VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovac Vertagspoatamt 9020 Kiagenturt tzhaja v Cetovcu Erschetnungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. 1 taaa*aaaa*H aaaaaaaaaaaa: LETM!K XXXiX. CELOVEC, PETEK, 7. DECEMBER 1984 ŠTEV. 49 (2204) PO STRANKARSKEM VRHU NA DUNAJU: Pod pritiskom široke javnosti stranke prisiljene k stvarnejšemu obravnavanju manjšinskega vprašanja „Če bo to, o čemer so se dogovoriti, jemati resno in pri bonoeem reševanju upoštevati stališča prizadete manjšine ter predloge strokovnjakov, potem je to lahko prvi korak v pravo smer," je dejal poslovodeči tajnik ZSO dr. Marjan Sturm v prvem stališču k pogovorom zveznih in deželnih voditeljev treh v parlamentu oz. koroškem deželnem zboru zastopanih strank, ki so prejšnji teden na Dunaju obravnavali koroško manjšinsko problematiko s posebnim ozirom na šolstvo. Tajnik ZSO je opozoril, da potek dunajskega razgovora dokazuje, da je bil široki odpor proti načrtom za poslabšanje dvojezičnega šolstva uspešen, kajti poiitiki pod pritiskom domače in mednarodne javnosti nrso mogli ,po hitrem postopku' ugoditi tozadevnim zahtevam KHD in FPO, ki so jin avstrijski in mednarodni strokovnajki odiočno zavrnili. Zam smemo pričakovati, da se strokovnjaki ne bodo izrekli za poslabšanje, temveč za izboljšanje dvojezičnega šoistva na Koroškem. Njihova stališča pa bo treba upoštevati pri reševanju, zlasti tudi stališča strokovnjakov celovške univerze, ki so že izdelali vrsto konkretnih predlogov, je dejal dr. Sturm. čunati sredi prihodnjega leta; do tedaj bi namreč utrokovnjaki končali svoje delo. Wagner pa namerava ta čas izkoristiti tudi še za nekaj dragega: koroške Slovence hoče prepričati o potrebi vstopa v sosvete. Upamo samo, da se za tem ne skrivajo kake tihe želje po povezovanju med ubogljivostjo glede sosvetov in napovedanim reševanjem v drugi polovici leta 1985 — vsako tako pogojevanje b: nujno obremenilo iskrene napore pri skupnem iskanju poštenih rešitev, kakor jim tudi ne more biti v korist trmasto ponavljanje nestvarnih trditev o izpolnjenem členu 7. Siovenska iiteratura se po „Dravi" pretaka v nemškogovoreči prostor „Ne samo velike reke, ne samo Donava, Nil in Amazonka polnijo oceane, ampak tudi majhne reke kakor Drava, Sava in Soča se iziivajo v morje." Tako je dejal vodja založbe ,Drava' Lojze Wieser pred številnimi avstrijskimi novinarji v dunajski Concordiji ob priliki predstavitve letos izdanih v nemščino prevedenih knjig slovenskih avtorjev: Cankarjevega Martina Kačurja, Kosmačevega Tantadruja, Vidmarjevega Slovenskega pisma, Kardeljevih Spominov in Slovenskih letopisov. „ln kakor je v naravi, tako je tudi v kulturi: svetovne literature ne sestavljajo le dela velikih narodov, kot so to Nemci, Rusi, Francozi ali Angleži, ampak tudi dela avtorjev malih narodov, kot npr. Slovencev. To delo posredovati nem-škogovorečim bralcem, pa je ena najplemenitejših nalog založbe Drava," je poudarit Wieser v svoji kratki predstavitvi. Strankarski vrh prejšnji pstek na Dunaju je bil, kot je na koncu razgovora dejal deželni glavar Wagner, neke vrste inventarizacija manjšinske problematike in zlasti vprašanja manjšinskega šolstva na Koroškem. Pri tem je prevladovalo mnenje, da je morebitne rešitve treba temeljito pripraviti. V ta namen so sklenili ustanoviti dve komisiji strokovnjakov: pravniki naj bi proučili vprašanja pristojnosti na manjšinskošol-skem področju (kje je pristojnost na zvezni in kje na deželni ravni), obenem pa izdelali tudi smernice, kako naj deželni zbor obravnava referendum KHD; pedagogi pa bodo morali ugotoviti trenutne razmere na področju dvojezičnega šolstva ter iz- delati predloge in načrte za morebitne politične odločitve. Glede vsebine takih odločitev se Wagn;er ni hotel vezati, po njegovem so odprte vse možnosti — od ohranitve sedanjega stanja do različnih sprememb. Pri tem sta tako Wagner kakor tudi Knafl poudarila, da bi morale biti kakršne koli rešitve sporazumne (torej spočete v naročju tri-strankarske edinosti, kar seveda vsebuje nevarnost gnilega kompromisa, pri katerem bi — kakor že pri vsem dosedanjem troedinem reševanju — spet enkrat kot najmanjši skupni imenovalec vsilila FPO svoje stališče). Napovedali so, da je s ponovnim obravnavanjem na politični ravni ra- Na Koroškem je Wagner bolj konkreten Po tristrartkarskem vrhu na Dunaju deželni glavar Leopold VVag-ner bodočega izida v šolskem vprašanju ni hotel ocenjevati. Tudi dan pozneje na Koroškem je skušal puščati vse odprto. Trudil se je ustvariti stvarno vzdušje. Toda Celovec le ni Dunaj. Tukaj se kroji dejanska politika do slovenske narodne skupnosti. Zato so bite izjave VVagnerja kljub vsemu bolj jasne. O „Večina ljudi hoče mir; na obeh straneh pa so ljudje, ki ne dajo miru. Zato je potreben kompromis." * ..Izhajati moramo iz dejanskega stanja v šoli", ..ohraniti moramo sistem dvojezične šole, staršem pa bomo moraii dati doiočeno pozicijo", govoril je tudi o tem, da bo treba iskati od šoie do šole konkretne rešitve. Čeprav je Wagner spet govoril o ..kompromisu", ni pustil veljati ugotovitev našega novinarja, da obstaja pri sedanjih koroških poiitič-nih razmerah za manjšino nevarnost, da bo ponovno utrpela škodo! Vztrajal je pri tem, da je še vse odprto in neodločeno! Če je pa tako, potem naj poii-tiki ne pozabijo, da je trenutno dejansko stanje v šoli posledica desetletja dolge ponemčevalne koroške stvarnosti. Sedaj, ko je vse odprto, je izboljšanje dvojezičnega pouka še najmanj, kar gre manjšini za popravo dosedanjih krivic. v. V času strankarskega vrha je Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju organiziral pred kancler-stvom „tiho demonstracijo", ki so jo podprle tudi številne druge študentske organizacije — od Avstrijske visokošolske zveze preko Hrvaškega akademskega kluba in Južnotirolske visokošolske zveze do združenj socialističnih in komunističnih študentov. S transparenti in letaki so opozorili na nevarnost, ki grozi skupni šoli na Koroškem ter obsodili napade nemškonacionalnih krogov na pravice koroških Slovencev in na demokratične pridobitve v Avstriji sploh. Isti dan kot strankarski voditelji so se na Dunaju srečali predstavniki ZSO -in NSKŠ s prosvetnim ministrom dr. *.Ior'.' . . .. Skupaj z univ. prof. Dletmarjem Larcherjem kot strokovnjakom so ministru tolmačili trenutni položaj na področju manjšinskega šolstva ter mu posredovali svoje poglede in predloge za potrebne rešitve. Minister Moritz je pokazal veliko zanimanje in razumevanje za težnje koroških Slovencev ter je ponovno naglasil svoje znano stališče, da je manjšinska vprašanja treba obravnavati čim bolj širokogrudno in da tozadevne rešitve ne morejo bittii odvisne od plebiscitarnih odločitev. Konkretno glede dvojezične šole se je minister zavzel za njeno izpopolnitev, pri čemer naj bi sodelovala celovška univerza in center za šolske poskuse. Sicer pa so se dogovorili o poglobitvi stikov med ministrstvom -in manjšinskimi organizacijami. Predstavniki SPZ in KKZ pa so se prejšnji teden z uradniki prosvetnega ministrstva pogovarjali o konkretnih vprašanjih, ki zadevajo dejavnosti koroških Slovencev na kulturnem, umetniškem, publicističnem in drugih področjih. Udeiežba števitnih avstrijskih novinarjev in kulturno-poiitičnih delavcev je pričala o izrednem zanimanju, ki vlada za slovensko iitera-turo. Poseben pečat tiskovni konferenci pa je dajaia navzočnost bivšega avstrjiskega kanclerja Bruna Kreiskega, čiana predsedstva CK ZKJ Mitje Ribičiča, staroste slovenske iiterature in kritike Josipa Vidmarja in Kardetjeve vdove Pepce Kardetj, ki jih je uvodoma pozdravil poslovodja Drave dr. Franci Zwit-ter. Bruno Kreisky, ki je za nemško izdajo Kardeljevih spominov napisal uvodno besedo, jc v jedrnatih besedah poudaril veliki pomen Kardeljevega poiitičnega deiovanja, ki je bistveno vpiivaio na razvoj ne samo v Jugoslaviji, marveč v celotni Evropi. Hkrati pa je dr. Kreisky naglasi! kuiturno-poiitični pomen narodnih manjšin, ki jih je treba še posebej zaščititi. „Marodna nestrpnost, nacionaiizam in skrajna neumnost Nemcev v času monarhije, katerih relikte je na Koroškem zaznati še danes, so bil: glavni povzročitelji razpada nekdanje velike države," je nadaljeval Kreisky ter poudarit, da se je zato treba učiti iz zgodovine. Mitja Ribičič je dejal, da je na-cionaiizem danes že preživela stvar. Podčrtal je povezovalno funkcijo narodnih manjšin med dvema državama, kar je važnega pomena zlasti na kulturnem področju, vendar bi se ob dobri volji dato razširiti tudi na druga področja, kot so npr. gospodarstvo, poiitika itd. Tudi Ribičič je govoril o Kardeljevem pomenu za razvoj sociaiistične Jugoslavije ter poudaril politiko samoupravljanja demokracije, odprtih meja in neuvrščenosti kot plod političnega deia in misli Edvarda Kardelja. Josip Vidmar pa je nakaza! tragično usodo slovenskega naroda, ki mu je krivična diptomacija prisodila živeti razdeljeno na štiri države. Slovenci smo najbotj tragičen narod v Evropi, je meni! Vidmar ter je pozvat merodajne v državah, v katerih živijo Slovenci kot manjšina, naj jih sprejmejo - „ne z ljubeznijo, ker b: bilo to preveč zahtevano, pač pa s pravičnostjo in jih naj ne silijo v asimilacijo, ker to je kanibalizem današnjega časa". W Ob priložnosti predstavitve založniškega programa Drave, ki je bila zaključena s sprejemom v novem Slovenskem centru na Dunaju, sta se Kreisky in Ribičič sestala še na pogovor v centrali SPO. Kakor je bilo slišati, sta se pogovarjala predvsem o napetih odnosih med obema vetesilama, o razmerah na Btižnjem vzhodu ter o politični situaciji v Avstriji in Jugoslaviji. fra-ter. PREBERITE no strani 2 Enakopravnost žensk še ni povsod uresničena 3 Knjižna zbirka SPZ in nove izdaje Drave 4 Spominska priznanja za podporo v času NOS 5 Občni zbor društva „Naš otrok" 6 Kritičen oris narodnostnih razmer v stari monarhiji 7 Vprašanja dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih 8 Nov dvojezičen otroški vrtec v Cetovcu Dan čiovekovih pravic bo mora! biti dnevni opomin V JO. tčecftTtJva Jmmo po vsem svetK rpft oJ^ajgJi Dan čJo-vc čovi/j pntvif. 7'oJa ra ne 7: smel Krf samo enčrat v leta — J?:t; 7; moral