m -S** PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA 61ilev.371 -Cena «.- lire TRST, sobota, 17. avgusta 1946 LOVENSKO PRIMORJE Uredništvo tn uprava, Plazza Goldoni St. 1 • L _______Tel. St. 9381)6 93807, 93808. Kokoptal se ne vračajo Naše globoko prepričanje je, da ne more biti resnično demokratične politike tam, kjer ni demokratične zunanje politike. Demokracija in zahteva po tujih ozemljih sta dva pojma, ki se nikakor ne moreta skladati. KARDELJ V TRŽIČU JE LJUDSTVO ODKRILO VELIKE KOLIČINE OROŽJA AKCIJSKE STRANKE vo samo si mora zagotoviti mir Ali je De Gasperi hotel s predlogom, da bi odložili odločitev o vprašanju proti našemu ozemlju? - Policija je ljudstvo, ki je iskalo orožje, razgnala, Trsta, pripraviti možnost novih pohodov ga pretepala in pri tem streljala v zrak **oC,Ilov »a tržažldh nll-iP Jr’ JJapadi in uboji jugoslo-oficirjev, napadi z oro-antifašiste iz ustraho-* »ainenov, miniranje raz-0*alov in stanovanj anti-*°v so nas in razumljivo Pristojne oblasti že dolgo ? opozarjali, da tu ne gre JSi 61 *zvr^ene i* teh ali j^fL-J^riogov po iniciativi po-L^ov. še jasnejšo luč so , .*ali napadi na zavezniške [® la njih uboji. Ni bilo no-»fi»r ? tvorba, da taldh zloči-TC«*Lmore izvrševati drugi, Id hoče razbijati voj-lfJ*°dttvo med našim ljud-? g anglo-ameriško arma-s tem krepil svoje la. Im i° *n hinavščino spret-("Pfavljene pozicije, t .brivci niso bili čisto javno ® *e so kljub tolikokrat veni civilni in vojaški po- lic« liciji «ušli», je že več kot leto dni trajajoč teror v Slov. Benečiji, kjer se poleg italijanskih oblasti nahajajo tudi anglo-ameriške čete ter oboroženi izpadi v cono A, kazal krivca za teroristične izpade pri nas dovolj zgovorno in jasno. Kakor nam je bilo vse to jasno, tako smo tudi izpovedali. Bob ob steno. ZVU, ki «hoče ščititi javni red in mir», je šla preko svojih organov iskat krivce med prizadete — med antifašiste in napravila niz preiskav po sedežih raznih antifa. šističnih ustanov, po kulturnih krožkih in privatnih stanovanjih. Ni se ustavila niti pred preiskavami področij celih vasi, polj okrog vasi itd. Z največjo pazljivostjo so bili preiskani vsi avtomobili in potniki, prihajajoči iz cone B. Kakšni so bili rezultati teh preiskav, nam jasno pove molk tukajšnjega profašističnega tiska o teh preiskavah, čeprav je zmožen napraviti ob vsaki priliki iz mušice slpna. Vendar do preiskav tam, kjer bi bilo treba, ni prišlo. Napraviti jih je moralo ljudstvo samo, kajti manjšina, «ka-tero je» — tako je dejal g. Bow-man nekoč lani na eni izmed tiskovnih konferenc — «treba zaščititi*, se je razvila v dobro organizirano skupino teroristov. Ta bi danes mirno in brez skrbi vršila nadaljnje izpade proti ljudstvu, ki hoče Jugoslavijo, jutri pa pripravila nov pohod ko D’Annunzio na ozemlja pod drugo upravo. Prav v tistem Tržiču, ki ga hočejo brezvestni politikanti potisniti v novo sužnjost, je ljudstvo po dolgem opazovanju odkrilo skladišča orožja pri čla- nih »Partito d’azione» in na to opozorilo pristojne organe. Velike količine različnih tipov odkritega orožja gotovo niso v čast «sijajno izvežbani» policiji, ki je celo nastopala proti ljudstvu, ki je iskalo orožje, še manj pa Zavezniški vojaški u-pravi. Nasprotno. Med ljudstvom prevladujejo mnenja, da so i. meli pristojni organi namen, s preiskavami in iskanjem orožja pri antifašistih obrniti pozornost domače in svetovne javnosti prav v nasprotno smer, naravno v škodo ljudstvu, ki hoče Jugoslavijo. Ni nam za polemiko o zadržanju ZVU, o ugotavljanju pra-h Vilnosti ali nepravilnosti, pravičnosti ali krivičnosti njenega poslovanja napram antifašističnemu ljudstvu, ker nam je po predlogih angleškega in ameri. b'*j tl!«' e r *» Driska konferenca i načelnih razprav h konkretnemu delu Zasliševanje zastopnikov bivših sovražnih držav v plenumu zaključeno ————•—■ ~~ W. — Govorice, da bodo nlki bivših sovražnih držav o prl-~i -——— rwA— previjajočih se mdrovnih pogodbah. Govorice, da bodo iJ tik nJe Slavne skupščine Zdru- »arnS/v.. JIH 1 KI tJj C®ar°dov odgodill, ker ne bi konferenca v Parizu za-k, mojega dela, za enkrat ni-Potrjena. Trygve Lie, ki /J-111! v New York, je izjavil, (U "WU, ° ^ stvari niso ničesar 19. “J * pospešilo delo na parl- ril ^‘Orenci, je avstralski dele- dli * konkretni predlog, po 1 & loj;, oaj bi se prihodnji torek d't> ilev zadnji termin za pred- :i * Vs*b možnih popravkov k do«* Si j111 Mirovnih pogodb s 5 blv-t;j.0vražniml državami. m* f1*1 ae j« včeraj zaključila VJ škv, eo j0 podau Zastop- e ,v( Ol a Včeraj je govoril finski zunanji mi, n le ter Eckell. Danes plenum ni zasedal, zato ao bili tembolj na delu posamezni odbori. Odbor strokovnjakov sveta zunanjih ministrov Štirih velesil, ki Ima nalogo sestaviti osnutke tržaškega Statuta, je imenoval poseben pododbor, ki bo skuSal izdelati načrt, kako naj se uredi vprašanje tržaške luke. Tudi ta pododbor Je že pripravil Stlri poročila, enako kpkor odbor za tržaški Statut sam, ker med zastopniki posameznih velesil tudi o vprašanju tržaške luke ni bilo mogoče doseči vidnejšega sporazuma. Pismo Moše Pijada 0 ^saldari»ovi pobudi za razdelitev Albanije je v Parizu vzbudila h, da je jugoslovanski de-^ Pijade poslal predal ^ *ot>ference pismo, v. kate-P°^rd-il obtožke grške dele-J tu, , Je Jugoslaviji predlagali Vfl, v Albanije med Grško kNmi *°. S tem pismom je Tsaldarisu, ki Je zadnjič \ ^Vrniti jugoslovansko ob-Mjjjjade je v svojem pismu ^1 u 44 je Tsaldaris v razgo-"&nom jugoslovanske dele-«6blerrjem in Vilfanom ob *°*ga izmed zadnjih spre-■ bamenom, da bi jugoslo-‘%aoija pristala na grške tU Bi*'0 južnl Albaniji (sever-izjavil, da se grška 1 e bi upirala, ko bi Jugo-k%8bektlrala severni del al-°*enilja. Tsaldaris Je ta-j/L ‘hhčno ponovil neki svoj in Je spričo tega ne more biti nobene *avijanja resnice. toži De Gasparija * ministrski predsednik *ki - ^ * Molotovom, in z na-Sb,« terih drugih delegacij. 1 ri je imel za potrebno iz-It^l,’nari?m, da se odnošaji I'A Irf Grčijo vidno zbolj- Jijai *«akor je važneJSe, kar ^'jnjem Molotovljevem Ga«Periju ne gre v gla-k« iftirif lnogoče Italijo obdol-Il'zn,a v'zvezi z nje-» ^ b fTn 0 Primorski, ko bo premog v Rašl, žt-K; t>0 v Idriji in bauksit v o ;/• :41]^jJeS°vem tu ne gre za s C ebj Tj’ marveč za sentimen I Italijanov, ki imajo ,'jSi lredentizmu, ki je Se 51zma. Vse italljan-L ''tčeiiu ^ B'°nl na narod- . ^ ^ to. Prkt\M..d1 _J_ j. m.aU r., v popravil pa je svoje ( h«e ni u,nu konference, čeS °8lo«i?ls" na t°i da bi bilo ro^ce * "^'enltev mirovne b'ba U *, Ita'ljo. Odložiti bi bi-v'*'* to j 951t0 vprašanje, do p.°S!*en sporazum z Ju-8» t« ,u, *udl če bi mirovne bi jih novi trne. mogel ratificirati "'»k be ,n 1,1 torfj ameri-Ltk " bres mr,R'a zapustiti Prl-Kh,tli apr,1°m 1M7. leta. '•*1"ti6niK*ra 'taUJansklh mac-v Pa-1 zavijanj polna, so i* Lik?, 86 delegacijo «be-Hkl Eritreje in Sev W**a‘fovarjall lnte-prebivalstva v ‘ a da ae bodo na- 11,dežel ^ Hm je Italija belih* Iztrgala, v njih Petdeset let in več avtohtono prebivalstvo, ki šteje med abesinska plemena, sedaj spet znašli na zatožni klopi. Razprava o Madžarski Plenumu predseduje od včeraj kitajski delegat Vangšlnči. Spočetka j« Masaryk zavzel svoje stališče do predvčerajšnjega govora zunanjega ministra Gyoengyosya. Poudaril je, kako so se voditelji madžarske manjšine na Češkoslovaškem tik pred vojno združili a sudetskim nacistom Henleinom in s povzročiteljem mno-žestvenega pokolja v Lidicah Frankom. Opozoril je, kako Je Madžarska po sramotni dunajski razsodbi zasedla južno Slovaško in pregnala na deaettišoče Cehov in Slovakov iz dežele na način, kakršen je vreden samo b*e nacifašlstlčno osi. Ko je bilo podpisano premirje, so Madžari še metali v zrak mostove tovarne in vse mogoče druge industrijske in prometne naprave. Ugotovil Je, kako so madžarske pomožne edlnioe aktivno sodelovale pri množestvenih pokoljfti slovaških rodoljubov in partizanov. Demokratična Madžarska bi verjetno sodelovala s svojo sosedo, da bi mogla zagotoviti na najboljši način pravice madžarske večine in ustvariti ozračje, ki bi ustrezalo popravkom na njeni meji. V nobenem primeru pa bi ne vztrajala nd nesmiselno in skrajno krivični misli o reviziji trianonske pogodbe. Beloruski delegat Kiseljev se je zavzemal za to, da bi konferenca naila reditev manjšinskega vpra-šanja v korist obeh držav. Poudaril pa je, da je Madžarska pod vodstvom svoje bivše fašistične vlade sodelovala z Nemčijo že od leta 1938 dalj« proti Češkoslovaški In Jugoslaviji in nazadnje še proti Sovjetski zvezi ter postavila na fronto proti Rdeči armadi 18 divizij. Duh pogodbe z Madžarsko mora biti tak, da se bodo na Madžarskem lahko razvile demokratične sile in ustvarili prijateljski odnošaji z vsemi sosedami. Byrnes o ameriški poTtlkl Bymes je imel daljši govor, v katerem je nastopil proti Sovjetski zvezi. Izjavil je, da so se Američani borili v tej vojni za politično in gospodarsko svobodo, sedaj pa da jim je pomoč, ki so jo dajali drugim narodom, služila le kot sredstvo za gospodarsko podjarmljenje vseh narodov. Amerika je posodila Italiji 900 miljonov dolarjev, Amerika od Italje ne zahteva nikakega ozemlja. Zato pa vztraja na ureditvi re-paraetjskega vprašanja, kakor je bilo to dogovorjeno v Potsdamu. Zagovarjal je nadalje popolno individualno svobodo trgovine, ki Je američkim trustom jn kartelom pomagala gospodarsko podjarmiti pol sveta. Ylšinski|ev odgovor Višinski Je odgovoril na njegove izjave o Italiji, Grčiji in Madžarski, da ae poslužuje zastarelih argumentov. Naglasil je, da se sovjetske zahteve glede reparacij opirajo na načela pravičnosti in da upoštevajo gospodarski položaj Madžarske, ki je že pričela plačevati Svoj« dolgove. Vzrok težavnega gospodarskega položaja na Madžarskem ni v tem, marveč je ta, da Madžarski še niso vrnili strojev in drugih premičnin, ki so jih Nemci odnesli. Izjave finskega delegata Finski zunanji minister se je v svojem govoru zavzel za znižanje reparacij, ki naj bi jih Finska plačevala Sovjetski zvezi na eno tre tjino. Zavzemal se Je tudi za orni ljenje določb v zvezi s teritorialni mj spremembami. Menil je, da bi moral Viborg spet pripasti Finski, Z ozemlja, ki naj bi se mu Finska odpovedala, naj bi se preselilo nekaj stotisoč ljudi v Finsko, kar bi nadalje poslabšalo njen gospodarski položaj. Po njegovem govoru se je sprožila razprava, ki je vanjo poseglo več delegatov. Alexander je kakor Byrnes trdil, da je Italija na poti demokracije in da ji je treba pomagati. Bidault Je ugotovil, da so italijanske čete okupirale več zavezniških držav, da Je bila Italija tri leta v vrstah sovražnic. Molotov Je o Finski dejal, da je bila pognana v vojno proti Sovjet-sk izvezi in da ji je povzročila mnogo škode. Zaradi varnosti Leningrada je bila potrebna sprememba meja. Svoje reparacijske zahteve pa Je Sovjetska zveza napram Finski zelo zmanjšala. Kar se tiče Grčije, je izrazil svoje spoštovanje do junaškega grškega naroda, toda opozoril je, da mora biti svet ng straži, da ne bi nevarni in avanturistični elementi spravili Grčijo v nasprotstvo z načeli obče varnosti. Ob zaključku Je predsednik napovedal, da se' bo zasedanje plenuma nadaljevalo v soboto in da bodo tedaj govorili zastopniki Albanije, Mehike, Kube In Egipta. Angleška delegacija pa je objavila svoj predlog, naj s« tudi Avstrija pritegne na konferenco, kolikor ta razpravlja o mirovni pogodbi z Italijo. Skega delegata v Parizu o državni pripadnosti našega ozemlja dovolj jasno. Ugotovili bi radi le nekaj dejstev, ki jih ugotavlja ljudstvo samo: kulise so sedaj javno ramak. njene. Bestialno zaganjanje italijanskega tiska proti Jugoslaviji daje vsej stvari še določnejši ton in barvo. Besede De Gasperija v Parizu, ko pravi, da bi bilo «v inte. resu miru», če bi odločitev o vprašanju Trsta odložili še za leto dni, niso le neiskrene, temveč ob teh odkritjih vzbujajo resno zaskrbljenost, da bo «mi-rovna politika« Italije kljub razorožitvi, če bi ostalo pri sedanjih pariških sklepih, žen’ bližnji prihodnosti pripravila imperialistične pohode proti našemu ozemlju. Tako bi govorili v diplomatskem žargonu. Primorsko ljudstvo razumljivo ne govori zgolj tako. Dobro se zaveda, da pred. stavljajo odkritja skladišč orožja nov argument za Pariz. Oni, kateri bi hoteli pripravljati «osvobodilne pohode« proti o-zemlju, ki bi moralo po vseh pravicah pripasti k Jugoslaviji, pa ga hočejo ločiti od nje, nedvomno vedo da bi to dosegli le z oboroženo akcijo proti neoboroženemu ljudstvu. Zato si mora primorsko ljudstvo, ker ni moglo ugotoviti resnih ukrepov niti dosti dobre volje s strani organov oblasti, zagotoviti mir samo. Z dogodki v Tržiču je dokazalo, da bo to izpolnilo. Najmanjše zasledovanje teženj za ustvaritev svetovnega miru s strani nekaterih vele. Sil bo potem moralo prinesti — čeprav bi bilo>to lahko že davno — dokončno rezultanto: priključitev celotne Julijske krajine s Trstom k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Goriški fašisti zaplenili „Uniti" in ^Avanti” V nedeljo in v torek goriška fašistična banda, k! že dolgo nemoteno deluje, ni zaplenila samo «11 La-voratore* in »Fronte Unico*, ampak tud' milansko pošiljko «Unlta» in «Avanti». Ne vemo, ali naj predstavlja ta fašistični bes proti naprednemu časopisju dokaz italijan-stva Gorice ali vzorec brez vrednosti svobodo tiska pod anglo-ameri-škimi oblastmi... Upravičeno nas zanima, ali merodajni krogi ne mislijo, da bodo taka Izzivanja fašistov nujno lzzala posledice? Veliko število orožja, 25.000 nabojev itd. Policija izvrši a včerajšnjo preiskavo šele na pritisk ljudstva Tržiški antifašisti so 2e kakih 15 dni ugotavljali nenavadno delovanje reakcionarjev. Po skrbnem o-pazovanju so ugotovili, da so v klet hiše grofa Montagnacco v ul. Oosulich (kakor se zdi brez njegove vednosti), nekateri sostanovalci prinesli italijansko orožje In sicer puške tipa 91, -ročne bombe ter pištole. Orožje sta z neko «Ba-1'ilo«. pripeljala z onstran Soče delovodja Dominutti (član Partito d’Azione) In Minossi (star fašst). Fašisti so opazili, da jih antifašisti zasledujejo, in so orožje raznesli na razna mesta, od katerih je najbrže eno v ul. Ponz'nna. kot je že javlieno. d-ugo pa v neki na pol porušeni baraki tovarne za izdelavo sladolednih škrnlcljev, ka- tere lastnik je Sgubbi. Njegov sin Gino je brez vednosti staršev v tej baraki skril orežje. Ko so policijo obvestili, da je v tej baraki v ul. S. Polo orožje, so po posredovanju angleškega kapetana napravili preiskavo, toda brez aparatov za iskanje kovin. Našli so 25.000 nabojev za puške. Policija pravi, da so Sgubbija aretirali. POLICIJA NOCE PREISKATI FA8ISTOV - IN RAJŠI KRVAVO PRETEPA DELAVCE! Včeraf ob 17. uri so se delavci in žene napotili v to hišo v ulici S. Polo, da bi napravili sami preiskavo, ker: niso zaupali policiji. Toda policija je besna vsled od- krivanja .orožja po ljudstvu prihitela takoj na mesto. Ni pomagala Iskati orožja, temveč se Je z vao brutalnostjo vrgla na množico. Policisti so petkrat ustrelili, angleški oficir pa je celo do krvi pretepel nekega delavca. Ostali civilni policisti so žene in delavce pahnili na tla in jih pretepali. Policija je na p-lti?k množic«, ki je kljub vsem nasiljem vztrajala pri svojih zahtevah, končno vendarle izvršila pre'skavo. Ljudstvo je uveljavilo svojo voljo, policija pa je zopet en. krat pokazala, da so magnetifne naprave in skrbno iskanje sa najmanjšimi sledovi orožja zanje u-mestnl ukrepi le takrat, kadar gre za preiskave pri antifašističnem ljudstvu. \ Delo odborov za mirovne pogodbe V okviru konference so danes delovali predvsem njeni odbori. Zasedalo jih je kar osem hkrati. Njih naloga Je preučevati osnutke mirovnih pogodb. Seje so si sledile v presledkih po 45 minut. V odborih ao volili predsednike, podpredsednike tn poročevalce. Prvi Je zasedal odbor za politična In teritorialna vprašanja v pogodbi z Rumunijo, V tem odboru se je Višinski zavzel za to, da bi tudi Francijo pritegnili k njegovemu delu, čeprav ni bila v vojnem stanju z Rumunijo. Novozelandski delegat je bil proti temu. Razvila se je burna debata, ki se Je končala tako, da so sejo odbora prekinili. Vendar sta bil« izvoljena za njegovega predsednika Manuilski, za podpredsednika pa indijski delegat Vadija. V politično teritorialnem odboru za Finsko sta bila določena za predsednika avstralski, za podpredsednika pa češkoslovaški delegat. Za poročevalca v tem odboru je bil na angleški predlog soglasno Izvoljen delegat Bele Rusije. Odbor za politične in teritorialne klavzule v mirovni pogodbi za Italijo se je konstituiral 4o v prvi polovici tega tedna. Kakor znano, so v njem za predsednika južno-akrlškl delegat Egeland, za pod- predsednika ukrajinski delegat Manuilski, za poročevalca pa Je bil danes Izvoljen novozelanskt delegat. V gospodarskem odboru so pa predsednika Indijec Bhore, za podpredsednika Jugoslovanski delegat Bebler, za poročevalca pa francoski delegat Alphande. Delu obeh odborov bosta lahko prisostvovala tudi po eden ali dva italijanska delegata kot opazovalca. Oba odbora bosta po potrebi zaslišala Italijanske delegate. Na seji odbora za politična in teritorialna vprašanja v mirovni pogodbi z Italijo, ki je nocoj nadaljeval svoje delo, spočetka kar trije delegati po vrsti nišo hoteli sprejeti poročevalskega mesta. Jugoslovanski delegat Bebler se je zavzel za to, da bi pripustili k sejam tudi večje število novinarjev. V popoldanskih urah so se zvrstile seje skoraj vseh odborov, ki imajo opravka z mirovnimi pogodbami. Predsedstvo gospodarskih odborov za Rumunijo in Bolgarijo ter Finsko je prevzel češkoslovaški diplomat dr. Korbel. Vodstvo pravnega in redakcijskega todbora za vao pogodbe je prevzel kanadski delgat Claxton. Podpredsednik tega odbora je ukrajinski delegat Ja-humov. Sprejem pri Kardelju Pariz, 16. -— Podpredsednik Ju. goslovanske vlade In načelnik Jugoslovanske delegacije na pariški konferenci Edvard Kardelj Je priredil sinoči v jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu sprejem v čast udeležencem mirovne konference, ki so ga je udeležilo nad 700 ljudi. Poleg voditeljev in članov posameznih delegacij so bili pri sprejemu člani diplomatskega zbora v Parizu ter vodilne osebnosti francoskega Javnega ln kulturnega življenja ter tiska. Dva ameriška senatorja na poti v Pariz Pariš, 16. — Prihodnji teden prispeta v Pariz ameriška senatorja Connally in Vandenberg. Oba ata ž« sodelovala na zadnjem pariškem zasedanju Sveta zunanjih velesil. Predsednik Truman Je imel danes daljši telefonski razgovor z Byr-nesom. Brazilski zunanji minister Fon-toura je danes z letalom odpotoval lz Pariza v Berlin. Ameriški poslanik v Jugoslaviji na obisku v Trstu in Gorici Gorica, 16. - VZN — Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Richard C. Patterson je danes pristal z letalom v Gorici na svoji poti v Rim. Veleposlanika je sprejel generalni major Bryant E. Moore, poveljnik 88. divizije. Po kratkem obisku' glavnega stana 88. divizije In prednjih postojank Morganove linije je veleposlanik ob enih odpotoval na kosilo v Trst. Po kosilu se je gospod Patterson vrnil v Gorico ter s posebnim letalom odletel v Rim. Jugoslavija zahteva Izročitev Puriča London, 16, — Jugoslovanska vlada je od britanske vlade zahtevala Izročitev dr. Jovanoviča, Puriča, Gavriloviča in Kneževiča. Kakor je znano, je bil Jovanovič, ki je bil med vojno ministrski predsednik begunske vlade, na beograjskem procesu obsojen na 20 let zapora, bivsfi poslanik v Parizu Purič na 16 let, bivši pravosodni minister ob začetku vojne Gavri-lovič na 15 let, Kneievič pa na 10 let. Posojila kolonizatorjem v Slavoniji Novi Sad, 16. - Tanjug — Vlada hrvaške ljudske republike je dovolila posojilo 15.000 dinarjev vsem kolonizatorjem Slavonije ln Bara-nlje. Tako jim je dala možnost, da organizirajo poljedelske čete in si priskrbijo potrebno poljedelsko orodje. Nad-stotisoč kolonizatorjev se bo okoristilo s tem posojilbm. NEMIRI V INDIJI Mrtvi in ranjeni v Kalkuti Novi Delhi, 18. — Policija je vdrla v sedež indijske komunistične stranke In aretirala predsednika odbora pokrajinskih sindikalnih organizacij v Novem Delhiju ter tri komunistične voditelje. Te aretacije so baje v zvezi z nedavnimi stavkamj v Novem Delhiju. Agencija Reuter poroča, da je danes ob priliki «dncva akcije*, ki so ga napovedali muslimani, prišlo v Kalkuti do nemirov. V prvih jutranji^ urah je bilo 15 mrtvih tn 3fi0 ranjenih. V drugih muslimanskih-provincah so popolnoma ustavili delo ln promet. V mestu Lahore se je zbralo več kot 100.000 muslimanov, kjer se je predsednik pokrajinske muslimanske lige Punjaba javno in v skladu z odločitvijo muslimanske lige odpovedal dednemu naslovu nabo-ba, ki so mu ga bili podelili Britanci. Stavka v Kalkuti Kalkuta, 16. - VZN — Okoli 2.500 uradnikov ln nameščencev 11 uradov vojaške uprave za Indije v Kalkuti je včeraj stavkalo ter zahtevalo povišanje plač In Izplačilo nagrade zmage. C 0 zahteva umik ameriških čet lz Kitajske New York, 16. — Agencija AFP poroča, da Je politični odbor C. I. O. zahteval od predsednika Trumana, naj umakne ameriške čete iz Kitajske, zatrjujoč, da general Albanski memorandum odboru za sprejemanje med ZN New York, 16. — 'Odbor varnostnega sveta, ki preučuje prošnje za sprejem med Združene narode, je prejel odgovor Albanije na razna vprašanja. Albanska vlada zavrača grške obtožbe in izjavlja, da Albanija nikakor ni v vojnem stanju z Grčijo, kakor tp zatrjuje grška vlada, Albanski memorandum tudi odločno zavrača grško obtožbo, da Je Albanija sodelovala ob strani Italije v vojni proti Grčiji, ker je bila albanska redna vpjska ob prihodu Italijanov razpuščena. Tudj grške obtožbe, da predstavlja sedanja Albanija nevarnost za mir, so smešne, ker je Albanija z 1.200.000 prebivalci najmanjša država v Evropi. Nasprotno je bila Albanija vedno cilj grškega šovinizma. Incident z dvema britanskima vojnima ladjama ob albanski obali je nastal zaradi knfenja p Ihanskih teritorialnih voda. Tudi gr*?ke ladje so večkrat zakrivile tako kršenje. Albanska nota pravi dalje, da uživa 30.000 Grkov v pokrajini Ar-girokastra jste pravice kakor albanski državljani. Nasprotno pa so Grki lani pobili 5.000 Albancev. Stavka mornarjev na ameriških velikih |ezer:h New York, 18. — Zaradi stavke mornarjev, ki so uslužbeni pri plovbi na velikih ameriških jezerih, miruje okoli 380 ladij. Pričakujejo, da se bo stavka še razširila. Predsednik C. I. o. je znova pozval predsednika Trumana, naj takoj skliče konferenco zastopnikov sindikatov in delodajalcev. Mornarji zahtevajo uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Palestinsko vprašanje Obljube in dejanja Gladovna stavka Židov na parnikih pred Halfo Predsednik Truman je danes izrazji upanje, da bo na britanski konferenci z Zidi in Arabci mogoče najti primerno reSitev palestinskega vprašanja. Trumanovo poročilo pravi tudi, da amer ška vlada ni predložila nobenega lastnega načrta za rešitev tega vprašanja. Sef tiskovnega u-rada Bele hiša je izjavil, da je Truman dal samo nasvete, ki hi lahko koristili pri razgovorih. V Washlngtonu je na stotine Zidov, ki so nosili napise proti britanski politiki v Palestini, demonstriralo pred britanskim veleposlaništvom. Jeruzalemska tajna postaja j« včeraj pozivala, naj bi se ustanovila tajna Zidovska vlada in tajna 2'dovska vojska, ki naj bi vsebovala vse sile organizacij Haganah, Irgoun in Štern kakor tudi vse 7,Ide, ki so za boj sposobni. Na krovu dveh ladij, ki so usidrane pred Haifo, Je več kot 1400 židovskih priseljencev napovedalo gladovno stavko. Vojaško sodišče v Haifi je danes na razpravi proti 22 mladim Zidom izreklo smrtno obsodbo proti 18 Zidom, ki so jih obtožili sodelovanja pri napadu na železniške delavnice v Haifi. 4 židovska dekleta pa so obsodili na dosmrtno ječo. Kljub temu, da je britanska mornarica močno zastrailla pristanišče, je danes 200 tajnim priseljencem uspelo izkrcati se blizu Tel A vi v«. Londonski listi se obširno bavijo s palestinskim vprašanjem. «Daily Wocker» ostro kritizira britansko politiko v Palestini in piše: «15 mesecev po zmagi je še vedno mnogo Zidov v koncentracijskih taboriščih, kamor so jih bili vrgli nacisti. Mnoge od teh, ki so dosegli Palestino za ceno velikega trpljenja, sedaj odklanjajo. 9e nikoli ni obstajal tako globok prepad med obljubami ln dejanji.« Zadeva Kesselring Preteku teden so javili vest o Isrotttvi marSala Kesselringa, ki se bo moral v Italiji zagovarjati sa svoje tamkajšnje vojne zločine. Gotovo je razveseljivo dejstvo, da postavijo vojnega zločinca pred so-diSče; čudimo se pa, da so izročili mariala Kesselringa drtavi, ki je bivSa nemSka zaveznica, kjer je v drtavnem aparatu Se vse polno ljudi, ki so sodelovali • nacisti; predvsem se pa čudimo, da so ie izročili državi, ki Se ni podpisala mirovne pogodbe i* ki do danes Se ni izpolnila niti ene iz pretekle vojne izhajajoče obveznosti. Kna izmed teh obveznost i je tudi izročitev njenih vojnih zločincev Po izjavi glavnega tajnika predsedstva jugoslovanske vlade Sukiča sta britanska in ameriška vlada na podlagi dogovora obvezani izročiti Jugoslaviji Se 876 nemških ter 788 italijanskih vojnih zločincev. Omenjeni vladi pa nista izročili (odnosno nfstu dosegli od Italije, da izroči) Jugoslaviji niti enega samega italijanskega vojnega zločinca. In tej Italiji so izročili Kesselringa. Morda v interesu mednarodna pomirifu«. Marshal z ene strani govori o miru, s druge strani pa številni ameriški finančni krog; hrabrijo kitajske reakcionarje v njihovi borbi proti ljudstvu, ki se bori za demokratične refflrme in mir. Omenjeni odbor priporoča tudi, naj se palestinsko vprašanje predloži združenim narodom, ker se bo v britanskih rokah samo izpridilo. Y pričakovanja turškega odgovora na sovjetsko noto Ankara, 16. — Turška vlad* se posvetuje s predstavniki 'držav,' ki so prizadete z revizijo montreuSke-ga dogovora, preden odpošlje odgovor na sovjetsko noto, Velik vtis j« napravila objava dokumentov, ki jih je Rdeča ar. mada zaplenila v Nemčiji, iz katerih se vedno bolj vidijo odnošaji med Turčijo ln Nemčijo med zadnjo vojno. Iz teh dokumentov Je razvidno, kako je Turčija vedno štela Sovjetsko zvezo sa sovražnico št. 1 in kako se je pripravljala na vojno proti Sovjetski zvezi. Iranski poslanik Ala ia vedno spletkari Moskva, 16. Agencija TA3S Je zar nikala vesti, ki jih je razširil še znani iranski poslanik v Washiugotnu Husšein Ala, da se sovjetska čete zbirajo na severni iranski meji. Ta manever poslanika Ale Je sledil pošiljanju anglo-indijsklb čet v Basro na južni iranski meji. Kakor je znano, Je Velika Brita-i rija poslala na mejo te čete skušajoč na ta način izvajati pritisk na iranskega ministrskega predsednika, ki po sestavi nove vlade skuša ustanoviti široko demokratično fronto. Incidenti, ki so ee dogodil! v coni anglo-transke petrolejska družbe, ae Imajo pripisati težkim delovnim pogojem ln spletkam «*• gentov tp družbe. Teheran, 16. — Zunanje ministrstvo jo objavilo britanski odgovon na iransko protestno noto. Britanska nota ugotavlja, da ae Velik* Britanija strinja e teheransko vlado; da zagotovotev miru v Iranu pripada le iranski vladi. Demokracifa v Braziliji Rio de Janeiro, 16, (VZN). — Brazilski minister pravosodja Je odredil, da se ustavi za dobo 16,dni glasilo komunistične stranke »Tribun* Popular*, medtem ko vodi policij« preiskavo o splošnem delovanju stranke. . Ta ukrep Je najbolj drastičen, H ga Je pod vzela vlada, odkar so pred enim letom dovolili komunistični stranki, da odkrito in svobodno deluje. Nekateri opazovalci v Rio d* Janeiro mislijo, da bi ta strogi u-krep proti komunistom lahko v kratkem dovedel do ponovne prepovedi delovanja stranke. Andersovi vojski v Argentiniji New York, 16. VZN. — Poročilo iz Buenos Airesa pravi, da je argentinska vlada dovolila vstop v državo 200.000 vojakom poljske voj-akt generala Andersa skupno a vojno opremo in njihovimi družinami. Argentinska vlada je tudi sklenila, da sprejme 1000 Norvežanov. Ti ukrepi v korist priseljevanj* bi bili del programa, ki ima namen dvigniti prebivalstvo Argentine v prihodnjih 00 letih na 100 miUonov duš. PRIMORSKI DNEVNIK — S> — 17. av| Major Despot mora povrh vsega v Jugoslavijo Glavni zavezniški stan za Sredozemlje je izdal o gcriških inc-den-tih poročilo, kjer beremo r.a koncu: «Namcstnik poveljnika 13. zbora je pozval polkovnika Benčiča, poveljnika jugoslovanskega odreda, da Je izdal opoldne tečne ukaze, da mora major Despot zaradi svojega obnašanja zapustiti odred in področje A ter ?e vrniti na jugoslovansko ozemlje.* Kakor ernd že poročali, so policisti »reševali* majorja Despota ea ta način, da so ga s samokresom tolkli po glavi... Vojaki so strgali zasfavo Pred kratkim so na ex Viale R. Elena v Tržču končali obnavljati most. Delavci so zato izobesili rdečo zastavo, Angleži pa so jo odstranili z izjavo, da rdeča barva na takih mestih pomeni nevarnost. Zastavo so vrnili delavcem, ki so jo takoj ponovfio izobesili. Angleži so Jo ponovno odstranili in strgali. Delavci so zato pretepli nekega vojaka in pričeli takoj zbirati denar za novo zastavo. Kdo vzdržuje Julijske sindikate? Pismo skupine delavcev tržiSke ladjedelnice katerim so se odprle odi Nove obsodbe antifašistov Zavezniško vojaško sodišče v Goric' je preobloženo z delom. Stakul Jožef iz Zagrada je bil obsojen na 30 dni zapora, od teh 20 dni pogojno, češ da je sklical neko zborovanje brez dovoljenja ZVU. Lutman Stanko iz Standreža in Brumat Izidor iz Šempetra sta fcila obsojena na 30 dni pogojno, ker sta prisostvovala neprijavljeni demonstraciji 24. julija, to je ob odhodu goriških delegacij v Ljubljano. k tov. Kardelju, ko je odhajal na mirovno konferenco v Pariz. — Arčon Dominik iz Gorice je bil obsojen na 6 mesecev zapora, ker se je udeležil neprijavljene demonstracije in Je nameraval nanasti civilnega policista: Klede Rudolf iz Kolškega zaradi istih obtožb na leto dni zapora In to šest mesecev pogoino: Gregorič Albert iz Prvačne na 6 mesecev zapora in to 5 mesecev pogojno. Ker-ševan Dominik iz Sovodenj je b'l oproščen zaradi, pomanjkanja dokazov. Zaradi poeeati jugoslovanskih lir »o bili obsojeni na mesec dni zapora in to 25 dni pogojno Franc Hladnik lz Ornega Vrha, Franc Košuta iz Dolenj v Brdčh in Peter Vuk tz Mirna. Ž zavezniškega sodišča Višje zavezniško sodišče pod predsedstvom majorja F.C.S. Bay-Mssa je včeraj zjutraj zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo Natala ln Rudolfa Posarja ter Giordana Luglfa. Obtožili so jih, da so bili 2. JuVja v ulici Mollno a ven-/ to v skupini dernonstrantov, ki so psovali, metali kamenje ln streljali prot} civilni polijiji. Tržič, 12. avgusta 1946. Notranji tovarniški komisiji! Podpisani delavci, vpisani v Delavsko zbornico, smo se po globokem preudarku odločili, da izstopimo iz Delavske zbornice. (Julijski sindikati - op. ur.). Verjeli smo. da pripadamo organizaciji, kj ščiti interese delavskega razreda, toda varali smo se. Spričo ravnanja Delavske zbornice kot sindikalnega organa vprašamo: Kje je notranja komisija nabrala denar, če niso čian; nikoli plačali nobenega mesečnega prispevka? S katerim denarjem je lahko notranja komisija izplačala znatne podpore tudi brezpcselnim ki so delali za časa dvanajstdnevne stavke? K?r si na ta vprašanja ne vemo odgovorili, smo izgubili vse zaupanje v sindikalne voditelje Delavske zbornice. S tem pismom izjavljamo, da se čutimo proste sleherne obveznosti napram Delavski zbornici. (Sledi 37 podpisov) Končno tudi tisti maloštevilni delavci, ki so nasedli propagandi odpirajo oči in zapuščajo rumene sindikate. Dejstvo, da Delavska zbornica razsipa denar, ko delavci doslej sploh niso plačali nikakih prispevkov, jasno kaže, da ta denar prispevajo delodajalci. Doslej pa smo vedno opažali, da delodajalci še niso bili nikoli pripravljeni na take žrtve, če niso imeli kaj za bregom. To, kar že dolgo vemo, da-n:s spoznava tudi tistih nekaj nevernih Tomažev. O politični moralnosti 9. t. m. je agent Julijskih sndL katov ponujal v tovarni Modiano 300 tir onim, kj bi se hoteli vpisati v Julijske sindikate ter razna živila. Ali misli ZVIT rekviriratt živila tudi Julijskim sindikatom? Ta živila gotovo r.e spadajo med one, ki si jih je zavedno kmečko prebivalstvo odtrgalo od ust v prid delavcem. Gotovo pa spada med one, ki bi jih bilo treba imenovati v smislu be3ed polk. Bowmana «orodje političnih špekulacij*. Ravnatelj »Jnforita* obžaluje V zvezi s člankom »Delavci se ne puste izkoriščati*, priobčenem v našem listu 15. t. m., nam je glavni ravnatelj »Inforita* poslal pismo, ki ga prinašamo v Izvlečku. V pismu ugotavlja, da se je šele včeraj vrnil s poslovnega potova- nja in dodaja: »Obžalujem, kar je morehiti odrejalo moje osebje v trenutni negotovosti, ko sem bil odsoten in ne da bi pri tem imelo kakršno koli moje pooblastilo. »In-forit* ni nikoli izkoriščal in ni imel namena izkoriščati delavce.* Nato navaja določbe, ki jih je Infc-rlt* dobil od ustanove, ki mu je poverila dela ln po katerih se bo moral ravnati: a.) delovni čas je cenejen na 42 ur tedensko; tako bo mogoče zaposliti večje število delavcev. b.) 75% delavcev je treba najeti med brezposelnimi; za ostalih 25% se prepušča prosta Izbira. Delavci morajo biti pristojni v cono A. c.) Mezde za izredno ali akordno delo ne bodo smele preseči 25 odstotkov v primeri s čisto dnevno mezdo. Ravnatelj nato pravi, da je vsem uradom in osebju dal točna navodila na osnovi omenjenih predpi-sav, da v skupnem interesu pomiri delavce. S svojo izjavo g. ravnatelj podjetja «Inforlt» ne Izključuje možnosti, da so nekateri podrejeni u-radniki s svojim ravnanjem zbujali vtis, da hečejo izkoriščati delavstvo. Stvar, m!sl:'mo, je sedaj urejena. Splošni ukaz št. 53 za borbo proti neofašizmu čl. VI. Kaznovanje dejavnosti fašističnega značaja Kdor koli vnS fašistično dejavnost s tem, da z nasilnimi dejanji ali grožnjami preprečuje ali ovira državljane pri izvajanju njihovih civilnih ln političnih pravic, se kaznuje s 3 do 13 leti ječe, če dejanje samo ni teže kaznivo. čl. VII. Ustanavljanje oboroženih tolp Kdor koli ima namen vršiti fašistično dejavnost, kakršno predvidevajo omenjeni členi, in nasnuje, vodi ali podpira oborožene tolpe, se. kaznuje s 15 do 30 leti zapora. Kdor koli Je član kake oborožene tolpe se samo zaradi tega kaznuje s 5 do 15 leti zapora. Ovajajte faifiste s pomočjo vaših antifašističnih or-ganizicij! , Zlorabe na pošti CIGARETE V POSTNIH VREČAH G. Giuseppe Bartelloni, član odbora Julijskih sindikatov pri pošti in telegrafih, je potoval prej službeno na progi Trst-Postojna, Trst-Reka inf nazaj. Pri tem je polnil poštne vreče s cigaretami iz cone B in jih potem v Trstu prodajal ra črni borzi. Sele odkar so mu nedavno našli tihotapsko blago v vreči, so mu zabranilj tako plo-donosna potovanja. Papeže? poslanec ln .tricolora" v Pulju In Se enkrat.., Istrskim beguncem pred ljudsko oblastjo so na trgu Vittorio Venetu št. 4 delili volnena oblačila. Za razdelitev so jih s posebno dopisnico pozvali v drugo nadstropje omenjenega naslova. Včerajšnja' »La Voce libera* je poročala globoko ganjena o najbolj italijanskem hidroavicnu — »slavnem izvidniku Cant Z 506, ki ima na grbi tri leta vojne in dve leti osvobodilne vojne*. Na žalost nam »Voce libera* ni povedala, ali se ji zdijo bolj slavna prva tri leta, ali drugi dve. Zapisala je le z ganotjem v svojem patrlotičnem srcu, da je omenjeno letalo z italijansko trobojnico pristalo v puljskem pristanišču in da ta «trico-lora z neba* najbrž pomeni srečno znamenje za Pulj. KAKO TOREJ: Kradejo ali ne kradejo? Belo-zeleno-rdeče letalo je namreč pripeljalo papeževega odposlanca podporne komisije mgsr. Baldellija, ki je prispel v Pulj na »neofldalnem potovanju*. »Voce libera* piše o njem: «Pomorsko letalo z barvami patrije. ki je pripeljalo velikega in krščanskega prijatelja...* Po pisanju »Voce* .'zgleda, da je tako — četudi pravijo, da Vatikanu ni politika nič mar. Iz vagonov, natovorjenih z Unr-rinim blagom in namenjenih v Jugoslavijo, je bilo na tržaški tovorni postaji ukradeno naslednje blago: voz št. 121.494, manjka 34 vreč (1.190 kg) sladkorja; voz št 2 613,740, manjka 6 velikih škatel čevljev, 4 škatle načete; voz št. 34.255, manika 14 zabojev (378 kg) konzerviranega mesa, 4 zaboje pa so našli popolnoma prazne; voz št. 33028, našli so 5 izpraznjenih vreč pšenice; voz. št. 153638, manjka 9 zabojev (207 kg) čokolade, 3 zaboji so bili popolnoma prazni .manika tudi 1 zahoj (39 kg' * Ovomaltlne*, 1 zaboj «Ovomaltine» Je bil načet, manika tudi 6 zavojev obleke; 1 zaboj mleka v prahu načet. Pri nadaljnjem pregledu so ugotovili, da manika drugih 26 zabojev čokolade (600 kg). V zadniem času je poveljstvo civilne pnliriie oiačalo policijsko službo na ž'l”znio'. Tako so civdni ■vritcisti pred nekaj dnevi zasačili nekaj železničarjev, kateri' so hoteli Izvršiti v°čjo tatvino. Čudno, da ni pobclla že prej prišla na sl»d razr'm žricz^čarlem. Po por~-"i-';h, ki smo jih dobili, je r.eki železničar porabil zn praznovanje svoie poroke pol mlTcna lir; n®k’ drugi Selezu'čar pa je kupil v Toskani zemljišče v vrednosti več mi-Iionov lir. Kamno pri Kobaridu NI JIH STRAH POLICIJE Pred kratkim so Izgotovili v Kamnem napis »Živel Tito*, ki Je ponoči razsvetljen. Zaradi tega so civilni policisti grozili predsedniku krajevnega NOO in njegovi hčerki, da ju bodo aretirali, če se na-p s ne odstrani. Toda vaščani so se temu odločno uprli in napis je ostal. Idrifa POVRATEK IZ PROGE BRCKO-BANOVICI Preteklo nedeljo zvečer je 2.000 meščanov pričakalo mladince in mladinke, kj so se vrnili iz mladinske proge Brčko-Banoviči. Prebivalci so obstopili kamion ln navdušeno vzklikali udarnikom, ki so zagorelih in nasmejanih obrazov prepevali pod zastavo, pod katero so prispevali pomemben delež pri zgradnji mladinske proge. Mladinke so udarnike obsipale s cvetlicami, rudarska godba pa jim je zaigrala dobrodošlico. Po pozdravnih” FIZKULTURA Okraj Milje si je priboril pokal «L. Frausin* V četrtek 15. t. m. se je ob 10. dopoldne pričel plavalni troboj med okraji Milje, Tržič'in Trst za pokal »Frausin*, ki sl ga Je priboril okraj Milje. Tu moramo opozoriti funkcionarje na napako v razpisu, ki se je pokazala v tem, da so o končni zmagi prav za prav odločile točke vaterpola ne pa plavanja. Strogo moramo razločevati plavanje od vaterpola in se ta napaka v bodočnosti ne »me več pripetiti. Moralni prvak plavanja Je okraj Trst, ki je dosegel 42 točk pred Mlljem, 38 točk pa pred Tržičem ln je bil samo vsled napake razpisa prikrajšan za zasluženi pokal. H končni zmagi okraja Milje pa je veliko pripomoglo tudi to, da sta zastopnika Trsta Solvl Lavrenčič na progi 100 m. prosto odstopila, prvi zaradi nenadne slabosti, drugi pa, ker se je zapletel v progo, potem ko sla do odstopa vodila pred oetallmi tekmovalci. Tehnični rezultati: 100 m. prosto mo-škl: 1. Maasarotto (Tržič) 1T3"2; 2. De Marchl (Milje) 1’21”1. 100 m. prano: 1. Durantl (Trst) 1’32”; 2. Antoni (Tržič) 1'33’8. 100 m. hrbtno: 1. Silič (Trst) 1’40”2; 2. Padovan (Tržič) 1’45”. Štafeta 4x100 prosto: 1. Milje (Dardi, Petronjo, Gasvodič, Stencr) 5’15”4f 2. Trst (Norgutti, Lavrenčič, Grllll, Solvi) 530’. Štafeta 3x100 mešano: 1. Trst (Silič, Durantl, Skala) 4’47"4; 2. Milje (Dardi, Pangaro, Tarlao) 4’48”4. Po končanem plavanju so se pričele vaterpolo tekme. Zmagovalec okraj Milje je nadmočno premagal svoje nasprotnike, ne toliko zaradi tehnike kot pa zaradi hitrosti v plavanju. Najzanimivejša je bila igra med Tračom ln Tržičem, katero je tržaška sedmorica, kljub temu da je pokazala boljšo Igro, nesrečno izgubila. Rezultati vaterpolo tekem so naslednji: Mllje-Trst 6 proti 1; Milje-Tržič 4-2; Tržlč-Trst 4-3. Končni rezultati po točkah: 1. Milje 48 t 2. Trst 46 t. 3. Tržič 41 t. Vseljudski peteroboj in partizanski marS na Opčinah Poročali amo že o sporedu vseljudskega peteroboja in partizanskega marša na Opčinah, danes pa bomo povedali nekaj misli o pomenu teh novih flzkulturnlh panog. Vseljudski peteroboj in partizanski marš sta prvi Športni panogi, ki nam ju je prinesla narodno osvobodilna borba. Discipline vseljudskega peteroboja »o izbrane tako, da bo čim bolj dostopne širokim ljudskim množicam ter vsebujejo take flzkultumo elemente, ki pripadajo različnim flz-kulturnim panogam. Na eni strani imamo teke, mete In skoke, ki pripadajo lahkoatletskim disciplinam, na drugi strani pa proste vaje (dn-Ijne), vaje ne gredi in preskoke črez orodje, Id predstavljajo telovadne prvine. V celoti predstavlja vseljudski peteroboj v praksi novo flzkulturno linijo, linijo množičnega udejstvovanja. Kakor v vsem življenju, tako se tudi na polju flzkulture skuša do- seči množično sodelovanje ljudstva. Ravno zaradi tega so elementi peteroboja izbrani tako, da so dostopni vsakemu, saj je vseljudski peteroboj sestavljen iz tistih najosnovnejših športnih disciplin kot so teki, metri, preskoki i. t. d., s katerimi se je že otrok igral v svoji rani mladosti. Vaški kakor tudi mestni otrok je pri svojih igrah, lovljenju. skrivanju, skakanju čez tovariša, hoji po brvi, s plezanjem po drevesih, s skakanjem čez vrvico ali jarek in podobno, skratka pri svoji zabavi nehote združeval iste discipline, ki so sedaj vključene v vseljudskem peteroboju. Druga športna panoga pa Je partizanski marš. To tekmovanje naj simbolizira tisoče in tisoče pohodov partizanskih borcev, ki so ob najtežjih pogojih prehodili pred zmagoslavnimi napadi neštete planinske steze. To tekmovanje 'pa. naj bo tudi trajen spomin herc jakega narodno osvobodilnega boja naših narodov proti fešstičnim osvajalcetA, boja, k: je omogočil svobodno življenje. Kako velikega pomena bo igral partizanski marš v nnšem fizkul-tumem življenju predstavlja dejstvo, da so ga na konferenci predstavnikov flzkulturrtih zvez balkanskih držav v Sofiji soglasno sprejeli kot disciplino balkanskih ig?r. Naloga naših fizkulturnikov Je. vzbuditi med našim ljudstvom čim več zan'manja za ti dve novi fiz-kulturni panogi — vseljudski peteroboj in “partizanski marš. Pokal »Delavske enotnosti* V tretjem dnevu nogometnih tekem za pokal delavske enotnosti so bili doseženi tile rezultati: Piso-ni-Kavčič 2-0; Gaslini-Costalunga 4-1; Kraijič-Zadruge 1-0; Cebulec-Frausin 2-1; Roianese-Redivo 5-1; Rozzol-Col 4 0; Rinaldi-Dreher 2-0; kaffincria-Dugulin 0-2 (prekinjene zaradi teme). Spored tekem za današnji ln jutrišnji dan: igrišče Ponzlane: v soboto ob 17. url Rozzol-Raffineria; ob 18.15 Ponzianina-Rlnaldi. Nedelja: ob 7.30 Rolanese-Col; ob 8.15 Frausin-Kaučlč. Igrišče CRDA: v soboto: ob 16.30 Dreher-Pisoni; ob 17,45 Cebu-lec-Costalunga; nedelja: ob 7.30 Sv. Marko-Zadruge; ob 8.45 Dugulin-Kraljič. Komentar ln klasifikacijsko tabelo tekem, ki so se vršile v četrtek, bomo prinesli v jutrišnji številki. Skedenj-Montcbcllo 3-3 (2-3) Pred številnim občinstvom se je v četrtek popoldne odigrala nogometna tekma za pokal »Coverlizze* med Skednjem in Montebellom, ki se Je prejšnjo nedeljo končala neodločeno. Tudi to pot je ostal pokal še vedno v rokah organizatorjev turnirja. Kljub dodatni Igri se rezultat ni menjal. Kratek komentar: pri obeh moštvih ata bili najboljši del obrambi, pa tudi napada sta bila zelo nevarna. Skedenj je zapravil možnost zmage z 11 metrovko, ki Jo je Brajnl zastreljal., Gole so zabil! nasiednji igralci: Lrorhbara, Brajni, Brajni, Fonteger, Bean v prvem pol- času in Suja v drugem. Postava moštev: Skedenj: Michelazzl, Pietro-bellt ln Pečar, Destro, Brandolls o 2 in Žerjal; Korenika, Purič, Siega, Brajni in Grdac. Montebello: Far-čl, Fontegel in Skaramelli; Berče, Bradosio 1 in Trebiš, Bean, Brom-bara, Suja, Morselli in Cortesi. Drobne zanimivosti DESETORICA NAJBOLJŠIH PLAVALCEV NA SVETU V PRSNEM SLOGU NA 200 M: 1. Boj-čenko (ZSSR) 2,29,8 (1941. leta), 2. Meškov (ZSSR) 2,33,4 (1941. leta), 3. Kariey (USA) 2,37.2 (1936. 1.), 4. Nacache (Franclja) 2.37,3 (1941), 5. Balke (Nemčiia) 2,37,4 (1939), 6. Heina (Nemčija) 2 38,8 (1937), 7. Hamuro (Japonska) 2.39,0 (1940), 8. Koike (Japonska), 2,39,2 (1934), 9. Cartonet (Franciia) 2.39 6 (1935), 10. Sijctas (Nemčija) 2,40,3 (1937). Objave KULTURNI KROŽEK «E. DU-GOLIN* V TRSTU organizira v nedeljo 18. t. m. tek na sledeč' progi: start v ulicž Ponziana ob 19. uri - ulica Istria - Bivio - gostilna Pettaros - ulica Vignetti -Skedenj - predor Sv. Andreja - ul'-ca D’Alv!ano - ul. Lorenzettl - ul. Zorutti - ul. Orlandini . ul. Istria - Largo Pestalozzl - ul. Molino o Vento - cilj gostilna Zidar. V veljavi je pravilnik za tek na dolgih progah. Nov Športni stadion v Zagrebu Kot poroča »Tanjug*, bodo v Zagrebu v kratkem začeli z gradnjo športnega stadiona, ki bo mogel sprejeti 55.000 gledalcev. 8 a h Mednarodni šahovski turnir v Groenlngenu Nizozemec dr. Maks Euwe in sovjetska igralca Botvlnik in Smislov vodijo po dveh dneh Igranja na šahovskem mednarodnem turnirju v Groenlngenu. Na drugim mestu so igralci Denker (Združene države), Kotov (SZ), Anajdor (Argentina) ln Okclly de Galway (Belgija). Dva polfinalna šahovska turnirja v Jugoslaviji V Jugoslaviji so odigrali dva polfinalna šahovska turnirja. Prvi polfinalni turnir Je bil odigran v Ljubljani, drugi pa v Beogradu. Ta turnirja sta bila kvalifikacijska ter bo po šest najboljš h izbrali za Lnalhii šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. V ljubljanskem polfinalu so sodelovali šahi-stl lz Hrvaške In Slovenije, v bco. grajsyem pa iz ostalih držav. Končno stanje ljubljanskega polfinala je sledeče: 1. inž. Tekavčič 14 In pol točk, 2. inž. Vidmar ml. 13 i*i pol, trstje ln četrto mesto si dodelita i 13 L zagrebška mojstra Rabar in Subdrič, peto mesto ima amater inž. Kindlj z 12 t., šesto, sedmo in o;mo mesto pa si delijo Bož’č ter mojtsra Puc in Kalabar. Kdo od te trojice bo igral v finalu, bo moral odločiti Sah. svet Jugoslavije. V beograjskem polfinalu pa so se kvalificirali naslednji: 1. mojster GUgorlč 14 točk, 2. Matkovič 10 In pol t, 3„ 4., 5. in 6. mesto pa si deVjo mojster Tot, m Vukovič, m. Mil'6 in Simonovič z 10 točkami. nagovorih predstavnikov množičnih organizacij in MNOO-ja se Je v imenu mladincev in mladink zahvalila za doirodosilico neka mladinka. Ponosni so vsi, ker imajo v svoji sredi tov. Aliča Josipa, ki je za svoje požtvcvalno delo dobil naslov udarnika. Po sprejemu so mladince in mladinke, ki so se vrnili z malinske proge, povabili na zabavo v Mejco. F. V. Portorož POSLOVILNI VEČER LJUBLJANSKE OPERE Minulo nedeljo je imela skupina ljubljanske opere zadnjo prireditev na svoji turneji po Primorskem. Nastopila je v Izoli, kjer jo je zla-sii Italijansko prebivalstvo navdu-.’jno pozdravljalo. Istega dne zvečer so se člani opere vrnili v Portorož, kjer so jih v hotelu »AlbergO Pale.zzo* čakale delegačije iz vseh okrajev vzhodno primorskega okrožja. Delegat in delegatke v narodnih nošah so se članom opere zahvalili za prireditve in jim poklonili darila.Idrijčani so podarili rudo živega srebra, Tolminci planinski sir in ičjpek planink, Vipavci aoejček pristnega yin» tn grozdje, Grgarci umetno izdelario sliko goričkega gradu, Postojnčani kapnik, album s slikami poslojnske jame in prostovoljnega dela ter serijo slik iz jame za vsakega člana, Bi- stričani na platno narisano peterokrako zvezdo, Herpeljčanl in Ko-zinčani lepo gnajat, Koperčani mMo ladjico in dvanajst velikih šopkov rož. V imenu članov opere je spregovoril in se zahlavlil tov. Anžlo-var. Avče KULTURNA PRIREDITEV Zadnjo nedeljo je imelo prosvetno društvo »Zvezda* zelo uspelo prireditev, kar je društvu v čast In ponos. Pevski zbor je odpel »Slovan na dan*, dramski krožek pa je upri-zorll dramo »Mati*. Občinstvo je blo zadovoljno tudi s kupletrm »Krojač ni čevljar* in ravno tako z recitacijo «Millon nas je*. Pionirčki so prav prisrčno podali Prešernovo »Soldaško*, ki so jo morali na zahtevo ponoviti. Z navdušenjem je občinstvo sledilo recitaciji O.Z. «Kovačl» in neki duhoviti politični satiri. Udeležba Je bila dobra. Čekovnik DRUGA DODELITEV KREDITA ŽA OBNOVO Čeprav so fašisti pofcgali skoraj cel Čekovnik, »o se vač-hni hitro znašli in pričeli obnavljati. Pripravili so stavbni les, apno in pesek ter čistili hiše od ruševin. Pomagali so drug drugemu in dosegli nekaj lepih uspehov. Do sedaj je popravilo in obnovilo svoje poru-čjne domove Sest gospodarjev in sicer za 770.000 lir. Komisija vojnih poškodovancev je vse to upoštevala in tem posestnikom nakazala 56.980 lir kredita. Pri dodeljevanju kredita so pokazali velike razumevanje zlasti črnclogar Matilda, Podobnik Julij in Crnologar Vincenc, ki so razpoložljivi kredit odstopili bolj potrebnim. F. V. St. Peter VOJAKI SO ODNESLI ZASTAVO Dne 14. avgusta, nekaj pred eno zjutraj, so v Senpetru pri Gorici trije ameriški vojaki sr.eli zastavo z drega na trgu sredi vasi in jo odnesli s seboj. Kanal PRISPEVKI ZA POČITNIŠKE KOLONIJE Kanalski ekraj se je> velikodušno odzval nabiralni akeji v prid počitniškim kolonijam. Vas Anhovo je darovala v ta namen 4.555 lir, Kostanjevica 359 lir, Log-Droboč-r.ik 882 lir, Nekovo 433, Bodrež 225, Gorenja ras 300, Doblar 390, Ajba 70, Ložice 843, KJmbreško 220. Deskle 920, Ročinj 3870, Kanal 6333, Lovišče 310, Dolina 51, Ušnik 271, Srednje 180, uslužbenci pri o-krajnlh čdbbflh T28 lir. Razen tega se je direkcija cementne tovarne v Anhovem obvezala, da bo krila stroške za 45 otrok tovarniških delavcev v znesku 135.000 Mr. Vsem darovalcem v vaseh kakor tudi tovarniški direkciji v Anhovem najlepša hvala! , Prireditve« predavanja ln sestanki > ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* obvešča vse člane in prijatelje dru-*.va, da bo v nedeljo 18. t. m. od 10. do 12. ure zjutraj otvoritev javne društvene knj.žnice. Vsa potrebna pojasnila se dobe v gostilni »Jadran* pri Sv. Jakobu v Trstu. PROSV. KROŽEK »HAAS* NA VRDELCI (GOSTILNA MINIUS-SI, UL. SCOGLIO ST. 197) priredi v nedeljo 18. t. m. ob 18 url svoj drugi ples na prostem. Loterija, šaljiva pošta, bar, ■ LUTKOVNO GLEDALIŠČE V TRSTU. Za najmlajše bo lutkovno gledališče prvič uprizorilo Florello-vo zgodbico »Tombollno non teme i brlganti e salva Cappuccetto Rosso*. Poleg tega so na programu še drugi komični prizori. Jutri v nedeljo 18. t. m. bosta dve predstavi in sioer ob 10. uri običajna jutranja predstava, pri kateri bodo malčkom razdelili fotografije lutk, druga pa ob 18. uri. Prired tve na gradu DREVI BO PREMIERA »MA-DAME BUTTERFLY*. Danes zvečer ob 21. uri bo premiera Puccl-rijeve »Mademe Butterfly». Dirigent orkestra bo Votto Antonino, glavne vloge pa bodo Igrali For-tunatl Mercedes, Annaloro Anton (Pinkerton), Galll Gabriela (Suzuki), Vanelli Glno (Sharplees), Loz-zl Miro (Goro), Tommaslnl Mario (Bonzo), Malonlca Silvij (Tamado-rl), Vitri Nidia (Kate Pinkertoij) in Muochluttl Eno (carski komisar). Dirigent zbora Je Benagll Robert. Režiser Luzzatto LIvlo. Jutri zvečer ob 21. uri bo velik simfonični koncert filharmoničnega tržaškega orkestra pod vodstvom Votto Antonina. Program Je sledeč: Rossini: »La gazza ladra*, operna simfonija; Dvorak: »Sim-fr.nija št. 5 «Dal nuovo mondo*; Strauss: »Don Juan*, simfonični poem; Chabrler: «Espana»; Wag-ner: a) »Lohengrln*. preludij I. dejanja, b) »Oro del Reno*, vhod bogov v Walhallo. Pri gledališki blagajni na trgu Verdi 1 nadaljujejo s prodajo vstopnic. Te!a)i TEČAJ STENOGRAFIJE IN JEZIKOV. Prihcdnji torek se zaključijo vp’sovanja za večerne tečaje stenografije, slovenščine, »rbo-hr-vaščlre, francoščine, angleščine ln nemščine. Za Informacije obrnite se v ul. Imbriani 5-1, soba št. 13. ROFERSKITEČAJ NA KOZINI IN DIVAČI. Vsi oni, ki so se vpisali v šoferski tečaj na Kozini in Divači, so vabljeni, da se javijo v šoli v Divači dne 26. t. m. ob 18. uri za nadaljevanje pouka. S seboj naj prinesejo potrebne listine In slike, kakor je navedeno v pogodbi. Odsotni Izgubilo vaeko prav -.v ! = c . v '/1 # m opoKoctda. ua 0&1 \OlVJI == Udeleženci z Kozine naj se zglasijo ob 20. uri zvečer v Soli. izleti IZLET NA SLAVNIK priredi Planinsko društvo v Trstu v nedeljo 18. t. m. Zbirališče ob 5.30 url na trgu Garibaldi; preko Rocola na Pesek, od tam s kamionom v Podgorje; peš na vrh, 1028 m visoko. Povratek ob: 21. uri. Pričakuje se udeležba vseh sosednih planinskih društev. IZLET V SKOCIJANSKO JAMO. V nedeljo, 18. t. m. bo Sko-cijanska jama od 10. ure dalje slavnostno razsvetljena. Za to priliko se pričakuje obisk lzletn ških skupin iz raznih krajev — med njimi številna skupina Sindikata delavcev in nameščencev papirnice v Vevčah pri Ljubljani z, lastno godbo, pevskim' zborem ln igralsko skupino. Običajna vstopnina; preskrbljeno je za prehrano po gostilnah v Skocijanu ln Matavunu po zmernih cenah. Iz Trsta je zveza z vlakom, ki odhaja zjutraj ob 6.40 uri na Divačo. IZLET S PARNIKOM V GRADE 7, bo Jutri 18. t, m. ob 8.30, odhod iz Gredeža ob 18.30. do nadnllnjega učenja kaHor tudi j do povračila že vloženih pristojbin, Enotni sindikati SKUPŠČINA OBRTNIŠKIH DELAVCEV. Vsi obrtniški nameščenci so vabljeni na skupščino, ki bo 10. t. m. ob 20. uri. Razpravljali bodo o važnih vprašanjih glede primerov ko ni bila dodeljena dra-gtnjska doklada. SINDIKAT PEKOV. Dne 19. t. m. ob 17, uri bo sestanek direktlv-nega sveta. SINDIKAT GRADBENE STROKE — GRADBENA ZADRUGA V TRSTU. V nedeljo 18. t. m. ob 10. url bo v ul. Rossini 16, II., v Trstu sestanek vseh članov. Prehrana PODALJŠANJE ROKA ZA DELITEV SLADKORJA. Delitev sladkorja v Trstu potrošnikom do 19 let starosti in nad 65 let, ki bi se mccala končati 17. t. m., so podaljšali do sobote 24. t. m. Do takrat so podaljšali tudi delitev koruzne moke za sežansko občino. ZOPET CRN KRUH. Od ponedeljka 19. t. m. bodo zopet pekli kruh Iz 91% moke z dodatkom 2% mleka v prahu. Zaloge bele ameriške moke ostanejo na razpolago »Šepralu*. MENZE V PODJETJIH. «8e-pral* poziva menze v podjetjih, da morajo voditi predpisani register prejetega in porabljenega blaga in prijaviti koncem meseca zalog* lr z obrazci iz tega registra. Menzam, ki se ne bi ravnale po tem pozivu, bodo odt gn. 11 dodeljevanje racionlranlh živil. Delitev rac"oniranega blaga MAŠČOBE IN ZAKUHE ZA O-BRATNE MENZE IN MENZE SOCIALNIH USTANOV. V teku današnjega dne morajo vsi upravniki obratnih menz in menz socialnih ustanov prevzeti pri občinskem prehranjevalnem uradu v Trstu odrezke za maščoto ln testenine za drugo polovico tega meseca. TEDENSKA'DELITEV TOBAKA. Prihodnji teden in sicer od 19. do 24. t. m. bodo na odrezek 34 tobačne izkaznice delili zavojček po 20 gramov Trlnclato Forte in škatlo 10 clgapet Macedonia. Z istim bonom št. 34 bodo lahko nabavili tud’ 20 cigaret Fib za 70 lir, ali 20'cigaret Captaln za 100 lir. Prodajalci bodo prevzem v tobačni zalogi uredili tako, da bodo dobili 70% c'ga-ret Fib in 30% cigaret Captain. Razen tega bodo na polzkušnjo pričeli prodajati brez izkaznic cigarete Good-Luch po novi cen' 150 lir za 20 komadov. Te cigarete ne bodo vp'sorall v register prejetega in prodanega blaga. Slehernem kupcu bodo lahko dali samo po dve škatli. Prispeval za počitniške kolonije Naslednje ustanove in osebe so darovale za otroške počitniške kolonije: ASIZZ iz Trebč 110 lir, iz Gropade 570 in 430 lir, odbor iz Pa-drič 380 Ur, mestni ASIZZ 250 In 520 lir, »dva prijatelja* 200 lir. V blagu so prispevali: trebenskl ASIZZ 8 litrov mleka in 4 jajca, mestni ASIZZ 25 litrov mleka, 19 jajc, 1 kg sladkorja, 15 kg sadja; gropajski ASIZZ .34 litrov mleka, 28 jajc; kontovelski odbor 22.50 kg sadja, 1.50 zelenjave, 21 1 mleka, 1 kg sladkorja, 1 dozo izhlapelega mleka; padrižkt odbor 6 1 mleka, 3 kg raznih živil, 3 jajca; proaečkl odbor 8 1 mleka, 10 kg sadja, 30 jajc. Zelo so »e postavili delavci pivovarne »Dreher*, ki so darovali 10.000 lir. Odsek za socialno skrbstvo se Jim prav posebno zahvaljuje in priporoča tudi drugim, da Jih posnemajo. TovamiJ.tl odbor Dreher je prispeval za otroške počitniške kolonije vsoto 10.000 lir. To je del čistega izkupička ljudske veselice, k' jo Je dne 11. t. m. organiziral v gostilni Suban. Dobra arca Ob obletnici smrti Slavka Škamperle daruje družina Hrovatin Peter 300 lir za sirote padlih partizanov. Albina Pesavento iz Skednja daruje za sod. stro* ji ob 8.30 url zvečer v Sv. KRIŽU pri Trstu s Finig« r|evo dramo v S dejanjih ;,.Razvaline žigE rinice^t- V nedeljo 18. t. m. bo v GROPADI proslava oblet'1. br»t 8tva »SLOVANSKA STRAŽA* n sodelovanjem *v-p. skih društev. Po proslavi sledi ples in prosta . Poskrbljeno za dober kraški teran in Pr,^f VABU^.' ^ Prosvetno društvo »JENKO* is Temnice bo m. po trod&polnlh poletnih mesecih VELIKO* pl i 1 i raznimi lepimi dobitki. Sledila bo prtMa j VABIMO VSO NAŠO M L ADI N 0