... pen of i) ® Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) SEPTEMBER 21, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 223 0 ®®HLIN PRAVI,I/To m vodi Coughlinova, K IMA RAfii ^ownsendova pot? Oba sta se oprijela metod, ki bodo izkopale grob ameriški demokraciji, če bosta uspela! "■fič rijji Roosevelta ') a "Thomas ni polo- J.*"® tako radikalen kot Kr in njegova oko Španski fašisti dela j jo hude preglavice I Pozicije vladnih čet so v nevarnosti in ljudska vlada je poklicala pod ordžje vse miličnike. ,1 ,0* iW lifl j] Minn. — Včeraj je fžencev^Tr shodu pri- %08t socijalno pra- %gl]liJ*?®" gospodar župnik ^^oiin, drugim natve- ' rais- £°®'ušalcem, da bi I^Thomasa in njeg. Hi fJti Norman Tho-^kor tako radikalen, skupna, ®1stri JG ponovno Vi da je toliko do % {^'^^ceči ponovno izvo-''♦ija y i da se ne obo- % iti cou proti predsed-^ absurdnosti, kajti znano, da je Coug-oliko za Thomasa in za ščurka v ješ-jih utopil v žlici 'elto'- ^%el; in da o ^ u^OQiUf^ absurdnosti, kajti f "pravl^ znano, da je Coug-1^1 Soliste Thomasa in t' . % in J ^ scurka v ješ-h'^ utopil v žlici ^Veif/ ittogel; in da o Vem "radikalizmu" L k Pa '^no govoril. Si-IV z ozirom na ^kali%Q^ , Rooseveltovem jlpp ig_j, sam sebe ko je ponovil že Sgvau Ponovljeno zgodbo ^ tovi obljubi, da bo (Hivih .^®^3alce denarja iz dodal, da pozneje rekel ban- Nla, nočem pregnati iz m J? kupil 24 od-n J bančnih delnic. A- žalitvami upnika Coughlina. Dr. Townsend je tedaj izjavil, da bi bil moral Gomer Smith iz Okla-home (ki je na konvenciji zavrnil Coughlinove izpade proti predsedniku; op. ured.) podati svoj govor, če že ni mogel molčati, privatno pred eksekutiv-nim odborom stranke in ne pred starimi možmi in ženami na konvenciji, ki so poslušali napade na predsednika. Znani politični komentator Westbrook Pegler je pretekli teden objavil članek o tendencah politikujočega župnika Coughli na in californijskega zdravnika dr. Townsenda, ki se glasi: Težko je verjeti, da se naša vodilna fašista Rev. Charles CoughUn in dr. Townsend v polni meri zavedata, kaj počneta, kajti oba sta videti iskreno vzpodbudena od sočutja do rev-in njegove nih in ljubezni do dežele. Toda oba sta se v srditem prizadevanju, da uveljavita svoje teorije, oprijela metod, ki groze ameriški demokraciji s poginom. Vodstvo popularnega gibanja v liberalnih mejah demokratične procedure zahteva dobrega voditelja, ker ta sistem dovoljuje svobodo opozicije in je vsled tega potreben izreden značaj in zmožnost. Diktator pa ne potrebuje ničesar drugega kot zadostno brutalno silo, da stre opozicijo — uniči tiste, ki se ne dajo pregovoriti ter si podvrže druge, ki se baš ne strinjajo z njim, a se ogibajo boju za svoje svo-bodščine. Tako je bilo v Italiji in Nemčiji, dvema starima deželama, čijih ljudstvi sta pri vsej svoji veličini, s katero sta se ponaša- , , , , ^ M roai civilidmininA Tu&rmli, Atak® posvetilo?' ^ ^ bankirji po- ^ N^Hin <•■ je nadaljeval V H jc nadaljeval v sLT ^ preselili narav hišo. In tH'scoei.. O J^alca TSGu&oir;;: • "iraia v mešetarske- % -., y bankirjev." dejal, da mu tj.^J'ania ker "ni več do-dalo pobolj-prtsJ.^, P^Gd svoj prag ? ' ki ^^njence (crack-C* svoi^ ®^ajajo." Tudi je l&0*8ilQ: 1932, ki t» da- , oosevelta ali po-> sem si bil »d o «10 ali drugo bobrih eno." dejal, da je tUofe namenov", da l^>&hli„.5.^®'®žen njego- iti podpore. V>! %azai p "udi ker v Coolidgevo je prinesla de- V^Pirnati^ napadel izda-Vi ^eserv <^enarja po tistemu na po-za "eksis- kh r~—— », '^^kopravnosti" ^ ^ V Z novico, zaročil z Miss «=anovo IrtiSne. ki avi na urednik an- Otvoritev dramske sezone v SDD Direktorij Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. je včeraj svečano otvoril dramsko sezono 1936-37 izbranim koncertnim programom, ki je bil prav tako izvrsten kot je bil pester in bogat. Nastopili so pevski zbor Jadran, naš znani pevec Louis Pečjak, mali plesalec Leonard Zallar, pevka Josephine Modiceva, plesalki Elenora Šterova in Edith Modiceva, mešani zbor Modern Crusaders Glee kluba, pianistka Elsie Artelj in vijolinist Frank Slejko v duetu, moški zbor eu-clidskega pevskega zb^a Slovana, naš stari znanec s koncertov Frank Plut in znani Vadna- 'k naročil z Mis4 14. St. Miss , • {> dru- J- at- 742 S. ^ bo zaroki Sh »n i" da bo- W. sa zakonskega kazali ob času preizkušnje, da nista bili zmožni vladati se na demokratičen način. Vzlic vsej njihovi bahavi a-roganci in neprestanem otroškem blebetanju o resni superi-ornosti je fašiste in nacije v srcu sram, ker vedo, da so tedaj, ko so imeli priliko sami izbrati svoje ljudske voditelje in vlado, klaverno falirali ter se podvrgli diktatorjem, ki bi jih zdaj pobili, če se ne bi obnašali kot se od njih zahteva. Oni so se hoteli sami vladati in so zavidali Američane, a se niso znali, nakar so direktorji začeli tam, kjer je ljudstvo odreklo. Njihov divji ponosna sedanje razmere je samo obrambni mehanizem, kakor klubujoči prezir, ki ga kaže proti ženi z otroki in domom o-topela pocestnica, ki je imela priliko postati poštena žena, a se je ni poslužila. Oba, Coughlin in Townsend sta že ponovno pokazala, da so jima zoprne demokratične metode, kar direktno izvira iz njune nezmožnosti kot demokratičnih voditeljev. Oba sta se šele pred par leti povzpela iz popolno ob-skurnosti in oba sta pokazala, da ju je vznejevoljilo spoznanje, da potrebuje resnični voditelj poleg vneme tudi taktnost. In tako sta se oba zatekla k diktatorskim, metodam in Cou&lilin tudi k javnemu žaljenju in zmerjanju tistih, ki mu oporekajo, kar jim dovoljujejo ameriške svobodščine. Kakor Hitler šca, da bi podrobno pisali o vsaki posamezni točki, zato se bomo omejili na ugotovitev, da so bile vse točke koncerta izvrstno podane in da smo bili poslušalci deležni nadvse lepega užitka. Vsi so se dobro odrezali! Udeležba je bila prilično dobra, lahko pa bi bilo prišlo še več ljudi h koncertu. Pa je že tako, da je nekatere ljudi, ki bi sicer gotovo prišli, težko spraviti v dvorano ob tako lepem jesenskem vremenu, kakor smo ga imeli včeraj. Ob priliki včerajšnjega koncerta smo tudi imeli priliko videti, kako lepo, se je domov avditorij preslikalo in na novo de-koriralo, da se človek počuti v njem vse drugače kot poprej. Razlika je kot noč in dan! Tudi je bil inštaliran mikrofon, tako, da zdaj napovedovalca programa izvrstno in razločno slišite, ne vidite ga pa ne. (Imenitna naprava, zlasti za bolj sramežljive ljudi! Če bom kdaj govoril v S. D. D., se je bom prav gotovo poslužil . . . ) Po koncertu se je vršila neprisiljena domača zabava, kuharice ženskega odseka so nam postregle z okusno večerjo, Krištofov! bratje so nam veselo dvigali pete s poskočno muziko, v točilnici smo pa zamakali suha grla in se prijateljsko pomenkovali. Pri tem je bilo slišati mnogo ostrih na račun naše sosede "A. D." zaradi nesramnega po- GIBRALTAR. — španska civilna vojna se je zadnje dni začela nagibati fašistom v prid in vlada se nahaja v težavnem položaju. Poročila z vseh front javljajo, da vladne čete izgubljajo v boju s fašisti in kaže, da bo morala madridska vlada radikalno spremeniti bojne načrte, da odvrne pretečo nevarnost. V smeri od Santa Olalle prodirajo fašisti proti Madridu s hitrico pet milj na dan. Ljudska vlada je pozvala vse miličnike, da se takoj prijavijo za vojno službo, tudi, če nimajo orožja. Uporniki v Alcazarju se še vedno srdito branijo, Dinamitira-nje Alcazarja očitno ni uspelo in se sploh ne ve, ali je bilo pri tem ubitih kaj rebelov. Uporniki nočejo nič slišati o predaji ali izpustitvi žen in otrok, ker se prepričani, da zmagujejo. Vladne čete nadaljujejo z artilerijskimi in infanterijskimi napadi na Alcazar. Uporniki še zmerom drže Ovi-edo in Huesco. V pogorju Gua-darrama so rebeli ojačili svoje pozicije. Pristanišče Bilbao, ki je še v vladnih rokah, se zdi izgubljeno. V Madridu je bil spoznan za krivega sodelovanja uri vojaški lazar Alonso. Sodniki so se nato podali na tajno posvetovanje, da mu določijo kazen. Fašistične napade vodijo maurski divjaki in tujski legi-jonarji, ki jih je gen. Franco privedel iz španskega Maroka. Mavri koljejo vse, kar dosežejo, kot mesarji živino. Neki ameriški poročevalec, ki je bil v Eti-jopiji, pravi, da je klanje na španskem bojišču dosti hujše kot je bilo tam. Iz Odese je prišlo poročilo, da je odplul proti Španiji parnik Neva, ki vozi ljudski vladi dva tisoč ton živil, ki so bila nakup-i jena iz prostovoljnih prispevkov ruskih delavcev. Volkischer Beobachter, glasilo nacijev v Berlinu, pa trdi, da so Rusi izkrcali v Barceloni dve sto bojnih letal, od. katerih da jih je 20 takoj odletelo proti Madridu. Mednarodni koncert vSND Mož umoril ženo in ! njenega ljubimca j Kako daleč lahko privede člo-I veka ljubosumnost in bolečina j vsled izdajstva v zakonu se je spet pokazalo v soboto, ko je 40-letni William Nasso s sekirico ubil ljubimca svoje žene Josepha Treccarrichija in ustrelil svojo nezvesto ženo Mary. Nasso je že kaka dva meseca slutil, da nekaj ni v redu in da ga žena goljufa. V soboto ob pol šestih zjutraj je odšel z doma, rekoč, da hoče priti nekoliko bolj zgodaj na svoje delo. Potem se je skril na dvorišču. Čez deset minut je videl, da je žena vžgala luč in šla odkleniti vrata. Kmalu nato je videl 40-letnega Treccarrechija, ki je živel v pritličju iste hiše in s katerim sta bila dolgo vrsto let dobra prijatelja, kako je po prstih odšel po stopnicah v Na-ssovo stanovanje. Prevarani mož je počakal kake tri minute, nato je po prstih odšel za ljubimcem nezveste žene, se v kuhinji oborožil s sekirico, revolverjem in avtomatično pištolo ter stopil v spalnico. Treccarrechi je bil v postelji pri Nassovi ženi. Ogoljufani mož je stopil k postelji ter z vso silo zamahnil s sekirico po Treccarrechiju ter mu sko-ro odsekal glavo. Ko se je Iju-bimčevo truplo zvalilo na tla, je začel streljati na nezvesto ženo, ki jo je petkrat pogodil. Potem jo je udaril še s sekiro. Nassovi in Treccarrechijevi so živeli ha E. 40. St. Policija je našla Nassa pri njegovih treh o-trokih, 9-letnem Carmelu, 8-let-nem Thomasu in Sletnem Jamesu, ko jih je oblačil. Odpeljan je bil v zapor in obtožen umora prvega reda. Na Kubi je izbruhnil nov teror Nasprotniki vojaške diktature polkovnika Batiste so pognali v zrak poslopje fašističnega lista, pri čemer je bila razdejana tudi cerkev v bližini. Dinamitiranje drugega lista je bilo preprečeno v zadnjem trenutku. . je bi- ^ v domov iz \ Miss Fran- ' ^^«10 Thames skuša diktiranja direktoriju i" I S. D. D., kaj sme in kaj ne sme Mussolini, tako tudi ta duhovnik storiti, da nam je postalo očitno imenuje seve voditelja in vztra- da je "A. D." dregnila v sršeno-ja, da mora imeti glavno in kon- vo gnezdo, kar ji gotovo ne bo čno besedo pri vseh odločitvah, | koristilo. In čuli smo tudi mno-ki se tičejo smernic skupine, o go obljub, da bodo uleleženci kateri pravijo, da šteje več mili- na včerajšnjem koncertu poseti-jonov, kar utegne biti točno. li tudi prireditev Cankarjeve u-Dr. Townsend, seveda, nima j stanove, ki se bo vršila 18. ok-nobenega talenta za demokratič- j tobra v našem S. D. Domu. ne metode. Tekom konvencije { - svoje stranke je kaj kmalu po- Prometne nesreče kazal, da nima niti najmanjše-j Tekom sobote popoldne in nega smisla za ameriški način via-1 del je so prometne nesreče v Cle- V sredo 23. septembra zvečer se bo vršil v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. mednarodni koncert kvarteta beograjske univerze, bratov Maksiinovič, katerega prireja Jugoslovanski univerzitetni klub v Clevelandu. Bratje Maksimo-vič so svetovno znani pevci in l)0-do poslušalcem nedvomno nudili s svojun petjem mnogo krasnega užitka. Naša javnost je prijazno vabljena, da ne zamudi te redke prilike in pride poslušat pevce iz stare domovine. Vstopnina li koncertu je 50 centov, začetek koncerta pa ob pol devetih zvečer. danja, ko je brcnil iz stranke moža, ki je hotel trahlti pred- sednika Združenih drž&v pred škodovanih velandu zahtevale štiri smrtne žrtve, dočim je bilo 11 oseb po- Požar v hotelu Danes zjutraj je izbruhnil požar v hotelu St. Clair na Vzhodni 9. cesti, ki je povzročil okrog 5 tisoč dolarjev škode, predno so ga ognjegasci dobili pod kontrolo. Sodi se, da je ogenj povzročila neprevidno odvržena tleča cigareta. Požar ni zahteval nobenih človeških Žrtev. Konvencija Ameriške legije Danes je bila otvorjena v Pu-bhc Hallu osemnajsta letna konvencija organizacije veteranov svetovne vojne Ameriške legije. Včeraj se je vršila v zvezi s to konvencijo v mestu velika parada, katero je gledalo okrog 200 tisoč ljudi. Ameriška legija je bila do pred nekaj leti zelo konzervativna organizacija, zadnja leta pa je začel veti v nji drugačen veter in nekateri ljudje pričakujejo, da se bo letošnja konvencija legije pridružila vsem drugim, ki delujejo za mir in o-hranitev demokracije v Ameriki. Ali so bila ta pričakovanja upravičena ali ne, bomo videli tekom prihodnjih štirih dni. O poteku konvencije bomo obširnejše poročali prihodnje dneve. Voznina ulične, železnice Clevelandska cestno - železniška družba se je v soboto obrnila na mestno zbornico, da ji dovoli zvišanje voznine za prevoz na ulični oz. odpravo tedenskih vozovnic po $1.25, da bi bila splošna voznina lOc v gotovini ali 6 voznih listkov za 50c in Ic za transferje. Družba pravi, da jo sili k temu povišanje mezd njenih uslužbencev, ki ga je pred kratkim odredil arbitracij-ski odbor. Župan Burton je takoj naročil, da se navedbe družbe preišče, "kajti vsak poskus povišati voznino, je zelo resna zadeva", je dejal. Roosevelt še na vrhu Predsednik Roosevelt je pri slamnatem glasovanju dnevnika "Press" še vedno daleč pred svojimi tekmeci v okraju Cuyahoga. Zadnje štetje mu daje 3.024 glasov, Landonu 1,466, Lemkeju 570, Thomasu 49 In Browderju 46. HAVANA, Kuba. — Včeraj*" zjutraj je pretresla mesto silo vita eksplozija velike količine dinamita, ki je popolnoma razdejala poslopje tukajšnjega lista E1 Pais ter demolirala neko katoliško cerkev na drugi strani ulice 45 minut pred prvo jutranjo mašo. Eksplozija je ubila štiri osebe, dočim jih je bilo ranjenih najmanj dvajset, poleg tega pa je eksplozija povzročila veliko materijalno škodo na poslopjih v okolici E1 Paisa. Od cerkve na nasprotni strani uli-se je ostalo samo nekaj kipov, dočim so bile stene, strop in altar popolnoma porušeni. Dina-mit je bil pripeljan pred poslopje omenjenega lista na tovornem avtu, ki ga je seveda tudi razneslo in so po eksploziji našli njegove dele do osem blokov proš od mesta razstrelbe. Neznani teroristi so nameravali pognati v zrak tudi poslopje konzervativnega- (vladnega) lista Diario De La Marina, v katerem je bilo pripravljenega tisoč kosov dinamita ki je bil zvezan z električno baterijo, ki ji je policija pravočasno odkrila ter preprečila eksplozijo. E1 Pais, ki je imel veliko cirkulacijo med španskim ' prebivalstvom Havane, je simpatizi-ral s španskimi fašističnimi u-porniki. Batistova policija je vsled tega aretirala člane španskega socijalističnega krožka, katere skuša spraviti v zvezo z dinamitnim napadom na E1 Pais. Odkar je izbruhnila v Španiji fašistična revolucija, je ta krožek odločno zagovarjal špansko ljudsko vlado in ostro napadal ha-vanske, fašistom naklonjene liste, v seriji letakov, katere so člani krožka delili po ulicah. Poslopje E1 Paisa je stalo v u-iici Neptuno v trgovskem delu mesta in eksplozija, ki ga je razdejala, je bila tako silna, da so se razletela vsa okna v okrožju treh blokov. Prve neuradne oce-(Dalje na 2. str.) SVETOZAR PRIBIČEVIČ UMRL PRAGA. — Pred kratkim je umrl na Čehoslovaškem, kjer je iskal leka spodkopanemu zdravju, srbski državnik Svetozar Pribičevič, voditelj srbske demokratske stranke in neizprosen nasprotnik vladajoče klike v Beogradu, ki je bil zaradi svojega protirežimskega delovanja pregnan i% Jifgoslavije za časa diktature pokojnega kralja A-leksandra. Z bojem proti režimski kliki tudi v inozemstvu ni odnehal, vsled česar je bil pri tej kliki smrtno obsovražen. JEKLARJI ZAHTEVAJO VIŠJO MEZDO PITTSBURGH. — Delavci II-lionis - Carnegie korporacije, ki ima dvanajst tovarn v Pittsbur-ghu, Chicagu in Youngstownu, so v soboto sporočili kompaniji, da zahtevajo en dolar mezdnega poviška na dan in minimalno plačo petih dolarjev na dan, en teden plačanih počitnic za vse delavce, uposlenih pri kompaniji dve leti in starostno pokojnino od 60 do 100 dol. na mesec. Navadni delavci te korporacije so dobivali doslej po $3.83 na dan. V tovarnah te korporacije dela 23 tisoč delavcev. Več ljudi na relifu Direktor okrajnega relifnega ura^a v Clevelandu izjavlja, da bo moral njegov urad v oktobru skrbeti za več ljudi, kajti sezonska dela se bližajo koncu, dočim so mnoga že končana in bo spet več ljudi brez dela. Clevelandska relifna uprava se je obrnila te dni na upravo WPA v Colum-busu, da bi zaposlila nadaljnih pet tisoč clevelandskih delavcev, tam pa pravijo, da je to nemogoče, ker primanjkuje denarja. Stroga kazen za posilstvo Arthur Weber, star b7 let, ki je bil spoznan za krivega, da je posilil neko 17-letno mladenko, je bil v soboto obsojen v Clevelandu na 32 let zapora. Velikojezerska razstava Včeraj je obiskalo cleveland-sko razstavo 83,341 oseb, kar pomeni, da je posetilo razstavo do sinoči 3 milijone, 274 tisoč in 330 ljudi. Razstava bo trajala še 22 dni. "A. D" in Cankarjeva Ustanova "Ameriška Domovina" se dalje besno zaganja v Cankarjevo ustanovo in osebe, ki so s tem kulturnim podvigom našega naprednega tabora v zvezi. Na vsak način hoče prepričati, da se gre zgolj za "komunistično", "protinarodno" in "nekulturno" rovarjenje nekaterih neodgovornih kroničnih zgagarjev proti celokupnemu milemu narodu, kakor bi bil ves slovenski Cleveland pod Pirčevo in Debevče-vo marelo, pri čemer je tudi dovolj podla, da nesramno namiguje, da bo šel ustanovni fond Cankarjeve ustanove v — žepe ustanoviteljev! Pire in Debeve očitno mislita, da smo v Nemčiji ali Italiji, kjer je dovoljeno svobodno obrekovati in blatiti fašistične nasprotnike! Ampak mi jima povemo, da naj pazita, da ne bosta morala odgrizniti samo jezika, temveč še kaj drugega! Novi državljani ^ Zadnji petek je na sodniji dobilo državljanske pravice 22 naših ljudi, in sicer: Barbara Baron, Anton Pelko, Kari Rudelis, Gertrude Demshar, Julia Nosek, Josephine Božič, Antonia Buhgraber, George Balal, Mike Sterk, Mi jo Mikusivic, Jennie Zugovic, Terezija Gruden, Josie Kmet, Antonija Alič, John Verh Nick Ambrožič, Tony Stanich, Josephine'Maslo, Angela Valen-čič, Pepca Spiler, Josephine Uj-čič, in Ana Kalčer. •• ENAKOPRAVNOST 21. septembra, 19&' Uh^ištvo "Enakopravnosti" z ve sc^pn priobča dopise naročnikov, kar ne pomeni, da se strinja z izjavani ali toditvanii dopisnikov. Uredništvo por.:d:fc;Liiškega kandi(^ta: | S'lJ vedo, kaj delajo . .Wiilifim M-^iiry H;;rni5on I. 1840, - ■ ■ •- g.:.5i:Tal:> T-.rior 1. 18 <40 U>hko rv*fe,> i'lViu./..' !■ "j_,ii.ii ist:'- iuiii n- . ■ T ''lie z^ocic ( :iaa. L .13 SlT'ii fl"' jC Ki-Vital, investiran v i-. '- V ■;L a: ■ adlikou!. K siarim političnim . ; C'i'Ium, pcu kovanim od Ha-' iltona, EC jr bilo pridružilo pe-, v-ia/ir i,j,. :;rr',;;n-jstva. Obe 1 Ir 1/->V i 11/ in Demokrati,, . .. T , v • I pevski zbori i v ra '.sxtlu sirom Severa p^ !crnT'apX7 in a 11 V% IL: ' roj'.JKy ■ • ' 1 1 ^ ,.'; "T *' ■■.I- j. ■ ..O!: j'. : lli'va si.Ml V t'!.:! delphiji 1. .. ,'1 i-::'. (tretja) Re-;, v. . , .... , I da zivi moz v »Kil, Ki JO imciR j ' v. >■ f :i '< ! A V nar-] . /.i? 'Odpustite nam, mogočni go- ( Kvranka kontro-aun: vlado. V ^ ^ j'' S^spudarski yggai;t Zapovedujte nam!' - n U Xili u:--! r.ih dižav po-i preobrat gospo- '■ Kiizvlk' so se ■h '? v 9 ? 9 i-ll pp : 1 kri"; ; , r ' ' f i o .- 1 v '.'11)0:. 'i j,-, (.'^rine so pet prišli do oblasti v volitvah 1. ill višji- in ti,daj je ^ dvanajstih letih republi- rtrankd začela svoj. kansko uprave se je polagala V-Io'■■|,u-I ' važnost na razvoj in- I dustrijalnega življenja, kot, nil ZniMciti so se u '/i, j r.ii ta',.t! . "t-i ; l i.s .i r- |rki I-nk j.J n ' . t;"ra na • ■ ' '• uriiiT rnih elc ' • "Ay! pil 11., nii«;;rotstvu ^^'^^'^ ameriške prosperitete. "' j Letošnja platforma Republi- - , , kanske stranke radikalno ne jc ;;u(h4u po- . . X , , • spreminja osnovnih načel, ki so ko jo Th.^oore stranko, začenši z nekdanjimi Federališti. FLIb i - -i v ti':" i%i ' ;lia v publikan (i.Ki^jC i :/% /. -ii) , i-..i" \V k Cankarjevi u-' 'IVO v iv'vm- stu'iovi in naroSajte se na "Can-. Iro je, r.:C(y%t- lwi: h v f;lasnik". Pokažite, da I oj - J 'jMi - naiM'i'dnjaki ue /namo samo go-Ji •:) Jl- bi- \ orit luidar se za nekaj /avzememo! i ( V/oodruw IN»kaSimo, da smo še krepki in t'ili in se ne mislimo še poilati i'o vojni so Republikanci zo- reakciji! ;■ ■ ".■a"!. J " i,' iNi I IV;. -li. Kdo financira upornike ? • t . , istarsev malih pevcev smejo X. f ;;s le bil zrel za iio-i , , , , ■ i. n, 1 . ! nvobodno odločati o tem, kaj bo-; rv.pticije. Tedaj se , , . ... , . , ,, , v u:;l movih-—podpirali m kaj ne! Vse kaze, zmotni domnevi, , , .. , da živimo v Mussoliniii iu Hitle- prvo nai;:f!no konvencijo i , , v , ..... ,, . I rili! In ia% sem prav radoveden, - hi)« z odločno ^ . . ' , . _ .„ . , , - ., i kaj porečejo Skrjancki m ujtizo ])'-itformo. Le-' r . ;v -n L-, . , T- 1 drugI nasi mladinski zbori ozi-LLi '--liiO j.- bil Aoraham Lincoln I s, ^ _ , . , T, , . ,. i roma njihovi starai na ta fasis- ' . L'kanciisl'-vt izvohan pr-l , • ... ., J ., ticno nesramen napad na njiho- •• ; ndsednikon.. To je bil za- . , _ ... , , ^ , . . , . „ lil", , vo svobodo? Ali se bodo pod« n Ecdanjr Republikanske ,. . . ... ^ ^ . , , ^ _ vrgli njegovi diktaturi ter se ,, , ! . i ponižno potrkali na prsa: '•••- civilne vojne naprej jo ■uli!., r.;.L. ( .-,,.r aika kontro- ^j saj bomo pridni in vas bo- ' mo odslej do pičice natanko u- I" v VHleiiciji so vojaške čete odl^ skladišču uuiogo zabojev, v katerih je orožje. To orožje je bilo last najbogaW ga milijonarja Španije J nana March«, doneclavna l)ival z (ril llohlesom v Zli. liližini Leride so vladne čele jj 1raiLs]jo]-t, ki je preražal \ ojni materija :!0(),()()() pcsel. Tudi to blago je bilo » ^larclia, ki je bilo namenjeno iiporni^®^ Saragossi. V Londonu se pogajata z mi dva častnika v imenu Mareha, ^ l)odprle novo nelegalno genei alsko M orožjem in živili. Prva i-e])ul)likaii,ska vlada 1931 clia zaprla, da preišče vse njegovo ■slovanje, ki je v nekaj letili postal milijonar v Španiji. _ ^larcli se ne zanima za politika Ni bil ne prijatelj in ne sovražnik > ali Rivera in tudi republika imi \o\'iii briga. Kdor mu pa nas])rolnje ^ygjitf-ku])čijali, lega sovraži. Podoben .l*^ lju pomorskih ro])arjev, ki hoče jati. % goljuiijaini v škodo di'žave lel. Oospodaril je z Alfonzom, .skoraj vsakim linaiičnim iu vojm® Jtilf- slrom ter dolil % njimi dobiček, ki •' še tudi ()j>'oljnl'al. Republika je ^ praviti konec njegovemu delovali]^') sicer on napravi) konec lepnblike- • J. In-lt (ICK*"' Preiskava ])roti Marcim je taK <-zala, da ima Alarcli knježji grad ci. Pi-ebivalei so ga nioi ali voUti ^ jjj,; meni, ko je bil že v zapoi'u. lelj pa je bil ])redsednik vlade IjerioU-^ iskava proti ]\larcliu se je vršila J j zapori v Aladridu niso bili vai'iH' ]\[arclia v ječo v Alcaln. Deset se imela vršili obravnava, p^ ginil iz ječe in z njim tndi ravnata ,1^^^ nice. Bežal je v inozemstvo. P') ni sn se je vrnil v svoj grad na ]\l:iloi^| slanovil z (Jil Rohlesom ''avtonoiGi'^ = desnice" in bil 193o zo])et izvoljen ^ sko zbornico, ker je dal okoli ])Ct ^ ])eset za volilni fond Oil RoblesoM njn. giirce" k 1848. V Kaplanu Matiji ni všeč, ker da a od.šol \ i( 1)11 iz iVanco.skegi' /izboiio 111 nju" |^i\ liidi Mai'cli odlclcl s svojim \ IJxhoiii ima Alaicli %c več let ko, ki V glavnem direktno p«)*'!'"'' spanske uporne generale. v . 'Pi podatki dokazujejo, so .španski n pomiki. DP. SEDEM NESREČNIH (I ITI je Scdcni mcsi klasiciif ,V!l. JC pii alo /.ai-adi I loinci'jcvcga ^1" lako daiii's Ickiiiujc sedem 'H' i(i- glede rekoi'da \' liroinelniii tiesre''' ||c, sla so f I joiidoii, Maiieiiesler, veiiti-.v, Sliel'lield, Not t iiigiifi'i jj,- Treni. \'sn la mesta si i o čudežnem, naravnost neverjetnem svidenju med očetom in sinom iz Bindarja v merut-skem distriktu. Predlani na dan 16. avgusta je devetletnega sina trgovca Lakhama pičila strupena kača I in deček je na posledicah pika umrl. Kmalu po smrti pa so neznanci ukradli dečkovo truplo in ga odnesli neznano kam. Le-j tos 16. avgusta, torej natančno; nesli zaradi tega, ker je bil itak | mi frakcijami, zaman." mrtev in ne bi ga bil mogel itak' Dinamit v uredniških prosto- nihče oživiti. Policija je uvedla preiskavo, vzela je fakirjem dečka ter ga izročila očetu. Zdaj si oblasti prizadevajo z vsemi silami, da bi pojasnile ta temni in neverjetni dogodek, ki je zbudil v Indiji velikansko razburjenje. in dvoje otrok,'Španca ne spraviš za nobeno ^ daljnem Maroku na ceno. •^^elbini Vasdi Beil. Iz j so komunisti, pa nimajo pojma j6 Beneš napotil na; o tem. Anarhisti pa so, to^ je pa zopet res, v španskem narodnem značaju je opazna ta črta, ki od časa do časa udari na dan. Sicer je pa Španec prijeten, priden, skromen in doma so mu ne- ber človek. — Živel sem dobro s svojo družino, posestvo je ra-stlo po vrednosti, za 400,000 peset ga ne bi bil dal. S sosedi sem bil v dobrih odnošajih. A-rabci so omikan in dober narod, smatrali so me za svojega, ker eš je Pražan, vi-j sem imel za ženo Arabko. Te-Bil v najlepših: žava je bila z Beduini. To je med vojno legionar; nadloga, kakor so v drugih deželah cigani. Arabec je hraber in možat. Beduin pa je strahopeten, zahrbten in hinavski. Lahko jih pride sto pa se jih pogumnemu možu z dobro pu so stvorili tudi ubegii legionar-ji svojo vojsko, pa Rifovci in rekvizicij ni bilo ne konca ne kraja. Vse konje, vse velblode in vse govedo so mi odpeljali, vse žito so odnesli, samo gumi so mi pustili, ki ga nimajo kaj rabili. Gospodarili so vsak zii svoj račun, zlasti potem, ko je Franco odšel v Evropo. Tri vlade so nas gulile: Francova, le-gionarska in uporniških Rifov-cev. Stanje je postalo neznosno in vse bolj je kazalo, da ptesljfbi čsl konzulatu dokumentov "ram pa so % Sujjij . ^ čsl. konzulata je krenil v ktri 1'°' ®P°tor je pripove-Saj "^^odivščine, naro-%tra" v uredništvu bo tudi širša slo-^ r&da čitala nje- fVauf pripovedovanje. » Ben'' C Wav( . , J"" ■ lOte ' ° Povratku v do-ni mogel dobi-^titlK %e8ta, ali pa mu ^ojaškega življenja Od ' kje stalno da potoval je v tujino, j ško ni treba bati. Boja moža J^et ° ^ %aniji, ki ni bi-' proti možu oni ne vzdrže, zato iŽje svetovni vojni, i pa znajo zahrbtno streljati in i jg primernega dela. I metati nože. Moji najbližji so-''^tijski strokovnjak, j sedje so bile poleg Arabcev, še ■bitega J imel. sreče neki Nemec, bivši legionar, nje- * v ^ je v neki ka- j govo posestvo je vredno gotovo j nam popadali že prva dva dni. j^/^eloni nameril na jmr milijonov, in dva Čeha, ki, žival vzdrži manj ko človek, 'skotij.j silno vabil v jima je šlo tudi prav dobro. Pu- Konj vam ne pije pokvarjene in V H. ^®oijo, brž ko je stili smo seveda vse tam, oni- vroče vode, človek pa si tudi iz ' U9. i(a "O v « / -T . • .N >1 " ' " Nemec je pribežal na ladjo bos mlačne mlakuže že nekako pre in v sami srajci in hlačah." "Škoda, da ste vse izgubili." j.'uag — .1.1 jc ^ciLi- "Samo začasno. Polja mi ne ^ P°Uski legiji vo- moro nihče odnesti in madrid-^ " ■ godi," — sam je' ska vlada je poštena, jaz se nadejam celo, da mi bo vrnila teh 13,000 maroških frankov, ki jih kot davek iztisnil iz mene morju sredi avgusta. Na obali nas je kot begunce sprejela na krov angleška vojna ladja "King Edward," ki nas je še na odprtem morju prekrcala na neko francosko tovorno ladjo. Ta nas je zopet predala grški ladji, ki nas je izkrcala v Šibeniku." "Ali imate soprogo in otroka v Ljubljani?" NA KUBI JE IZBRUHNIL NOV TEROR (Dalje iz 1. str.) rih Diaria De La Marina bi bil imel eksplodirati ob 10:14 dopoldne. Batistov policijski šef Jose Pedraza je izjavil, da je dal prijeti "več osumljencev", da je pa še "prezgodaj, da bi se moglo delati kake zaključke, razen, da so bile pri tem napadu koncentrirane vse (protivladne) sile." za. "Ne, ne. saj bi umrli od mra-Otroci so na Sušaku, žena pa .v Šibeniku v bolnici, tam je nekoliko topleje. Jaz se čudim, bomo sčasoma tudi pobiti. Že je marsikdo poti, prišel poziv bivšim legijonarjem, jg ^^az, tako sem se navada moramo v uporniško vojsko.! maroške vročine." Ker smo odrekli, smo vedeli, kai ^ ' "In kaj boste sedaj g. Beneš? nas čaka. Francove čete so bi-' v ° , v ^ ■ 0. . Ste ze bih na konzulatu?" le ze na potu m ta moz ne pozna . , . . „ . . , Ze, tam me ze poznajo. "Na- J0 < Tli Wancc r» t šale. On je . . . (tu se Beneš o generalu ne" izraža posebno spoštljivo.) Denarja mu zdaj ne manjka, ona država, ki že davno škili na Maroko ga je dobro podprla. Častnikom njegovega štaba se pozna, da niso Španci, pretrda je njih izgovarjava, nekateri sploh ne izgovore besede, da bi ne izdali, odkod so." dve leti po tem dogodku, se je! Allahabadu na trgu zopet zbra-! navajajo, da je eksplozija lo večje število fakirjev in dolarjev klinjačev. Med njimi je bil tudi deček, v katerem je trgovec Lakham v svoje največje izne-nadenje spoznal svojega sina. Preril se je do njega ter poklical dečka z imenom. "Tako smo krenili na pot proti obali na francoski Maroko. Šestnajst nas je bilo, konji so v fgj ^eneš služil med ij na Ruskem. ^,.^°tel?" pripovedu-^^stnik mi je zatr zdar, Franto," so me pozdravili, izvedeli so o mojem begu iz zagrebških "Novosti." Zdaj si moram dobiti listine, nakar odpotujem v Madrid. Tam imam 178,000 peset v Narodni banki. Dovolj bo, dokler se razmere ne urede. Trdno se nadejam, da bo vlada kmalu potlačila upornike, potem pa pojdem nazaj v Maroko. V Pragi nimam svojcev in v Maroku sem^našal novo domovino." Poslovila sve se. Dejala sva si na svidenje, toda nisem preveč trdno obljubil, da ga bom na,„Qaia.Ak''>. u Makar. ~Iz "Jutra" Fantič se je z vzklikom: "Oče!" utrgal iz družbe fakirjev in se vrgel trgovcu v objem tako, cva ni bilo nobenega dvoma o tem, da sta se resnično srečala oče in izginoli sin. Poklicali so policijo, kateri fakir ji niso hotel izročiti dečka. Pač pa so priznali, da so pred dvema letoma ugrabili dečkovo truplo. Mrliča so potem s svojo posebno metodo obudili od materialne škode in da je bilo poškodovanih okrog pet sto poslopij. Povzročitelji eksplozije niso še znani. Mnenja so različna: dočim nekateri krogi sodijo, da so odgovorni simpatičarji španske ljudske vlade, pa drugi dol-že anarhiste, tretji pa so mnenja, da je bil namen dinamitne-ga napada na E1 Pais zanetiti nemire, ki bi eventualno povzročili padec Batistove diktature. Polkovnik Fulgencio Batista, bivši ^narednik in zdaj "železni mož" Kube po milosti wall-streetskih interesov, je izjavil, da je ta dogodek "zelo žalosten lujsiojiar . , Sehi .konec ie bil ^ vojašnico in se ^^stnik je z ^ legiji se do- C foku "^^no, po doslu-brezplačno %i v stalno na- >lv„. ^ Maroku. Jaz sem je general Franco.' "Kako pa je prišlo do revolucije v Maroku." "Pred dobrim mesecem se je pojavil Franco v Maroku in se "uvoi« »cm začel predstavljati kot vrhovni % gg ° Abdel Kri-; poveljnik vseh polkov tujske Pfost visoki odli-, legije. Polkov je osem. Višji' % ^^®Uno sem ostaT častniki so mu zauoali — • kdo m J nakar so mi ^ ^lah ^ Površino zemlje PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAl FICIRANI zA.OVENCE\/ IVAN MIADINEO Fifth Av« IŠČEJO SE POVEKJENCl za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezer- i ski razstavi. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome ' Halitosis (bad breath) quickly yield;; to Listerine, safe antiseptic and deodorant ^ Either because of stomach disturbances, foofl fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental platy surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and ^am surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co,, St. Louis, Mo. Don't offend others ■ Check halitosis with LISTENNE BAKING POWDER! Ssmt P. ire Toda if-as 45 yiars Ago 25 ounces254 / OF rOVNDŠ M/VE'f EEN USED BYipU^ICiQVEftNMfNT Častniki so mu zaupali — • kdo nakar so mi | vpraša generala, dali so njegovi papirji v redu? Domenjeni so bili ž njim. Nato je on pozval 1. in 2. polk, naj se pripravita, da bosta premeščena nii celino. Vkrcali so se za eno noč, da so jim pobrali orožje nato pa jih je Franco zopet izkrcal in jim razodel, da ho> dvigniti upor proti Madridu. "Kdor hoče z menoj, naj stopi ^ ^ hišo, kakor; na desno, kdor ne, na levo," je ^ odprav-i ukazal. Med legionarji je goto- g ^ Mlakar. Mnogi zemljo nc . ^^Gnkostne vsote k J pravice do nje, ^ ^4bii zato sem bila ^ rokama, kjer b ' ®^®ccv strahovi- Sena z uporniš-!vo dokaj čudnih tipov, ali izda-ki, '^^krat ranjen in jalcov med njimi ni. razmere le-' ka jih je oje posestvo leži! levo, ti so bili takoj posti'eljani Od 1. pol-osemsto stopilo na k; (»k,, '"Je L%?;»nsk. ^ ' ------ -----1 Sči,i Sei v denar,'I*ri'v/el sem poli, zato sem; — "ž"""®""« ^gasoUnsko postajo (^"neij konje kajti kruli K- St. in Chapnia!! Ave. Ur vino. prodajam priznani MO- 50,) j,-(lBILE gusolin in olje. Imam tu- 'He. "»ii y karavan Oženil sem postrežbo za baterije, kakor hčerko A-' tudi kompletno mazanje avtomo-Pi-avieo za or-ibilov. Mdu ^ Sf> • ' kar hoče, ka-' Isoh^^^^'^l^evalo, polje in' KN aeC" '" """"■■ M " p2 '*-■ "" 'm žo S ^SV: ^'==iran, k go-1 špansko] '^^kj Maroko jw ne verujte! b pravijo, da Hp- ^ Sola spanci nespo-| je bila 80 km JOHN TELBAN Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kidin'y fonttilu i) iniUioii tiny tubnH or fUtom which may bo »»ndntigo.red hy noKlect or (iraittUs Irritullng »IrUK«. cun-ftil. If functional Kidney oi llliiddor (ItHonlcrM uiHko you KUff«r from (letting I'P XlyhiM. N^TVouHnt'Hx, Lohj; of IVp, Piiinn, Uheunmtic I'alnn. Dl/.zlne«'«, Clr-v\i\. ruder Kyi'.t, Nrur:ilKltt, Adult), llurnlnif, ttmartlni? or Itchlnx. you don t nrrd to take chwncvM. All druggMt" now hm'" thi« moMt modorn iidvnnccd trojit-nnMit fell- thPM! troubl'- - a DocUM V prot-rrll'Unn rallod Cyntcx (PIhh-T<*x). >NorKa f»Ht- aafo and nuro. In »18 liour# It inuHt hrlnvr new vltHllty and Im iruaninteoa to iiialit' yon fvid ] f) ycur» yoimtfcr In ona wrck or money back on udurn of onipty pucka^i'. Cyatex cumtm only 3c a dose ut VI UL ^uid ih« ^ uarmitee protect« you. mto m ZAHVAU Globoko potrti in užaloščeni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužiio vest, da nas je za vedno zapustila naša zvesta in ijubeča noprosa in mati Cedlia Pelko Pokojna je preminula 4. septembra pb 8:05 zvečer. Pokopali smo jo iz sv. Pavla cerkve ter ]>oiužili njeno truplo k večnemu zaslužnemu počitku na Calvary pokopališče 8. septembra. Kanjka je bila rojena 15. oktobra ISb!) v vasi Velika Liplje pri Žužemberku. Prišla je v Cleveland lela 1H08. Poleg družine zapušča v Clevelandu sestri Mrs. Mary Starr in Mrs. Jennie Hočevar, in polbrata Johna v stari domovini pa brate Franka in Josipa, o polubrate in 2 poluscstre. V g-loboki hvaležnosti se zabmiljujemo vsem, ki so položili krasne venec h krsti blage poknjniee v večni pozdrav. Zahvalimo se sledečim: družina John Star, družina Jo}in Hočevar, družina I rank Jakšp, družina John Drenik. Mr. in .Mrs- Henikman, Mr. in Mrs. I.ouis Pelko, Mrs. Pavel Vidmar, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in Mi-s. Pete (»rt-rcher, Mr. in Mrs, .Mike Guarino, Mr. in Mrs. Joe Vanisaitis, družina Alike Pepc.ridal Party, Fanny and Wally. Mr. in Mrs. John Ponikvar. Hvala naj tudi velja sledečim, ki .-.o dali za maše, ki se bodo brale v pokoj duše bla^e pokojniie. Mr. in Mrs. John Star. Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Jakšc, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in itirs. Joe Vanusaiti.s Mr. in Mrs. CiTue, Mr. in Mrs. Vanee Vidmar, Mr. in ^Irs. John Ponikva r, Mr. in Mrs. Pa lavich, :\Ir. in Mrs. Pire, Air. in Mrs. Turto-.ia, Air. in Mrs. Joe Verbic in družin:!, Mrs. Pete Bartosa, Mr. in Mrs. Tony Zanon, MW-i. Theresa Peehavar in družina, MKs Josephine Šuštar, Mr-John /ybert, Air. in Mrs. S(;irgr, Mr. in Mi-s. John Wolf, Mr. Joseph PajHz in družin::, Mr. in Mrs. Vincent Hočevar, Mrs. .fennle Obrstar, air. .for :':ini(h, Mrs. Josephine Vidmar. Mr. in Mrs. Andy Blatnik, (in; -.ina Zupančič, Mr. John Sparor, Mr. in Mrs. Frank Race, Jr.. Vlv. John Kodrich in družina, Mr. Anton Ktidrieh, Mr. in Mrs. :i Knznian, Mr. in Mrs. Antonia Hocevar. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile v poslugo za prevoz na pogreb, in sicer: Mr. John Fortuiia, >Jr. John Re»-Bon, Mr. Steve Maslar, Mr. John l'ans<>nis, Mr, Mike Guarino, Air. 1'rank .lakše, Mr. Pete Greecher, IVIr. limy /:inun, Mr. Joe Verbic, Mr. Eddy Papež, Mr. Cana, 51 St. V dolžnosti se moram tudi zahvaliti vsem. ki so prišli pokojno kropit in ki so jo obiskovali, ko je ležala bolna. Hvala tudi po-R-rebeem, ki so nosili krsto, kakor tudi Rev. M)>sr. Domladovacu za opravljene cerkvene obrede in zadnjo tolažbo. Hvala sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težirih urah. Hv i!;i tudi pogrebnemu zavodu A. Grdina in Siaovi za vziii no voden poi^icb. Mati, draga, zapustila si nas pre/g-.idaj. I'liv.-oit se oziramo jn gledamo in mislimo na te. Vemo, da enkrat s,- snidemo i" do tedaj bomo vas vedno imeli v spominu. ' Žalujoči ostali. JOHN PliLKO, soprog: CECILIA, hči; WILLIAM, JOHN, JOE, sinovi; DOROTHY, slnaha. Vsem Slovencem, ki čilajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (vnuki) KATERO JE SPISAL Louis Adamič rlvloT 'The Native's Returrii' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite^ To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. — -----CLEVELAND, OHIO > r hTKAN 4. ENAKOPRAVTfOST Carica Katarina Zgodovinski roman Poleg pisalne mize se je na-1 Ali naj vam še naštevam, ko-hajala mala mizica za kajenje, liko posestev ima on, ki je bil še ki je bila izdelana iz slonove ko- nedavno ubog poročnik? Ali naj sti. Bila je zelo elegantno izrez- vam pripovedujem, koliko poljana — prava umetnina. gumnih in zaslužnih bojevnikov Razen tega se je nahajala v je bilo radi njega zapostavlje-sobi široka zofa, ki je bila po- nih? krita z dragocenim pokrivalom. Ne, — ne bom vam tega pri-Na stenah so visele lepe slike, i povedovala, — to veste tudi sa-na eni .strani pa se je nahajala i mi! Če pa se bo carica nekoč na-velika knjižnica. jsitila tega enookega Potemkina, — Vodim vas v svoje sveti-1 mu bo sledil drugi, — na njego- 8Če, — reče Orlov. — Prav za-prav bo postalo svetišče še-le sedaj, ko ste prestopili prag te sobe! — Ali hočete biti tako Ijubez-njivi, da sedete in da skupno sestavita manifest? — Ali kadite, grofica? — Prosim vas za cigareto! Orlov ji ponudi dozo s cigaretami. Klarisa vzame tanko, fino brazihjansko cigareto in jo gra-cijozno približa k ustom. Orlov ji prižge, nakar si še sam vzame cigareto. — Manifest? — vpraša Klarisa. — To je prvi manifest, ki ga bom izdala! Ne vem, kako bi začela. _Grofica, ali vam smem narekovati ? — Oh, prijatelj, zelo vam bom hvaležna! Orlov sede, se zagleda v modri dim svoje cigarete in začne; —Prosim, grofica, izvolita sesti. RUSI! Dovolj dolgo ste ječali pod jarmom tiranske carice, ki se je z goljufijo in ubojem polastila ruske cesarske krone. Mishm o-no Katarino, ki je umorila svojega moža Petra III., ki je zase-jala nezadovoljstvo v vaših vaseh in mestih, ki je zaprla zadnjega potomca redovine Romanovih v ječo Schluesselberg! — Izvrstno! — vzklikne Klarisa. — To bo delovalo. — Grofica, bodite tako dobri, pa nadaljujte! Bodite prepričani, da bo ta ton izredno deloval v Rusiji! Jaz vem, kako je treba narodu govoriti! Jaz sem tudi Katarini diktiral manifest, ko se je trudila, da bi se polastila pre stola! — Knez, diktirajte dalje! RUSI! V zimski palači sedi žena, ki nosi na svoji glavi cesarsko kro no! Toda ona je to sveto krono o-skrunila, ona jo je omadeževala s krvjo svojih lastnih podložni-kov! Pod škrlatnim oblačilom bije srce, ki je polno zlobe in o-krutnosti, zločinov in pregreh! RUSI! Ali vas moram še spomniti na vse njene miljence, na silne vsote, ki jih je potrošil Orlov ? Knez? — vpraša začudeno Klarisa. Ali mi to diktirate? — Grofica, le pišite, — vzklikne Orlov? RtJSI! Ali vas moram spomniti na tiranijo, s katero je vladala Katarina v družbi osovraženega Orlova ? Beda je postajala vedno hujša, davki so postajali že neznosni ! Med tem ko je živela carica s svojo razuzdano družbo v zimski palači za obilno in razkošno mizo, je trpel narod pomanjkanje in ni imel niti toliko drv, da bi se zavaroval pred strašnim mrazom! RUSI! Toda kaj je Orlov proti Po-temkinu? Proti temu novemu caričinemu miljencu? Angel? — Orlov je bil vsaj človek, ki je bil zaslužen, ki je v boju dokazal, kaj more in ki je znal proviti rusko armado! Toda ta enooki Potemkin je caričin psiček, ki počiva na njenem krilu! Ali ni postal kljub svoji "blagosti" najhujši bič Ru-aije, največja kazen božja? bri in napišite ga — Tako — sedaj je dobro! — Sedaj pa bom dal ta manifest tiskati v desetmilijonskih izvodih in razdeliti po Rusiji! — Ko vas bom poklical in ko boste prišli v Kronštat, bodo tla že pripravljena. Vse bo posejano in Vam bo treba le še požeti! — Klarisa, bodite prepričani, da bo žetev bogata! Prišla bo še prej, kakor pa vi slutite! — Knez Orlov, ali veste, — reče Klarisa in mu pogleda v o-či. Policijski predsednik okradeltatu! Holandci imajo svojo senzacijo s policijskim predsednikom van der Markom v Nymwegen, ki so ga aretirali, ker je bil od nekega možakarja, ki se je hotel naseliti v Nymwegenu, zahteval 1000 goldinarjev kavcije i in mu te vsote potem ni hotel I več vrniti. Možakar je končno *364 na soaSčein tuje jeiz- vo mesto bo prišel nov caričin miljenec, ki ga boste morali zopet vi rediti s svojimi žulji! Lahko bi vam navedla imena, v Pe-trogradu jih že šepetajo, — toda zakaj bi ovekovečila ime tega nedostojnega človeka v tem manifestu ? Prezrimo ga, kakor zaničujemo tudi blodnice! RUSI! Sedaj je napočil čas, ko se lahko osvobodite jarma! Jaz sem hčerka vaše pokojne carice Elizabete, ki jo je narod oboža-val, ker je povsod lajšala bedo in trpljenje, ker je bila prava mamica ruskega naroda! Jas sem hčerka vaše prave carice in prišla sem, da vas osvobodim! RUSI! Meni pripada ruska cesarska krona! V najkrajšem času se bom postavila na čelo svoje vojske, ki jo bom hitro zbrala, prišla bom v Petrograd in še isti dan bom vrgla v ječo Katarino in njene ljubčke! Tisti hip se bo izpolnilo prorokovanje starega meniha v kazanju: Iz rurikovega debla bo pognala veja. Deblo bo pognalo iz debla — Ni na svetu sekire, — ki bi deblo Romanovih mogla podreti! čudno moč? — Še pred nekaj dnevi ne bi pod nobenim pogojem napisala tega manifesta in ga nikomur ne bi izročila s svojim lastnoročnim podpisom. Toda danes sem se hitro odločila, da ga podpišem! Knez, vam verjamem, — vam zaupam, — meni se dozdeva, da teče v najinih žilah sorodna kri — morda se boste smejali, — toda že večkrat se mi je zdelo, kakor da sva drug drugemu podobna — — Grofica, to je zame zelo laskavo, — vzklikne Orlov. — Toda prosim vas za manifest, če mi ga hočete izročiti! Klarisa mu pogleda v oči, nakar mu izroči manifest. V tem trenutku je izročila svoje življenje v njegove roke. — On je odslej lahko sklepal o njeni usodi, kakorkoli je hotel. Orlov je opazoval manifest, ki ga je napisala ta lepa, mlada žena in medtem ko ga je zložil in spravil v svoj žep, je za-mrmral: — Smrtna obsodba, ki si jo je obsojenka sama podpisala! (Dalje prihodnjič) kazalo, da je bila ta zahteva policijskega predsednika prvič nezakonita, drugič, da je policijski predsednik denar vtaknfl v njegova vprašanja se je van der Mark izgovarjal, da je teh 1700 goldinarjev še vedno pod sodno zaporo. Prešlo je leto in zapore ni hotelo biti konec. Tedaj se je obrnil okradeni na sodišče, kjer je v svoje presenečenje zvedel, da so tam takoj po obsodbi tatu sklenili naj se denar vrne lastniku. Ko se je železničar sedaj obrnil še enkrat na policijskega predsednika, se je ta a-botno izgovarjal, da je izgubil ključ do skrinjice, v kateri je bil denar. Dejal je, da mu ga bo vrnil čez nekoliko dni. In železninar je končno res dobil svoj denar, toda kakor je ugoto- ] vil, to niso bili bankovci, ki so svoj žep, tretjič, da jih ima še ukradeni, temveč drugL nekaj podobnih v seznamu svo- ^i nič čudnega, kajti prave Iz store domovine 21. septembra, jih grehov. Že leta je visoki policijski u-radnik vlekel vrlim meščanom Nymwegna denar iz žepa, pri čemer se je ravnal po vzgledu bivšega policijskega predsednika v Haagu, van't Santa. Kakor ta, se je obračal na bogat^ ljudi, pripovedoval jim je dS^udeh, ki so nujno potrebni pokore, katerih imen pa ne sme izdati. Na ta način je prejemal deloma zelo visoke vsote, ki jih je pozabljal zase. Nešteto je še podobnih van der Markovih sleparstev. Eno med njimi ni brez neke komike. Lansko leto je policija v Nymwegenu aretirala nekega tatu, ki je bil ukradel lep kup goldinarjev v neki trgovini z železni-no. Pri hišni preiskavi so našli še 1700 goldinarjev. Ta denar je sprejel policijski predsednik osebno v "upravljanje" okradeni železninar pa je zaman čakal, da mu bodo denar vrnili. Na bankovce je bil policijski predsednik medtem že davno zapravil. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. Celoletne štipendije za Jugoslo- vane-dijake češkoslovaških visokih šol Češkoslovaško m i n istrstvo šolstva in narodne prosvete razpisuje za študijsko leta 1936-37 20 celoletnih štipendij po 5,000 Kč. jugoslovanskim dijakom, ki so že vpisani na kaki češkoslovaški visoki šoli in izpolnjujejo sledeče pogoje: 1. Da do 20. oktobra t. 1. vložijo pri dekanatu svoje šole prošnjo, naslovljeno na to ministrstvo in opremljeno s a) curriculom vi-tae, b) spričevalom o jugoslovanskem državljanstvu, c) po trdilom, da je kandidat vpisan kot redni dijak na katerikoli rt Poceni se proda Hiša, v kateri je dobroidoča slaščičarna, nasproti šole, s 4 sobami zadaj. Pokličite KEn-more 1981 čsl. visoki šoli, d) spnce^ o imovinskih prilikah, staf več 1 leto, e) dokazilo®"^ dijskem uspehu zadnje?^ 2. Da so njihove like take, da ne morejo ' žav kriti izdatkov za viso ! ^ ski študij na 3. Da navedejo v prošnja uživajo kakršnokoli ali ugodnost socijalnit n cij in katere take ustanov* poro uživajo. Štipendij^ do podelile za ves čas s dokler kandidat redno s rll0 Na Frigidaire, ra#. C stroje, kuhinjske pohištvo plačamo 45% American bančne vlog®' -lar za dolar na delnice ke. bohinc JERRY 15704 Waterloo KEnmore ^^biaznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od E. P. Mauer GASOLINSKO POSTAJO na BLISS ROAD in MILLER AVENUE Priporočam se avtomobilistom in jamčim dobro postrežbo. Kadar rabite gasolin, olje ali druge potrebščine, pridite k nam. Imamo SOHIO gasolin, E. F. POSCH G: Ko potreW# 2elezn1n0 semena pO STEKLENO ELEKTRI^ predmet* itd* zglasite «« * superior home SUPPLY 6401-03 Superior h v k — Sijajno, knez Orlov! — vzklikne Klarisa, ko je Orlov končal. — Ta manifest je izvrstno sestavljen in ponosna sem, da ga lahko podpišem. — Ta manifest vam bo prinesel blagoslov, — odvrne grof Orlov in si pokrije obraz z robcem, ker je hotel zakriti porogljiv posmeh. — Bodite tako dobri in se sedaj podpišite. Pišite: Klarisa, carica Rusije, izpod tega pa z manjšimi črkami: za sedaj Kla risa, grofica Pineberg v Benetkah. Klarisa podpiše manifest, toda v tem trenutku se ji je za zdelo, da jo je nekdo prijel za ramena. Klarisa se ozre. Ali ni stal za njo Gianettino? Ali je ni gledal s svojimi velikimi črnimi očmi in roteč dvignil svoje roke? kakor da bi ji dejal: Ne podpiši! Ne daj tega manifesta iz roke! Ne, ne. Prevarila se je! Domišljija jo je prevarila. Gianettino se je nahajal sedaj v svoji majhni hišici, sladko je spal in gotovo je sanjal o njej. Ljubezen in politika sta dve različni stvari, ki se ne date združiti. Klarisa podpiše usodni manifest. Orlov ga še enkrat pazljivo prečita. — Samo datum še manjka! reče ona. — Bodite tako do- /ucfuf Je Lahka K a } o ! ViiV.WW.ViiVWW.VAVVWA Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Co. 6518 St. Clair Ave. Varujte svoj dragoceni g'®* Lahka kaja / vso zaščito grla, ki ga muli ' loj)* ni samo za pojoče zvezdniLe radio. filma ill odra. Vaše grlo jt- islotaLo nežno . • • glas je tudi dragocen. Vreden, da *e ga zav.,ruj^ ;*rerf>pf'* "It's Toasted." Zatorej zaradi zaščite grla. tudi za užitek, sezile jjo lahki kaji , . . sczif^ Tricky! ZADNJA NOVICA! * ZARADI BLAGRA VAŠEGA GRLA — Lahka Kaja! Kajti vaš glas je dra-fioftm ... pa če pojete ali ne . . . izplača se zaščitili vaše grlo proti draženju . . . proti kašlju . . . Sezite po lahki kaji . . . sezit« po LuckyI DoWla sta "Sweepstakes" na 15. Obletnico Mr. in Mr«. Arthur Buiiini U iVli'**"* Lee, Wi»., dU bil« vrteiu, ter »" del« v Vuteni l.uc-kv .Strike "SMi'fl' nl«Leii." Tod« kol |iiie Mr. Ho""' "I'rediiluvljajle «1 najino prt'i«ene<"e>'J ko Mt dospele i lg«rele «« pf'"*-' ohlelniro najine poroke." Ali ste se že pridružili? Ali »'<' f. tvojo l.uekie* - ploiti nato plo<'i skalijo k 50 izltorniini Luck« SU' iirf'' Naruvnnjte na "^'our Hit ol» sredah in soboluh zvečer. |wfk' H' melodije—poleni poskusile »voje ' Strike "SweeDiilakea." In č«" /uc^Ued BOG "Sweepulakes." In ^ kadile i.uekiei, kupite dane* in jih ludi poskuaiU-. Mogoče si' pogrela II. Cenili boste pre Luekies — Lahke Kaje bogaleg't ^ dela tobaka. -lahka kaja BOGATEGA. ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" CofUrrltht l»M. Ih* AmarkM TobKco Cofflpuv