Leto 5 — St. 31
GLASILO KOLEKTIVA POD7ET7A »OBADI S<
RAZPRAVLJAMO O SPODBUDNI DELITVI DOHODKA PODJETJA
Stopimo Se korak dlje * nagrajevanju po delu
Iz razgovora s predsednikom osrednjega delavskega sveta tovarišem Martinom Zajškom
Tarifne komisije organov delavskega samoupravljanja našega pod- pravilnike. Od tistih dob
Je
jetja že s polno paro pripravljajo nove pravilnike o nagrajevanju po di v naših pravilnikih ohranila ta-delu in notranji delitvi dohodka, ali kakor smo doslej dejali, o tarif- rifna postavka kot izrazito admiui-
^ j-	—s l- i-!i- -----—	stradvni element nagrajevanja m
smo nov sistem ekonomskega nagrajevanja pač kombinirali z administrativnim.
Slaba stran tarifnih postavk je že v tern, da razvrščajo zaposlene po
nem pravilniku. O tem, na kakšnih načelih naj bi bilo zgrajeno pri nas nagrajevanje, smo se pred nedavnim pogovarjali s predsednikom osrednjega delavskega sveta našega podjetja tovarišem Martinom Zajškom. Zapišimo nekaj temeljnih misli iz tega razgovora.
Nedvomno smo z uresničevanjem bi se potemtakem morala pokrivati
sedanjih pravilnikov dosegli
po- z vsoto ustvarjenih ^osebnih dohod- kvalifikacijah. To pa pomeni, da
se osnova zaslužka ne določa po
membne uspehe. Produktivnost ne- kov, kar pa je že bistveno za na-nehno in skokovito narašča, pod- grajevanje po enoti proizvoda. V jetj-e se notranje organizira, gospo- tem primeru predstavlja celotni ob-darjenje postaja vedno bolj stvar jekt tako enoto proizvoda.
slehernega delavca in uslužbenca. Odprta so vrata delavski pobudi,
večjo prakso. Ce ima večjo prakso, se mora to nujno pokazati v kakovosti dela in v presegu norme ali akorda. Z leti službovanja pa skušamo spodbuditi, da bi ljudje ostali pri podjetju in s tem preprečili fluktuacijo. To spet ne sodi v nagrajevanje po delu, saj ustvarja oboje Teh meril neenakopravnost v nagrajevanju, katerega temeljno načelo je: za enako delo — enako delu temveč po strokovni izobraz- plačilo. Fluktuacija je za nas hud
problem, vendar naj bi tega ne reševali s tarifno postavko, ampak določimo poseben dodatek na leta
i, k: si jo je delavec nekoč pridobil, in .ne glede na to, ali tako zna-
V našem sistemu ugotavljanja oo- nje prl	kj ga opravlja tudi
hodka ekonomskih enot z nedavni- potrebuje. In obratno drugi z nižjo službovanja pri podjetju, neodvisno položili smo temelje, na katerih mi korekturami so v glavnem uve- strokovno kvalifikacijo aižjo osno- 0'd zaslužka, gradimo skladen sistem nagrajeva- Ijavljena vsa ta načela. Odpirata VOj pa čeprav opravlja morda ena-
nja po delu in da bi v polni meri pa se dva problema, ki ju bo treba to delo kot prvi. Ekonomika pa uveljavili načelo: za enako delo	"	' 1	!	' ,'~
enako plačilo.
Razumljivo je, da od vsega
četka nismo mogli zajeti z veliko »ko enoto posebej. Po mnenju ne-žlieo, saj utiramo povsem nova po- katerih poberemo z njim preveč do-ta v graditvi socializma, pri čemer hodka ekonomskim enotam in ne le moremo ravnati prav po ni- tisti del, ki ga dosežemo zaradi
_____ji ih vzorih. To je še toliko teže morda ugodno sklenjene pogodbe z
v gradbeništvu, kjer je narava dela investitorjem. Dokaj je namreč raz-nekaj
urediti. Prvi je tako imenovani ko- takih razvrstitev ne priznava, ker rekcijski faktor, ki ga določa uprav- se ravna po načelu: za enako delo ni odbor podjetja zajvsako ekonom- ______ enako plačilo.
Kako močni so se administrativni ostanki, pričajo tudii merila, po katerih se določajo tarifne postav-

zunanjih vplivov in ima naše delo faktor določen precej »na oko«, ni v današnjih razmerah dosti bolj pe- Pa plod temeljite študije projekta
ju.
Namesto tarifne postavke tarife del
Potemtakem nam ni ostalo ničesar od meril, po katerih določamo tarifne postavke, ker že same tarifne postavke niso ekonomska kate-gorija. Kaj pa potem? Idealno bi bilo, ko bi tarifnih postavk sploh ne imeli in bi namesto njih zgradili sistem tarif za skupine del, v skupinah pa delo razvrstili po ka-
predračunov. Zato se zavzemajo O izobrazbi smo že govorili, v oči tegorijah. Ena izmed takih skupin to, naj bi vsaki ekonomski enoti bode posebej pridnost kot eno iz- b, bila zidarska dela, druga beto-
čat uslužnostne dejavnosti kot pa
torhtiifirtnlnie £EZ	•torfSK med, “'p1 » določite* ttrthe po- norsk., polici želoiokriv.ki, pa »-
P iS,SI ™S 1 kSiSr',:, "v le- njen napeli ocenjevali P« tek sto^e. U-l. „ ,e »e ,«l»..n.	^«1 J*
POMEMBNA
JUBILEJA
V	letošnjem letu praznujemo o okviru našega kolektiva dna pomembna jubileja. Proi je /5 let obato' našega podjetja, drugi pa 10 let delavskega samoupravljanja. Njihove pomembnosti ni treba posebej poudarjati, pač pa je potrebno spregovoriti nekaj besed o tem. kako hi bomo praznovali ih proslavili.
Tako 15-letnico podjetja kakor tudi 10 let delavskega upravljanja v našem kolektivu. bomo praznovali hkrati. Organizirana bo centralna proslava o Ljubljani, ki je določena za 25. november, prav tako pa bodo delovni kolektivi po edinicah organizirali počastitev teh dveh nadvse pomembnih jubilejev.
V	okviru proslav v Ljubljani bo slavnostno zased an je CDS. na katerem bo sedanji predsednik podal prerez skozi oseh deset let delavskega samoupravljanja in prikazal uspehe fi-letnega poslovanja podjetja, ki jih do danes ni malo. Po slavnostnem zasedanju bo organiziran družabni večer za vse udeležence proslave. Na slavnostno zasedanje bodo vabljeni vsi člani CDS, šefi edinic, delegacije z oseh naših gradbišč in vidnejši javni in politični delavci ter pomembnejši investitorji.
Na naših edinicah bo prav tako slavnostno zasedanje DSE s kulturnim sporedom in družabnim večerom Na sektorjih, ki so oddal'?ni od sedežev gradbišč, bodo tamkajšnji kolektivi oz. njihove sindikalne podružnice organizirale proslavo s kulturnim sporedom in zabavnim večerom
Proslave po edinicah se bodo vršile dva dni pred centralno proslavo v Ljubljani. Na teh proslavah bodo razdeljena med člane kolektiva, ki so med nami že 10 oz. Pi let. lična darila. ki jih je podjetje pripravilo kot simbolično priznanje za dolgoletno delovanje v podjetju.
Za organizacijo bližajočih se proslav je bil postavljen posebni centralni odbor, po podružnicah pa sindikalni odbori, katerega skrb je dostojno pripraviti in organizirati ta veliki praznik našega kolektiva: Upamo, da bodo priprave tekle v redu brez več jih zapletov, tako da bo proslava tako pomembnih jubilejev v redu in zadovoljivo potekala.
sirijskih podjetij, kajpak ne	.
podrobnostih, temveč v načelih. Na- normativih, ša stvar pa je, da njihove izkušnje Prilagodimo našim posebnim razmeram v gradbeništvu.
.	..	sokokvalifioiran delavec. laka ka-
k.cucc,c.	normi, akordu ali pa se posebej	skupin pa hi določili kategorije del	tegorizacij« del odpira	na široko
Drug problem pa nastaja zaradi	ocenjuje po pravilniku o nagraje-	po znanju, ki ga določeno delo za-	možnosti in interes za	napredova-
mčaia (rradbeništva. Vsi vemo. da	vanju. Priden je pač tisti, ki normo	hleva, težini, nevarnosti in podob-	nje v stroki, s tem pa	hkrati tudi
značaja gradbeništva. Vsi vemo, da vanju. Priden je pač ^ je naš dohodek velik, dokler traja- ali akord največ preseže, to je tudi jo gradbena dela, t. j. do končane edino ekonomsko merilo pridnosti, i '■	r, ,i •	,	--c-	— da določimo nekomu ze iz-
no. Prav gotovo je, da dela, ki jih interes za nadaljnje strokovno sedaj označujemo kot nekvalifici- izobraževanje. Vsak si bo namreč „	^	^	__	....	.	..	rana, niso vsa enaka, niti ne ter- pr;zadeval, da bo znal oprav-
vi in dohodek močno pade ko se hodišče višje zato, ker nekdo mena, jajo vsa enako sposobnost, tudi de- ijati jaka dela. ki so bolje ta-
—lEs
v organizaciji dela, saj si prizadeval dobiti svojemu znanju primerno delo. S tako tarifo
_	___ _________ vsi elementi del bi odpravili vse administrativ-
ker ima os,eihne ocene pri določanju tarifnih ne vplive iz tarifne politike in po-__ postavk, delavci pa bi imeli vsi stavili temelje nagrajevanja iz-enak »start«. Ce opravlja n. pr. po ključno na ekonomske osnove, sedanji razvrstitvi kvalificiran de- Ob vsem tem pa ostaja odprlo lavec neko visoko kvalificirano de- vprašanje, kako nagrajevati usluž-lo, bo dobil to delo plačano kot vi- bence. O tem pa drugič.
i!:
TVtupImerila* rlMn tretfe faze- Potlef pa se s'tvar,usta-1 emeijno merilo. Cieio v[ jn dohodek močno pade, ko se
Temeljno načelo delitve osebnih začrm doba obrtniških del. Tako so -.diodkov nam je vsem jasno: oseb- zaslužki ekonomske enote za časa
"ri**	^	**mm	tises
sam prispeva k dohodku podjetja, več pa stavbi ali pa so le drobnari- lovno dobo in leta službovanja pri določili _ tudi ceno za uro opravlje- bo vsak prizadeval dobiti svoje In dalje; zaslužek določene skupine je, k, jih težko normiraš. Odtod za- podjetju Delojna doba to zašla naj bo prav tako odvisen od tega, misel, naj bi ustanovili skupnosti med merila pac zato ker smo kolikšen finančni rezultat je dose- ekonomskih enot, ki naj bi bile ta- mh. da nekdo bolje dela, ker .m, gla. Z drugimi besedami: določena ko velike, da bi prenesle taka n.iha,-skupina zaposlenih ne more dobiti nja v ustvarjanju dohodka. Zgodi
X	i _ .. .1 „ 1 1.1  1—i	C c r j n n m r oj'* Inlilrrv in cn fnrli rlirvfrn ia
nega takega dela.
S tem bi odpadli
več osebnega dohodka, ustvarila.
kot ga je se namreč lahko in se tudi dogaja, da izkazuje določeno gradbišče v
To na nomeni da ie treba nred- določenem tromesečju zgubo, ker je io pa pomeni, da je tre D a prcu	„1, tek tov še v končni fazi
vsem ugotoviti, kolikšna je tista vrednost, ki je ustvarjena na posameznem delovnem mestu. Učeno temu pravimo1: Kolikšna je količina živega dela, ki je bila porabljena za določeno opravilo. Prav to pa je najtežje.
Količino živega dela moremo ugotavljati za vsak objekt posebej, za vsako naročilo posebej, ko dokonč-
večina objektov še v končni fazi gradnje in je zelo malo gradbenih del, pri katerih »se zasluži«.
Za enako delo — enako plačilo
Kakšna pa naj bo delitev dohodka v ekonomskih enotah?
Zdaj imamo sistem tarifnih po-
Vzorno urejeno naselje na gradbišču Ruše, ki so si ga delavci uredili s prostovoljnim delom
ni obračun ob predaji objekta ali stavk ter norm in akordov, naročila pokaže, koliko smo zaslu- že površen pogled kaže, da je v žili ali koliko smo pri tistem delu tem sistemu še vrsta starih adraini-izgubili, koliko sredstev smo ustva- strativnih činiteljev. Drugače niti rili za skupnost, koliko za sklade ne more biti in bi bil kar velik in koliko za osebne dohodke. Izka- idealist tisti, ki bi mislil, da je moč že pa se tudi, koliko smo zaslužili kar čez noč prelomiti s starim, zla-pri materialu in koliko z boljšo sjj še v gradbeništvu. Optimist pa organizacijo dela. Zato tudi usta- l>i bil tudi tisti, ki bi si nadejal, da navijamo ekonomske enote pri ta- bodo komisije zdaj zgradile že kar kili delih, pri katerih je moč me- popoln sistem, ko pa so še v delitvi
dohodka med podjetjem in skupnostjo še administrativni elementi (n. pr. minimalni osebni dohodek s kvalifikacijsko strokturo).
Kateri pa so tisti ostanki starega v našem .sistemu?
Včasih, v administrativnem sistemu, smo tudi osebne dohodke določali administrativno, to se pravi, da
riti učinek posamezne skupine za poslenih.
Doslej pa smo to ugotavljali le za vse pod jetje in so se .posebna gospo-d a mostna prizadevanja posameznih skupin porazgubila v dohodku celotnega podjetja. Delavci so bili nagrajeni le za preseg norme in akordov, niso pa bili stimulirani za smotrnejše gospodarjenje in racio- so bili določeni ne glede na prispe
Rahlejšo proizvodnjo. Tistim, ki ne delajo po normah ali niso v akordu, pa je boljše gospodarjenje le
vek posameznikov in kolektivov ustvarjalnem dohodku. Z uredbo so bili predpisani okviri plač za
dden izmed elementov za oceno, posamezne kvalifikacije, in to tudi Vsofa izplačanih osebnih dohodkov takrat, ko smo sestavljali tarifne
iliVTilHl
■	Beograd — Skupina članov našega kolektiva, ki je nedavno obiskala Beograjski sejem gradbeništva, si je poleg sejma ogledala še razno objekte, obrate in podjetja. Predvsem se je dolgo zadržala v podjetju »RAD«, kjer s<4 jih toplo sprejeli politični funkcionarji in direktor podjetja tovariš Jarič s svojimi sodelavci. Obiskali so tudi Novi Sad in se dalj časa zadržali pri gradnji objektov na kanalu Donava— Tisa—Donava.
■	Koper — V operativno obalo gradbišča Koper bo prvega novembra prispel tako pričakovani »Veli Joža«, ki bo pomagal pri gradnji pristanišča.
Na tranzitnem skladišču v . Kopru so obnovili dela. Trenutno delajo na fasadi in notranje omete.
B Strunjan — Dela v Strunjanu se bližajo h koncu. Kopljejo le še kanale za odvod vode iz kleti. Predvidevajo, da bodo dela končana že pred 15. novembrom.
S Črni Kal — V kamnolomu Črni Kal so prejšnji mesec zdrobili in odpeljali 1700 kubičnih metrov drobljenoa. Kamnolom je samostojna ekonomska enota.
■	Maribor — Do 15. septembra je znašala realizacija gradbenega vodstva Maribor 1.057,000.000 dinarjev. Ta me-mec se je realizacija močno dvignila, saj so končali dela na silosih in Sladkem vrhu.
Nedavno so začeli z izkopi na novem gradbišču Ekonomske visoke šole in Centralne restavracije. V Ceršaku pa so pričeli z gradnjo industrijskega objekta.
■	Ljubljana — Nedavno je bila v Ljubljani prva seja Centra za izobrazbo v našem podietju. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tovariš Milan Šurk, za vodijo centra pa tovariš Lojze Cepuš. Napravili so tudi plan izobrazbe, ki bo objavljen v prihodnji številki.
H Šoštanj — Dela na termoelektrarni dobro napredujejo. Y dogovoru so, da bi prevzeli ureditev okolice. V Šoštanju nujno potrebujejo večje število kvalificiranih tesarjev.
■	Straža — Dela v bratski republiki so v zaključni fazi. To je zadnje gradbišče izven meja Slovenije.
■	Jesenice — Za gradnjo samskega bloka še vedno pričakujejo od Projektivnega biroja podjetja tehnično dokumentacijo za investicijski program. Predvidevajo fudi gradnjo garaž, kovačnice in mehanične delavnice.
S Bled — Na hotelu Slobo-da na Bledu so pričeli z adapcljo, dočim so dela na rezervoarju v zaključni fazi. Zaradi slabega vremena je delo zelo ctežkočeno.
Na Jesenicah nujno potrebujejo večje število kvalificiranih železokrivcev.
B Soleska — V Soteski gradimo most čez Savo. Delo zelo ovira velika voda.
B Laze — Na mostu v Dolskem pri Lazah so morali ustaviti delo, ker so preizkušnje pokazale, da vsebuje glavna nosilna konstrukcija tolikšno količino fosfora, da je nevarnost, da bi se most pri nizkih temperaturah podrl.
■	Zalog — V Zalogu imajo velike težave s prevozom hrane, ker je avto Fiat 1100 vedno pokvarjen.
■	Jesenice — Ob navzočnosti 100 članov kolektiva gradbišča Jesenice je bila nedavno polletna konferenca sindikalne podružnice. Konference se je udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice.
Razprava je bila zelo burna in živahna. Med drugimi so člani ostro kritizirali pomanjkljivo dobavo materiala v ekonomskih edinicah, kar povzroča nezadovoljstvo pri elanih. Razpravljali so tudi o nepravočasnem plačevanju situacij ter predlagali, da mora uprava vse ukreniti, da se to ne bi več ponavljalo.
Izboljšalo se je delo komisij in HTZ služba je postala aktivnejša. Ob zaključku so sklenli, da bodo za Počitniški ški dom v Poreču in na Pokljuki delali po 8 ur.
■ ■
11


KORAJŽ
Že dalj časa si belimo glave, kako bi gradili stanovanja v zadrugi, •vendar zadruga še ni ustanovljena za vse podjetje, ker ni bilo dovolj denarja. Stanje skladov podjetja je bilo v lanskem letu tako šibko, da delavski svet ob razporejanju sredstev ni mogel odrediti v ta namen več kot 15 milijonov. Ta sredstva pa seveda še zdaleč ne zadoščajo, da bi se organizirala zadruga za vse člane kolektiva in tako uresničila zamisel, ki smo o njej pisali že v našem Vestniku.
Poleg zadružnikov so v podjetju reflektirali na ta sredstva tudi člani kolektiva, ki so plačali svoj delež pri Zavodu za zadružno gradnjo OLO Ljubljana in katerim je podjetje zagotovilo, da bo zanje prispevalo predvideni delež 35 % od predračunske vrednosti stanovanjske enote, za katero so ti sklenili z Zavodom pogodbo. Ker vse te člane kolektiva zanima usoda obljubljenega deleža, je prav, da pojasnimo, kakšen fe položaj.
Podjetje namreč še vedno ostaja pri svoji obljubi, vendar je v razgovorih s predstavniki Zavoda vztrajalo na stališču, naj bi ti člani kolektiva dobili določeno prednost |)ri vselitvi odnosno v njenem vrstnem redu tako, da bi bila njim dodeljena tista stanovanja, ki bodo vseljiva v začetku, odnosno sredi prihodnjega leta. S tem namenom smo zahtevali od Zavoda, da nam to prednost pismeno zagotovi, kar pa do danes še ni bilo storjeno, za-
BITI ALI NE BITI?
Zopet nekaj novega? Ne! To je bil le razgovor na nedavnem množičnem sestanku v Ravnah. Razpravljali so namreč o tem, zakaj nekateri člani ne pristopijo v sindikalno organizacijo, saj je bilo do nedavnega včlanjenih le 77 %. Na tem sestanku so govorili češ, da niso vedeli za poverjenika. Malo čudno kaj? Toda o tem naj razpravlja sindikalna podružnica. Razveseljivo pa je, da je ta mesec pristopilo 50 novih članov, med njimi Alojz Verdinek, Ernest Raudi, Alojz Frčko, Herman Gomboc, Rudolf Buček, Vera Andrejek, Branko Terglav in drugi.
Iz članstva so izstopili, odnosno še niso bili člani: Angela in Peter Kolarič, Jakob Adam, Jože Kuzmič, Avgust Kočnikar, Josip Hrženjak, Esta Takač in Ciril Dražnik. Upamo, da bodo tudi ti člani našega kolektiva našli pot v sindikalne vrste, saj star pregovor pravi, kjer je enotnost in sodelovanje, tam je moč in tudi uspehi.	— e
radi česar tudi denar, ki bi ga vpla-zagotovljena, toliko časa pač še ne čalo zanje podjetje kot svoj delež, še ni bil deponiran na račun Zavoda. Dokler takšna prednost ne bo Isodo izpolnili svoje obljube, ker ima nobenega smisla, da bi vplačali neka sredstva za to, da bi ti reflek-tanti prišli do svojih stanovanj leta 1%3 ali pa še kasneje. Kljub vsemu pa upamo, da bomo zaželeno zagotovilo od Zavoda dobili v primernem roku. Toliko glede tega.
Glede zadruge pa se je položaj v zadnjem času le spremenil v toliko, da je prišlo do ustanovitve zadruge v Ljubljani. Pobuda za to je prišla s strani CO Ljubljana. V CO Ljubljana je bil namreč osnovan incia-tivni odbor za ustanovitev zadruge, ki je pripravil že tudi pravila in ustanovni občni zbor zadružnikov na CO Ljubljana. Ustanovni občni zbor je bil sklican že 17. oktobra t. 1. Udeležilo se ga je manjše število interesentov, vendar v še zadostni meri, tako da so bili izvoljeni upravni organi zadruge, potrjena pravila in sprejet glavni načelni sklep, da se zadruga ustanovi.
Na ustanovnem zboru je bil glavni predmet debate predvsem višina lastnega deleža in pa za kakšno gradnjo naj bi se zadružniki odločili. Sprejet je bil sklep, da se pristopi k bločni gradnji, ker graditvi vrstnih hišic ljudski odbor ni naklonjen, odnosno se zahteva previsok odstotek lastne udeležbe, saj se daje po pravilih Kreditnega sklada za gradnjo vrstne hiše le 1,500.000 družbenih sredstev, vse ostalo pa predstavlja lastno udeležbo zadružnika. To pa je za naše člane kolektiva le preveliko finančno breme in tega denarja nihče nima. Tako smo bili že od vsega začetka orientirani na bločno gradnjo, za katero pa so pogoji ugodnejši. Ker pa na samih CO ni dovolj kandidatov, da bi sami gradili blok, bo dana možnost vsem ostalim članom kolektiva v Ljubljani, da se učlanijo v to zadrugo. Predvidevamo, naj bi delež zadružnika znašal približno 10 % predračunske vrednosti stanovanjske enote, kar pa ni nujno, da bi moral zadružnik položiti vse v denarju, ampak se bo upoštevala tudi vrednost opravljenega dela, katerega bo zadružnik prispeval oziroma izvršil na objektu. Podjetje bo svoj delež prispevalo delno v denarju, delno pa v uslugah in materialu tako, da bomo potem za manjkajoča sredstva licitirali pri Kreditnem skladu, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da leta posluje po ekonomskih principih, t. j. da dobi kredit tisti, ki ima večji lastni delež, nadalje ponudi najvišjo obrestno mero odplačevanja ter najkrajši odplačevalni rok. Upo-
števa se kot kriterij še ekonomičnost gradnje.
Zadruga bo gradila na teritoriju ObLO Ljubljana-Moste, k'er so nam obljubili tudi že vso- pomoč, predvsem glede lokacije in pa kredite pri ostalih zadevah, ki so le bolj formalnega značaja, nam ne bodo delali težav. Ker kreditni sklad v letošnjem lelu ne razpolaga s sredstvi, se bomo udeležili natečaja, ki bo v sredini prihodnjega leta. Seveda pa do takrat ne bomo držali rok križem, ampak krepko zastavili, saj je pred nami mnogo dela, katerega je treba opraviti, da nato lahko pristopimo k gradnji, ki predstavlja uresničenje zadružne misli.
Smatramo, da se je z ustanovitvijo zadruge zadeva premaknila z mrtve točke in da bomo tudi po tej poti rešili vsaj del problemov. Zadruga je pristopila tudi k organizaciji hranilne službe, katera ima nalogo zbirati deleže zadružnikov na daljšem časovnem razdobju, tako da le-tem ne bo treba naenkrat plačati toliko denarja. Ta služba bo poslovala po hranilnem sistemu z vsakomesečnim vplačevanjem določene vsote. Vsak zadružnik bo pa moral imeti vplačan delež najkasneje do vselitve v stanovanje. Končno je treba omeniti še vodjo zadruge, ali kakor so ga zadružniki krstili, »upravnika«. To je tov. Korbar
Pozdrav iz JLA
Iz Mostarja nam je pisal tovariš Franc Kramberger, ki služi vojaški rok v tem kraju. Takole nam piše:
»Prav lep pozdrav vsem članom kolektiva. Tu služim vojsko, imam se dobro, le mnogo se moram učiti. Oficirji so dobri z nami in vse kaže, da mi bo la čas hitro potekel. Prosil bi vas, da mi v bodoče pošiljate naš Vestnik, da bom sproti seznanjen o vsem, kar se dogaja v kolektivu.
Pozdravlja vse člane
Vaš delavec Franjo Kramberger«.
Opomba : Tovarišu Kram-gerju se iskreno zahvaljujemo za pozdrave. Časopis mu bomo rade volje pošiljali. Isto tudi vsem našim članom, ki odhajajo nu odsluženje vojaškega roka. Pošljite nam le vaš naslov. Tako se vez med vami in podjetjem ne bo pretrgala.
iz CO, kateremu želimo veliko uspeha pri vodenju te organizacije. Seveda pa bo podjetje preko svojega aparata nudilo vso pomoč ustanovljeni organizaciji tako. da bo celotna zamisel čimprej in čimbolje uspela.	Milan Šurk
Samo izobraževanje na Ravnah
Obdobje, v 'T‘atereni živimo, se iz dneva v dan spreminja. Ne mine mesec, da ne bi v naših dnevnih časopisih in literaturi zasledili novih rezultatov človekovega delovanja, nove postopke, nove gradbene stroje, nove načine dela itd.
Ko se zvečer pogovarjamo, čeprav še v neurejenih barakah o »danes in jutri«, nehote govorijo o tem, kako bi tudi oni prispevali vsaj neznaten del k razvoju tehnike in sodobnih metod dela v svoje najbližje okolje, na svoje gradbišče, v svoj kolektiv. Vprašali se boste, zakaj ravno v Ravnah?
Odgovor je jasen. Ravenčani se dobro zavedajo, da brez znanja ni napredka, zato tudi mnogo berejo. Čeprav je kolektiv sorazmerno majhen, so njegovi člani naročeni na več časopisov in revij. Zadnja anketa, ki jo je izvedlo uredništvo, je pokazala, da preberejo preko 250 raznih časopisov. Tako je od 121 anketiranih 85 naročnikov na razne časopise. To se pravi, da redno čita 70 % čla-
nov. Od tega je naročenih 35 na Večer, Delo 7 (7 novih naročnikov se je še vpisalo), torej skupno 14, TT 7, Pomurski vestnik 5. Dolenjski list 5, Tovariš 2 itd. Redno pa kupuje TT 55 članov, Delo pa 51 članov. Naročeni so tudi na Borbo in Vjestnik u sredu. Vsi pa so naročniki Gradisovega vestnika.
Kot delavci, ki živijo na skrajnem severu naših meja, se dobro zavedajo, da je osnova za izboljšanje življenjskih pogojev v deželi, ki gradi socializem, znanje, in z njim nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in povečanje produktivnosti dela, ki se končno izraža v blagostanju vsakega posameznika.
Poleg tega je v Ravnah najbolj razgibano kulturno življenje, zato ni nič čudnega, če nam bodo za proslavo 15-letniee obstoja podjetja priredili celovečerni program.
Trud rodi sadove, mi je zadnjič dejala tovarišica Adela, dn prav ima.
Primer, ki se ne sme ponoviti
Disciplinska komisija podjetja je organ delavskega sveta, katere naloga je obravnavati in obsoditi težje kršitve delovne discipline. Prav gotovo ni želja nikogar, da bi komisija mnogokrat zasedala, vendar se sem in tja pojavijo primeri, ki so vredni vse obsodbe in katere bi še tako prizanesljiv sodnik najstrožje kaznoval.
Letos je komisija zasedala vsega skupaj dvakrat, vendar je pa dogodek oziiroma kršitev delovne discipline široko odjeknila med člani našega kolektiva, in sicer iz dveh razlogov: prvič zaradi osebe, ki je bila postavljena pred disciplinsko komisijo, drugič pa zaradi značaja disciplinskega postopka, ki ga je dotični zakrivil.
Gre za bivšega šefa delavnic CO Maribor J. M. Imenovani je bil na podlagi prijave uprave CO Ljubljana v začetku februarja letošnjega leta suspendiran in prijavljen disciplinski komisiji podjetja v postopek. Prav gotovo se vsak vpraša, zakaj to in zakaj sem označil ta primer kot tak, ki bi se ne smel v naši sredi več ponoviti.
Glavni prestopek, ki je bil na obravnavi imenovanemu v strani obtožbe očitan, je zloraba uradnega položaja in prekoračenje pooblastil. V obtožnici je bila navedena vrsta točk, ki so podrobno opisovale njegovo delovanje, ko mu je bilo zaupano vodenje delavnic CO v Mariboru. Prvi disciplinski prekršek je bil, da je prerisal oz. dal prerisati svojim sodelavcem načrte za stroje, ki jih je podjetje izdelovalo in jih nato kot svojo duševno svojino prodal naročniku za veliko vsoto denarja. To je bil konkreten primer pri rudniku kremenčevega peska v Novem mestu za sušilni boben, ki ga je naročniku dobavilo podjetje. Podoben primer je bil z dobavo načrtov za prikolico za podjetje Agroservis iz Ljutomera itd. Tako je J. M. »zaslužil« velike vsote denarja, ki so šle v sto tisoče. Da pa je bila mera še bolj polna, je imenovani dejal načrte sodelavcem prerisovati v dopoldanskem času, kar je predstavljalo dvojno škodo podjetju.
Nadalje je nepravilno obračunaval dnevnice in tudi tako oškodoval podjetje v več primerih. Načrti so se prerisovali brez vednosti uprave v Ljubljani, ker imenovani sploh ni
smatral za potrebo prositi upravo v Ljubljani za dovoljenje, da se dela, privatno prevzeta, izvršujejo v prostem času v uradnih prostorih. Seveda bi uprava nekaj podobnega sploh ne dovolila, ker se s tem ustvarja prevelika priložnost, da se honorarna dela izvršujejo med delovnim časom, kar se je dejansko dogajalo. Medtem ko so bila honorarna dela prevzeta, je režija strmo naraščala, zakaj, pa ni vedel nihče od zaslišanih povedati! Občutek, ki se ga prisotni niso mogli znebiti, je bil, da je imenovani ob vsakem prevzemu del za podjetje vsilil naročniku tudi delovršeno pogodbo za izdelavo načrtov, ki je pa naročnik ni mogel rabiti, ker so v elaboratu manjkali vsi potrebni predračuni.
V razpravni dvorani so se vrstile priče za pričo, izvajali dokaz za dokazom, ki so obtoženega obremenjevali. Disciplinska obravnava je trajala od 10. ure dopoldne do polnoči. Rezultat je bil, da je disciplinska komisija spoznala obtoženega za krivega očitanih disciplinskih prestopkov in izrekla najtežjo kazen t. j. odpust iz podjetja.
Zoper izrečeno kazen se je obtoženi pritožil na disciplinsko sodišče pri ObLO Ljub-Ijana-Center, ki je po večmesečnem molku, predolgem za to vrsto zadeve, zahtevalo dopolnitev postopka v tem smislu, da se zasliši sodni izvedenec glede identitete stare in nove dokumentacije, ker pač domači strokovnjaki niso dovolj zanesljivi v svojih izjavah pri presoji dokumentacije glede na to, ker so s podjetjem v delovnem razmerju. Ponovna obravnava je bila 10. oktobra in je potrdila že prvotno stališče disciplinske komisije. Izjave sodnega izvedenca so se v celoti krile z izvajanji in mnenji, ki so jih ti na prvi razpravi podali domači strokovnjaki in hkrati tudi pokazale, da je bilo mnenje domačih strokovnjakov nepristransko in točno. Ponovno so bile preizkušene trditve in obtožbe, izrečene od strani disciplinskega tožilca, izveden je bil še enkrat ves dokazni postopek Rezultat je bil enak že izrečenemu na prvi disciplinski razpravi, to jc odpust iz podjetja.
Kazen, izrečena s strani disciplinske komisije, je pravilna in ustreza težini disciplinskih prestopkov, ki jih je obsojeni zagrešil. Kljub temu, da je dejanska škoda, izrečena v de-
narju, ni tako visoka, pa je dejstvo, da oseba takih moralnih kvalitet ne more zasedati takšnega položaja v podjetju, kakršnega je J. M. imel. Zaupanje, ki so ga njemu nadrejeni imeli do njega, bi ne smelo biti zlorabljeno, še najmanj pa iz koristoljubja. Še škodljivejše pa je bilo, da je k takim poslom pritegoval svoje mlade sodelavce v obratih in tako kvaril njihov moralni lik. Kot komunist in ljudski odbornik ni opravičil zaupanja, ki mu ga jc izkazovalo vodstvo podjetja, ZK in delovno ljudstvo, ki ga je izvolilo za svojega predstavnika v zboru proizvajalcev občine Maribor-Tabor. Oseba takih moralnih kvalitet nikakor ne more biti nikdar več nosilec tako širokega zaupanja, katero mu je bilo do sedaj izkazovano in kate-re{,a je tako izkoristil! Naša delovna zakonodaja, ki predstavlja močno zaščito delovnega človeka, ima tudi svojo šibko stran, v tem smislu, da se z njo okoriščajo in jo zlorabljajo ljudje takega kova.
Vendar se obtoženi ni omejil samo na obrambo v postopku, ampak je med suspenzom skušal na vse načine pri raznih političnih foru-mih oblatiti svoje nadrejene z različnimi ob-dolžitvami, ki pa so v celoti brez osnove in predstavljajo podlo obrekovanje. Šele na odloč-nointervencij0 upravnika CO Ljubljana pri političnih forumih in na osnovi neizpodbitnih dokazov je postalo tudi odgovornejšim ljudem jasno, kako napačno je bilo dajati obtoženemu zaščito in vero.
Ta primer je pri disciplinskih organih v podjetju zaključen. Zoper odločbo Disciplinske komisije ima obtoženec pravico do instančne pritožbe. V primera, da se pritoži, bo celotno zadevo disciplinsko sodišče obravnavalo in podalo svoje dokončno mnenje. Smatramo, da se sodba instančnega organa pri tej obilici dokazov krivde obtoženega ne more razlikovati od mnenja, ki ga je izrekla disciplinska komisija podjetja, kaiere stališče in mnenje je bilo pravično in utemeljeno.
Že v uvodu sem opisal ta primer kot tak, ki se v naši sredini ne sme več pojaviti. Ne glede na materialno škodo, ki je bila podjetju s takim poslovanjem povzročena, je morala, katero je pri poslovanju pokazal, tako nizko, da ga je pripeljala pred disciplinsko komisijo podjetja, katere odločitev je. kot smo že dejali, vseskozi utemeljena. Prav gotovo pa obravnavanje J. M. kot komunista ni zaključeno in bo morala svojo končno sodbo s te strani izreči tudi Osnovna organizacija ZK Centralnih obratov Maribor-Studenci.
Da smo Kranjčani na vrsti za de- za Ankaran v Postojni malo oddali- daj, ko je sektorski z nami, nam pa lo na našem bodočem počitniškem ne, pa jo tudi mi nismo kršili. Po velik presežek ne uide«, domu v Poreču, smo	zvedeli	že šti-	četrturnem poistanku smo	nadalje-
rinajst dni poprej.	Tajnilk	sindi-	vali pot, ob pol sedmih pa	smo bili
kalne podružnice Marjan Golc je v Ankaranu, kjer so nas že priča-
SevZ™eikeHnZbiranjem PrOSt°' k0V,ali; le siptarji' H s? biu tudi polna, čeprav bi lahko kvečjemu
Predvidevali Lo, d,a se jih	bo ja-	tefiriTn^svinTsko Laman^je bb	t	'a,-1	f,nanjc>;	ne'
!!1°,	trcba;	Res se	nismo	lo prepričevanje: meso je	le ostalo	ie' naklmkl^snloh'' ni “utonil' !k1-
na krožnikih.
Po večerji je večji del delavcev
Sicer pa je za veselo razpoloženje skrbel zidar Branko, ki mu samokolnica ni bila nikdar dovolj
zmotili, kajti samo iz Kranja se jih je javilo 45, medtem ko onih iz Medvod in Goričan že nismo mogli odšel več upoštevati. Skupaj z odvečnimi
je nakladal, sploh ni utegnil oddahniti. Vsak je pač delal, kolikor je najbolj mogel. »Če smo med
L PČ“fe.!e	JllViil zadnjimi, ki so prišli sem, pa vsaj
-	- ostalo na kegljišču. Med slednjimi „ X- d., i,,,,i: 'j,	’CnjCrlpiai;
^rlrebit^^So" Ikcijo.' x9fledl^iu“a,?ifei	delavci, preden '	“' '
Med
prvimi prijavljene! je bila
član naše kegljaške ekipe. V ponedeljek mu na tekmi s kranjsko
so pričeli z delom. Po končanem delu so se najbolj vroči šli hladit v morje. Čeprav vreme m bilo najbolj toplo, si Horvat le ni mogel kaj, da se ne bi Poda, človek obrača, tombola pa ci Ker ie bilo treba ziutrai zsrodai pobliže seznanil s slanim elemen-
---	•	• ’	• ............ J .. K s . t(?m sledilo mu je še nekaj njego-
________ vili ljudi, drugi pa smo jih opazo-
Zgodaj zjutraj smo se poslovili vf!i z oba,e in komentirali njihove
tudi naša Olgica, edina predsiavni- »ISKRO« ni in ni šlo, tokrat pa te ca nežnega spola. Borno vsaj Ijud- ga ne bi mogel reči. Keglji po pa-ie.smo dejali in jo prvo zapisali, dali, kot bi bili privezani na vrvi-loda, človek obrača, tombola pa ci. Ker je bilo treba zjutraj zgodaj obrne. Saj res, na tombolo smo pa na pot, tudi najbolj vneti niso dol-čisto pozabili; z 18. t. m. je bila go vzdržali, prestavljena na 25., pa smo bili ma- -
lo v skrbeh, da nam ne bi »zmešala	od Ankarana in	krenili na drugo	plavalne ^sposobnosti,
štrene«. No, to se ni zgodilo^, pač	etapo naše poti do Poreča. Tu nas	.P°	kosilu smo si ogledali mesto,
pa je doma ostala Olgica, ki jo je	je ob sedmih že	dočakal delovodja	ie še dovolj časa, da je lahko
premagala mikavnost dobiitkov. Po-	Medved in nam	takoj razdelil de-	vsak	poskusil kakšno kapljico v teh
Delo v počitniškem domu v Poreču dobro napredujejo. Udarniške skupine se vrstijo druga zn drugo. Na sliki mojster Brank iz Centralnih obratov na strehi bodočega počitniškega doma	i
zneje se je izkazalo, da le ni bila zastonj med petdesettisočimi. Do'-bitek sicer res ni bil velik, bil pa je le. pravi.
Odhod iz Kran ja je bil predviden v soboto popoldan. Šofer Vinko Ir-man je bil točen in tako smo že pred napovedano uro krenili na
lo. Brigadir Horvat Jože je s svojimi ljudmi »zavzel položaj« v kleti, kjer se je kup ruševin začel vidno manjšati. Prav nič niso zaostajali Siptarji, za Djurancevo sku-
krajih. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje ob odhodu, saj je pesem utihnila šele v Postojni.
Veseli, da smo tudi mi prispevali k izgradnji, smo se kasno zvečer
pino pa je ostajalo vedno več vrnili nazaj v Kranj. Pripravi je ni,
splanirane površine. Tej skupini sem se priključil tudi jaz, pa je
pot. Tradicija je že, da se na poti Ivan takoj v šali dejal: »Fantje, se
da, če bo treba, ponovno zavihamo rokave.
Osebju počitniškega doma v Ankaranu pa se prav lepo zahvaljujemo za topel sprejem in solidno postrežbo.
Jan
ZAHVALA
Podpisani Anton Jerenec, zidar iz Velenja, se prisrčno zahvaljujem vsem članom kolektiva iz Velenja, Šoštanja, Žalca, Celja in Hrastnika, kakor tudi sindikalni podružnici iz Celja za izkazano pomoč ob smrti moje žene Katarine.
Anton Jerenec zidar, Velenje
Šef za lastne investicije tovariš ing. Cerkovnik in šef projektivnega
biroja v Poreču
Nagrajevanje komercialnih šefov za znižanje zalog materiala in opreme
Trgovski dom v Ravnah na Koroškem, ki ga je zgradi! naš kolektiv, ob skrajni severni meji
Glede na tč. g) 7 sklepa seje UO podjetja z dne 15. IX. 1960 predla
lo odmerjenih obratnih sredstev, naj se uvede služba poročanja za
morale organizacijske enote brezpogojno obračati na centralo, ki
gam sledeče ukrepe za zpižanje pre- določene vrste materialov (orod je, bi vsklajevala potrebe organizacij-

I
komernih zalog materiala.
Zaradi slabe medsebojne poveza ve in nezadostne koordinacije se še
kabli, tlačne cevi, žične vrvi, oprema naselij itd.).
Vse organizacijske enote naj bi
škili enot prvenstveno s predispozi-cijami z gradbišča na gradbišče; v res nujnih primerili, pa bi se dovo-

pogosto dogaja, da posamezne naše mesečno javljale nabavnemu oddel- Ijevale nabave izven podjetja.
organizacijske enote naročajo ali same nabavljajo material, drobni
Mimo navedenega ukrepa pa naj bi organizacijske enote po svojem
ku centrale inventurna stanja za določeni material in opremo, ki jo
Naloge, katere si je zadal kolek- izostankov iz-ube nri dohodi« 1 hiventar in razno opremo, ki jc pri imajo na zalogi. Na podlagi teh po- prevdarku in sporazumno z nabav-f podjetja Gradis v okviru tedna jetia	0 P 1 UJnoaKU I>0< “ drugih organizacijskih enotah na ročil bi si na centrali ustvarili evi- nim oddelkom centrale odprodale
zalogi v prekomernih količinah. Da denco za določene vrste materiala določeni material in opremo, ki le-hi preprečili taikšne nabave in s '
varnosti v Sloveniji po programu
uresničil jemo
Delavski svet podjetja je dne 7.
X. ItthO v posebni točki dnevnega reda razpravljal o higiensko tehničnem varstvu pri delu. Sprejel je poseben pravilnik o organizaciji tega varstva v podjetju. Določil je nagrado 200.000 din za edinioo, ki bo dosegla največje uspehe na tem področju in komisijo, ki bo pregledala vsa delovišča in poročala delavskemu svetu. Komisija bo s predlogi pričela v novembru. Na gradbenih vodstvih in gradbiščih so bila organizirana predavanja in prikazovali so filme o varnosti pri delu. Predavatelji so člane kolektiva seznanili z dolžnostmi in pravicami, ki jih imajo v zvezi z delom po veljavnih zakonih in predpisih.
Prikazani filmi pa so udeležence j predavanj opozorili na nepravilnosti pri delu, na nesreče in druge posledice, ki jih te povzročajo, in škodo, ki zaradi tega nastaja.
V obratih bodo taka predavanja v novembru.	S, J.
tem nepotrebno trošenje naših pič- ločenih vrst materiala in opreme, bi
in opreme. Za vse nabave tako do- ž\ p,a naših skladiščih nedotaknjen
bremeni naše

Udeleženci predavanj so bili seznanjeni tudi s tem, koliko članov njihovega kolektiva se je v letošnjem letu ponesrečilo, kolikokrat je bila iškemu zdravniška pomoč, koliko dni je bilo izostankov zaradi bolovan.ja in koliko je bilo zaradi
Tovariš Janžekovič ni samo dober komercialni šef, ampak tudi dober organizator, špcrbii sodnik in igralec
ri in mladi
Zadnjič sem prisluhnil pogovoru ali, kakor pravijo, diskusiji. No, čudna diskusija je bila. Kdo več zaleže: star, rutiniran, izkušen delavec ali uslužbenec ali mlad, nabit z logaritmi in pravnimi predpisi, brez prakse.
Posluškov otepati se menda ne spodobi, takale diskusija pa le ni od muh. Človek marsikaj zve, n. pr. da so siari čislo zanič, da gre delo po starem kopitu prepočasi, da so včasih vsako reč naredili vsaj za sto let itd. Druga * stranka?, pa govori čisto drugače: »Kaj boš, mlečnozobec, boš ti učil stare? Le kje si bil, ko smo mi že bili pri Gradisu in gradili, še o šolo nisi hodil, ko smo vlačili cement o četrti ali peti štuk. Seveda, zdaj gre vse na elektriko. Bzzzzzz! Kot bi mignil, se zapeljejo polne samokolnice na vrh. Bzzzz — pa spet prazne nazaj.?
Pravzaprav ne vem. kaj so v tej diskusiji in z njo ljudje hoteli. In brž sem pomislil, da se ljudje že od nekdaj prepirajo in še nihče ni ugotovil, kaj je bilo na svetu prej: kokoš ali jajce. Če meniš, da je bila kokoš, kdo pa je iznesel jajce? Saj se je morala izoaliti. ne? Če pa je bilo jajce... No, neumno, kaj ne? Rekli boste, da to ni v zvezi z diskusijo. O, je! Kajti že od nekdaj so bili na svetu stari in mladi in vedno je bilo trenje med i njimi.
Mislim, da je botrovalo oni razpravi vendarle nekaj podcenjevanja. Da. na skrivaj. Morda je kak nadebuden mladec menil, da so stari za v koš, no, tako, bi rekel, pač starajo se in nam ne vedo več kaj povedati. Če je tej diskusiji botrovala taka misel, se ne strinjam, načelno se ne strinjam. V šoli ' sem imel starega, dobrega učitelja z dolgo, belo brado. Hu. kadar je zagrmel! Vraga in pol nas je naučil — zlepa ali zgrda. Pa je bil dobričina, naj o miru počiva. No, potlej smo stali zelenci na hodniku in čakali »ta novega?. Zvonilo je že, kar pripleše med nas novinec. Nekaj časa smo ga pehali sem in tja, od stene k steni, potlej smo šli v razred. Fant je stopil na kateder in rekel, da je naš novi — profesor.
Nič ne rečem, čast komur čast. Ampak, kje pa je, prosim vas, starost, tista starost, ko človek z močjo in pametjo počasi odpooe? Če dovolite, bom vpletel tu vmes še zakon. Zakoni so posebne reči, take, ki jih morajo uporabljati osi ljud-

je. In jih uporabljamo, ker smo dobri državljani. Torej zakon pravi, da je vsak člooek sposoben delati do tega in tega leta starosti. Starost nastopi s pokojnino in uzakonjenim brezdeljem. Po tej logiki, ki se mi zdi dovolj logična, v službah nimamo starih ljudi. Jasno? Jasno! Nimamo jih. Vidite, pokojninski zakon spoštujem. Spoštujem ga tako, da ob šestih zjutraj v avtobusu nikomur ne odstopim sedeža. Zakaj pa? V avtobusu so sami ljudje, ki gredo v službo. Torej niso stari. Šele tisti dan, ko jih bo zakon upokojil, jim bom odstopil mesto. Pardon, tudi takrat ne, ker se ne bodo peljali ob šestih zjutraj v službo in bom lahko sedel kar naprej. Ja, zakoni so odlične reči.
Tako bi vam še marsikaj povedal, ker sem tudi sam star, dvajset let službe imam, skoraj pozabil sem že, kdaj sem bil vojak. Pa imam še ose zobe in lase in jezik na pranem kraju. Ampak ne mislite, da sem ljudem v tisti diskusiji hudo zameril in da sem izlil n »cajtunge? ves grenki žolč. Še dolgo ne. Saj se tudi sam počutim preteto mladega in — vidite, ta recept naj vam tudi povem: kolikor se počutiš mladega, toliko si mlad (ne start).
Zdaj se bojim, da smo se oddaljili od stvari, ki smo jo načeli. Prav je že, mlad moraš zgrabiti za svinčnik ali lopato in svinčnico. Toda z leti pride vražja izkušenost in — mislim, da bi bilo na svetu zelo slabo, ko bi ne imeli izkušenih ljudi. To ni modrost, kar sem napisal, bolj izkušenost. Mlad člooek rad dela, silno moč ima. voljo in intenzivnost. Mi stari pa delamo lepo vztrajno, s pravšno mero previdnosti. Poglejte, ali se stari in mladi ne izpopolnjujemo? Pa lepo se izpopolnjujemo! In tako bo šlo po svetu vse lepo naprej. Vsak dan bomo hodili v službo in iz službe domov in k nebu bodo rasle hiše, visoke, lepe, delo mladih, mišičastih rok in močno zdelanih, z vozlastimi žilami, pa trdnih rok.
Torej v podjetju ne smemo nikogar podcenjevati, vsi smo potrebni — stari in nooi delavci in uslužbenci, kajti vsak po svoji strani prispeva k uspehu podjetja, zato še enkrat: Ne podcenjuj nikogar!
Tole kramljanje pa vzemite z dobro voljo. Malce sem ga zavil na šaljivo stran, kdo bi tudi prebral kislo branje. In z dobro voljo ožemite na srce tudi večni problem mladosti, ki kmalu mine, in starosti, ki je včasih trpka. In ne pozabile, vsakdo se postara, če ni toliko nesrečen, da umre v coelu mladosti.	—e
Iz leta v leto in obratna sredstva.
Vso skrb za zmanjšanje teli ne-kurantnih zalog materiala z odprodajo izven podjetja naj vodijo komercialni šefi organizacijskih enot.
Za vse delo, za prizadevanje ter za skrb in trud v zvezi z zmanjšanjem zalog pa bi komercialni šefi organizacijskih enot prejemali nagrade, s katerim razpolaga centralni delavski svet.
Uspeh naj na osnovi inventurnih in doseženih prodajnih cen mesečno ugotavlja nabavni oddelek podjetja. Za osnovo naj služi letošnja inventura.
Višino odstotka in. vrste materiala in opreme, od katerih naj se ugotavlja uspeli, naj določi posebna tričlanska komisija, sestoječa iz šefa nabavnega oddelka, enega člana delavskega sveta in enega predstavnika- komercialnih šefov.
Debevc Božo
V Poreču udarniško
Čeprav je do novih dopustov pred nami še precej mesecev, dela na počitniškem domu v Poreču hitro napredujejo. Pridne roke na-| šib delavcev — udarnikov se nedeljo za nedeljo trudijo, znojijo in , stremijo za tem, da bi bil naš novi dom čimprej gotov. Tako so_ do danes naši delavci izvršili že 25% i; prostovoljnih ur, in sicer: Central-; ni obrati Ljubljana 296 ur, Gradbeno vodstvo Ljubljana 1.376 ur; | Gradbišče Zelog 240 ur. Gradbišče Kranj 240 delovnih ur. Obrat gradbenih polizdelkov 240 ur, centrala v; 96 delovnih ur.
V nedeljo t. j. 30. X. 1960 do 2. XI. 1960 pa se je za udarniško delo prijavila brigada tovariša Milana Zlat-koviča iz Gradbenega vodstva Ljubljane. Delali so tri dni.
Iz teh skromnih podatkov je razvidno, da se člani našega kolektiva zavedajo, da se letošnje leto no sme več ponoviti ter se že vnaprej veselijo dopusta v novem domu.
1.	Za -zapisnikarja se imenuje tov. Erjavec Jeleno, za overovatelja zapisnika pa se izvolita tov. Simončič Polde in Gruden Franc.
2.	Sklepi zadnje seje delavskega sveta so bili v celoti izvršeni.
3.	Sprejme se poročilo o delu upravnega odbora podjetja v času med II. in III. zasedanjem ES podjetja.
4.	Sprejme se poročilo o delu delavskih svetov edinic.
5.	Sprejmejo se spremembe Pravilnika o nagrajevanju po ekonomskih enotah kot so razvidne iz teksta zapisnika seje. Pooblasti se uprava podjetja, da skupno s predsednikom DS odobreni pravilnik prekroji po obliki tako, da bo v začetku splošno veljavni principielni del, h kateremu se postopoma dodajajo posebna določila za obratne ekonomske enote. Pravilnik stopi v veljavo za obračun v drugi polovici leta 1960.
6.	K členu 4. Pravilnika o nagrajevanju se doda tolmačenje: za izračun nagrad se k osnovnemu mesečnemu prejemku prišteje povprečni mesečni prejemek iz nagrad.
Pri kriterijih za ocenjevanje edinic je narediti sledeče korekture:
a)	na strani 2. je v šesti vrsti vpisati pravilno 20 točk, namesto 30 točk. V osmi vrsti je pravilno indeks — 5 °/#.
b)	pri kriteriju oddaja del v akordu je pri količniku akorda v imenovalcu prišteti 100, tako da je pravilno: °/o povprečnega prekoračenja akorda plus 100,
c; pri kriteriju produktivnosti na 1 delovno uro se pri efektivnih urah delavcev delo izposojenih delavcev upošteva tam, kjer je delavec dejansko delal,
č) pri kriteriju %> izostankov na strani 3 in analogno za obrate na strani 6, se pri izračunu °/o izostankov v imenovalcu pri dejansko opravljenih urah, nadure ne upoštevajo,
d)	pri kriteriju služba poročanja na strani 4., se na koncu točke j) doda kot 5. pošiljanje mesečnih poročil o porabi materiala,
e)	kriterij skrb za kadre na strani 7, ki upošteva le število vajencev je treba razširiti tudi na ostala področja tega dela. Komisija za ocenjevanje naj pripravi v tem smislu nov predlog.
7.	Potrdi se Pravilnik o službi higiensko-teh-ničnega varstva pri delu.
8.	Potrdi se Pravilnik o Centru za izobraževanje in Pravilnik o izdajanju in poslovanj u »Gradisovega vestnika«.
9.	Zaradi predvidenega prevzema del v Teheranu je potrebno, da je podjetje registrirano preko Pravil podjetja za izvrševanje svoje poslovne dejavnosti v tujini. Ker dosedanja pravila niso predvidevala del v inozemstvu, se v tem smislu popravi člen 5. Pravil podjetja in se popravek registrira pri pristojnem ObLO.
Iz zgoraj navedenega razloga se potrdijo spremembe čl. 5. Pravil podjetja.
10.	Potrdi se gradnja stanovanjske hiše, po projektu št. 263 — »Gradis« Projektivni biro, Ljubljana, na Jesenicah, s tem, da od skupnih 45 stanovanj pripade Gradisu 30 stanovanj v približnem proračunskem znesku din 93,747.400.— (skupaj s komunalnim prispevkom).
Za finansiranje omenjene gradnje je zaprositi kreditni sklad Občine Jesenice in pri tem ponuditi lastno udeležbo v iznosu 30 %> in obrestno mero 1 */o ter proti odplačilu v 30 letih. Od celotne lastne udeležbe ca. 30 milijonov se odobri in namensko razporedi na sklad sredstev skupno uporabe znesek 9 milijonov, kot letošnja transa. Iz sredstev, ki bodo na razpolago v 1. 1961 pa je odobriti nadaljnjih 15 milijonov, preostanek 6 milijonov pa vplačajo koristniki, kot predplačilo na sta-
novanjsko pravico v smislu sklepa DS z dne 9. 8. 1960.
11.	Potrdi se gradnja samskega doma na Jesenicah po projektu št. ‘301 »Gradis« — Projektivni biro, Ljubljana za 128 ležišč. V predračunskem znesku din 30,846.870.— (skupaj s komunalnim prispevkom). Za finansiranje omenjene gradnje je zaprositi kreditni sklad občine Jesenice za brezobrestno posojilo glasom zapisnika z dne 17. 2. 1960. in pri tem ponuditi lastno udeležbo v iznosu 10 u/o t. j. 3 milijone din, ki so zagotovljeni iz sklada skupne porabe v letu 1960. Rok odplačila brezobrestnega posojila je 30 let.
12.	Predlog sindikalnega odbora za nastavitev plačanega sindikalnega funkcionarja se odloži do naslednjega zasedanja s tem, da se proučijo možnosti za organizacijo obratnega komiteja.
13.	Imenuje se komisija za sestavo tez novega tarifnega pravilnika: Zajšek Martin, Polgar Pavel, Zrim Viljem, Simončič Polde, Lorenčič Jože, Mar-tinšek Anton, ing. Zerovnik Janez, ing. Uršič Jože.
14.	Potrdi se sklep upravnega odbora podjetja o premestitvi tov. Lipovec Josipa na novo delovno mesto pomočnika šefa Gradbenega vodstva Ljubljana in premestitev tov. ing. Vasle Branka na delovno mesto upravnika OGP Ljubljana. Ker je bila zamenjava po potrebi službe nujna, je premestitev že izvršena.
15.	Tovarišu Lipovec Josipu se na novem delovnem mestu določi višina 1.400 km mesečno za službene potrebe z lastnim avtomobilom, tov. ing. Branku Vasle pa se določi na novem delovnem mestu višina 1.200 km mesečno za službene potrebe z lastnim avtomobilom.
16.	Odobri se kilometrina za potrebe podjetja z lastnim avtomobilom tov. Polak Mirku v višini 1000 km mesečno, tov. ing. Blehveis Marku pa 800 kilometrov mesečno.
17.	Razpišejo se nadomestne volitve na gradbenem vodstvu Ljubljana in CO Ljubljana v DS podjetja za izpraznjena mesta, katera so do sedaj zasedali člani kolektiva, ki pa so delovho razmerje prekinili. Za člana volilne komisije se do- ' ločita tov. Simončič Polde in Kapelj Jože. Dan nadomestnih volitev se določi na 29. 10. 1960.
18.	Gradbeno vodstvo Celje naj sestavi predlog, kako bodo plačali predpisanih 6 °/o predračunske vsote vrednosti stanovanja tisti kandidati za stanovanja, katerim je namenjeno. Predlog s konkretno določitvijo datuma, do katerega naj bi bil delež plačan, naj pošlje gradbeno vodstvo do prihodnjega zasedanja DS.
19.	Zavrne se zahteva Zvezne gradbene zbornice glede udeležbe našega podjetja na mednarodnem sejmu gradbeništva v Beogradu, ker s to udeležbo ne bo dosežen nikakršen Komercialni uspeh, ter zato, ker se je podjetje že udeležilo zagrebškega velesejma in so sredstva, določena v ta namen že izčrpana.
20.	Sklene se, da si ogleda beograjski velesejem do 40 članov našega kolektiva z avtobusom podjetja., kateri si ogledajo poleg razstave še beograjska gradbišča. Ključ za udeležbo posameznikov z gradbišč in gradbenih vodstev podjetja določi uprava podjetja.
21.	Iz 30 •/« fonda za nagrajevanje se za posebno prizadevanje pri delu nagradijo sledeči tovariši (vse v bruto zneskih):
Ing. Marko Bleiweis	40.000	din
Elikan Franjo	50.000	din
Lipovec Jože	50.000	din
Lukač Božo	60.000	din
Gabrijelčič Ludvik	60.000	din
Betonerska skupina Jesenice:
Vogrinčič Štefan,
Ogrinc Anton,
Duh Jože Cešnjak Tomo,
Logar Ivam	80.000 din
22.	Družini ponesrečenega tov. Hozjan Ignaca, strojnika, se določi enkratna podpora v znesku din 200.000.—.
23. Na predlog komisije za investicije se potrdijo naslednje nabave:
1 vibracijski valjar 1 žerjav »Pohorc«
1 protitočni mešalec UCO 1 traktor Ferguson s kopačem 1 pisalni stroj za proj. biro 10 japanarjev 5 telefonskih aparatov
1	Jesenice
2	Maribor 2 Centrala
1 injektor za Škofjo Loko 1 ventilator za Škofjo Loko 1 protitočna mešalec za OGP iz uvoza
16,000.000 din 14,278.00-0 din
2.500.000	din 3,420.860 din
195.000	dan
700.000	din
16.000	din
32.000	din 32.000 din 64.441 din 19.850 din
3.500.000	din
40,758.151 din
24.	Izvoli se upravni odbor centra za izobra-
ževanje, ki ga sestavljajo: Cepuš Alojz, ing. Sever Dragovan, ing. Rothel Franc, šurk Milan, Lorenčič Jože, Lipovec Josip, Gaj št Ivan, Jezernik — sekretar Gradbenega vodstva Celje im Pančur Janez — sekretar Gradbenega vodstva Ljubljana.
25.	Odobri se najetje kredita za obratna sredstva v znesku 200 milijonov. DS podjetja sklene, da se v smislu člena 26. zakona o sredstvih gospodarskih organizacij znesek 20 milijonov takoj prenese iz sklada osnovnih, na sklad obratnih
sredstev, ker prenešena sredstva predstavljajo zahtevano lastno udeležbo pri najetju kredita.
26.	DS podjetja priporoča DS edinic, da v kolikor edinice ne ustvarijo sredstev za izplačilo 10 #/o dodatka na akord, da predmetni dodatek za odgovarjajoče V« znižajo.
27.	Odobri se nagrada 200.000 din edinici, ki bo
v tednu varnosti dosegla najboljše uspehe na področju higiensko-tehničnega varstva. DS imenuje za ocenjevanje naslednjo komisijo:	ing. Sever
Dragovan, ing. Rothe! Franc in Škofič Janez.
28.	Komisija za nagrajevanje komercialnih šefov pripravi predlog, od katerih znižanih zalog materialov im v kakšnem %> naj se komercialni šefi za dosežene uspehe pri prodaji materialov nagradijo. V komisijo se imenujejo: tov. Božič Ivan, predsednik, tov. Ravnikar Iko in tov. ing. Petelin.
29.	Poročilo o dejanskem stanju barak v naselju gradbišča Ravne, sestavi tov. Škofič Janez, referent HTV podjetja, do prihodnjega zasedanja delavskega sveta podjetja.
30.	Pritožba ekonomske enote Tovarne usnja Šoštanj se zavrne, ker je faktor 0.92 pravilen.
31.	Pritožba tov. Dežman Marije glede višine štipendije, se zavrne.
32.	Prošnja Okrajnega ljudskega odbora Koper v zadevi soudeležbe materialnih sredstev za asfaltiranje pridvorske ceste se zavrne s primerno obrazložitvijo.
33.	Potrdi se predlagani Gradisov znak tov. Arnež ing. Milana, kateri prejme nagrado din 20.000.—, kakor je bila razpisana.
34.	Tov. Hribar Jožeta, šoferja pri gradbenem vodstvu Maribor, nagradi edinica sama.
35.	Premija 10.600.000.— dim, katero je prejelo gradbeno vodstvo Celje na sektorjih Šoštanj in Rogaška Slatina, naj se razdeli med tiste, ki so k temu uspehu dejansko prispevali. (Gradbeno vodstvo Celje in ostale edinice, ki so pri gradnji sodelovale). Navedeni znesek je izplačati pa odbitku vseh zakonskih dajatev.
Predsednik DSP: Martin Zajšek
SKLEPI
VII. zasedanja upravnega odbora podjetja
1.	14-dnevne prakse v Nemčiji s»e udeležita tov. Brglez Vinko in tov. Cotič. Imenovana se bosta strokovno izpopolnjevala za popravilo im vzdrževanje strojev pri firmi »Knauer« v Mun-chenu.
2.	Prošnja tov. Vodušek se zavrne.
3.	Prošnji tov. Pihler Franca se ugodi, in sicer tako, da se mu upoštevajo vsa službena leta v podjetju ne glede na prekvalifikacijo.
4.	Prošnja članov CO Ljubljana se zavrne, ker se po Pravilniku o delovnih razmerjih lahko koristi'nad 7 dni le neplačan izredni dopust.
5.	Spremembe člena 5. Pravil podjetja se predlagajo v potrditev delavskemu svetu podjetja.
6.	Potrdijo se spremembe Pravilnika o ekonomskih enotah.
7.	Sprejme se predlog za ustanovitev novih ekonomskih enot z izravnalnimi faktorji:
Gradbeno vodstvo Maribor:
EE »Elektrokovina«: 0.91, šef edinice ing. Dov-jak Dušam,
EE »Tovarna železniških vozil«, 0.95, šef edinice tov. Britvič Pavel,
EE »Sladki vrh«, 0.92, šef edinice tov. Švehla Miro.
Gradbeno vodstvo Celje:
EE Velenje I.
a)	dokončevanje del na blokih št. 35 in 36, 1.00
b)	dokončevanje del na 56-stanovanjskem bloku št. II., 0.95, šef edinice za oba sektorja ing. Klavora Franc.
EE »Skladišče hmelja Žalec« — šef edinice tov. Zupančič Borut
a)	pripravljalna dela, 0.95,
b)	obratno cestišče Žalec, 0.90,
c)	temelji skladišča, 0.90.
Gradbišče Kranj:
EE »Zlato polje«, 0.94 — šef edimice ing. Klemen Mitja.
Lesmi obrat Škofja Loka:
EE — žaga — tov. Eržen Matevž,
EE — tesarstvo — tov. Čarman Alojz,
EE — mizarstvo — tov. Tehovnik Franc.
OGP Ljubljana, ustanovijo se trajne ekonomske enote-
EE — separacija,
EE — obrat Brežice,
EE — hala I.,
EE — hala II.,
EE — hala IH., ploščad IV. in V.,
EE — ploščad VI. in VII.,
EE — železokrivnica.
Centralni obrati:
kleparstvo Ljubljana — tov. Drofenik Ivan, kleparstvo Maribor — tov. Krojs Leopold. Gradbišče Jesenice:
EE — stanovanjski blok 34 in 35. — tov. Škafar Jože.
Izravnalni faktor bo določen naknadno.
8.	Imenujejo se inventurne komisije v zvezi z redmo letno inventuro v podjetju za leto 1960.
I.	Centralna popisna komisija:
1.	Ravnikar Iko, komercialni šef, predsednik,
2.	Božič Ivan, šef nabave, član,
3.	Ogrizek Anton, analitik, član.


Obseg del v Kranju se je povečal
V Kranju gradimo nov mosf čez Kokro. Izkop temeljev na levem bregu
Vsak že ve, da tudi v Kranju gradimo. Kakšna so dela in kolikšen je njihov obseg, pa je bilo bore malo napisanega. Zato mislim, da ne bo odveč, če o tem napišem nekaj vrstic.
Že septembra lanskega leta smo pni.eli graditi skladišča za podjetje Merkur, Stavba je ločno situirana, 60 m dolga, 20 m široka in 17 visoka. Kljub težavam, ki smo jih imeli z materiali iu delovno
silo, je objekt sedaj v zaključni fazi in bo kmalu predan svojemu namenu.
V podaljšku prvega gradimo sedaj drugo skladišče za podjetje oživila«, iSadje« in »Oljarica«. Z izkušnjami, pridobljenimi na prvem objektu, smo ob koncu avgusta pričeli z delom. Radi bi ga zgradili hitreje kot -prvega, vendar so se že v začetku pojavile težave. Načrti so bili namreč precej pomanjkljivi; armaturnih načrtov pa sploh ni bilo in jih sedaj sproti pošiljajo. Ko to omenjam, se mi zdi, da ni najbolje prevzeti del, za katera ne dobimo vseli potrebnih načrtov. Zamuda pri načrtih prav gotovo ovira pravilen potek in organizacijo dela.
Kritično je spet z materiali, posebno manjka lesa, cementa in betonskega železa. Upam pa, da bo naša nabavna služba tudi letos uspešno prebrodila krizo in nam omogočila nemoteno delo.
Precej boleča točka gradbišča je 4-61 m dolgi betonski podporni zid ob Savi v tovarni Tiskanina. Po vsej dolžini sega v vodo in je 2,50 m globoko fundiran. Povprečna višina od temelja do krone znaša 6,5-0 m. Ko smo v aprilu pričeli z deli, nismo pričakovali, da nam bo Sava tako nagajala. Poleti, ko bi morala biti struga skoro suha. je bila polna vode. Malo je bilo dni, ko smo lahko delali ves dan. Opoldne začne Sava naraščati (vpliv HE Mo-ste) in onemogoči vsako delo v vodi. Prav zato smo od maja do julija večinoma delali od 4. ure do 14. ure. Kadar pa je bila voda le previsoka, sploh nismo mogli delati. Od začetka gradnje po do danes smo zaradi visoke vode stali več kot 50 delovni dni. Da bo pa neprijetnost še večja, je tudi talna
voda zelo visoka in otežuje že itak težko delo. Izkop se vrši v odsekih po 8 m dolžine.
Ce bi bila namreč gradbena jama daljša, tudi 7 črpalk (skupna zmogljivost 8 tisoč l/min) ne bi izčrpali vode iz nje. Pri težkem delu v wxii so se posebno izkazali stari Gra- I disovci Kmetec, Miloloža, Rajali, Djuranec, Sleme in drugi pod vodstvom delovodje Janeza Zevnika.
V drugi polovici leta smo pričeli z deli tudi na levem bregu Save. Na Zlatem polju gradimo; 5 stanovanjskih blokov po sistemu ZIDOP. Rok dovršitve je konec leta 1961.
Toda tudi tukaj ne gre brez težav. Teren, na katerem stoje bloki, je ilovnat in brž ko I smo dobro začeli z izkopi, je začelo vreme nagajati.'Kakšne so posledice slabega vremena v ilovici, si lahko vsak sani predstavlja. Vsi, od delavcev, preko delovodij pa -do stavbo- I vodje ing. Mitje Klemna se trudijo, da bi gradbišče osvobodili te naporne mastne ilo- I vice. Počasi jim to uspeva in prvi objekt je že zrasel iz temeljev.
Pri gradnji mostu čez Kokro pa teko pripravljalna dela in kopljejo temelje. Stav-bovodja Marjan Primožič pravi, da bo treba izkopati več kot 1000 m3 materiala, da bodo lahko zabetonirali temelje. Most je dolg 120 m in 50 m visoko nad gladino Ko- | kre. Novost pri g-radnji tega mostu je, da bo namesto lesenega odra montiran cevni oder. To bo prvi most pri nas, ki bo grajen na ta način.
Problem, ki ga še dolgo ne bo-mo mogli rešiti, je pomanjkanja kvalificirane delovne sile, predvsem tesarjev, žele-zokrivcev in zidarjev. To pa bo prav gotovo oviralo pravočasno izpolnitev nalog, k; smo jih prevzeli.	Jun
II.	Komisija za popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe:
1.	Vovk Anton, kontrolor mehanizacije, predsednik,
2.	Zupan Janez, strojnd referent, član,
3.	Korbar Bogomil, strojni referent, član.
III.	Komisija za popis terjatev in obveznosti podjetja:
1.	Kunej Peter, pravni referent, predsednik,
2.	Tome Ljuba, referent za izterjavo, član,
3.	Kožuh Valerija, Likvidator, član.
IV.	Komisija za popis materiala in drobnega inventarja na centrali in v počitniškem domu v Ankaranu:
1.	Ilovar Leopold, upravnik, predsednik,
2.	L u stok Minka, servirka, član,
3.	Skrabar Rudi, ekonom, član.
V.	Komjsija za popis materiala in drobnega inventarja v centralnem skladišču:
1.	Požar Vinko, skladiščnik, predsednik,
2.	Kerec Jože. sklad, delavec, član,
3.	Mihelič Jože, sklad, delavec, član,
4.	Satler Pavel, pomočnik šefa nabave, član.
9.	Pritožba na odpoved tov. Mikeli Berta se kot neosnovana zavrne.
10.	Prošnji tov. Brezigar Alojza se ne ugodi, ker podjetje nima na razpolago tozadevnih sredstev.
11.	Pritožba tov. Koščak Antona zoper odpoved delovnega razmerja se zavrne kot prepozno dospela. Podjetje bo interveniralo pri pristojnem Zavodu za socialno zavarovanje za čimprejšnjo invalidsko upokojitev.
12.	Glede nagraditve tov. Dragan Karla, odloči pristojni delavski svet edinice Koper.
13.	Za prakso v SSSR za dobo 2 mesecev na prediog tehnične pomoči se določi tov. Cotiča.
14.	Odobri se štipendija za gradbeno šolo za visokokvalificirane delavce — deiovodje, sledečim tovarišem:
Kvas Feliks, Ravne,
Valant Franc, Jesenice,
Belovič Avgust, Maribor,
Tisaj Franc, Ljubljana.
15.	Štipendija za lov. Plemelj Janeza se ne more odobriti, ker so vsa mesta štipendistov na gradbeni fakulteti že zasedena,
16.	Glede odpovedi bivše štipendistke tov. Zontar Marjete se sklene, da se od štlpend. pogodbe in iz nje izhajajočih obveznosti ne odstopa in je ta problem rešiti ustno s prizadeto samo.
17.	Tov. Dežman Mariji se določi štipendija v višini 18.000 din neto mesečno za študij na Višji pravni šoli v Mariboru.
18 Tov. Ilovar Leopoldu se prizna dodatek za ločeno življenje v neto znesku din 6.000 mesečno.
19. Tov. Škulj Janezu, skladiščniku se odobri povračilo stroškov za čas šolanja ter se ga veže kot štipendista
Ljubljana, dne 6. 10. 1360.
Predsednik UOP Vasle Ing. Branko
OTMKMMM
RAZMIŠLJANJA OB D E L A V S K K E M U P R A V L J A N J U N A K O P R S K E M GRADBIŠČU
to je poglavitna naloga sindikalne podružnice
’ DNE 12. OKTOBRA STA SE MUDILA NA KOPRSKEM GRADBIŠČU PREDSEDNIK OSREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA MARTIN ZAjSEK IN PREDSEDNIK SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA JOŽE LORENČIČ. OB TEJ PRILOŽNOSTI SO RAZPRAVLJALI S ČLANI DELAVSKEGA SVETA IN ODBORNIKI SINDIKALNE PODRUŽNICE O DELAVSKEM UPRAVLJANJU NA GRADBIŠČU, KAKO BI POŽIVILI DELO DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA TER KAKŠNE SO NALOGE SINDIKALNE PODRUŽNICE PRI RAZVIJANJU DELAVSKEGA UPRAVLJANJA.
Najprej nekaj ugotovitev. Člani delavskega sveta in upravnega odbora pravzaprav dokaj malo poznajo gospodarske probleme našega podjetja m posebej gradbišča. Zato se tudi bolj malo udeležujejo razprav na zasedanjih in sejah, niti sami ne postavljajo gospodarskih problemov na dnevni red. Dalje je vez med elani delavskega sveta in kolektivom dokaj šibka in se ne posvetujejo z njim prej o problemih, o katerih bodo govorili in sklepali na zastedanju. Slabo je še to, da kolektiva ne seznanjajo s sklepi organov delavskega upravljanja.
Tudi sindikat ni storil vsega, kar bi moral, saj je to videti že iz prej naštetih ugotovitev. Vse to pa pomeni, da tudi člani osrednjega delavskega sveta in sindikalnega odbora podjetja niso dovolj skrbeli za to, da bi delavsko upravljanje na gradbiščih napredovalo in se nenehno poglabljalo.
Na skupnem sestanku so se dogovorili za naslednje sklepe:
1.	Člani delavskega sveta in izvršnega odbora sindikalne podružnice naj se zavzamejo za to, da bo delavsko samoupravljanje čimbolj napredovalo. Osrednji delavski svet in sindikalni odbor podjetja pa naj obratnim delavskim svetom konkretno in neposredno pomagata.
2.	Za člane delavskega sveta ter upravnega odbora kakor tudi za člane izvršnega odbora sindikalne podružnice je treba prirediti seminar ali tečaj, da bi se podrobno seznanili s svojimi nalogami v delavskem svetu in upravnem odboru kakor tudi v izvršnem odboru sindikalne podružnice.
3.	Mandatna doba delavskega sveta naj traja vsaj dve leti, kar smo sicer že začeli uvajati.
4.	Delavci se zelo zanimajo za to, o čem razpravljajo na zasedanjih in sestankih; zato je treba uvesti stalno obveščanje kolektiva o vsem, kar se v Kolektivu dogaja. Mimo tega je treba redno razobešati sklepe zasedanj delavskega sveta na vidnih mestih.
5.	Vsa gradbišča so dolžna poskrbeti, da bodo v Gradisovem vestniku objavljeni članki o njihovem delu, problemih delavskega upravljanja in o družbenem življenju v kolektivu. Navajajo naj se dobre in slabe strani gospodarjenja in upravljanja, kaj ovira, tla se delavsko upravljanje ne more močneje razviti itd.
6.	Takoj je treba delavcem podrobno raztolmačiti smisel in namen ekonomskih enot.
7.	Aktivno pristopiti k razpravam o raznih pravilnikih, o katerih naj ne razpravljajo samo odborniki in člani delavskih svetov, ampak ves kolektiv.
Člani delavskega sveta in izvršnega odbora podružnice so prepričani, da se bo delo v mnogočem izboljšalo, če bodo de-
ležni večje pomoči osrednjega delavskega sveta in sindTkalnega odbora podjetja. Kolektiv koprskega gradbišča pa je dosegel na gospodarskem polju zelo lept uspehe, za kar zasluži vso hvalo. Uspehi pa bodo še večji, če bo ves kolektiv sodeloval v delavskem upravljanju.
Tako je zapisano v poročilu s tega posvetovanja.
Zastavimo si vprašanje? Ali je »koprski primer« res samo koprski? Ali je bolehno delo organov delavskega samoupravljanja in sindikalne podružnice v Kopru plod nekih posebnih razmer v Kopru, ali pa je treba vzroke poiskati drugod?
Odgovor ni težak. Roko na srce: redki so obratni delavski sveti pri nas, ki bi se mogli pohvaliti z boljšim delom, redke sindikalne podružnice, ki bi v polni meri razumele in se zavedale svojega poslanstva, da niso le organizacije, ki skrbe za občasno razvedrilo članov, ampak v pravem pomenu besede organizacije upravljavcev. Potemtakem »koprski primer« ni le koprski temveč dokaj splošen pojav pri nas in je prav zato treba vzroke poiskati ne le v Kopru. Na nekatere izmed vzrokov opozarjajo že sklepi tega posvetovanja, ki veljajo kar za vse podjetje. Mimogrede povedano je malce nenavadno, da na takem posvetovanju, ki zadeva le kolektiv enega gradbišča sprejemajo sklepe, ki naj veljajo za vse podjetje — pa čeprav sta na posvetovanju sodelovala oba predsednika (osrednjega delavskega -sveta in sindikalnega odbora podjetja). No, pa to ni bistveno, saj so pobude take narave, da jih bodo tudi drugod z veseljem sprejeli, ker naj bi po njih izboljšali delavsko upravljanje v našem podjetju. Tega pa si vsi želimo.
Ce vso stvar dobro premislimo, so vzroji dvojni: subjektivni in objektivni — kot pri vsaki zadevi. Oglejmo si najprej subjektivne.
Pojdimo na katero koli gradbišče ali gradbeno vodstvo, povsod bomo naleteli na iste težave; nekje so pomanjkljivosti večje, drugod manjše, toda vse imajo isti skupni imenovalec: dokaj nizka raven politične izobrazbe. Ce se člani delavskega sveta in upravnega odbora ne zavedajo svojih pravic, če si predsednik ne ve pomagati in je odvisen le od tega, kar mu pove šef gradbišča m kar on predlaga, naj bi prišlo na dnevni red zasedanja delavskega sveta ali sejo upravnega odbora, potlej je pač težko govoriti o pobudi upravljavcev v delavskem upravljanju in o tem, da delavski svet in upravni odbor res odigravata svojo vlogo.
Natanko isto je s sindikalnimi odborniki. Veliko smo v našem glasilu že pisali o tein, kakšna je vloga sindikalne podružnice v pogojih delavskega upravljanja, pa vendar je treba o tem vedno znova govoriti. Sindikalni odborniki se pač ne znajdejo, in kažejo posebne pobude, da bi sprožili kakšno vprašanje na lastno pest, sami postavljali probleme, jih proučevali in opozarjali nanje organe delavskega samoupravljanja.
Kakšna pa je pravzaprav vloga sindikalne podružnice v pogojih delavskega upravljanja, kakšne so njene naloge?
Predvsem je sindikalna podružnica dolžna proučevati probleme gospodarjenja, n. pr. kakšna je delovna storilnost, kaj jo zavira in kaj pospešuje, kakšen je dohodek na zaposlenega, kakšno je razmerje med dohodkom gradbišča na zaposlenega in med povprečnim osebnim dohodkom članov kolektiva, dalje, kakšni so delovni in življenjski pogoji zaposlenih, pri čemer mora sindikat kajpak upoštevati gmotne možnosti gradbišča
ter postavljati zahteve le v okviru čistega dohodka, ki ga gradbišče ustvari itd. Hkrati pa je dolžnost sindikalne podružnice, da je neposredna vez med organi delavskega samoupravljanja in kolektivom, da ga seznanja z vsem, o čemer razpravljajo ti organi, da se nenehno zavzema za to, da bo kolektiv povedal svojo besedo o vseh važnejših zadevah, še preden bo o njih sklepal delavski svet. Skratka, sindikalna podružnica mora nenehno poglabljati demokratizem in to tako, da se bo sleherni delavec, sleherni uslužbenec čutil soodgovornega za vse, kar se na gradbišču dogaja ter da bo občutil, da ima tudi on besedo pri tem, kako se zadeve na gradbišču urejujejo.
Seveda pa terja tako delovanje sindikalne podružnice precej dela. Treba je probleme poznati in jih proučevati,' saj se sindikat ne more zadovoljiti le z nekimi splošnimi ugotovitvami, ampak mora svoje predloge utemeljiti s konkretnimi podatki in analizami. Zato je treba od srca pozdraviti tisti sklep, ki govori o tem, da je treba prirediti za člane organov delavskega upravljanja tečaje ali seminarje, prav tako pa tudi za sindikalne odbornike. Najbolje bi bilo, če bi tak tečaj priredil zdaj v zimski sezoni kar sindikalni odbor podjetja.
Vse to pa je šele pol posla. Vzroki pa so, kot smo dejali, tudi objektivni. Naši obratni delavski sveti so še vedno bolj posvetovalnega značaja, saj samostojno ne razpolagajo z nikakršnimi skladi, ne morejo samostojno odločati o stvareh, ki so bistvenega pomena za gospodarjenje. Na to je opozorila že konferenca Zveze komunistov našega podjetja, ostalo pa je še pri proučevanju. Zdaj, ko oblikujemo sistem ekonomskih enot, je posebna priložnost, da damo delavskemu upravljanju nov zagon s tem, da damo delavskim svetom tudi gmotno osnovo upravljanja, da bodo sami razpolagali s sredstvi, osrednji delavski svet pa naj bi določal smernice gospodarjenja in upravljal sklade, ki so potrebni za nadaljnji razvoj podjetja. Posebej je treba torej proučiti, kakšne oblike delavskega upravljanja naj bi bile v ekonomskih enotah in kakšne v skupnostih ekonomskih enot, kakor jih predvidevajo, ter kakšna pooblastila naj bi imeli ti organi.
Eno pa je povsem gotovo: če organi delavskega upravljanja v edinicah ne bodo imeli gmotne osnove, nam tudi vsi tečaji, ki bi jih priredili, še tolikšna razgledanost članov delavskih svetov ne bo dosti pomagala brez gmotne zainteresiranosti z^„Vprav^an^e* zdaJ šepa naše delavsko upravljanje po gradbiščih in na gradbenih vodstvih predvsem zaradi tega, ker delavci niso gmotno zainteresirani za gospodarjenje na gradbišču, saj njihov zaslužek ni v ničemer odvisen od uspeha gradbišča ali gradbenega vodstva. To se pozna le tistim, ki ne delajo na akord, predvsem uslužbencem, ki so nagrajevani po pravilniku o nagrajevanju. Brž ko pa bo delavčev zaslužek odvisen tudi od gospodarjenja v edinici — ekonomski enoti, skupnosti ekonomskih enot — se bo odnos povsem spremenil in delavci ne bodo brezbrižni do problemov gradbišča, člani delavskega sveta in upravnega odbora pa bodo naleteli zaradi gmotne zainteresiranosti in zaradi pritiska delavcev na vrsto problemov, ki jih doslej niso niti opazili.
Graditev skladnega sistema ekonomskih enot je potemtakem ena izmed najnujnejših zadev, ki naj postavi tudi delavsko upravljanje na nove osnove ter zagotovi njegov nadaljnji razvoj.
Juriš na kubike v Goričanah pri Medvodah. — Deževje, naj več ja ovira. — Obisk pri novi gradbeni postojanki Gradisa. — šef gradbišča inž. Erjavec pripoveduje.
Mrko delavniško popoldne. Deževje je pravkar izlilo vse svoje sile, a črni oblaki so še grozili. Kljub temu smo se odpravili v Goričane, kjer naj bi po mnenju nekaterih Gradis delal nov most, pa temu ni bilo tako. V Goričanah je našlo svoje meslo novo gradbišče, ki pomeni velik korak naprej v naši papirni industriji — Tovarna Celuloza« Medvode se je namenila močno razširiti svoje obrate in modernizirati proizvodnjo. Zrasla bo vrsta novih tovarniških objektov, zakaj dosedanji so bili zares že zastareli in ne morejo več izpolnjevati nalog, ki jih zahteva sedanjost.
Kaj smo oi) našem obisku torej dognali? Kdo naj bi nam najbolje razložil namen gradnje, predvidene načrte in vse, kar se na novem gradbišču dogaja? Nič lažjega. Obisk smo namenili šefu gradbišča inž. Silvu Erjavcu, ki je še nedavno zaključeval svoje delovne obveznosti v Šoštanju in ki so ga — naj odkrito povemo — njegovi delovni tovariši kaj neradi izpustili iz svoje sredine, ker so se v teku njegove delovne dobe v Šaleški dolini močno navezali naj. Pa pustimo preteklost in poglejmo torej njegove nove naloge, ki jih na novem delovnem mestu niti zanj niti za marljive roke Gradisovih delavcev ne bo malo.
Na sprehodu po širni planjavi
Razgovor je stekel kar mimogrede, ko smo se podali s tov. inženirjem po prostoru novega gradbišča. Takoj smo opazili širno planjavo, vso zravnano in zvaljano, nekje obdelano z buldožerji, drugod nasipe, vse pripravljeno za nadaljnje podvige.
sTo je kompleks 77.000 m2, ki bo ves zazidan in urejen z novimi objekti, asfalti m ni mi cestami ter industrijskimi tiri, tamle na severu proti železniški progi pa bo skladišče za celulozni les, ki ga potrebuje tovarna za predelavo in ga mora imeti sproti dovolj na zalogi,« je začel razlagati inž. Erjavec. »Seveda nas ves čas od začetka že močno ovira deževje. Zato lahko opazite, kako je ves prostor mehek in je zares težaven za obdelavo s stroji. Od začetka pa do danes znašajo samo stojni.ne za stroje 25 % od skupaj predvidenega števila stroj-
nih delavnih ur, s katerimi bo gradbišče obremenjeno. To nam pa seveda ni vseeno, toda, kaj ko si ne moremo pomagati..«
»Kdaj pa ste sploh začeli in kako?« nas je zanimalo.
»S prvimi deli, torej z meritvami smo začeli že v avgustu, nato smo v delo vključili stroje — v sredini prejšnjega meseca — sedaj pa je za začetek na gradbišču tt) delavcev. Kljub temu, da se borimo z vremenskimi nevšečnostmi, ker je težko planirati, valjati pa zaradi mehkih tal sploh ni inTigoče, smo doslej opravili Že dve tretjini predvidenih zemeljskih del, zakaj v celoti pa bo treba preobrniti 7000 m3 humusa ter narediti 24.000 m3 izkopa in 22.000 m3 nasipa. Začeli pa smo tudi že z be-toniranjeu prvega zidanega objekta, to je dveh stolpov za žvepleno kislino, ki bosta visoka nad 40 m in na j bi bila nekakšen začetek splošne gradnje objektov novega obrata tovarne.«
Za denar ni strahu
Ali so materialna sredstva za investicije zagotovljena?
»Po zatrdilu investitorjev, to je tovarne, so sredstva za gradnjo povsem zagotovljena in naj bi bila prva faza gradnje za okrog 800 milijonov dinarjev zaključena približno v treh letih, medtem ko je predvideno, da bo celotna investicija, t. j. gradbena dela in oprema znašala 3 milijarde dinarjev. To je povsem razumljivo, ker bodo morali sedanji tovarniški objekti povsem odmreti in jih bodo zamenjali popolnoma novi razen tega pa nameravajo razširiti produkcijo še na papirnico. česar	j ne delajo.«
Očitno torej ni strahu, da bi
gradnja zaostajala zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, kar smo doživeli že nekajkrat pri različnih investitorjih. To pa hkrati govori, da si želi delovni kolektiv te tovarne v resnici zagotoviti čim sodobnejšo produkcijo papirne industrije in s tem konkurirali drugim enakim podjetjem v državi, sebi pa zagotoviti soliden življenjski standard, seveda vse po načela — progresiv-nost.je pot k boljši bodočnosti. Produkcija naj bi se tako povečala najmanj dvakrat, kar lahko zagotavlja le sodobna ureditev tovarniških obratov.
Kaj bi še lahko bilo?
Ko je tako tekel razgovor, smo si ogledovali obširen prostor ter si v duhu risali nove objekte, ki bodo zrasli sredi prijetne okolice pod železniško progo in nad prikupno dolino Sore, ki tako rada privabi poleti številne kopalce. Opazili smo zelo primeren prostor pod novim nasipom, kjer bi se čez leta morda lahko uredilo kopališče za tovarniške delavce in njihove družine. Kdo ve, če ne bodo graditelji, se pravi investitorji nekoč pomislili tudi na to, torej na izboljšavanje standarda svojih delovnih ljudi v tej smeri...
Res, da seda j še ni bilo dosti videti, toda v pisarni, ki smo jo na hitro obiskali, smo že zagledali okvirni načrt te nove gradn je z vsemi objekti, ki čakajo graditve in pridnih rok Gradisovih inženirjev in delavcev, tehnikov in zidarjev, nato pa novih moči v novem središču papirne industrije v Medvodah. Na načrtu smo jasno videli vse industrijske tire, pa ceste in objekte, kar bo raslo iz dneva v dan, iz tedna v teden na novem, doslej mnogim še neznanem gradbišču, ki nosi uradni naziv »GRADIS — GRADBIŠČE ZALOG - SEKTOR GORIČANE«.
Morda čez 14 dni ali čez mesec po tem obisku, bo že kaj videti, če ne bo slabo vreme tako nenaklonjeno, kot je bilo doslej. Tako nam je zatrdil tudi prijazni šef gradilišča inž. Erjavec, ko smo se mu zahvalili za prijazen sprejem in vsa pojasnila, ki nam jih je posredoval.
—ne
v času od 21. Vlil. do 20. IX. 1960
Število strojev	Naziv stroja	Planirano ur	Efektivnih ur	•/o izkorišč.	Zaračun. ur	"/o amortiz.	•JS ef. ur	Stroji izven obr.
15	buldožerji	2020'	1917	94	2213'	109	289	6
2	nakladač	200	450	160	490	175	244	
3	skreper	320	541	169	688	215	198	
5	bager	700	1407	201	1531	218	351	
13	dumper	1820	1176	64	1293	71	307	7
3	valjar	360	95	26	160	44		2
7	kompresor	660	1050	159	1652	250	243	
11	žerjav stolpni	2200	2247	100	2403	109	274	
1	dvigalo viličar	100	115	115	117	117		
60	Skupa j:	8460	8968	106	10547	124		15
Kljub temu, da pretekli meces 15 strojev ni obratovalo, kar pomeni 25 % vseh strojev težke mehanizacije, je bil dosežen plan po urah in celo presežen v povprečju za 6%. Finančni plan pa jc bil v povprečju presežen za 24 %. Med drugim ugotovimo tudi, da je bila težka mehanizacija v teni obdobju letos najbolj izkoriščena.
Kakor je razvidno iz tabele, ni obratovalo 6 buldožerjev, 7 dumper-jev in 2 valjarja. Vsi ti stroji so bili v popravilu, ali pa so čakali na popravilo, razen dveh dumperjev Koehring, ki dotlej še nista bila registrirana.
Planirano število obratovalnih ur so presegli tile stroji:
— buldožer D 8 G-4338 za 149 obrat, ur, sposojen pri Mestni ka-
nalizaciji in pozneje na gradbišču Zalog: strojnik Farič Rudolf,
—	nakladač G-16685 za 104 obrat, ure na gradbenem vodstvu Maribor, strojnik Mihalič Viktor,
—	skreper G-16000 za 78 obrat, ur na gradbišču Zalog — sektor Goričane, strojnik Peternel Pavel,
—	bager UB 0,5 m3 G-1'438 za 211 obrat, ur na gradbišču Koper, stroj-nik Lesjak Anton in pomočnik Kavčič Franc,
—	dumper G-21345 za 167obrnt. ur na separaciji Obrata gradb. polizd. Ljubljana, strojniki Krevs Milan, Filipič Avgust in Poljanec Anton,
—	kompresor G-17106 za 143 obrat, ur na gradb. vodstvu Celje, strojnik Badikovič Jože in
—	stolpni žerjav G-3727 za 74 obrat, ur na gradb. vodstvo Ljubljana, strojnik Pugelj Anton.
Pregled in primerjava izkoriščenosti težke mehanizacije:
a) tretje četrtletje:
	Planirano	Efektivnih	"/o	Zaračun.	%
	ur	ur	izkorišč.	ur	amortiz.
1. 1959	23.640	25.293	111	29.447	124
1. 1960	25.515	26.084	102	30.377	118
b)od	1. I. do 20. IX.				
1. 1959	65.160	56.720	87	68.607	105
1. 1960	70.887	57.036	80	65.799	92
Iz te primerjave je videti, da je letos mehanizacija slabše izkoriščena kot je bila lani.
V zadnjem času imamo nekaj več zemeljskih del in bi lahko zaposlili
vse težke stroje s polno kapaciteto, pa nam ovira slabo vreme tako, da' se je bati. da letos ne bomo izpolnili plana s takim uspehom, kot lani.	V. A.
O OBZORJE GRADBENIŠTVA
* *■
Nič manj kof 213 domačih m 98 tujih razstavlja'cev iz 12 držav na I. mednarodnem sejmu gradbeništva v Beogradu — V petletnem perspektivnem planu bo gradbeništvo za izpopolnitev ogromnih nalog dobilo iz družbenih virov 300 milijard dinarjev pomoči
Na beograjskem sejmu spet plapolajo zastave. V svežini je- jetja SKIF — dvigalo GD-4. Ima dva senskega jutra, ko se sonce počasi prebija skozi rahle meglene »jerbasa«, v prvem gre tovor gor, v koprene, se vijejo zastave 12 držav. Zastave držav, ki so se ude-	Nncinnct ri„ai-rat
ležile I. mednarodnega sejma gradbeništva. Nič manj kot 213 domačih in 98 inozemskih podjetij je razstavilo svoje proizvode v dveh ogromnih halah in na prostranih površinah med halami beograjskega sejma ter desnim bregom Save. „
Množice obiskovalcev se počasi valijo iz vseh strani proti sejmu.
drugem navzdol. Nosilnost dvakrat po 600 kg. Z 9 vložki je mogoče to dvigalo raztegniti do višine 42 m.
V prostorih »Metalne« je od jutra do večera dren. Prihajajo predstavniki podjetij gradbene operative iz H prostorni privlači om- Slovenije, BiH, Makedonije, Srbi-razstave italijanskega je ... Nič čudnega, 55 »Pohorcev«,
V spodnjih prostorih privlači obi skovalce
Prihajajo z avtobusi, tramvaji, avto- gradbenega centra »Rassegna per-	so j p, doslej izdelali, ai je
mobili in peš. Na vrhu stopnic, ki vodijo iz podzemskega hodnika pro'-ti sejmu, se odpre čudovit pogled: cel pragozd žerjavov, velikih in majhnih, ob njihovem vznožju pa na stotine najrazličnejših strojev — traktorjev, boldožerjev, bagrov, demperjev, pervibratorjev, mehaničnih lopat...
Pomešani se med množico in zavijem v notranjost hale II. V spodnjih prostorih razstavljajo proizva-
manente materiali edild« iz Genove. Vsa čast našim proizvajalcem mate-
že pridobilo lep sloves. Letošnji iz-. ,	-	• i rr, ,	, delek. ki je razstavljen prvič na
riala za opremo stanovanj! 1 oda tu, sejmu, pa je še precej izboljšan, pri naših zapadnih sosedah, se lahko jma drsno sklopko, da se kabel ne se marsičesa naučimo. Kaj vse izde- j>0, veg nepravilno navijal na boben, lujejo v Italiji za opremo sodobne- poenostavljena je montaža žerjava ga stanovanja! Tu je dolga vrsta ze- in napeljava kablov ter električne lo okusnih in elegantnih izdelkov, opreme. Izboljšana je tudi naprava kot so razne školjke, pipe obloge, proti preobremenitvi, nova lamelna radiatorji, keramični izdelki, sani- sklopka namesto elastične pa bo
Japonsko podjetje »Kamatsu« je razstavilo vrsto odličnih gradbenih
strojev
tarne naprave in še marsikaj. Iz plastičnih mas, iz finih keramik,
start
pa in zau-
jalci gradbenega materiala. Težko aluminija, stekla in drugih materia-je v skopih besedah popisati vso lov.
pestrost asortimana raznih izdelkov. Toda, da ne bom hvalil samo tujki jih že imamo pri nas. Zastopanih ce, tudi naša podjetja so pokazala je nič manj kot 45 vrst raznih opek. mnogo zanimivega, novega in lepe-Š'e večje bogastvo imamo v čudovi- ga. Podjetje »Grmeč« bo že drugo tih naravnih kamnih. In koliko ima- leto začelo s proizvodnjo ličnih vi-mo raznih vrst betonov: lahki, pe- nil azbestnih ploščic. Pod iz teh plo-nasti, prenapeti, centrifugirani... ščic je znatno cenejši od parketa — Res, priznati je treba, da je domača le 2.500 din za kvadratni meter. Isto industrija gradbenega materiala v podjetje že pol leta proizvaja po-zadhjih letih dosegla že lep razmah.. sebno sintetično maso (simp) za Tu so različni izdelki iz plastičnih pode in fasade. »Bitumenka« iz Sa-mas, razne vrste izolacijskih mate- ra jeva proizvaja dietert, posebno
rialov in še marsikaj.
vrsto izolacijskega materiala. Tovarna »Duga« izdeluje emajl za tla ter lepilo »Dufix M la«, s katerim
lepimo na betonski P^ tenke par- ^	■■ fa Operacija odvisna
ketne descice, napravljene iz odpad- od	nckaterih deviznih vpra-
STANOVANJA, STANOVANJA...
Seveda, množice povprečnih obiskovalcev pa le silijo v zgornje pro-	c^a ,tSJnemuV ‘^rketu	v .
store Tam je razstava, k, nos, ne-	od navadnega. Beo- sanT«
navaden naslov: lOM problem vase-	»Pobeda«'proizvaja instala-
ga stanovanja«. Hm, pravzaprav je S J	ye iz ‘las;tignih mas. ki
naslov dober, saj jsi vemo, da nam J „ % J,nejfe 0/kovinskih. Takih
omogočala mirnejši stavljanje.
»Kako gredo posli«, vprašam zastopnika tovarne tovariša Valentina Golnarja.
»Dobro, zelo dobro«, odgovarja. Skoraj še predobro. Za drugo leto imamo v planu kar 75 takih žerjavov. Toda vse kaže, da bo še to število premajhno.«
»Nekaj je slišati, da boste začeli delati še večji žerjav?«
»Res je«, pojasnjuje predstavnik »Metalne«. »Že delamo na večjem »Pohorcu«, ki bo segel do višine 41 metrov, tako da bo pripraven tudi za gradnjo stolpnic. Dogovarjamo pa se tudi s firmo »Liebherr« glede kooperacije za največje žerjave. Se-
Mnbilna betonarna — izdelek italijanskega podjetja »SIMESA« iz Milana — je vzbujala pri obiskovalcih veliko zanimanje
ZADNJI KRIKI TEHNIKE
stanovanja povzročajo res tisoč problemov — in še enega povrhu.
Na velikem panoju prečitam napis: »V prihodnjih 5 letih se bo 70 % ljudi, ki imajo neprimerna stanovanja, preselilo v sodobna, moderna stanovanja...« Zares, ogromna naloga za naše gradbeništvo v prihodnjem petletnem perspektivnem planu. Naloga, ki ne bo lahka. Naloga, ki ji bo gradbeništvo kos le ob največji pomoči družbe in z maksimalno mobilizacijo lastnih sil. Samo pomislimo: letos imamo pri nas v vsej državi okoli 78,000.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, konec 1. 1965 jih mora biti že 124 mili-
uspehov našili podjetij je še doiga vrsta.
V spodnjih prostorih hale II raz-
Poslovim se od zastopnika »Metalne« in zavijem proti inozemskim razstavljalcem.
Priznati je treba, da so inozemska
ska vse bolj in bolj naganja strah v hosti največjim svetovnim podjetjem s stoletnimi tradicijami. Pomislimo samo na japonsko optično industrijo, ki spravi danes v koš samega
gradnji naših blokov (PBM-sistem). Skratka, dosegli smo že marsikaj, osnova je že solidna. Toda — naloge, ki so pred nami, pa so ogromne! S tem. kar imamo, in s seda-

izvode. Nikakšne navlake in stare
proizvajajo
zirana okna in vrata To so Lesna	ni videtL Na,jVeč je firm iz
industrija Nazarje, kombinat lesne 7anar}n^	^stona-
incusmja lazarje	Zapadite Nemčije, dobro so zastopa-
indiistriie iz Logatca L P Ljubi a-	^ ^ Franoo,zk Nc,ka_
is,1"	^	~ -
sredi Nemčije ali ZDA konkurira najrazvitejšim i ndustrijskim državam i s kakovostjo in še s ceno svojih izdelkov!
Mke slovenskih podjetij je oprom-	T„ so
“jv prvih „eh rlneh »klenil s.
rSErJSKfc TE&K *>	"*•»	ti lili nujno
80
KAJ TERJA OD NAS PRIHODNOST?
moderna, najsodobnejša okna z alu- pervibriatorje 2a n(>tranje in zuna- najsodobnejši stroj, in moderni iz-
redni ukrepi.
V prihodnosti bo gradbeništvo deležno velike podpore od družbe, od skupnosti. Za preorientaeijo vsega našega gradbeništva, ki mora opustiti dosedanja pota klasične graditve in zlasti obrtni, rokodelski način proizvodnje v nekaterih fazah. ter se usmeriti v industrijski način gradnje, bo skupnost v prihodnjih petih letih dodelila okoli
imci. J*» mor« mu zc m..«-	'okviri in sistemom za pervutraiorje za ..ouanje	- do,mačih ter inozemskih pod- 500 milijard dinarjev, torej okoli 60
C"Er“s'”l“e“"v‘;;.edC®,“ Sapihule v h«rilo„t.!»i..=,. ver.i- ^	W T. »j« je imel Je mrši'pe- nrih ,»,,1, rlipur jev : lehm. ^ Orl

številkah so glavni problem stanovanja. Pol milijona stanovanj moramo zgraditi do leta 1965, po 100 tisoč vsako leto.
Ljudje se drenjajo ob pultih, risbah. maketah. Sega jo po prospektih. Priznati je treba, da je za informacije dobro poskrbljeno. Ob pultih so ustrežljivi uslužbenci, ki ti rade volje postrežejo s pojasnili. Želite vedeti, kako bi prišli do stanovanja? Izvolite prospekt in si ga preberite! Morda pa bi radi načrt za stanovanje, za svojo vrstno Itišico? Ali pa
Pa ne zato, ker bi šli posli slabo; nasprotno, reflektantov za njihove izdelke je toliko, da sami ne vedo, kako bodo zadostili vsem željam in naročilom.
ma »Procedes technigues de con-struction« razstavlja vibrator, ki lahko neprekinjeno dela 10<X) ur! In kaj pravite k orjaški asfaltni »kulu-nji tvrdke »Marini«, ki lahko v pič-
lega
men. V okviru “sejma je bila tudi zneska bo porabljenih okoli 40 % dolga vrsta referatov, koreferatov, za nabavo najsodobnejših gradbenih strokovnih filmov in razprav. Ob tej strojev iz inozemstva, dejavnosti je bilo namreč treba raz- Nedvomno je zamisel o sejmu zelo bistriti nekaj zelo važnih, načelnih dobra. Ti sejmi bodo postali tradi-
vprašahj:	predvsem je bila treba cionalni (prihodnje leto ga bomo
ugotoviti, kje smo danes, do kje smo imeli v Ljubljani) in na njih bo pre-
MED VITKIMI JEKLENIMI ORJAKI
liVi bruhne‘iz ceG do tOO ton as-
Precej zanimanja je vzbujala tudi ter. bo v prihodnjih petih letih mo- s,kdaj nit. ne ve točno za vse po-Na Dresiranih površinah med Sa- mobilna betonarna italijanskega ralo vse gradbeništvo ce bo hotelo drobnost. posameznih strojev), mar-vo in hTlami je na stotine strojev, podjetja »S. I. M. E. S. A.« z dozir- izphln, , .glavne postavke petletnega vec v velikih kol,cinah. Taksna pot
Proti nebu pa kipe vitki, jekleni	^“astak^s ko- ti pol milijmia novih stanovanj do bomo več modernih strojev, čim
perspektivnega plana (zlasti izgradi- tipizacije je nedvomno dobra. Imeli
orjaki. Žerjavi! Počasi se nekateri vrtijo okoli svoje osi. Kot kraH se dviga med njimi gigant. To je žer-
operacijo 5 podjetij (Itas, Tehtnica,
konca leta 1965).
Mlinostroj, Fagram in Progres) smo
Predvsem smo lahko na
bolj enotnih, kar bo olajšalo popra-sejmu vila in dobavo rezervnih delov. Tu-
imate celo toliko pod palcem, da bi to^Vetovnoznane^žapadnonemške lahko iskreno veseli. Nasploh je ngotovHi da ^oj*^1	fW °'b ?Ivzemu. yel*T
- ra.!|i zglJtl1li Jahtno hišico? Na raz-	*8 n	^	^
E pli.suif/hLme iTS ifnai	E/EE fekiČDO	«*»«• E,Si7itt&škS. M. tacli s.aabc- posii/ Všltee. oe'KrJs.ko ped-
črt za hišo ali stanovanje, ki si ga ^id “žerilvi1 znanih nemških ‘to Tik ob vhodu so se postavili Ja- na operativa že lepo napreduje Ve- jetje nabavljalo samo zase (ko mar-želile! Cene? Niti niso visoke. Za gvedskih podjetij sta tudi dva znana ponči. Firma »Kanematsu« iz Tokia, lika Kradbena podjetja	^ Seveda bo oj taki izbm uvoze-
projekt boste plačali od 18.000 pa	domača‘proizvoda-"»Krpan«, 'ki ga	tenopolti mehaniki plezajo kot	la polmontažni ,n celo momazm na-	nih proizvodov možna tud, res sKro-
tja do 54.000 dinarjev za načrt tipi-	dela SKIpTz Vižmarij, ter »Pohorc«,	opice gibčno po ogromnih buldožer-	č,n sodobne gradnje. Med slednje	na izbira. Dobro bo treba prete ita-
z ir a ne enonadstropne stavbe s pet	izdelek mariborske »Metalne«. »Kr-	jih in demper j ih. Strokovnjaki pra-	se uvršča tudi na.» ko e' iv.	ti, kaj |e našim p c jetjem najbolj
ali šest stanovanji	pan« je ST ni sejem nekoliko	vijo, da šoti stroji odlični, nič slab-	sežk.li na področju moderne grad-	potrebno za sodoben način gradnje.
Ob maketi stojita moški in žen-	fzboljšanMma v spodnjem delu kro-	ši od nemških ali ameriških, Le ško-	nje stanovanjskih blokov je poro-	Poda - to je b,la splošna ngoto-
ska/Verjetno zakonca, takole sred-	ležaje in še nekaj izboljšav, da, da so Japonci tako daleč vstran cal nas mzen-r Vede. vrh tega smo vate v na posvetovanjih - samo mo-
li j ih let! Bereta. Prospekt. Tam so Zanimiv je tudi drugi žerjav pod- od nas. Sicer je pa znano, da Jajion-
vsi podatki in cone: enosobno stanovanje za 2,100.060 din. dvosobno za 2,600.000 din . .. Kar. vidim ju, kako v mislih računata, kalkulirata in tehtata. Toliko in toliko imata prihranjenega. toliko bo še treba privarčevati. Hm, morda pa le pojde.
Toda med sončnimi stranmi te razstave so tudi senčne. Gledam prospekte. Stanovanjska zadruga »Betonjerka«, največja pri nas. bo leta .f9'&t po programu zgradila 285 stanovanj, leta 19,62 595, leta 1963 pa 400. Hm, malo za Beograd, ki bi takoj potreboval na tisoče in tisoče novih stanovanj. Toda — proč s pesimizmom! Prav zato pa smo odprli sejem, zato. da vzniknejo pobude, da bodo podjetja gradbene opera!i-ve v večji meri kol doslej začela uvajati polmontažni ali celo montažni način gradnje. Da bo gradnja stanovanj krenila po poti moderne industrije ...
na sejmu prikazali tudi naš film o derni stroji še ne bodo zagotovili
modernega načina gradnje. Gre
LEiP USPEH SLOVENSKIH PODJETIJ
Zapustim halo 111 in stotine obiskovalcev, ki jih najbolj priklepa razstava »1001 problem vašega stanovanja« ter zavi jem v halo II.
Predhodnica na beograjskem sejmu gradbeništva Kakor vidite, je mehanizacija v vseh pogledih dobio
zastopana
predvsem za to, da bomo v prihodnosti znali pravilno vskladiti. pravilno sinhronizirati vse činitelje, ki delujejo na tem področju in lahko prispevajo k modernizaciji gradnje. To sinhronizacijo je treba začeti prav pri urbanistih in projektantih ter jo dosledno izpeljati preko industrije gradbenega materiala, operative in do finančne politike. Kaj pomagajo res moderni stroji, če nam bi kdaj spet »zaškripalo« pri gradbenih materialih .ali financah? Vsekakor bo treba stvari temeljito pretehtati, opustiti docela klasični način gradnje, ga izboljšati. čim več pa graditi v polmon-tažnem in — kjer je za to dovolj pogojev — tudi v montažnem načinu.
Vsekakor je bil sejem gradbeništva nujnost. To je bil sejem, ki je zrasel iz stvarnih potreb, ki smo ga že težko čakali. Bil je to sejem optimizma, vedrine, zaupanja v prihodnost. Lahko bi rekli, da smo na beograjskem sejmu občutili kljub jesenskim meglicam pravcato pomlad na horizont” gradbeništva.
Igor Prešeren
Nekaj članov kolektiva Projektivnega biroja je v prvih dneh oktobra napravilo strokovno ekskurzijo po sosednji Grčiji in se v tednu dni seznanilo ne samo z zgodovinskimi vrednotami stare Hela-de, temveč tudi z današnjo Grčijo in njenim življenjem.
Priznati moramo, da je bilo to pravo potovanje v neznano. Po skopih podatkih, ki smo jih dobili od tega ali onega, se je v naših mislih ustvarila kaj čudna podoba o Grčiji, ki pa se je začela razblinjati in spreminjati, brž ko smo prestopili mejo. Večina si jo je predstavljala podobno Italiji, njenemu zelenju pinij in borovih gajev, ritmu in temperamentu Italijanov, intenzivnosti barv in lahkotnosti njene arhitekture. Pa ni tako. Že glede na samo geografsko sliko ne moremo primerjati grške pokrajine s kako drugo. Kot v vsem, so tudi tu veliki kontrasti. Iz prostornih ravnin, ki leže le nekaj metrov nad morjem, se dvigajo nenadoma visoki goli gorski masivi, pokriti le z redkimi borovci ali grmičevjem. V notranjosti so polja polna predvsem bombaža, ki ga ravno v tem času obirajo, ter vinske trte, medtem ko so na Peleponezu in v bližini morja pokrita s samimi oljčnimi ali limoninimi nasadi. Na splošno je južni del Grčije, t. j. Peloponez bolj bogat in zelen, kot pa severna Te-salija. Pomanjkanje vode je občutno, saj je pokrajina zaradi močne pripeke vsa ožgana in mrtva. Le v bližini rek je rastlinstvo bogatejše. Seveda pa so spomladi, zlasti v aprilu, zaradi zimskega deževja tudi drugi predeli pozeleneli, a to le za mesec ali dva.
Razen boksita Grčija ne premore drugih rudnih bogastev. To se kaže tudi v tem, da nismo razen nekaj cementarn videli nobenega večjega industrijskega obrata. Pač pa so ob obalah številne ladjedelnice ter manjši obrati za predelavo oliv ter ribjih konserv. Država je gospodarsko pasivna in močno odvisna od uvoza ter gospodarske pomoči. Zato je večina stvari (razen tekstila) uvoženih in primerno dragih. Precej pa zaslužijo s svojo trgovsko mornarico, ki je med najmočnejšimi na svetu. Vojašnic, letališč, vojaštva in žandarmerije je polno na vsakem koraku. Vmes pa je tu in tam videti še kakega ameriškega vojaka ali častnika. Zanimivo je
tudi to, da večje mostove na železnici še vedno straži vojska kot pri nas za časa okupacije. Temu se ni čuditi, saj leže ob progah še vedno razbite konstrukcije mostov ah vagonov kot presvež spomin na dejavnost Markosovih partizanov.
V družbenem pogledu sta tu očitna kot ekstrema le dva sloja: najrevnejši proletariat ter maloštevilni bogatejši sloj. Ta diferenciacija se izraža prav v vsem. Brezposelnih je veliko, saj je n. pr samo v Atenah. ki šteje skupaj s Pirejem in drugimi predmest ji ca. 1,800.000 prebivalcev, kar 180.000 brezposelnih. Državna in upravna oblast si ne prizadevata preveč očitno, da bi ta položaj izboljšali. Ves kapital je v rokah privatnikov in družb, ki strme le za čimvečje dobičke in donosne dogovore, pri tem pa jim ni mar izboljšava osnovnih življenjskih pogojev revnejšega prebivalstva. Komunalna dejavnost je zelo slabo razvita. Parkov v našem smislu nimajo. V Atenah je n. pr. samo Nacionalni park, kjer so sami borovci in ostalo obmorsko in tropsko zelenje. Otroških igrišč ni in otroci nimajo nikjer prostora, da bi se sprostili in naužili svežega zraka Gest ne perejo, čeprav je vode dovolj, tudi jih ne oskrbujejo in so, razen najprometnejših glavnih, polne jarkov in lukenj,- Z ameriškimi inve-sticijami so napravili Grki dobro izpeljano avtocesto čez vso državo in ki se pri Djevdjeliji priključi na našo avtocesto. Ker je promet zelo gost, so vse ceste v Atenah enosmerne ter so najmanj 2 ali celo -t stezne. Promet pa se odvija sila kaotično. Predpisi o levem prehite-vanru tu odpadejo in biti šofer v Grčiji je umetnost zase. Vsak te prehiteva, kakor mu situacija na cesti najbolj godi. Zasenčevanja luči ne poznajo, nasprotno, ko je tvoj avto pred njegovim, te obsije z vsemi žarometi naenkrat, tako da res vidi. koga ima pred seboj. Da je to za nasproti vozečega šoferja vse prej kot prijetno, si lahko mislite. Drugače pa so v vožnji virtuozni.
Za naše pojme je njihov standard na nižji stopnji. Povprečna plača uradnika je 1.200 do t.500 drahem, kar naj bi bilo v našem denarju 24 do 30 tisoč din, ampak kilogram kruha pa stane 5 drahem, čevlji okrog 200 drahem, dobro grško blago 550-400 drahem. 1 kg grozdja od 3,5—6,5 drahem, zavojček cigaret
5 — 7 drahem. Če vzamemo vrednost 1 drahma 20 din, pridemo v vseh stvareh na naše cene, v nekaterih pa še na višje. Tako stane n. pr. stanarina okrog 400 drahem, kino vstopnica 15 drahem, liter bencina 4,5 drahme.
Grki so v vsem svojem bistvu trgovci. Za vsako najmanjšo reč se pogajajo, dvigajo ali zbijajo cene in jjonuja jo svoje blago z vso vsiljivostjo. Ta njihova lastnost je vidna tudi v osebnem življenju. Noben moški se ne bo prej oženil, dokler si ne bo ustvaril dobrega položaja s primernimi dohodki. Sele nato si bo poiskal ženo, ki pa mora imeti doto v višini njegovega položaja. Skratka, ženitve na komercialni bazi. Grške žene imajo še vedno podrejen položaj, pa čeprav si že vrsto let skušajo z emancipacijo pridobiti enakopravnost. Ljudje so zelo ljubeznivi in ustrežljivi in te skušajo zadovoljiti z vsako stvarjo. Sam: so skromni in že vsaka dobro napravljena stvar, bodisi v plesu ali drugje, jih navduši in tako je zanje takoj vse najlepše, najboljše itd. Povsod nas je prijetno presenečalo, kjer smo prišli v 'stik z ljudmi, da so bili z nami sila prijazni in ljubeznivi, brž ko so zvedeli, da smo iz Jugoslavije. Nemcev, zlasti Italijanov ne trpijo in zato raje ne odgovore, če jih ogovoriš z enim teh jezikov.
Gradbena dejavnost ne izstopa preveč. V centru Aten so v zadnjih dveh letih začeli rušiti stare nizke hiše in graditi modernejše. Nikjer ni očitnih intenzivnih gradenj naselij, poslovnih zgradb oziroma drugih objektov, čeprav se stanovanjska kriza občutno pozna tudi tu. Vse, kar grade, grade s pomočjo skeletnih konstrukcij ter na klasičen način. Mila zimska klima ter malo padovin jim narekujeta uporabo ravnih streh ter enojne zasteklitve. Kolikor imajo stavbe centralno kurjavo, ogrevajo le-to na olje. Kvaliteta obrtniških del je še na dokajšnji višini. Zanimivo je, da morajo biti vse (stanovanjske in poslovne) večetažne zgradbe opremljene s pomožnimi požarnimi stopnicami. ki so običajno železne. Pri notranji obdelavi uporabljajo pre-cer marmornih oblog, teraza v raznih barvah in strukturah ter mavčnih okraskov na stenah in stropih.
Odtočnih cevi vertikalne kanalizacije ne vodijo v notranjem zidu, temveč kar zunaj na dvoriščnih fasadah, na katerih so vidni tudi vsi priključki. Kar človeka bode v oči. je monotonost njihovih fasad. Vse so v glavnem obdelane v belem ometu, ki pa ima drugačno strukturo kot naša terranova. Le nekaj najnovejših stavb je obdelano z intenzivnejšimi in postrejšimi barvnimi toni, kar daje slutiti, da tudi tu barva počasi zamenjuje klasični ornament. Togost in krčevito naslanjanje na stare tradicije je vidno tudi v notranji opremi stanovanje. Redke trgovine s pohištvom nudijo kupcem le stilno pohištvo oziroma opremo standarnjli oblik iz predvojnih let. Nikjer ni bilo opaziti kaj bolj svežega v opremi. Kazno je, da je tradicija zelo močna železna sra jca.
Vsakdo, ki se napoti v Grčijo, si najprej ogleda spomenike stare helenske kulture, iz katere je vznikla sedanja zahodna evropska. To smo storili tudi mi in si poleg Akropole v Atenah ter drugih antičnih soomenikov v tem mestu ogledali še
zibelko grške kulture Mikene z znanim ciklopskim zidovjem in levjimi vrati, stari Korint, pa Epidavrus, kjer je imel slavni zdravnik Esku-lap svojo bolnišnico in kjer se nahaja eno izmed še danes najlepših gledališč na svetu. To gledališče sprejme 40.000 obiskovalcev in je zelo akustično. Razdalja od središča odra pa do zadnje vrste sedežev znaša 60 m in če pretrgate na odru v središču list papirja, slišite resk trgajočega se papirja v zadnji vrsti enako glasno, kakor oni v prvi vrsti. Res neverjetna genialnost poznavanja fizikalnih zakonov pred 2000 leti! Pot nas je vodila tudi v znamenite Delfe, ki so znane po prerošiču in pitijskih dvoumnih odgovorih. Tu smo občudovali ostanke zakladnic, pa Jupitrov tempelj, gledališče in stari stadion, ki leži med samim zelenjem neposredno pod masivom Parnasa. Šaljivci med
nami so ugotovili, da so že stari Grki poznali svoj PBM sistem montaže. same namesto betonskih elementov so raje uporabljali cenejše kamenje.
Človeka prevzame občutek globokega spoštovan ja, ko gleda in občuti pod svojim.; rokami stvaritve, ki so bile pobudnice nastanka in razvoja sodobne kulture. Kakšna virtuoznost v delili, ki so ga znali pričarati iz kamenja Fidia in njegovi sodob-nki. Te občutke je težko povedati — to je potrebno videti in sam doživljati.
Po tednu dni, polnih sonca in toplote, smo se vrnili zopet domov, nazaj v dež, bogatejši za spoznanje nove dežele, njenih navad in zgodovine, pa tudi bogatejši za ponovno potrditev izreka: povsod je lepo, doma je najlepše!
Inž. Milan Arnež
število nesreč po edinicah v septembru v času
od 21,	avgusta do 20. septembra 1960					
Edinica	Štev. za posl.	Nesreče pri smrtne	težke		delu lahke		Skupaj
Ljubljana	930	—	—	n	1	12
Celje	675	—	3	6	—	9
Maribor	1050	—	5	16	2	23
Jesenice	390	—	—	5	—	5
Zalog	287	—	—	8	—	8
Koper	256	—	3	4	—	7
Ravne	296	—	1	3	—	4
Kranj	238	—	1	6	—	7
CO Ljubljana	361	—	1	1	—	2
CO Maribor	177	—	—	—	—	—
Obrat gradbenih polizdelkov	242						5			5
Les. obr. Škofja Loka	148									1
Proj. biro	27	_	—	—	—	—
Centrala	81	—	—	—	—	—
	5158	—	14	66	3	83
	tmmmmmam	tmmmmmam	mmmtm	HSflHSVfRSMORMIi		
IZDELAVA BETONSKIH CEVI NA GRADBIŠČU
Razne vrste kanalov gradimo po navadi tako, da na pripravljeno betonsko podlogo polagamo betonske cevi, jih nato še ovijemo z več centimetrov debelo betonsko oblogo ali pa tako, da s pomočjo lesenih notranjih opažev zabetoniramo zelo kratke odseke kanala.
Ta način dela je počasen in so razna podjetja že dolgo časa iskala način, kako bi to delo čimbolj mehanizirali in pospešili ter na kakšen način bi lahko zabetonirali čimdalj-šc odseke kanala.
Končno je to uspelo v Ameriki, kjer upo rabljaja za notranji opaž posebno raztegljivo snov »neoprene«, ki je na zunanji strani ovita z bombažem. Ta cev iz ne-ojjrena, dolga ISO metrov, se napihne z zrakom tako močno, da dobi pri pritisku zraka 220 g na cm2 želeno obliko.
Zunanji opaž je kovinski in ga vleče naprej stroj z brzino, ki ]e sorazmerna brzi-ni betoniranja cevi, ta pa znaša 2.40 — 3,60 m na minuto. Beton pripeljejo na gradbišče posebni kamioni, ki ga zmešajo med vožnjo, vgradijo pa ga električni vibratorji.
Pri tem načinu gradnje nastane zastoj pri betoniranju vsakih 180 m. to je, ko je kanal zabetoniran do konca notranieso opaža iz neoprena. Zastoj traja okros 2 uri. Po 2 urah se namreč lahko spusti zrak iz cevi, cev se
skrči in s tem se beton razopaZl; cev se nato prenese na naslednji odsek.
Po »Enginecring New Record« in »Construction«
Ing. Milivoj Šircelj
TOVARNA Hiš NA HOLANDSKEM
Uspehi francoske »tovarne hiš« Coignet so vzbudili zanimanje za tovrstno gradnjo tudi na Holandskem. V bližini Roterdama zgrajena »tovarna hiš« Dura—Coignet je pričela z industrijsko proizvodnjo hiš avgusta in trenutno grade 3000 stanovanj.
Vsaka stavba, ki je zgrajena po tem sistemu, je sestavljena iz velikih elementov, težkih do 6 ton. ki so popolnoma izdelani v tovarni s točnostjo, kakršna je navadno pri kovinskih izdelkih. V tej precizni izdelavi je tudi ekonomičnost in brzina gradnje, saj zaradi točnosti izdelave ni breba nobenih improvizacij ali kakršnih koli drobnih del. Enako odpade tudi vsako ometavanje notranjih in zunanjih sten. Te velike elemente pripeljejo na gradbišče iz tovarne s posebnimi avtomobili Močni žerjavi jih dvignejo z avtomobila in postavijo na predvideno mesto na stavbi. Delo pri opremi stanovanja ni potem več težko ker ie treba posamezne dele opreme stanovanja n. pr. umivalnike.
štedilnike itd. samo priključiti na pripravljena mesia v montažnih elementih. V teh elementih so namreč vgrajene že vse napeljave za plin, elektriko, vodo itd.
Razen hitre izdelave dajo ti industrijski načini gradnje tudi kvalitetne izdelke in možnost variacije fasad. Prednost industrijske izdelave hiš je tudi v tem, da se zmanjša potreba po kvalificiranih delavcih, da je delo delavcev lažje in da se zmanjšujejo vzroki nesreč.
Ing. Milivoj Šircelj
NOVI GRADBENI STROJI
Tovarna Atlas Copco je izdelala nov tip vrtalnega in odkopnega kladiva. Od običajnih odkopnih vrtalnih kladiv, ki jih mi poznamo, se razlikuje v dveh stvareh. Prva razlika je v tem, da se eno in isto kladivo lahko uporablja za vrtenje, in za odkopavanje materiala. Druga bistvena razlika pa je v tem, da kladivo deluje samostojno, t. j. ne rabi za pogon posebnega kompresorja, ki dovaja kladivu zrak. Glava vrtalnega kladiva je namreč urejena tako, da je v ujej eksplozivni motor, ki poganja kompresom, vgrajen prav tako v vrtalno kladivo.
Kladivo tehta komaj 24k£r in zvrta v en: uri 4 do R m vrtine, kar je odvisno od skale, ki jo vrta. Uporabno je tud* v planinskih
predelih do nadmorske višine 3.500 m ter je gra jeno na uporabo mešanice bencina m olja in zanesljivo deluje tudi takrat, ko je dvignjeno pod kotom 45 stopin j. Izpušni plin za pogoo kladiva niso uporabljeni. Ce s tem kladivom dela v prostorih, kjer ni dobrega zračenja, se izpušni plini lahko odvajajo s posebno cevjo.
Neka ameriška tovarna kamionov je izdelala velikanski kamion, ki drži 42 m3. Diesel motor je postavljen kot običajno pred voznikovo kabino. Diesel motor poganja dinamo, ki proizvaja električni tok. ta pa poganja štiri elektromotorje jakosti po 380 KM, .ki so nameščeni na notranji strani štirih pogonskih koles. Zaradi električnega prenosa nima prenosne osi in diferenciala. Kamion se lahko obrne v krogu s polmerom 15 m; posoda pa se lahko iztrese v 30 sekundah s pomočjo dveh hidravličnih naprav.
Značilno za Ameriko je, da izdeluje velikanske stroje. Tako je izdelala tovarna Le Tourneau 40-tonski valjar za komprimiranje nasipov. Podoben je parnim valjarjem starih časov, le da imajo valji nameščenih več sto »ovčjih nog«, ki močno stisnejo teren. Strojnik ima svoj prostor na vrhu stroja in ga upravlja z elektriko, ki jo proizvaja stroj sam. Brzina tega valjarja je naprej in nazaj enaka in znaša 90 m v minuti. Cel stroj je dolg 8,50, širok 4,20 in visok 3.60 m.
Ing. Milivoj Šircelj
V znamenju priprav za ,proslavo 15-lefnice obstoja podjetja? Klet, ki jo je zgradil kolektiv mariborskega gradbenega vodstva. Upamo, da
sodi niso prazni?
D ’avci iz Ruš v času odmora. Slikajte nas, prosimo!

No. ta je najbolj fotogeničen, nilski konj namreč v beograjskem živalskem vrtu, kamor smo tudi zavili z razstave gradbeništva
K I
1	2	3	4	5	5		7	1	8	9	13 ~	’r1
12						m	13	14				1
15					ss	16						
v				H	18					M	19	n
21			m	22						23		
24		m	25					m	26			!■
	|	Tl					m	28				—ii !i
2«	ill					M	31					
J2				n	LL							i
Vodoravno: l. knjiga, ki vsebuje napotke za pravilno pisanje, 8. zelenica v puščavi, 12. snežni ali kamniti plaz, 13. naše ime za ekvator, 15. zapustiti prostor. 16. del konjske opreme, 17. kos pohištva, 18. oblika rastlinskega razcvetja, 19. začetnici popularne francoske filmske igralke, ki je nedavno poskusila narediti samomor, 21. velika južnoameriška kača (udav). 22. kamenina, iz katere izdelujejo cement, 23. glas trobente, 24. nemški predlog, 25. stara dolžinska mera, 26. zelo iskana kovina, ki služi za pridobivanje atomske energije, 27. nadležna žuželka, 28. element stavbnega mizarstva, 29. direktor našega podjetja, 31. zelo trda kamenina, 32. reka na Dolenjskem, 33. mesto na Gorenjskem, kjer je naše gradbišče.
Navpično: 1. svinčen pečat na železniškem vozu, vreči in podobno, 2. znamka pralnega praška, 3'. naznanilo, najava, 4. sadni sok. ki ga izdelujejo v Beogradu, 5. osebni zaimek, 6. veznik, 7. gozdna ovijalka, 8. posoda jajčaste oblike, 9. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 10. soglasnik in samoglasnik. H. okrajšan podredni veznik, 14.
f
m- \
Hi
veletok v Sibiriji, ib. mesto na Primorskem z našim gradbiščem, 18. velik rudnik premoga v Bosni. 19. ljubkovalni naziv za sorodnika. 20. južni sadeži, 22. ime tovarne ključavnic v Dekani pri Kopru, ki jo je zgradil »Gradis«, 23. nosil-ue gredi, 25. najboljši prostor v gledališču, 26. biter, 27. naš največji otok, 28. ribiški medmet (v narodnih pesmih), 29. enaka soglasnika,
30.	kemični znak za erbij, 31. kratica za »konjsko silo«.
REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Kranj, 6. slasten, 13. Ostia, 14. Marlena, -m, 15. Anglež, 17. atek. 18. pr., 20. Anam 21. april, 22. Ren, 24. J(anko) K(ersnik), 25. on, 26. Ada, 27. enice. 29. udor,
31.	ad, 32, sove. 33 imenik, -a. 35. omeniti, 37. igrač. 39. retnik. 40. mački..
..Gradisov vestnik" izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. — Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna ,.Toneta Tomšiča" v Ljubljani. — Izhaja merečno.
DOBER NASVET
Eden izmed članov kolektiva nam je poslal tale malce hudoben recept. kako si zadržiš tarifno postavka n ei z prem e njeno.
Skrbi, da boš akorde visoko presegel Poglavitno načelo, ki se ga moraš dosledno držati, pa je, da moraš ostati povsem neopažen. Prepovedano je kdaj koli oglasiti se k besedi, bodi na sestankih kolektiva, sindikalne podružnice ali v razgovorili s predpostavljenimi. S tem tvegaš, da se kdo po pomoti spom-ne nate ter ugotovi, da .imaš prenizko tarifno postavko. Naj ti nikdar ne pade v glavo, da bi se na tarifno postavko pritožil, ali da bi komurkoli omenil, da te kuha jeza zaradi nizke tarifne postavke. Tega ne zaupaj niti ženi, saj je znano, da to, kar ve ena žena. vedo kmalu vsi. Predvsem pa nikar ne raz-mišljaj o tem, da bi odpovedal službo in šel k drugemu podjetju. To je najzanesljivejši način, da se nekomu tako zameriš, da ti navsezadnje le primaknejo kakšen dinar, kar pa je povsem v nasprotju s tvojim prepričanjem in načelom, da se dobro delo samo hvali. Leta službovanja pri podjetju niso tako važna in boš zanesljiveje ostal pri stari plači, kolikor dlje boš pri podjetju.
Ob koncu še en nasvet: vedno kaži veselo lice, ne kremži se po nepotrebnem, kajti to škoduje pre-bavL
Za večerjo bo polenta, zelje, kupus in fižol ... Kdo jih ne pozna? Prav gotovo vsi delavci mariborskega kolektiva
Svetovno znana firma »Liebherr« je med drugim razstavljala tudi svoj žerjav, ki je bil na sejmu naj-višji objekt, saj seže celo do višine 71 m. Žerjav je kupilo beograjsko gradbeno podjetje »Rad«.
Skupina delavce\ gradbišča
Kranj po končanem delu
Naš karikaturist si je tokrat izposodil uredniški odbor Gradisovega vestnika, (Rakef, mg. Uršič, novinar, Goznikarjeva, Kapelj, Pižent, ki ga ni, Martinšek in sekretar Šurk.)
Kako si tovariš Nipič iz Maribora predstavlja novega plačanega sindikalnega funkcionarja ...
MED NAŠIMI ZIDARJI
— Praviš, da si vse to ti sezidal? No, ta je pa bosa.
Da, vse to sem sezidal jaz. Da sem pa še vedno brez slanov*-nja, ta pa ni bosa.
VOGOVOR MED STARIMI GRADISOVCI
France: »Jože, glej zopet neka delegacija.«
Jože: »Kje pa, kaj jih ne poznaš, to so vendar naši novi usluž* . benoi!«
France: »Kakšni uslužbenci, saj jih še nikoli nisem videl.«
Jože: »Kako to, saj so že dva meseca pri podjetju ...«