brez onih pletenih mrež, po katerih otroci v svojo nevarnost tako radi plezajo. Zato so pa stranice gladko paličaste in se z odmaknenjem pri-prostega zatikljaja navzdol spuste. Posterji ste s posteljino in perilom (izdelala tvrdka A. Šare) popolnoma opremljeni. Na levi strani postelj stoji omara za igrače, ki je v sredi čez celo širjavo odprta in kamor otrok lahko doseže; nad to odprtino kakor tudi pod njo so oddelki z vra-ticami za perilo itd. Ti oddelki se vidijo marsikomu premajhni, pa to je le na videz, ker za vraticami tvorita dva oddelka do metra široko in zadostno globoko notranjost. Ravno tako praktična je na desni strani postelj stoječa omara za obleko, ki je otrokom v zgornji polovici nedosegljiva, dočim v spodnjo polovico lahko sami obešajo obleko. Med oknoma stoji priprosta, toda jako udobna pisalna miza, podobna pultu; pred njo pa okrogel vrteči stol z nizkim naslonjalom. Tako praktičen, kakor vse drugo, je tudi v kotu pri desnem oknu stoječi umivalnik, ki zabranjuje otroku vsako nepotrebno polivanje. Poleg umivalnika stoječa omara za povijanje otroka je skoraj preplitva, pa ozirati se je bilo na tesni prostor. S stolom pred pisalno mizico istolič-na je okrogla mizica, stoječa sredi sobe, ki ima namesto predala pod-pločo, da otrok lahko kaj iz rok dene, saj mu ni nikoli prostora dovolj. Stoli ob mizi so sicer v drugem žanru, toda pripravni za ravno sedenje pri mizi. Otrok pa pri mizi rad na stolu kleči, zato so tu stoliči brez hrbtnega naslonjala. Ti stoli, potem stol pred pisalno mizo in sedež med posteljama, so prevlečeni z rdečim povoščenim platnom; rdeča so tudi srca, ki so v malem, vendar zadostnem številu naslikana v polnitve večjih omar, in ta rdeča barva učinkuje tako mirno na splošni vtisk, da zabranjuje vsako dozdevno monotonost; rdeča srca delajo slog cele sobe kaj domač. Po opravi nezastavljene stene so zapažene z obstenjem (lambrijem), vseskozi enako visokim z omarami. V obstenje in vznožne končnice po- stelj so vdelane slike iz otroškega življenja oziroma igranja. Niso to karikature, tudi ne umetniške podobe, ampak slike, ki naj navajajo otroka k lastnemu razmišljevanju. Y olepševalnem oziru jih ni nič preveč, niti premalo; najbolje učinkujejo nad pisalno mizico, a da tudi v tej sobi ne ostane brez »umetnosti v življenju otroka«, diči obstenje nad posteljama slika »male Slovenke«, izpod čopiča domače umetnice Ivane Kobilčeve. V soglasju s sobo sta tudi obe okni iz grapasto - motnih, umetno vrezanih belih in rdečih (srca) šip, ki zadržujejo solnčne žarke, a ne ovirajo svetlobe niti najmanj. Zaves ni prav nikakih, kar je popolnoma pravilno in sčasoma pridemo že še do spoznanja, da so zavese v vsaki otroški sobi ne le odveč, marveč tudi v zdravstvenem oziru naravnost škodljive. Zdrav otrok spi pri največji svetlobi, nenaravna tema pa naprav-Ija otroke jokljive, ko se zbude. Strop gladko bel; svetlozelenka-sta zgornja polovica sten prehaja proti lambriju brez konture v širok friz, predstavljajoč na zeleni trati kolo plešoče otroke. Tla so preko cele sobe prevlečena; s sivim linolejem, najboljšim položkom za tla otroških sob. Da bi bil linolej premrzel, je napačen predsodek, posebno če leži na lesenem, četudi parketovanem podu. In kar je glavno, ne vsesa nobenega prahu; namesto pometanja in pri tem neizogibljivega vzdigovanja prahu se s čisto vodo umije. Enako se brez bojazni kake kvare lahko osnaži j o vsi meblji, lambriji in Mene, kar vse je posebno pri desi n lekciji po prestanih nalezljivih boleznih velike važnosti. V celi sobi je vse gladko, nikjer se ne more nabirati nepristopen prah; nobenih kotov, nobenih vogalov, kjer bi si malčki zaniogli otolči svoje glavice. Soba dela čast razstavi, dela čast razstavljalnemu društvu, predvsem pa razstavljalni tvrdki. Zasnutek je vrlo preudarjen, ustreza tako higijeni kakor praktični potrebi, izvršitev je v vsakem oziru precizna. Pa to še ni vse. Soba je tudi krasna in elegantna. Vkljub temu pa pomislek, da bi bila nabava take sobe za onega, ki jo za svoje otroke potrebuje, predraga, nima upravičene podlage. Vprašajte — saj to nič ne stane — in po preudarku boste spoznali, da od vseh strani skupaj znešeno pohištvo, ki je navsezadnje ni higijenično, nepraktično in neokusno, več stane, kot oprema, vešče izbrana in v vsakem oziru ustrezajoča sedanjim zahtevam. Kdor razstave še ni videl, ali kdor jo je že, naj gre in si jo še in še ogleda. To naj velja posebno onim, ki mislijo, da drugi ne znajo brati v otrokovi duši. Razstava ni za zabavo, ustvarila jo je skrb za bodočnost, ki naj bo lepša kot je sedanjost. V Ljubljani dobimo kaj malo zdaleko enakega navzoči, take specialne razstave pa ne pričakamo zlepa. Anton Obreza. za napade tiste, ki so jih inscenirali. Opravičena je zahteva Slovencev, da se policija ptujska podržavi, ker nima v Slovencih nobenega zaupanja več, da bi jih ščitila pred izbruhi podivjane tolpe. Slovenec si ob belem dnevu v Ptuju ni varen ne življenja ne imetja, kakor se je pokazalo včeraj. Javne varnosti v Ptuju ni in je ne bo, dokler bo policija mestna in dokler bo mestna uprava v takih rokah, kot je zdaj. Končno pravimo le še to. Ako bi včeraj ne bilo policije v Ptuju, vladal bi bil tam po polen red. Slovenci bi si ga bili sami napravili, dasi bi si neradi umazali roke s takimi ljudmi, kot so bili med napadalci. Nemcem in nemškutarjem v boju proti njim ne bomo sledili na njih polje, izjavljamo pa, da se prične proti njim drugačen boj, da si bodo zapomnili, kdaj so tolovajsko napadali in ropali mirne Slovence v Ptuju. XXIII. Slavno skupščina dražte sv. Cirila la Metoda v Ptuju. Včeraj je bila v »Narodnem domu« v Ptuju letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Bila je prva, ki se je vršila na nedeljo. Udeležba je bila z ozirom na oddaljenost kraja in neugodne železniške zveze prav povoljna, izreči pa moramo svoje začudenje, da je bilo štajerskih Slovencev tako malo na zborovanju, ko so imeli vendar tako blizu. Slovenci iz Trsta, Goriške, Koroške in Kranjske so . prišli v kaj častnem številu na shod, da je bilo vseh zborovalcev, če prištejemo domačine, vsega skupaj okoli 250. Na njej so bili samo štirje duhovniki. Posebno častno so bile zastopane naše dame, ki so povsod vedno prvobo-riteljice za našo obrambno družbo. Izmed državnih poslancev sta bila navzoča dr. K o b 1 e k in dr. P 1 o j , izmed deželnih pa dež. glavarja namestnik dr. J u r t e 1 a in kranjski deželni poslanec dr. Vilfan. Na skupščino je prišel starina notar Luka S v e t e c iz Litije z gospo soprogo. Skupščinarje je sprejemal na postaji odbor ptujske podružnice Ciril - Metodove družbe želeč najlepših uspehov njih zborovanju. Prvomestnikov nagovor. Ob 11. se je pričelo zborovanje. Otvoril ga je prvomestnik vladni svetnik Senekovič, ki je v iskrenih, rodoljub j a plamtečih besedah govoril med drugim približno ta-ko-le: Slavna skupščina! Otvarjajoč današnjo 23. glavno skupščino naše šolske družbe vas vse srčno pozdravljam, ki ste prišli iz daljnjih krajev. Zborovanje se je naznanilo mestnemu magistratu ptujskemu, ki je je vzel na znanje. Naznanjam to vsled tega, ker smo bili tako prijazno sprejeti. (Ogorčeni klici: Škandal! Slovenec ni tu varen življenja in imetja!) Brzojavni pozdrav je poslal skupščini državni poslanec ljubljanski župan Ivan Hribar (viharno dolgotrajno odobravanje in živio-klici), ki je vsled bolezni zadržan se udeležiti zborovanje. Ravno tako je pozdravil skupščinarje nadučitelj Anton Pesek kot predsednik zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. (Viharno odobravanje.) Zbrali smo se, da se posvetujemo, kako rešiti slovenske otroke potu jče van j a. Naša družba je le obrambna družba. Nasprotne družbe niso nikake obrambne družbe, ker love le naše otroke, da jih potujčijo. Pri nas je pa bilo preteklo leto 2000 otrok, ki so bili vsi Slovenci. Delovanje naše družbe je bilo malo izdatno, ker je še mnogo krajev, kjer so slovenski otroci prisiljeni pohajati nemške oziroma italijanske šole. Ti otroci postanejo renegati, ki so hujši od pravih Nemcev oz. Italijanov. Današnji naši napadalci so večinoma potomci potujčenih Slovencev, večinoma ljudje, ki so se v nemških šolah navzeli nemškega duha in sovraštva do svojega lastnega rodu. Odbor polaga danes račun o delovanju v preteklem letu. Lansko leto so bile viharne volitve, a pravilne. Posledica tega je bil boj v raznih časnik ih. Nekateri so rekli, da mora družba propasti. Danes polaga odbor mirno svoj račun, kar je storil. Storil je toliko, kolikor so mu pripuščala omejena sredstva, ki so mu bila na razpolago. Trezno presojajte naše delovanje! Ce najdete, da je bilo odborovo delovanje kvarno narodu v kakem oziru, jasno na dan s kritiko! Ce pa ni bilo kvarno, potem pa mu dajte zadoščenje s tem, da odobrite njegovo delovanje in da daste prihodnjemu odboru smer, po kateri se naj ravna. Preteklo leto nam je smrt iztrgala iz naše srede veliko prijateljev in podpornikov. Omenjam le nekate- - T—»o Trčknva. Albin Avsenek, Fran Kollmann. Dolga je vrsta mož in žena, ki so pred svojo smrtjo mislili na družbo in ji volili večje ali manjše svote. Ti so: Josip Pirš, Valentin Šumak, župnik Za-gorjan, župnik Janez Žužek, Ana Kukovec, Helena Kaplan, Ivana Kavčič, Janez Trdina,Fran Praprot-nik, župnik Sovič, Anton Lavrenčič, zasebnik Šlajhar, Fran Kadilnik. Mecen naše družbe pa je Vilko Poljak (Slava-klici, zborovale! vstanejo, brez poziva s sedežev), ki je zn-pustil družbi nad 187.000 K, katerih obresti začne družba uživati po smrti njegove soproge in sestre. Ta imena so dokaz, da vlada v našem narodu zavest, da moramo napeti vse sile, da rešimo naše otroke slovenstvu. Poživljam vas, da zakličete »Slava« tem možem. Zborovalci so vstali in zaklicali trikrat »Slava«. Nadučitelj Pesek je osebno pozdravil skupščinarje kot predsednik zveze narodnih društev na Šta-jerskem in Koroškem ter poudarjal, da je proti zidanju nemškega mostu od Delta do Adrije le eno sredstvo, namreč izobrazba in probuja našega naroda, kar moramo izvesti vsepovsod. Ker družba sv. Cirila in Metoda skrbi za izobrazbo in probujo naroda, želi njenemu zborovanju uspehov. Nato je podal tajniško poročilo dr. Žerjav, ki je navdušeno govoril tako-le: Slavna skupščina! Stopili smo že v tretje desetletje, odkar deluje naša družba sv. Cirila in Metoda. Narodnostna ideja, narodnostni boj sta jo vzbudila pred 22 leti in ji dajeta še vedno poživljajoči ogenj. Naš že tako nevarni nasprotnik pa je postal v tem času še nevarnejši. B orili smo se prvih letih le s tistimi, nam sovražnimi oblastmi, ki so nam odrekale in nam še odrekajo izobraževalnih sredstev. Nasprotnik se je v prvi vrsti zanašal na to izdatno pomoč javne oblasti, zadnja leta pa je začel tudi sam po svojih organizacijah delovati proti nam, ker ga je začelo vznemirjati nevzdržno napredovanje slovanstva v naši državi in še prav posebno demokratizacija javnih zastopov. Sovražne napadalne organizacije sedaj skokoma rastejo in kmalu bo ves nemški svet organiziran v eno samo mogočno falango proti Slovanom. 2e danes začujemo v vsakem kraju, kjer se znajde le par nemških družinic, žvenketanje nemške marke. Toliko hujši mora biti naš odpor. Vkljub nasprotnikovi moči njegovi uspehi niso toliki, kolikršne so njegove žrtve in lahko rečemo, da več kot polovica denarja, ki ga vržejo tuje organizacije v naše dežele, gre zanje brez uspeha v pogubo. Pa že druga polovica lahko zadošča, da nas uniči. Zato je bilo treba, da je začela družba sv. Cirila in Metoda delovati z novimi in pomnoženimi močmi. Preteklo leto je bilo leto, v katerem >mo zbirali sile, družbo naj znotraj preustrojili in se pripravili za delo v večjem stilu. To poročilo lahko otvorim z mirno vestjo, da se še v nobenem družbenem letu na znotraj in na zunaj ni delovalo s tolikim uspehom, s tolikim napredkom, kakor v preteklem letu. Pa tudi požrtvovalnost ni bila še nikdar tako velika, kakršna je sedaj in to nam daje zavest, da mirno sprejmemo od narodnih nasprotnikov nam ponuđeni boj in hočemo v njem zmagati. Družbeni delokrog se je v preteklem letu močno razširil. Ni bilo le ustanavljati vrtcev in šol, ter obstoječe zavode dobro opremiti, treba je bilo podpreti vsakatero slovensko izobraževalno delovanje, kjer je grozila od nasprotnikov nevarnost. Pogrešali pa smo skoro ob vsakem koraku, ki smo ga napravili v obrambo jezikovne meje, da se z nami ramo ob rami ne bori krepka gospodarska obrambena organizacija Slovencev. I'speli pa ni in ne bo popolen, dokler prosvetnemu delu ne bo dala zaslom-be in podlage gospodarska obramba. Zato pozdravljamo, da se že skoro oživotvori oziroma ponovi taka organizacija. Ž njo bomo mogli roko v roki braniti slovenski svet in slovensko mladino potujčevanja. Tajniškemu poročilu pripada ŠOlstVO in organizacija. Družbeno Šolstvo obsega vrtce in ljudske šole. Vrtcev je 15 s 17 oddelki, šol pa 5 z 19 razredi. Boj za narodno vzgojo mladine je prišel že tako daleč, da se skuša nasprotnik zvijačno polastiti nedolžnih otročičev v otroški dobi od 3. do 4. leta naprej. S hinavskim obrazom in judeževimi darili za starše in otroke vcepljajo mladini v srce, da se sramuje maternega jezika, da brezčutno momlja nemške besede in prepeva nemške pesmice. Zato so šolski vrtci potrebni kot protiutež nasprotnikom. To pa velja osobito o krajih z mestnim in indu-strialnim značajem. Tam so vrtci socialna potreba, kajti starši so čez dan na delu po tovarnah, ne mo- rejo puščati otrok brez nadzorstva I doma, in tudi bivanje po nezdravih I delavskih stanovanjih je otrokom škodljivo. V vrtcih pa se radu jejo in bistrijo mlade glavice. Naša dolžnost I je tedaj, da tej socialni potrebi od- I pomoremo. Seveda je tudi potreba, da imajo vrtci organsko nadaljevanje v slo- I venski ljudski šoli. Vseh 15 družbenih vrtcev je v krajih s takim znača- I jem, da so vrtci z ozirom na delav- I ske razmere potrebni. Osobito velja I to o naših 2 vrtcih v Hrastniku, o tržaških 4 vrtcih, o tržiškem vrtcu, dalje o 3 vrtcih na Savi in Jesenicah I ter o 3 vrtcih v Podgori in Pevini I pri Gorici. Kjer imajo otroci še po vrtcu I možnosti, da ostanejo v slovenski I ljudski šoli, jo bomo morali, hočeš nočeš, prej ali slej ustanoviti. j Družbene vrtce je pohajalo kon- I cem leta 1907./08. 914 otrok, med temi 425 dečkov in 489 deklic. Vrtci I imajo povprečno po 53 otrok, kar I priča, kako težavno je delovanje I družbenih vrtnaric. j Pri vzdrževanju družbenik šolskih vrtcev vrlo pomagajo krajevni činitelji, predvsem podružnice, žu- I panstva in denarni zavodi. | Letos smo družbene vrtce temeljito nadzorovali, jim izpopolnili uči- I la ter izdali tiskano navodilo vrtna- I ricam, kako naj postopajo, da bodo dosegle narodni smoter naših vrtcev. I Osobito se jim je priporočalo, gojiti I tesni stik z delavskimi starši, kar se I je tudi ponekod že zgodilo. Lahko rečem, da so naši vrtci na poti do popolne dovršenosti. | Ker imamo na Slovenskem še I obilo krajev, kjer robuje slovenski delavec, ki ga skušajo nasprotniki potom otrok ujeti v svoje mreže, bo treba na Slovenskem ustanoviti še obilo narodnih zavetišč za slovensko mladino. Ker se letos že toliko piše in govori o jubilejni akciji otrokom v prid, bi bilo prav umestno, da bi se ta uradna, vse hvale vredna akcija, pokazala tudi na ta način, da bi podprla naše družbene vrtce, ki so povsod prava vzgajališča, kjer se razvijajo pošteni, pridni in zdravi otroci. j Mnogo važnejše nego otroški vrtci so naše ljudske šole. Družba jih vzdržuje 5 z 19 razredi, na katerih se vzgaja 1081 otrok, tako da je v družbenih šolah vštevši vrtce, skupaj 2000 otrok. Krepka je naša pozicija v Trstu, j Število otroko v tamošnjih naših šo- 1 lah raste tako naglo, da ga družbene gmotne razmere ne more j o doba jat i. V naših tržaških šolah je bilo letos 787 otrok, in sicer 390 dečkov in 397 deklic. Na deški šoli, katero vodijo posvetne moči, je bilo 8, na dekliški 5-razrednici, ki je pod vodstvom šolskih sester, pa 6 oddelkov. Deška šola ima 2 paralelki I. razreda in 1 II. razreda. Šole so nameščene deloma v našem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu, deloma v ulici Cbiarbola, deloma pa v ulici Sv. Frančiška v sredini mesta v palači tržaške trgovske obrtne zadruge. V tem poslopju se otvorijo bodoče nove vzporednice. Učni in narodni uspehi naše tržaške in še prav posebno deške šole so prav ugodni, tembolj, ker je družbeno učiteiljstvo delovalo tudi izven šole. Za tržaško šolstvo nam pač ne sme biti žal nobene žrtve, ker niso uspehi nikjer drugod tako jasni in lepi, kakor ravno v tem mestu naše bodočnosti. Vsa hvala gre tržaški podružnici in vodstvu tržaških Slovencev, osobito pa tudi trgovsko obrtni zadrugi, ki je z nakupom palače A' ulici Sv. Frančiška omogočila krasen razvoj našemu šolstvu v sredini mesta. Že 26 let se pečajo javne oblasti z rešitvijo tržaškega šolskega vprašanja. Do tega hipa še ni rešeno, a mi obetamo, naj si se vnebovpijočj; krivica vzdrži v polni meri, ali pa naj se nam vrže par drobtinic, mi bomo delovali z vso močjo na to, da vzrastejo na vseh delih tržaškega mesta slovenske ljudske šole, ki se morajo spopolniti s srednjimi in strokovnimi učil išči. Ponos družbe sv. Cirila in Metoda je bila vedno šola v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, kamor je slovenska požrtvovalnost postavila imenitno šolsko poslopje s telovadnico. Žalibog se ima ta šola boriti s tako velikanskimi težkočami, da se je Nemcem posrečilo zabraniti njen napredek s tem, da z raznimi sredstvi lovijo slovensko šolsko deco v mestne nemške šole v Velikovec, Število otrok v naši šoli se je več let gibalo okrog številke 200, tako, da si moramo odkrito priznati, da komaj ostaja na poprejšnji višini. Med 190 letošnjimi učenci je 63 dečkov in 127 deklic. V I. razredu je bilo 13 dečkov, v II. razredu 28, v III. razredu 27 in v IV. razredu pa jih je bilo le 5. Glavni vzrok temu dejstvu, katero tajiti bi bilo varanje samega sebe, je brezdvomno ta, da naša šola nima pravice javnosti in morajo vsled tega učenci po dovršenih šolskih letih delati, če hočejo dobiti odpustnico. še poseben izpit pred tujim, sovražnim učiteljem. Zategadelj se šolsko vodstvo v Velikovcu in ž njim osrednje, trudita že izza leta 1900., da pridobita šoli pravico javnosti. Vse prošnje so bile odbite z utemeljevanjem, da bi bilo to zoper koroške deželne postave, ker poučujejo tu ženske učne moči dečke in to v višji starostni dobi. Šolski vodja v Velikovcu je že leta 1902. nas veto val, naj se za III. razred nastavi posvetno učiteljsko moč, v IV. razredu pa naj bi bile samo deklice. Vodstvo je ta nasvet odbilo, ker nam vendar gre v posebni meri za narodno vzgojo dečkov, pozneje pa se je na prošnjo šolskega vodje odobritev o tem vprašanju odložila, Velikovec je ena najvažnejših točk v našem narodnem programu in treba je, da se vodstvo ne straši nobenih žrtev, da preskrbi tamošnji naši postojanki pravico javnosti ter šolskim razmeram tako ugodi, kakor to zahteva krajevna potreba. (Konec prihodnjič.) * Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes prinesti vsega j poročila. Iz poznejšega zborovanja naj danes v kratkem omenimo, da se je soglasno sprejel predlog, da nastavi družba potovalnega učitelja! Volitve so se vršile per acclamationem in soglasno so bili izvoljeni v odbor gg. prost Gregor Einspieler v Tinjah, notar Luka Svetec v Litiji, nadučitelj C r n a g o j v Ljubljani in dr. Ernest D e r e a n i iz Gorice; v nadzorstvo gg. prof. dr. 11 e š i č , odvetnik dr. M a j a r o n , oba iz Ljubljane; prof. Scheinigg, odvetnik dr. M ii 1 1 e r , oba v Celovcu in odvetnik dr. R a v n i h a r iz Ljubljane; v razsodništvo so izvoljeni gg. župnik R a ž u n v Št. Jakobu na Koroškem, ces. svetnik Karel Š a v n i k v Kranju, odvetnik dr. T r i 1 1 e r v Ljubljani, notar Jakob K o g e j v Ložu in odvetnik dr. T e -k a v č i č v Ljubljani. — Pri debati o tajniškem poročilu je župnik T r e i b e r iz Velikovca med drugim poudarjal, da je družba zdaj v boljših, delavnejših rokah, nego je bila preje in da bodimo glede družbe sv. Cirila in Metoda le narodnjaki, vse drugo pustimo na stran! Vse odstranimo, kar nas loči in porabimo vse, kar nas druži. V boju za proč vit naše šolske družbe bodimo edini! Njegov govor je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. Novo ministrstvo? Trst, 13. septembra. Italijanski časopisi poročajo, da se mornar-nična sekcija loči od vojnega ministrstva ter se ustanovi samostojno skupno mornarnično ministrstvo. Obenem se ustanovi nova služba mornaričnega nadzornika. V PuJju bo baje obenem sedež divizijskega in brigadnega poveljstva. Reformne gimnazije. Dunaj, 13. septembra. V na-učnem ministrstvu so se končala posvetovanja zaradi ustanovitve novih reformnih gimnazij. Naučni minister je odredil, da se dve gimnaziji na Dunaju, nadalje gimnazije v Gmundenu, Litomišlu in Kolinu že z letošnjim šolskim letom sukcesivno spremene v osemrazredne realne gimnazije. Glede nekaterih drugih gimnazij se še vrše pogajanja. V Gu-rohumori (Bukovina) se realna gimnazija na novo ustanovi. Pred vsem se bo v novih gimnazijah učila francoščina mesto grščine. Gonja proti Srbom na Hrvaškem. Zagreb, 13. septembra. Rauch nadaljuje svojo brezvestno gonjo proti Srbom. V Verginmostn so aretirali srbskega župnika Milica, dva srbska učitelja, nekega trgovca in nekega posestnika. Odvedli so jih v Zagreb v ječo. V Topuskem so zaprli tri pristaše samostojne srbske stranke. Dosedaj je zaprtih 25 Srbov zaradi »veleizdaje«. — Ban Rauch je konferiral v Budapešti z ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem ter z ministroma Kossuthom in Apponvijem poglavitno zaradi srbske »veleizdaje«. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 13. septembra. Minister Andrassv predloži načrt volilne reforme parlamentu v prvem mesecu zasedanja. Ministri so zaupnike svojih strank že informirali o vsebini volilne reforme. Stranka programa 1848 ima resne pomisleke proti pluralnemu sistemu. Koalicij ske stranke si prizadevajo, da se sklene junktim med volilno reformo in vojaškimi vprašanji ter bi rade izsilile v tem oziru kraljevo izjavo še pred otvoritvijo državnega zbora. Dogodki na Turškem. Carigrad, 13. septembra. Blizu Djarbekirja je bil poglavar K ur do v Ibrahim tepen ter je zbežal proti Eufratu. Turška vojska je imela 17, Kurdi pa nad 100 mrtvih. Sofija, 13. septembra. Ker diplomatični agent Bolgarije, Gešov, ni dobil z drugimi zastopniki vred povabila k ministru zunanjih del, ga je njegova vlada pozvala, naj odpotuje iz Carigrada. Solun, 13. septembra. Bolgarski shod v Bitolju je sklenil, ustanoviti v Solunu bolgarsko vseučilišče ter je začel denar v ta namen že prihajati od vseh strani. Carigrad, 13. septembra. Sedaj se je izkazalo, da se je mlado-tuiški odbor marsikje prenaglil z odstavi jenjem višjih dostojanstvenikov in uradnikov. Posebno se je to zgodilo glede patrijarha Ormaniana, ki so ga obdolžili poneverjenja ter ga pregnali na otok Prinkipo. Sedaj se je izkazalo, da je v njegovih blagajnah vse v najlepšem redu ter ima celo tirjati iz patrijarhalne blagajne 700 funtov. Patrijarh je dobil zopet ] »opol no svobodo, a se namerava vrniti h katolicizmu, kjer je že enkrat bil, ter se za stalno preseliti v Rim. Odstop danskega ministrstva. Berolin, 13. septembra. Vsled škandalozne afere ministra Albertija je podalo celokupno ministrstvo demisijo, ki jo je kralj tudi sprejel. Nemški cesar proti razo-roževanju. L o n d o n , 13. septembra. Sedaj je znano, da sestanek v Kronbergu ni imel zaželjenega uspeha. Nemški cesar je brezpogojno odklonil nasvet angleškega kralja, naj bi si veleli line nabavljale novih vojnih ladij. Kralj Edvard je bil vsled tega zei<> slabe volje ter je skušal v Kl u pridobiti cesarja Franca Jožefa za posredovanje, kar pa je cesar odklonil. Francosko-španski dogovor zaradi Maroka. Pariz, 13. septembra. Jutri se izroči velesilam francosko - španska nota zaradi Maroka. V noti se zalit va, da mora novi sultan prevzeti obveznost za poplačan je vseh dolgov, ki jih je napravil dosedanji sultan \ Evropi. Tudi mora prevzeti sultan Mulej Hafid skrb za dosedanje^ sultana in njegovo rodbino. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 septembra — Občinski SVfet ima jutri dne 15. septembra t. 1. ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo s tem-le dnevDim redom: I. Naznanila predsedstva II Mestnega magistrata poročili: 1) o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne ob-I čine ljubljanske; 2) o prošnji za po-I litev meščanstva. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1) o načrtu pogodbe, ki se ima skleniti s občino Spodnjo Šiško glede oddaje vode iz mestnega vodovoda; 2) o načrtu pogodbe, ki se ima skleniti t 0. kr. poštno in brzojavno upravo glede polaganja telefonskih kabljev po mestnem ozemlju; 3) o prošnji Josipa štora za odškodnino za bolniške troške provzroČone po poškodbi po psih v mestni klavnioi; 4) o županovem poročilu glede znižanja službene dobe pri mestni policijski straži; 5) o dopisu Županovem glede izpre-membe nekaterih določil o preskrb ninskih užitkih uradnikov in nameščencev mestnega magistrata; 6) o dopisu županovem glede pogodbe, ki se je sklenila z najemnikom novega restavracijskega poslopja mesto sedanje „Švioarijeu Ivanom Kendo. IV. I Finančnega odseka poročila: 1) o prošnji ravnateljstva mestnega dekliškega liceja za pokritje treskov za šolsko letno poročilo; 2) o prošnji društva „Osterr. Flottenverein44 pristop mestne občine k temu dra-štvu in za letni prispevek; 3) o prošnji društva „Mlad kau za letno podporo. V. Stavbnega odseka poročila: 1) o dopisu o kr. deželne vlade glede s premam be regulačnega načrta v okolici stavbišČa za e. kr. obrtno šolo na Prulah; 2) o prizivu tvrdke „brata Deghenghi, Malusa in drugu proti na-I rodilu mestnega magistrata glede od' I prave nekaterih nedostatkov pri Ko-lizejskem poslopja; 3) o prošnji Jo-sipa Oražna za razdelitev parcele St. 64/24 kat. obč*. Karlovsko pred-j mestje na pet stavbišč. VI. Šolskega I odseka poročila: 1) o računih o porabi dotaoije za šolsko leto 1907$ na: a) I. mestni dedki ljudski šoli* b) II. mestni deški ljudski šoli, °) III. mestni deški ljudski šoli, d) I mestni dekliški osemrairednioi Pn Sv Jakobu, e) mestni nemški deški šoli, f) mestni nemški dekliški Solji g) mestni šoli na Karolinški zemlja h) vnanji dekliški šoli pri Uršalinkah, I i) dekliški osemrazrednioi v Liohten- thurničnem zavodu; 2) o predlogu I mestnega Šolskega sveta glede I sanja dotaoije za okrajno učiteljsko ^jižnico; 3) o dopisa županovem glede premembe sklepa a dne 25. feb* ruarja 1908 glede poučevanja perot-pinarstva na mestni ljudski Soli na JJarju. VH Policijskega odseka po-rc5ila: 1) o dopisu mestnega magistrata glede premembe tarifa za iz-voŠČke v Ljubljani; 2) o letnem potožila I. mag. komisarja Albina Semena o njegovem poslovanja kot tržni nadzornik za leto 1907; 3) o poslovanju gasilnega in reševalnega SmŠtva v H. četrtletju 1908. VIII Draginjskega odseka poročilo o proso ji prodajaioev telečjega mesa za odpravo določene maksimalne tarife sa teleaje meso. IX.pirektorija Mestne elektrarne poročili: 1) o računskem sklepu mestne elektrarne za leto 1907 jn o delovršbi in porabi materij alij v centrali mestne elektrarne tekom leta 1907; 2) o računskem sklepu cestne električne železnice v Ljubljani za obratno leto 1907. X. Samostalni predlog občinskega svetnika Ivana pavška glede podaljšanja cestnega kanala v Jenkovih uiioah. V tajni seji se bo razpravljalo o tehle predmetih: I, Personalnega in pravnega odseka poročila: 1) o prošnji sina nekega bivšega magistratuega uradnika za podaljšanje miloščine; 2) o prošnji nekega bivšega magistratnega pomožnega uradnika za odpravnino; 3) o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za pokojnino, vzgoje valni no in posmrtno Četrt; 4) o dopisih županovih glede upokojitve dveh uslužbencev mestne policije; 5) o prošnji nekega policijskega uslužbenca za spregled disciplinarnim potom naložene mu kazni; 6) o prošnji nekega bivšega policijskega uslužbenca za zvišanje pokojnine. II. Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega policijskega uslužbenca za bolniško podporo. HI. oolskega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede na-meščenja šolskega sluge na mestni nemški deški in III mestni slovenski deški šoli. IV. Obranega odseka poročila: 1) o prošnji tvrdke Bezjak & Šober za podelitev koncesije za nadrobno prodajo žganja; 2) o prošnji Josip Kramarjevih otrok za prenos gostilniške konoesije in odobritev Neže Klembasove kot zakupnioe tega obrta ; 3) o prošnji Frančiške Grajzerjeve za podelitev gostilniške koncesije; 4) o prošnji Jako bine Kastnerjeve za podelitev gostilniške koncesije; 5) o prošnji ndelavskega tiskovnega društva" za podelitev tiskarske koncesije; 6) o prošnji Terezije Žgajnar-jeve za podelitev koncesije za točenje piva; 7) o prošnji Frana Kušarja za razširjenje pogrebne koncesije. — Tolovajski napad na slovenske akademike v železniškem kupeju. Piše se nam: Na ptujskem kolodvoru so pred odhodom ponoč-nega vlaka na Pragersko nemški burši izolirali mene in še 4 akademike in nas potisnih' v pisarno. Tam smo med ved-nim zasmehovanjem nemške tolovajske drhali čakali prihoda vlaka. Akoravno je bila situacija jako resna, se ni zdelo nobenemu od prisotnih kompetentnih organov potrebno, kakorkoli poskrbeti za osebno varnost slovenskih akademikov. Le to se nam je nasve-tovalo — kakšna milost! — naj vstopimo v kupe Šele, ko bodo burši (ki so se peljali v Celje in Maribor) že na vlaku. In potem se nam je nakazal nek nerazsvetljen vagon. Notranja vrata so bila zatvorjena in čakali smo na ploščini. Kmalu smo opazili, da so y vagonu burši, ki so tudi kmala zaceli poskušati odpirati vrata, kar smo spet mi skušali preprečiti, naenkrat se sliši v notranjščini vagona udarec in šipa se razleti, v istem trenotku pa so tudi sredi proge ustavi vlak. ^am se seveda ni zdelo prav varno peljati se v temnem voza s tako tolovajsko družbo, izstopili smo kar sredi proge in smo peš korakali proti Pragerskemu, kamor smo po dobrih 4 urah dospeli. — Starši slovenskih realcev, pozor! Na ljubljanski realki so A in B oddelki; po vseh je učni jezik nemški, le verouk se uči v B (ozir. C oddelkih I. in II. razreda s^ven-ski in slovenščina je v vseh B (uzir. C) oddelkih obvezen predmet. Po kranjskem realčnem zakonu, ki ga je svoj čas sklenil deželni zbor, mora vsak učeneo, ki je zgiasil slovenski materni jezik, vstopiti v B oddelek. Kdor je v A oddelku, velja torej kot Nemeo (ali Italijan itd., le kot Slovenec ne). Žalibog se dogajajo vsako leto slučaji, da nezavedni ali premalo poučeni starši oglašajo sinove za A oddelek, češ, da se bodo učili več nemščine in da je enega obveznega predmeta manj. Taki učenci so opisani kot Nemoi! To ravnanje je nečastno in nespametno: če dase sinove v A oddelek, je nevarnost, da se v nemški družbi ponemčijo; obenem jih oškodujete, ker zanemarjajo materinščino in kmalu ne znajo več pravilno slovenski brati in pisati. ■— Ako ne pomaga ta opomin, pridemo v kratkem z imeni takih Slovencev na dan, ki Veljajo za narodnjake, a vpisujejo svoje otroke v A odlike ljubljanske realke. Kdor vpisuje svoje otrokekot Nem-oe, ni več Sloveneol — „Društvo krščansko mislečega učttellsta" m Goriškem je prišlo končno vendar na dan a poročilom o občnem zboru Is tega je razvidno, da je predsednik visoko povzdigoval nunoe na tem zborovanju. Seveda, ker če bi ne bilo nun-cev, bi bilo društvo sploh nemogoče. V odbor so prišli vsi „kršćansko misleči učitelji", in sicer jih je z nekim penzionistom celih 6 pa 3 učiteljice. Glavno besedo v odboru imata znana nadškofova hujskača biljenski kurat Abram in goriški stolni vikar Vuga. — Sklenili pa so tudi imenitno resolucijo, namreč nunoi, ne morda učitelji, ki „kršćansko mislijo." Škofov petelin Abram je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva, da naj se imenovanja v goriškem okraja iz zadnjih dveh let razveljavijo ter razpiše nov natečaj, Češ, da se je preziralo pri službah „kršćansko mislečea. Da bi se jih bilo preziralo, seveda to ni res to da „Krščansko misleči" mislijo da zato, ker se o posebnem farŠkem društvu, morajo dobiti vse najboljše službe, pa če so za nje kvalifikovani ali pa ne Tako bi n. p. imel rad dobro službo tudi predsednik Rust j a, kateri je zagrešil že toliko neumnesti in naredil toliko neČasti učiteljskemu stanu, da ga je učiteljsko društvo za goriški okraj svoj čas izbaonilo iz sv o je srede ter ga ne pogleda nobeden učitelj, ki kaj nase drži. Sploh so zbra ni sami lepi gospodje v druidu „Kr-ščansko - mislečih učiteljev" na Goriškem. RazstavaOtrok11. Odbor „Sploš-nega slovenskega ženskega društva v Ljubljani" je s to rastavo prekosil samega tebe. Razstava nudi vse, česar potrebuje materin ljubček od rojstva dalje. Vsakemu: mlademu, staremu, materi, očetu, dečka, deklici, malic -kom, vsem, vsem nudi ta pestra razstava blagodejni užitek. Zal je lahko vsakemu, ki bi zamudil priliko, ogledati si to zanimivo podjetje. Prav lepa prilika se nudi zlasti sedaj staršem z dežele, ko pripeljejo svojo mladino v šolo, da si ogledajo razstavo. — Odbor razstave „Otroku se ne boji gmotnih žrtev, zato se je odredilo, da bo v torek dne 15 septembra popoldne od 6.-8 ure zvečer igrala v razstavi tudi „Mestna godba." — Slovenci in Slovenke, udeležite se razstave, ki je kot taka prva med Slovenci, pokažite s svojim obiskom, da znate ceniti kulturni napredek, pokažite pa tudi, da ste hvaležni in da znate ceniti velik trud in izvanredno požrtvovalnost naših narodnih dam. Koncert v razstavi „Otrok". Jutri, v torek priredi „SioŠno slo ven. žen. društvo" v „Narodnem domu", kjer je razstava „Otrok", koncert ljubljanske društvene godbe. Koncert z lepimi in izbranimi točkami se začne ob 6. zvečer in bo trajal do 8 Vstopnina v razstavo znaša 40 vin., konoert je pa brezplačen. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Tržaške Slovenke na razstavi „Otrok". Včeraj zjutraj se je pripeljalo iz Trsta lepo število uglednih Slovenk, med njimi znani rodoljubni gospe Ponikvarjeva in Maša Gromova. Izletnice je pozdravila na kolodvoru gospa dr. Tavčarjeva, a zahvalila se je za pozdrav gospa Pomkvarjeva. Potem je bilo ogledovanje razstave. Opoldne je bil skupni obed v „Narodnem domu", popoldne pa so si tržaške dame ogledovale dekliŠai licej in „Mladiko", kar jim je vse ljubeznivo razkazovala in tolmačila gdč. voditeljica We8nerjeva. Zvečer je bil prijateljski sestanek tržaških in ljubljanskih narodnih dam v „Iliriji". Večina izlet-nio je ostala še danes v Ljubljani, da si znova ogledajo nad vse zanimivo razstavo. Tudi goriške Slovenke se pripravljajo na skupni zlet v Ljubljano. Kaj pa zavedne Štajerske Slovenke v Celju, Mariboru itd ? Političnega, gospodarskega ln Izobraževalnega društva za vod- matskl Okra! ljudska veselica je pokazala, kako vedo ceniti VodmatČani zasluge društva za okraj in kako priljubljeno je društvo; tudi udeležba iz drugih okrajev je bila zadovoljiva, dasi se je pogrešalo marsikoga, katerega dolžnost bi bila, da bi priskočil društvu v pomoč. Kar se veselice tiče, se mora priznati, da je bila izborno aranžirana. Pogled iz Bohoričevih ulio na veselični prostor bil je prekrasen, posebno ko se je stemnilo in so za-žarele električne luči. V okusno ozalj-šanih šotorih, katerih je bilo pet, so stregle požrtvovalne vodmatske gospe in gospodične. Videti je bilo samo vesele obraze, dokaz, da se je vsak prav dobro zabaval Pevoi „Ljubljanskoga Zvona" so peli nevtrudno lepe slovenske in hrvaške pesmi, tamburaši so pridno udarjali plesne komade da se je vrtela mladina, da je bilo veselje. Okusna jedila zadovoljila so ti želodec, izborno Anrovo pivo in pristno vino iz kleti g. Dolničarja ugasila so ti žejo in razvnela kri, da si moral biti dobre volje. Posebno belo vino je bila kapljica, kakršne se malokje dobi. Politično društvo je lahko zadovoljno s to prireditvijo. Upamo, da mu je preostalo tudi nekaj drobiža V namen, za katerega je bila veselioa prirejena. V. Poročil s® je S- Ivan Keber, trgovec v Ljubljani, z gdč. Faniko Mirt. Čestitamo ! Predsednik nadsodišča v Trstu umrl« Iz Trsta je došla brzojavka, da je včeraj popoldne tamkaj umrl predsednik nadaodiŠfa eksoelenoa dr. Adalbert Gertsoher. Pokojnik je dosegel starost 63 let. Rojen je bil v Ljubljani kot sin svoječasnega predsednika ljubljanskega deželnega sodišča Gertsoherja, ki je bil krat zatiralec slovenskega jezika in slovenskih uradnikov. V tem miljeju je zrasel tudi Gertsoher. Zato se tudi ni Čuditi, da je bil docela prepojen z nemško -nacionalnim duhom in da je kot uradnik vedno postopal tako, kakor mu je velevalo njegovo strogo nemško narodno mišljenje. To je pokazal zlasti kot predsednik okrožnega sodišča v Celju, kjer je deloval popolnoma v germanizatorskem zmislu pokojnega Waserja in takratnega predsednika graškega nadsodišča grofa Gleispacha. Iz Celja je bil Gertsoher poklican na Dunaj, kjer je zaslovel kot eden najboljših avstrijskih juristov. Tu se je najbrže tudi v njem izvršil prooes. — Gertscher je bil izredno naobražen mož — da se je spremenil iz zagrizenega nemškega šovinista v objektivno mislečega in delujočega avstrijskega sodnika. PrišedŠi na mesto predsednika višjega deželnega sodišča v Zader je vrgel vse svoje stare predsodke preko krova ter postal vnet zagovornik jezikovne ravnopravnosti na sodnem polju. Zato je odkritosrčno podpiral stremljenje Hrvatov v Dalmaciji, da se uvede v dalmatinske sodne urade hrvaščina kot uradni jezik. Iz Zadra je prišel Gertsoher za predsed nika nadsodišča v Trstu Tudi tuje ostal zvest svojim načelom, za katere je deloval v Zadru Pod njegovim pred-sedništvom je slovenski jezik prišel pred sodiščem malodane do popolne veljave in če so se semtertja še krčile njegove pravice, ni bila to krivda toliko Gertsoherja, kakor obstoječih razmer. Tudi slovenskim sodnikom je bil blagohoten objektiven zaščitnik, da se lahko trdi, da slovensko urad-ništvo v okrožju tržaškega nadsodišča še ni imelo doslej tako dobrohotnega in sebi naklonjenega predsednika, kakor je bil Gertscher. Zato bodo tudi triaški in goriški Slovenoi brez dvoma ohranili trajno Gertsoherja v najboljšem spominu. Kakor smo že gori omenili, je slovel Gertsoher kot eden najboljših juristov v Avstriji. To se je uvaževalo tudi na kompe-tentnem mestu saj je znano, da se je iz ministrstva pošiljal skoro vsak zakonski načrt, predno se je predložil v razpravo v parlamentu, njemu v pregled. Takisto je znano, da se je njegovo ime v zadnjih letih opetovano imenovalo kot najresnejše ga kandidata za pravosodnega ministra Francoski iurnalistf, ki se mudijo v Avstriji, so se peljali včeraj zjutraj s planinsko železnico skozi Gorico v Trst, kjer sa ustavijo par dni; ogledovali si bodo tudi morski kopališči Porborose in Gradež Poskusen samomor« Svoj čas smo poročali, da se pogreša 451etni oženj eni čevljar Ivan Bergant, stanujoč na Karolinški zemlji št. 50. Bergant, ki je zelo vdan žganjepitju, se je pred nekaj dnevi zopet povrnil na svoj dom in mislilo se je, da se poboljša. Toda stara navada ostane železna srajoa. Ko je šel včeraj okoli polu 6. zjutraj čez Sv. Jakoba most, je bil že zopet nadelan. Prišedši do sredi mostu, skoči nemudome v Ljubljanico. Voda ga je nesla proti bregu kakih dve sto korakov dalje. Strojevodja g. Alojzij Šiboveo in stražnik Rudolf Apleno sta mu takoj prihitela na pomoč ih ga nezavestnega potegnila iz vode. Berganta je vzela potem v z išči to policija. Teška telesna poškodba. Včeraj so se v gostilni pri „Levu" ke-gljači nekaj sprli. Pri prepiru je do-sedaj po imenu še neznan delavec z neko ostrino za desno uho zabodel 23letnega zidarja Antona Košuto in mu prizadel 8 om. dolgo rano, potem pa zbežal. Na odredbo policijskega zdravnika g. drja. IUnerja so poškodovanca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Nesreča. Ko je šla včeraj na Ilovici št. 7 vdova Ivana Reboljeva v podstrešje po drva, je padla nazaj na tnalo in se tako poškodovala, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Pes le napadel na Marije Terezije cesti zasebnega uradnika gospoda Ivana Krakerja ter ga podrl na tla, vsled česar se je na levi roki in hrbtu telesno poškodoval. Lastnik psa je znan Nerodnež. V soboto je pri stavbi na Rakovniku delavec Fran Rogelj sačel brez vsakega povoda zmerjati delavoe, potem se je pa zagnal v delavko Marijo Gartnerjevo in jo vrgel v meter globoko jamo, vsled česar se je telesno poškodovala. Delavska gibanfe. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo V Ameriko 15 Hrvatov in 3 Slovenoi. 25 Hrvatov je Slo v Heb, 10 v Ino-most, 12 v Ljubno, 6 pa v Kočevje. 5 Kočevarjev je šlo na Dunaj, 90 Hrvatov in Slovenoev se je pripeljalo pa iz Amerike. Včeraj se je povrnilo iz raznih krajev 39 Hrvatov v Zagreb. Izgubljeno ta najdent. Baronica g. Edita Miillerjeva je izgubila zlato žensko uro z dolgo verižico, vredno 200 K. — Ga. Olga Breskvar-jeva je izgubila zlato brožo, vredno 200 K. -— Delavka Frančiška Hrva-tova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 24 K. — Užitnmski paznik Potokar je našel nekaj denarja, izgubi telj ga dobi pri najditelju na mitnici v Kolodvorskih ulicah. — Ga. Marija Lončar i če v a je našla žensko boo. Telefonska in brzojavno poročila. Tolouaiskl napadi na Slovence. Policijska slrovoat. Ptuj, 13 septembra. Policija je brez vzroka aretovala nekega akade-mika-Taborjana, ki se je nameraval udeležiti skupščine „Družbe sv. Cirila in Metodau. Kljub temu, da se je legitimiral in izjavil, da gre prostovoljno na polio, urad, so ga policaji zvezali z vrmi in verigami in ga vleki tako nasilno v stražnico, daje imel obe roki zatekli. Ko so ga prignali v stražnico, so ga morali seveda takoj izpustiti, ker noben stražnik ni vedel, zakaj so ga pravzaprav ar etovali. Ogorčenost slovenskih kmetov. Ptuj, 13. septembra. Iz ptujske okolice prihajajo neprestano kmetje, ki so neizmerno ogorčeni nad nemškim barabstvom. Vsi iz-j avljajo, da prihajajo branit slovenske goste iz Ljubljane, obenem pa obetajo, da bodo mestu ptujskemu na primeren način odgovorili. Napad na Robleka in P.oja. Ptuj, 13. septembra. Drž. posl. Pioj in Roblek sta šla intervenirat na glavarstvo in županstvo. Ko sta stopila iz Narodnega doma, so ju Nemoi polili s kemično tinto. Župan Orni g je s častno besedo obljubil, da jamči za red. Ornig prosi odpuščanje. Ptuj, 13. septembra. Bivši načelnik ptujskega okr. zastopa prof. Zelenik je bil popoldan brez vsakega vzroka pred Narodnim domom aretiran. Župan Ornig je bil primoran, ga ponižno prositi o dpuščanj a. Napad na kolodvoru. Ptuj, 14. septembra. Včeraj zvečer se je večja družba Slovenoev ho tel a odpeljati proti Pragerskemu. N a kolodvoru so Čakale pijane barabe, ki niso pustile, da bi Slovenci kupili vozne listke. Napadli so pri tem nekega učitelja, ga osamelega pretepli in mu ukradli klobuk. Policija je stala poleg, a je intervencijo odklonila So-drga je dejanski napadlas palicami tudi poslanca Ploja, ki je prišel na kolodvor v spremstvu Šefa policije, župana Ornig a. Nemški shod. Ptuj, 14. septembra. Včeraj popoldne se je vršil nemŠKO-naoi j o -nalni protestni shod proti skupščini „Družbe sv. Cirila in Metod a.u Glavno besedo je imel v Maribora propali \V as tian in Linhart. Ptujsko nemštvo so prišli pomagat reševat turnarji in burši iz Gradoa, Maribora, Celja in Celovoa. Okrajni glavar odklonil Intervencijo. Ptuj, 14. septemora. Okrajni glavar je ob 5. uri popoldan izjavil, da imajo sioer Slovenoi popolnoma prav, če ne zaupajo avtonomni policiji ptujski in o e1j s k i, a je odklonil intervencijo, dokler se ne zgodi kak večji poboj. Slovenec težko ranjen. Ptuj, 14. septembra. Ob 1 , 12. ponoči je šlo par okoliških Slovenoev domov. Pri poŠti jih je napadla jata ptujskih barab, obkolila in osamila gostilničarja Kureža iz Podvino. Bili so po njem s palicami. Trgoveo z barvili ZorkO ga je pa s svincem okovano palico tako udaril po glavi, da se je ves krvav Zgrudil. Eden mariborskih policajev, ki so pri tem asistirali, je pri tem zaklical napadalcem: „Den Schfldel bAtten Slo Inzn elnhanen sollen!" Ranjenca je obvezal dr. Stuheo. Polioija zločinca ni aretovala. Nemška sodrga je po zločinu krvooblitega ranjenca le opij uvala. Zorko je ves čas besno kričal: ,,Nar nlederbauen den wln- dlscben Hundl" Vsled tega dogodka je zavladalo nezmerno ogorčenje med Slovenoi, zbranimi v Narodnem domu, ker so videli, da častna beseda ptujskega župana nič ne velja. Reditelji so jih komaj zadržali, da niso ali pred magistrat. Zooetni napad na N* rod ni dom. Ptuj, 14. septembra. Ob dveh ponoči je nemška drhal zopet napadla Narodni dom z jajoi, napolnjenimi s kemično tinto. Ko je vsled tega dr. Koder man pozval skozi okno Narodnega doma pobcijo, naj vendar vrši svojo dolžnost, ga je polioija kratkomalo obdolžila, da je on metal nanj o jajca, akoravno je sum popolnoma opravičen, daje policija sama sodelovala pri tej ataki na Narodni dom. Napadi so se celo noč ponavljali. Gospodarska osamosvojitev ptujske okolice. P tuji 14 septembra. Z ozirom na včerajšnja tolovajstva se pripravlja obsežna gospodarska akcija, ki hoče okolioo ptujsko g o s p o da r s k o o s a m o s v o j i ti — v odgovor ptujskim nemškim trgovcem, ki so pomagali vse te napade aranžirati. Napaden župnik. Ptuj, 14. septembra. Župnika Treiberja od sv. Ruperta pri Velikovcu na Koroškem, so Nemoi popoldne ob dveh ko je odhajal, napadli pred kolodvorom, ga strahovito pretepli in mu raztrgali vso obleko. Socijalni demokratje. Ptuj, 14. septembra. Zvečer so prišli v Narodni dom ptujski socijalni demokratje, in izjavili, da se jim gnjusi postopanje nemških na-oijonalcev ter se ponudili, da spremijo Slovence na kolodvor k nočnim vlakom, ker varstvo takozvane polioijene zadošča. * Resolucija ljubljanskega časnikarskega shoda zaplenjena Sarajevo 14. septembra. „Srpska RijeČu je bila v soboto konfiscirana, ker je poročala o govoru poslanca Klofača o bosanskih razmerah na Časnikarskem kongresu v Ljubljani in priobčila na tem kongresu sprejete resolucija, naperjene proti bosanski strahovladi. Državno pravd-ništvo je uvedlo proti odgovornemu uredniku subjektivno postopanje. Urednik pride pred sodišče, kjer ga Čaka nemara enaka usoda, kakor njegove banjaluške tovariše. Kaizlovi me oari. Praga 14. septembra. V nekaj dneh izide prvi del političnih me-moarov, ki jih je spisal pokojni Kaizl, bivši finančni minster. Dr. Milovanović pri Aehrenthalu. Dunaj, 14. septembra. Srbski minister zunanjih del dr. Milovanovič je imel danes ob 3. dolgo konferenco z baronom Aehrent halom. Za splošno in enako volilno pravico. Praga, 14. septembra. Včeraj so priredili socialni demokratje veliko demonstracijo za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželne zbore. Demonstracijskega sprevoda se je udeležilo nad 10.000 oseb. Brno, 14. septembra. Socialno demokratska stranka je priredila včeraj velik demonstracijski sprevod za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželne zbore in občine. Socijalisti na Ogrskem. Budimpešta, 14. septembra. Vče-raj so socialisti priredili velik shod v prilog splošni in enaki volilni pravici. Po shodu so se spopadli s klerikalci. Nastal je tak pretep, da je morala posredovati policija, ki je s potegnenimi sabljami razgnala pretepajoči se stranki. Več oseb je bilo ranjenih. Konflikt med Turčijo in Bolgarsko. Carigrad, 14. septembra. Ker bolgarsko diplomatsko agentstvo ni dobilo do včeraj vabila na soarejo, ki jo je priredil veliki vezir na čast diplomatom, je bolgarski poslanik Ge-šov, kakor je že preje zagrozil, zapustil Carigrad in odpotoval v Sofijo. Posle bolgarskega diplomatskega agentstva bo vodilo začasno rusko poslaništvo. Afera ministra Albertija. Kodanj, 14. septembra. Pod m v natelj kmetske hranilnice, pri kateri je minister Alberti poneveril več milijonov, se je ustrelil. Malverzacije segajo do leta 1885. Demisija danskega ministrstva. Kodanj, 14. septembra. Kabinet Christensen se je odločil, v celoti podati demisijo, ker se je sicer bati velikih demonstracij. Kolera v Petrogradu. Berolin, 14. septembra. Iz Petro-grada javljajo, da so se dogodili 1 Hišam n i slučaji kolere tudi že v Peter-hofu in Carskem selu. V Petrogradu je na koleri na novo zbolelo 89 oseb. Dosedaj je umrlo na koleri 26 bolnikov. Heteorolosično porodio, »Mm nad mor)«oa 906. Srednji «?»rni tUk 78« 9 scptem. Cas opisovanja Stanje barometra t mm Č6 II Vetrovi Nsba 12. 9. xv. 733 2 140 m. szah. nevihta 13. ■ 7. zj. 2. pop 7376 738 9 16 3 brezvetr. del. jasno si. jvzb. | del. obl. • f9. zv. 742-4 10 0 del, jasno 14 ■ 7.zj. Z pop. 7453 744 1 42 173 sl. svzh. brezvetr. del obl. jasno Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 16*3C in 115 ; norm. 15*3° in 15-2" Padavina v 24 urah 5*2 mm in 0 0 mm. t 3266 Marija ŠaselJ naznanja v svojem in imenu svojih otrok Rozalije, Anice in Milke tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprcg, odnosno oče, stric in brat, gospod Karol Šašelj danes, dne 13. septembra, po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajncega se vrši v torek, dne 15 septembra 1908 dopoldne na domače pokopališče. V Mokronogu, 13. sept 1908. Namesto vsakega posebnega naznanila. Dve gospodični so sprejmeta na hrano in stanovanje- Klavir na razpolago. Vpraša se v Gosposkih ulicah št 4, I na d str , desno 3268— i HIss Forler, HIss Eoerltt come back Irom Eogland and be« gin their lessons again on tbe 1 st of October in Dalmatinove ulice št 5 — Poizve se pri gospe M. Tonnies na Dunalski cesti 25 od 15. septembra od 12 do polu 2 in od 27. sept. naprej ves dan. 3035 4 Lepa priliko! Dobro idoča trgovina z galanterijskim blagom se takoj proda zaradi družinskih razmer. Pisma naj se oddajo na uprav-ništvo „ Slovenskega Naroda" pod imenom „Prihodnjost" 3235 -2 Zdrava, močna se nujno išče. dojilka Vprašati je v posredovalnici za službe v Šelenburgovih ulicah 6 ¥ LJubljani. 3201-3 Učiteljica francoščine z državnim izpitom, želi poučevati ta jezik, kakor tudi igranje na klavir. Več se izve v upravništvn „Slovenskega Naroda". 3194-4 "tnnounnje s 3 sobami in pritiklinami 80 Odda sa november mirni stranki brez otrok na Ambroževem trgu it« 24 v LJubljani. 3262-1 ozor! Pozor?' Kavarna ,Leon' V Ljubljani S9Ž 37 na Starem trgu št. 30 vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek in nedela vso noč odprto. Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elok-o o trični klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo h Fail Pogačnik. Dijaki SO sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano In stanovanje. 3269 1 Ved se izve v Prečnih ulicah Štev. 2, II n a d str , v hiši, kjer ,e kavarna nPuau. Sprejme so na hrano in stanovanje. Mirna soba za studiranje s posebnim vhodom, v bližini realke. Po zve se Gradišče 17« parter desno. 5261- 2 Več spretnih mirorshih pomočnikov sprejme takoj Simon Praprotnik mizarski mojster v LJubljani. Jenkove Ulice 7. 3267—1 Lopo« zračno stanovanje s 2 sobama in pritiklinami se odda sa november na Kongresnem trgu it. 4 v LJubljani. 3271—1 Več se izve v prodajalni istotam. se sprejmeta na hrano in stanovanje v bližini II. drž gimnazije. Kje, pove iz prijaznosti upravni-štvo »Slovenskega Naroda". 3ž49 2 Gospodinja zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, i zve ž ban a v trgovskem občevanja s strankami in sposobna reprezentovati podjetje, se sprejme- Pogoji po dogovoru. 3263 1 Ponudbe sprejme Jean Schreyf Gradišće štev. 5 v LJubljani. Jvan Jlfeber ssg^i^j Diiaki Ob premiku šol 3236-2 ' ™^ I B Ob pričet^u šol 3236—2 —— priporočava svojo ■■ velikansko %alogo oblek Sa dečke in deklice v vseh velikostih, do najnižjih cenah. Gričar §■ Jy(ejač Ljubljana, Prešernove ulice št 9. sprejmejo pod primernimi pogoji hrano in stanovanje. 2913-3 Naslov v uprav. „SJov. Naroda«, Proda SO iz proste roke pod ugod. nimi pogoji posestvo v Malih Vlimarjlh štev. 68 (ob državni cesti) K posestvu spada vila z ograjenim vrtom in dvoriščem, sadni vrt in njiva ter nekaj travnika. Zelo ugodna lega. Pripravno za pen. zijonista Poizvedbe v Ljubljani. Dalma tinove ulice it 5, I. nadstropje na desno. 3264-i »o trgovec Panika Jfeber rojena Jtfirt 3265 t^*- perecerm. *§p* Ljubljana, dne 14. septembra £908. ffirej posebnega obvestila.) 11 ■ ■ Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole ima v najnovejših izdajah v zalegi JfaroDna knjigarna v £jubljani Vinski mošt sladek, pristen, bel in rdeč, Domač pridelek tvrdke gr. jtovakovič ^ »e toč. v Sodnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št. 5. \ Otvoritev jesenske in zimske sezone! # Popolnoma sortirana zaloga = za jesensko in zimsko sezono = In nojuečju Izbira moške In damske obleke ter s konfei oijo z«, dečke iu deklice. e Čudovito nizke cene Z »Angleško skladišče oblek"«, o. Bernatovič i LJuliljnnl. Hertnl trg žtcv. 5. \ Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 2. pplpopo^a svojo popolno zalogo VSOh na tukajšnjih in zunanjih IT. državni gimnaziji, na c. kr poučnim jezikom, na o. kr. višji ženskem učiteljišču, na mestnem šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih nČiliščih, zlasti na c. kr. I. in državni gimnaziji z nemškim realki ter na o. kr. moškem in dekliškem liceju in višji dekliški in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah la po najnižjih cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj. 3213-2 Parna pralnica in IiMiica {s motornim obratom) om—11 L J. Hsmunn g Ljubljani, Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna at pa se posije ven kaj. Mlo se Jako ranfe. Dnem cene. PerDo kakor noro. Učne knjige za vse srednje in ljudske Me v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih conah priporoča L. Schvventner Preiemoge ulice itn- 3 » LJubljani. 3161-4 Sprejema zavarovanja Slovaškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manj saj očimi se vplačili. Vsak član ma po preteku patih lat pravico do dividende. „SL AVIJH" 45—106 m m m m v z a J e m n o z s v a r o v a I n a banka v Pragi. - - - -Rez. fondi: 41,335.041*01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ Taeafkozl alot »nako-narodoo upravo. Vaa pojasnila daje: SOMrala! saitop ▼ LJubllanii ligar pisarne so v lastnej banenej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceninje takoj in najknlantneje. Ušiva najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj la adravernl nrednik Kaste P a a t s a 1 s sa i s k. Lastnina la tisk »Narodne tiskarna«. II