Crospodarske stvari. Kako se napravi dobei* sadjevec (tolklaj ? (Dalje in konec.) Če ima mošt premalo sladkorja, postavini samo 10° po sladomeru, tedaj mu morarno s adkorja dudati in sicer 5—8/1-/7 na polovnjak. Sad.jevec bo le takrnt močen in stalen, če je v moštu zadosti sladkorja, kajti iz sladkorja se napravi alkohol. Da dobi sadjevec vin ski okus, je dobro, da se mošt na vin; ke Iropine nalije. Tako se navleče vinskih snovij, ali ravno vinskih trupin še v uasu, ko se sadje stiska, nimamo in pov sod jih tudi dobiti ni, zato so umni sadjerejd žv. z raznimi pripomočki skušali, kako bi sadjevec zboljSali. Potovalni učitelj gospod Bel6, kateri je veščak v tej stroki, priporoča, da se v nov z moštom napolnjen sod v vrečico obesi stolčen vinski kamen. Da dobi sadjevec vinski okus, zato se porabijo v zvezi s sladkorjem tudi civebe. Teh se vzame za 100 litrov soka po 1—V/ikg. Civebe (suhe vinske jagode, katere z Laškega pridejo) se operejo, zmečkajo ali razrežejo in na nje se nalije nekoliko tople vode ter se to zavreti pusti, vroče stisne ter čista tekočina v sod k moštu dolije. Sadjerejsko društvo za Srednje Štajarsko, katero si za zboljšanje sadjovca veliko prizadeva, je lansko leto v Gradcu vstanovilo pcnkuševalnico, kjer se s potrebnimi aparati droži čistijo, in potem sadjerejcem, oziroma gospodarjem prodajajo, da si lahko napravijo in pripravijo vinu podoben sadji vec. Da bodo pa naši bralci ložje razumeli, kaj in kake so izčiščene droži, bom to reč, ali sredstvo natančneje popisal. Če se sadje olupi in umije ter zdrozga in stisne, 1 otem tak mošt dolgo časa in le malo vrejc, pa tudi stalen in okusen ne bode. Iz tega vzroka so prišli ueenjaki na sled, da drožine glive niso v sadju, lemuč zunaj na koži in največ jih je na zrelem sladkem sadju. Prašal pa bo marsikateri, kaj pa so droži? Droži so zcliščni organizem in se štejejo h glivam; to so jednostanične le s povekševalnim steklom vidljive rastlinice, ki pouzročujejo vrenje alkoholovo. Droži se pomnožujejo na dva načina: ali s tem, da požene stanica na koncu izrasek, ki se poveča in z majhnim predorom od prvotne stanice loči ter polpgoma odpade in kot samostojna stanica dalje raste; ali pa nastanejo znotraj stanice semenčki, ki se razvijajo in razmnožujejo. Kolike važnosti da so droži pri vrenju, razvidi se iz tega, da ni moči vrenja brez teh drož napraviti. S tenii drožmi nam je mogoče, če jih že k zavretemu inoštu pridjamo, da bo moSt spet vreti začel, nasproti pa jih lahko tudi moštu s potrebnimi aparati odvzamemo in mošt bi več ne vrel. Da droži rastejo in se pomnožujejo, treba jim je, kakor vsaki drugi rastlini, kisleca, toplote in redilnih snovij. Kar se tiče kisleca, pride ta pri drozganju v dovoljni meri poleg zraka v mošt, in kar se tiče živeža, katerega droži potrebujejo, obstoji ta razun razkrojenega sladkorja iz dušeca, kalija in fosforne kisline, in vse te snovi se v moštu znajdejo. Le v prekislem moštu, postavim kateri bi imel komaj do 7° sladkorja ali pa bi v;i-nj razstopili preveliko sladkorja, recimo do 30 °, bi izčiščene droži živeti in se razširjati (vreti) ne inogle, ker bi ne bilo potrebnega živeža. Znano je, da tudi italijanska vina težko zavrejejo, in vzrok je ta, da nimajo potrebnih snovij za droži in pomagalo bi se s tem, da bi se takemu moštu primešal salraijak in sicer \0g k jednemu hektolitru. Zoper vrenje, drožčm, je žveplena kislina jako škodljiva, zato še opomnim enkrat, da se sodi, v kateri se most nalije, ravno poprej žveplati ne smejo in vselcj se morajo z vodo dobro splahniti. Kakor sem že omenil je v Gradcu poskuševalnica, kjer se droži raznih vinskih sort preskušajo, čistijo, iunelno gojijo in se bodo gospodarjem, da si sadjevec zboljšujo, prodajale, in liter b > veljal okoli 75 kr. Te oeiščene droži obstojijo iz stanic jedne vrste, postavim iz vina "ljutomerskega, framskega, pekerskega itd. in droži so očiščene z aparati vseh drugih različnih drožij to, kar se pri vrenju na dno vsede, kakor pesek, blato in nelopljivo snovi, in ko bi mi kar take drože (nenčiščene) k moštu dodali, tedaj bi dostikrat več škodovalo, kakor pa koristilo. Očiščene droži lahko moštu pridjamo na dva načina namreč brž, ko se je začel Hod z inoštom napolnjevati, se vlije sčiSčenih drožij; (steklenica naj se poprej dobro premeša) */x litra v polovnjak, na drugi nauin pa če bi stiskanje dalje časa trpelo, ali če bi izeiščene droži že dobil, pa rabil bi jih še le do 14 dnij, tedaj pa napravi tako-le: Vzami sodček, kateri drži kakih 50 litrov in nalij va-nj kake 30 litrov mošta in prilij eden liter izčiščenih drožij in v sodček vtakni kipelno veho ter pusti na toplem prostoru vreti. Tak zavreli rnošt potem k frišnemu moštu dolivaš in eden liter na eden štrtinjak 'zadostuje. Nekateri gospodarji so že lansko jesen na ta način z izčiščenimi drožmi poskušali sadjevec zboljšati in pravijo, da so se jim skušnje jako dobro obnesle. Usojam se tedaj našim slovenskim gospodarjem svetovati, naj bi za puskušnjo izčiščene drože pri oni poskuševalnici (»Pomologische Versuchs-Station« in Graz) naroeili ter potem svoje skušnje objavili. Da pa natančno spoznamo dobroto omenjenih drožij, je treba, da tudi na tanko po predpisu delamo in ne pozabimo, da te droži se smejo le pred vrenjem, to je brž, ko se sod nalije, pridjati. Tudi pisatelj teh vrst bo z različnimi drožmi poskušal in potera v »Slov. Gosp.« izid objavil. F. P—k. Sejmovi. Dne 1. septembra v Št. Ilju v Slov. goricah, v Poličanah (svinjski sejem), na Planini in v Arnotcah pri Šoštanju. Dne 3. avgusta v Trnovcah, okraj Ptuj, v Karanici, Račah, Mariboru, pri Sv. Lovrencu, okraj Celje, v Zrečah, Zibiki in na Tinskera. Dne 4. septembra v Radgoni. Dne 5. septembra v Lučanah, Ptuju, Dobjem in Imenem (svinjski sejem). Dne 6. sept. pri Sv. Vidu niže Ptuja in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem.)