Kako naj se vravna plača Ijudskih učiteljev. Govoril J. Lapajne pri pcrvem splošnem zboru slovenkih učiteljev v Ljubljani. Slavni zbor slovenskih učiteljev! Danes smo sklenili in zahtevali, da se slovenski učitelj izobražuje v narodnem jeziku, v narodnern duhu, in da se slovenske ljudske šole postavijo na narodni temelj. Naredili smo torej take sklepe, katerih natančno izvedenje more in mora koristiti narodu našemu, narodu slovenskemu; če pa bodemo za narod delali, smeino in tudi morarao — če hočemo živeti — od -naroda zahtevati, da nas za naš tmd dostojno odškoduje. Zavoljo tega je prav primerno, da je odbor slovenskega učiteljskega društva na dnevni red denašnjega zbora postavil vprašanje o enakomerni plači učitcljev na KranjskeiL, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Predno dalje govorimo, treba je vedeti, kakošne plače že sedaj imajo učitelji po imenovanih slovenskih deželab. Tako-le: Dezela Stajersko . Korosko . Gorisko Istrija . . Srenja 1. razreda Ucitelj 700 600 GOO 500 Naducitelj opravilne doklade 100 30 g\. za rsaki razred 200 100 Srenja 2. razreda Ucitelj 600 • 500 500 400 Naducitelj 0. d. 100 30 gl. zal.r. 200 100 Srenja 3. razreda UCitelj 500 400 400 300 Naducitelj 0. d. 50 30 gl. zal. r. 100 50 Srenja 4. razreda Ucitelj 400 300 Naducitelj 0. d. 50 100 Poducitelji 60^ uc. plaCe 300 gld. 60 «Ł uc. place 260 (1. razr.) 240 (2. razr. 220 (3. razr.^ Na Štajersknm, Koroškem in Goriškem ima nadučitelj prosto stanovanje ali 25 % odškodnine, 10^ 51etne doklade. Da to bolj natanko razjasnim, na.j povem, da na nemškera Štajerji so bile lani na 30 šolah učiteljske plače s 700 gld., na 77 šolah po 600 gld., na 193 šolah po 500 gld., na 119 šolah po 400 gld. Na slovcnskem Štajerji so bila v tej zadevi slcdeča razmerja: Na 3 šolab po G00 gld., na 42 šolah po 500 gld., na 141 šolah po 400 gl. Na KoroškBm irnajo na VI0 šol učitelji po (!00 gld., na 4/io šol po 500 gld., in na 5/io šol imajo po 400 gld. Na Goriškcm in v Istriji mi tc razmere nijso znane; podobne so imenovanira deželam. Kakšne plače pa imajo kranjski učitelji ? Težko vprašanje. Toliko vem, da dva nemata cnakc, in da vsi imajo premalo. Tako postavim ima podučitclj A. 100 in še nckaj goldinarjev, nekaj krajcarjev in nokaj polkrajcarjev. Podučitelj B. ima ravno toliko — menda lc nekaj grošev več. Učitclj C. ima 150 gld. in še nekaj krajcerjev. Nadučitelj C, ki mu tudi ,,direktor" rečejo, in ki je pa ob enem tudi organist in menda tudi mežnar — dobi nekaj v biri, nekaj krajcarjev v denarji, nekaj v štoli i. t. d., kar vse skupaj toliko znese — da ne more s tem ni živeti, ni ne umrcti, da mora na vsak način kompetirati v bližnjo deželo za boljšo službo, ako boče izhajati. Da v zadevi plač kranjskih učiteljev še natančnejše poročain, naj tu ponavljam date, katere sem lani v svoji knjižici nKranjsko ljudsko šolstvo" razodel. Na kranjskih šolah imajo učitelji sledeče plače: Na 15 šolah imajo učitelji (podučitelji) od 100—150 gld. „ GO „ „ „ „ „ 150—200 „ » 54 „ „ „ „ „ 200-250 „ » 58 „ „ „ 250-300 „ „ 40 „ „ „ „ 300—350 „ n 21 „ „ „ „ 350—400 „ „ 9 „ „ „ n 400-450 „ » ^ „ „ 450—500 „ •> 4 « » 500—600 „ » 3 „ „ 600—700 „ Samo na ljubljanski vadnici znašajo plače po 800 gld. Te plače pa kranjski učitelji dobivajo kot učitelji, orglavci in cerkovniki; kajti % kranjskih učiteljev je, ki so tudi orglavci in mežnarji. Na blizo 100 kranjskih šolah dobivajo učitelji plačo v denarji, na blizo 90 šolah v denarji in biri, na 10 šolah pa sarno v biri. Vprašanje nastane, so li oinenjene plače slovenskih učiteljev dovolj velike ? Nikakor ne. Zavoljo sedanje vclike draginje, zavoljo velikih terjatev, katerim mora sedaj učitelj v šoli in zunaj šole zadostovati, zavoljo velikega izobraževanja, katerega si mora prihodnji učitelj po 12 let po šolab iskati, zavoljo velikega pomanjkanja učitcljev, kateremu morejo lc dobrc plače odpomoči; predlagam, da naj slavni žbor sprejme sledeče resolucije: Na Štajerskem so učiteljske plače s 400 gld. in podučiteljske z 240 in 300 gld. p r e m a j h e n e. Na Koroškem so učiteljske plače s 400 in podučiteljske s 300gl. tudi premajhne. Na Goriškem in v Istriji so ravno tako učiteljske plače s 300 in 400 gld. in podučiteljske z 220, 240, 260 in 300 gld. tudi premajhne. Na Kranjskem je pa vse plačevanje učiteljev nevredjeno, nedostojno in nehvaležno važnerau in delavnemuučiteljskemu stanu. Z omenjenimi plačami v sedanji draginji res učitelj ne more shajati, ne more ne kot samec, in še toliko teže, če ima družino. S takirni majhnimi dohodki ne more si nikakor preskerbeti primerne brane, poštene obleke iti čednega stanovanja. Pri takih pičlih dohodkih ga ne more veseliti, zvesto spoluovati težavne dolžnosti svojega stanii. Pri sedanjih nizkih plačah ne bode talentiranili mladeničev mikaio, izvoliti si ta stan. Na Štajerskem že sedaj učiteljev zelo pomanjkuje. Tako se za razpisane podučiteljske službe z 240 in 300 gld. po navadi nibče ne oglasi in za učiteljske službc s 400 gld. dobi se le po eden kompetent, postavim kak kranjski učitelj. In če je na Kranjskem kaka služba učiteljska razpisana, se tudi menda ne dobi več obilo kompetentov. Pa kdo bi prosil za službe, s katerirni nij — nikakoršna plača združena!!? V najnovejšem Času se namreč učiteljske službe na Kranjskem v vladni ,,Laibacherici" razpisujejo, a ne pove se, kakošni dohodki so z njo združeni. Kadar pa se išče kak sluga, pove se na tanko, da ima 350—400 dohodkov, prosto stanovanje itd. Ali nij to zaničevanje učiteljskega stanu? Iz omenjenih vzrokov priporočarn Vam, da sprejmete omenjeno resolucijo s to pristavljeno željo, da bi se imenovane prenizke plače po Štajerskem, Koroškera in Primorskein kmalu povišale. Predno pa o tem govorim, kakošne plače naj bi v prihodnje imeli kranjski učitelji, naj razodenem in pojasnim, od kod to, da materijalno stanje kranjskili učiteljev še sedaj nij vredjeno, kar se je v sosednih deželah že pred dvema leti zgodilo. Vaša osoda, kranjski učitelji, je v rokab. slavnega deželnega zbora kranjskega. 33* Ta bi bil moral že leta 69. dognati dve obširni šolski postavi, med temi eno, katera bi bila materijnlno Vaše stanje zboljšala. Toda predno je dež. zbor te dve postavi dovolj obširno obravnavati mogel, zaključila ga je bila slavna vlada. Pa ko bi bil tudi sklenil kako postavo v tej zadevi, bi ona Vam ne bila več prinesla, nego — 3OO gl. Tedaj še boljše, da take postave nij. — Leta 70. bil je prekratck čas odraenjen zborovanju, da deželni zbor nij utegnil o šolski zadevi nič storiti. Lansko leto je deželni zbor še dosti časa trajal; vendar nij utegnil ali ni hotel omenjenih dveb. jako potrebnih šolskih postav končno dognati, čeravno so ga kranjski učitelji ustno in pismeno in skor da ne kleče prosili, da naj njih razmere vravna in vrcdi. Da se je pa učiteljev odkrižal in vsaj na videz pred njimi opravičil, sklenil je kratko postavico, obstoječo iz nekoliko suhih paragrafov, katera bi imela vravnati vse neredno materijalno stanje kranjskih učiteljev. Toda ta postava bila je saraa na sebi pomanjkljiva, nedoločna, nezadostljiva in celo nepravična glede raznih kategorij učiteljev. Iz teh vzrokov, pa morda tudi iz majhene vdanosti do kranjske dežele slavna vlada te postave potrdila nij. In čujte! Še zoper to postavo, kibi bila vsaj nekoliko in vsaj nekateriin učiteljem plačo zboljšala, bilo je vcč deželnihposlancev. To neljubo stvar naj še opustim in rečem samo sledeče: Dandenašnji dobi selezadobroplačilodoberdelavec, le za dobro plačilo dober uradnik in dober duhoven, in tudi le za dobro plačilo dober učitelj. Dober učitelj stori dobro šolo, ia dobre šole storč srecen narod. Slovenski učitelji so nasprotnike narodne šole, neniškutarje, večkrat napadali, kar je čisto naravno. Da so se pa letos od strani slovenskih učiteljev grajali tudi nekateri sloveuski duhovni, grajali so se samo kot š olski neprijatelji. Slovcnski duhovniki, kot domoljubni Slovenci, morali bi učitelja pii njegovem težavnem delu podpirati. Tedaj mi želimo s tako slovensko duhovščino v liarmoniji živeti. Ce pa ona ne sairio nič pri šoli ne pomaga, ampak celo graja, graja vse nove šolske vredbe, in graja javno in očitno tisto šolsko postavo, ki je učiteljski stan k- večji veljavi povzdignila in ga osvobodila; tedaj morajo tudi slovenski učitelji javno povedati, da beseda takega duhovna v šolskih zadevah nij sveta in nezmotljiva. Še enkrat rečem, da mi želimo, z duhovščino, ki je šoli vdana in s prijaznim učiteljern tudi prijazna, v harmoniji in e d i n o s t i živeti, in n e č e m o kričati, kakor nemški učitelji: „Proč z duhovnom !" V imenu slovenskih učiteljev izrečera torej željo, da bi vsi ti prepiri nehali in da bi slavni kranjski deželni zbor sledeče vredil učiteljske plače: V Ljubljani naj ima uCitelj 700 gld. Po deželi: na Vio Sol „ „ „ 600 „ n /10 n » n « 500 ,, „ %o » ,, , ,, 400 „ Nadučitelj ali sploh voditelj šole naj ima za vsak razred 30 gld. opravilne doklade. Učiteljice naj imajo 80^ učiteljske plačc in podučitelji 70^. Voditelj šole naj ima prosto stanovanje ali 20 % svojih dohodkov odškodnine. Petletne doklade naj znašajo 10 %. Tako plače iinajo že sedaj učitelji na Štajerskem in Koroškem. V prihodnje se jim botlo pa še poboljšale. Graški deželni zbor bode raenda že letos to storil, ali pa bode dal učiteljein doklade zavoljo draginje. Take plače bodo zamogle, da bodo kranjski učitelji ostali v svoji doraovini, in da bodo ostali tudi zvesti svojemu narodu, a se ne izneverili, kakor so nekteri nveteinjaki" že storili. Take plače bodo ovirale preseljevanje kranjskih učiteljev na Štajersko in Koroško, kamor se jih je v inalem času pomaknilo okolo 20. In le take plače bodo mikale mladeniče, da si izvolijo učiteljski stan, pri katerein se _tudi na Kranjskem veliko pomanjkanje kaže. Zavoljo tega Vam priporočam omenjeno resolucijo zastran plač na Kranjskeru in sicer s tem pristavkom, da take plače naj dobiva učitelj kot učitelj, ne kot mežnar in orglavcc. Mežnarija nij za učitelja — to se ne strinja z njegovim poklicem in za to tudi časa nima. Orglanje je pa častni posel, katerega naj opravlja, če mu čas pripušča in če se zastran placila z župnikom pogoditi more.