Leto V-Sm^lS. V Celfu, celrtek due 11. oklobra 1923. Pošfnlna plačana v oofovini. ^^H v Ljubljani Bg JHL ^^R ^H i^H ^H H ^B^^^^ ^^V_^^k St-ine letno 60 Din, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Ogfasi zamm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezna šlevilka staue 1 Din. Iztiafa vsaR torek, ceirfek In sotooio. UredniStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. St. I, pritlicje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Obnavljaiije nemcurstva y soverni Sloveniji. Zadnje case se naše časopisje mnogo bavi z dejstvoni, da se nem- čurstvo v severnem delu Slovenije znova ošabno dviga in pripravlja na novo ofenzivo. Tudi »Slovenski Narod« je v par zadnjih številkah posvetil pažnjo temii res žalostnemu pojavu ter napoveduje osobito za Maribor pre- senečenja. 0 novi nevarnosti nemčur- sts^a se je govorilo tudi na Ciril-Me- todovi skupščini v Ptuju in govori se na v&eh sestankih in zborih narodnih društev in organizacij. Tudi nasvetov, kako odpomoči nemčurski nevarnosti, ne manjka. Pojavljajo se razni modri- jani, ki iz visokega svetujejo to in ono ter poučujejo na levo in desno, kakor je pri nas Slovencih in Jugo- slovenih sploh v navadi. Ravno to sve- tovanje pa smatram za veliko napako našega plemena in celega naroda, ker odkrivamo s tem prezgodaj karte svo- jim nasprotnikom ter jih celo vzpod- bujamo, čeprav seveda nehote. Če bi le b:Io pri nas več dejanj in manj besed, potem bi bilo v vsakem oziru drugače. Nemci rnalo govore, zato pa tembolj delajo; enako postopajo tudi druj?i na- rodi. Italijani si nad našim Primorjem ne belijo glav in prav niČ ali vsaj zelo malo razpravljajo v javnosti, kako bi se dal naš tamkajšnji živelj »asimili- rati«. Oni vedo prav dcbro, kako se dajo take reči najbolje urediti. Imajo svoj preizkusen sistem in tega se drže ter po njem delaio. Kakgne uspehe pri tem deli: dosezajo, venio predobri vsi. Na Primorskem kmalu ne bo nobeneg-a siovcnskega uradnika več, nobena Sola kmalu ne bo več slovenska in v petih letih bomo zavedne in res zanesljive Slovene« po Primorju Jahko iskali z lučjo ob belem dnevu. Enake uspehe dosezajo Nemci na KoroSkcm in vendar je položaj ltalijanov na Primorskem in Nemcev na Koroškem pri »asimili- ranju« stokrat težavnejši nego je naš v Sloveniji, ker oni imajo tamkaj pred seboj kompaktne mase autohtonega slovenskega prebivalstva, mi pa ima- mo tu med našim narodom pomeSane peščice potujčcncev in priseljenih tuj- cev. Če bi bili na našem mestu Itali- jani, Nemci ali katerikoli drugi narod, bi zanje problem iredente že davno veC ne obstojal; samo mi, slabiči, si belimo glave s takimi problemi in s strahom gledamo v bodočnost, kaj bo. Eno našo napako sem omenil že zgoraj, to je naše obilno in prazno razpravljanje in sklepanje, ki ostaja vedno jalovo, brez potrebnih dejanj. Drjga velika napaka je naša »kultur- r.ost«. Kulturen narod hočemo biti, zato moramo svetu pokazati, da smo »kul- turni«, to kulturncst pa kažemo s tem, da »kulturno« nastopamo napram tuj- cem, ki nas v lastni hiši izpodjedajo. Kaj bi rekel svet, če bi tega ali onega hujskača prijeli za vrat ali pa ga po- gnali preko meje? Smatral bi nas za barbare! Tako mislimo in pri tem sklepamo, kako je treba s kulturnim in prosvetnim delom pridobivati nem- škutarijo in Nemce za nas. Veliki kul- turni svet pa se nam ravno radi tega smeje in nas ravno"radi tega še z več- jim veseljem in končno tudi pravom smatra za barbare. Saj si tudi divji narodi v Afriki ne upajo nastopati od- krito proti tujcem, Evropejcem, ki jih uvažujejo, toda ne zato, ker so morda kulturni, ampak zato, ker so neoboro- ženi slabiči. Evropejci pa samozavestni in do zob oboroženi s topovi in stroj- nimi puškami. »Kulturno« postopanje proti tujim zajedalcem torei ne znači kulturnosti, ampak slabost, barbarstvo. Zadnje case sem slišal v nekem listu rsasvet, naj bi se v našem severnem ozemlju ne osnavljale Orjune; da, celo Ciril-Metodova družba da je preveč iz- razito nacijonalna. Na našo mejo naj bi šli z brezbarvno limonadarsko pro- sveto, morda s kitaro in tamborico ter svirali nemškutariji in Nemcem, toda ne »Hej Slovani«, bog ne daj, ampak ono nedolžno »Je pa davi slanca pa- la ...« ali pa »Tarn za goro, tarn za goro . . .« To da bi nemškutarje in Nemce tako prevzelo, da bi se zjokali same miline in pričeli kričati »Živio Jugoslavia!« 0 sancta simplicitas! Kdor pozna naš nemčurski in nemški ele- ment ob meji, ta ve, da je ta element skrajno surov. Prostaštvo in surovost sta bistveni lastnosti nemčurstva in slovenski pevec s prosvetno kitaro, ki bi prize! med ta element, bi se vrnil najbrže z razbito kitaro in glavo, nom- čurstvo pa bi triumfiralo še bolj. Nje- mu imponira samo samozavest in sila, reSpekt ima samo pred onim, ki mu na »Anf biks!« odgovori z »Biks auf!« Nemčurstvo in iredentistično Nemätvo na meji zamore zatreti in odpraviti samo — močna roka. Toda močna roka, pravijo naši »kulturni« modri- jani, rodi samo odpor in le Skoduje, a ne koristi. Popolne pravilnosti tej tr- ditvi ne odrekam, toda to velja le tedaj, kadar je moČna roka polovičar- ska, kakor je polovičarsko vse, kar rtii počnemo. Kjer je v delu sistem, moč, volja in celota, tarn ni odpora, ker novi pritisk zatre vsak poizkus odpora že v kali. Kadar se pritisk prične izvajat'i', se ga more izvajati do konca in do skrajnih konsekvenc. Ta- ko delajo Italijani na Primorskem, zato tarn nikjer ni odpora in ga nikoli ne bo, ampak bo nasprotno naze ljudstvo v nekaj letih sploh pozabilo na po- trebo odpora. Kdor tega ne verjame, naj se sam potrudi v Primorje, toda naj ne govori preveč, kajti sicer bo kmalu v rokah karabinijerjev ali fa- šistov, toda ne po njihovi zaslugi, ampak po zaslugi — naših ljudi samih, ki ga bodo izdali in ovadili. Pritisk, če je sistematičen, demornlizira in na- cijonalna demoralizacija je predpogoj zmage. Če bi bila naša vlada uvedla v na5em severnem ozemlju 2e takoj spočetka v nacijonalnem oziru režim močne roke, bi danss sploh ne bilo treba več govoriti o kakem nemčur- stvu, še manj pa o nemčurski nevar- nosti. Toda na odločilnih mestih so že spočetka sedeli in večinoma Še vedno sedijo Ijudje, ki nemSkutarijo ne samo tolerizirajo, ampak jo celo podpirajo. Če kak nemčur ali Nemec zaprosi za kako obrtno, trgovsko ali drugo kon- cesijo, jo bo gotovo dobil, če zaprosi za to ali ono ugodnost, se mu bo go- tovo ustreglo, če v uradu govori nem- ško, se mu bo gotovo odgovorüo, kajti »kultura« to zahteva. Napram Slovencem te obzirnosti ni, ker barbar govori z barbarom iahko tudi barbar- sko .. . Močno, zavedno uradniStvo in orožništvo bi bilo s primernimi navo- dili Iahko 2e davno zatrlo nemčursko nevarnost, ne da bi očito kršilo za- kone, kajti zakoni so zelo elastični in imajo dva konca — dobrega in sla- bega, enega, ki daje pravico, drugega pa, ki jo jemlje. In nihCe se ne more pritožiti. Če pa se ni hotelo poseči po tem sredstvu, ki je običajno v vseh kulturnih zemljah, naj bi se bil pustil svüboden razmah Orjuni. Če bi Orjuna imela svobodne roke napram nemSku- tariji, bi nihče niti našemu uradniStvu niti na5i upravi in oblasti ne mogel očitati ničesar, ker bi bila to stvar privatnikov s privatniki. S svobodnim delom bi Orjuna napravila v par me- secih na Štajerskein tak red, da bi lahko z lučjo ob be'.em dnevu iskali nemčurje, pa bi jih ne našli in po mariborskih, ptujskih, celjskih ulicah bi zaman nategovali užesa, nemšku- tarjenja bi ne bilo nikier. Na vsem severnem ozemlju bi ne bilo človeka, ki bi si upal zabavljati čez naš narod in našo državo in to ne samo javno, ampak tudi privatno. Vse to pa bi do- segla Orjuna brez posebnih »nasilj«. Nemškutarija je ob prvem nastopu Or- june to tudi pričakovala, zato je za trenutek utihnila in se poskrila, ko pa je videla, da jo pred Orjuno ščiti ves državni aparat, je postala 2e bolj ohola in predrzna. Priälo je ceio že tako da- les, da nem§kutarija vodi vso našo upravo, kateri so njene želje ukazi. Na samo željo tega ali onega nemčurja ali Nemca vtakne naša oblast takoj v zapor tudi najboljSega nacijonalista, tudi če ni ničesar zakrivil. Ta usluž- nost gre celo tako daleč, da notranji minister noče vzpostaviti mariborske in ptujske Orjune samo zato, ker so proti temu — nemčurji in Nsmci. Na ijubo lepim očem nemčurskih frajl, za par kniksov raznih nemčurskih in nem- Skih rnagnatov, ki so obogateli od slo- venskih žuljev, in za par piškavih gla- sov nemčurskih poslancev v narodni skupSčini, se ustvaria na našem se- veru polozaj, ki nas vedno bolj pri- bližuje stanju pred osvobojenjem. Ža- lostno, toda resnično! »Slovenski Narod« se med vsemi našimi listi razmerohia največ peča s problemom nemčurstva in nemSke ne- varnosti v našem obmejnem ozemlju, »Slovenski Narod« pa je režimski list hi zato naj, če misli res iskreno to kar piše, upliva na svoj režim, da spremeni taktiko. Če tega ne stori, potem naj spioh več ne pisari o tem predmetu, kajti sicer bomo prisiljeni smatrati jia za hinavca, ki žalostno stanje na Štajerskem eksploatira samo v gotove, dobroznane namene, ki stre- me po udušitvi Mariborske oblasti in ohranitvi nedeljive Slovenije, Sicer pa si nemčurji in Nemci z obnavljanjem svojega rovarskega dela in z očito- vanjem svoje doslej prikrivane prepo- tence ne delajo prevelikih uslug. Če bi ostali v mejah, za katere so se umaknili leta 1918. po prevratu, bi jim morda Se danes verjeli, da so se spo- kortli in spreobrnili in bi jih, ko bo zapihal drugačen veter, morda celo pustili na miru, tako pa nam odkri- vajo kaj so in kaj hočejo, zato bo naše delo ob svojem času tem lažje. Kajti če nemčurji in Nemci mislijo, da bo ostalo vedno tako kakor je danes, se prokleto varajo. Prišel bo čas, ko bodo še bridko obžalovali svojo sedanjo ne- premišljeno oholost in prepotenco, toda tedaj bo prepozno. Režimi bodo padali in se novi porajali, to je zakon par- lamentarizma, Orjuna pa ni odvisna od parlamentarizma, ona bo ostala in živela dalje in tudi prej ali slej doži- vela — svoj dan. MESTNO GLEDAUŠCE V CELJU. Repertoar: 14. nedelja »Marija Stuart«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Za- četek ob 4. uri popoldne. Ib. torek »Pelikan«. B. Poiitične vesti. Sestanek JDS v Šoštanju se je vršil v nedeljo, zborovanje je pokazalo, da so naSe pozicije trdne. Pristaši stranke so zelo marljivi na političnem, nacijonalnem in gospodarskem polju. Za novega predsednika je izvoljen g. Rihtarčič*. Narodno priznanje kralju Petru In narodnim borcem, Na seji narodne skupščine 8. tm. je predložil ministrski predsednik Pašič zakonski osnutek o narodnem priznanju kralju Petru Veli- kemu. V Beogradu se naj postavi kralju Petru spomenik, ki naj priča o hvaležnosti naroda za osvobojenje in ujedinjenje. Nadalje je predložil Pašič zakon o narodnem priznanju zaslug za domovino. V znak hvaležnosti do bo- jevnikov, ki so padli v balkanski in svetovni vojni, naj se stavi vsako leto najmanj 10 milijonov dinarjev, da se ovekoveČi narodna hvaležnost. Kot vi- den znak se naj postavi Pantheon. Predvidena je enkratna nagrada za vse žive bojevnike in druge državljane, ki so se odlikovali za časa vojne, otrokom in roditeljem padlih bojevnikov se bo podelila dosmrtna podpora. Zaslužni sinovi naSega naroda, ki so umrli v domovini ali inozemstvu, bodo čimpreje preneženi na državne stroške in poko- pani v rodbinski ali novi grobnici. Med temi pridejo na vrsto vojvodi Putnik in Mišič, bivši predsednik srbske na- rodne skupščine Andra Nikolič, Stojan Novakovič, bivši ministrki predsednik, dr. Laza Paču, bivši finančni minister, dr. Milenko Vesnic, prota Milan Curič. Rodbine onih, na katere se zakon na- na3a, bodo imele pravico prenesti kosti svojcev v domovino že pred sploSnim prenosom kosti bojevnikov v Hram — spomenik osvoboditeljev. Prenos in pre- voz se vrši na državne stroške. Obema predlogoma je bila priznana nujnost in odkazana posebnemi: odboru. Popoldne je bila sklicana seja tega odbora, a se je ni udeležil noben poslanec vladine večine. Debata o taksah se je na seji narodne skupščine 8. t. m. nadaljevala. Poslanec Sokič (dem.) je ostro kriti- ziral koruptivno gospodarstvo vlade. Demokrat Popovič kot poročevalec manjšine, je v obSirnem govoru do- kazoval površnost in krivičnost povi- šanja taks, ki zadene baš revne sloje. Popovičev govor je napsavil globok vtis. Tudi nemški poslanec Moser je povdaril, da Nemci ne morejo glasovati za vladin predlog. Vlada bo najbrže s svojo večino pogorela, ker so se za- Čeli prijatelji poslavljati. Zakon o taksah sprejet. Na seji narodne skupščine 9. tm. se je nadalje- vala debata o zakonu o taksah. Posl. Pucelj se je izrazil, da bo glasoval proti zakonu, ker je nesoeijalen. Vso krivdo nosijo podpisniki Markovega protokola, da se vlada umetno drži na krmilu. Demokratski poslanec Mar- kovič je naglašal, da so celo nekateri radikali proti koruptnemu sistemu. Po 500 odstotnih dokladah, izrednih in naknadnih kreditih v znesku 1200 mi- lijonov in kuluku prihajajo nove takse. Sedanja radikalna vlada ne dela dru- gega, kakor da naklada samo bremena ljudstvu. Nemški poslanec Moser se je premislil in je izjavil, da bo glasoval za zakon, gotovo so Nemci dobili lepo nagrado. Zakon je bil sprejet s 104 proti 64 glasom. Italija omilila kulturno nasilje. Vsled veükega razburjenja med našim ljudstvom in interpelacijo poslancev ter vsled pozornosti kulturnega sveta na kruto nasilstvo proti slovenskim Solam in učiteljem, se je začela italijanska vlada umikati. lzdala je komunike, v katerem izjavlja, da dekret o reformi ljudskih šol še ni podpisan od kralja, učiteljska premeščenja niso dopustna, tudi je vlada opozorila oblasti v Ju- lijski Krajini, naj ne nastopajo s tako brutalno brezobzirnostjo. Šolska ob!a- stva so preklicala odpust provizornih učiteljev v goriškem, tolminskem, se- žanskem in postojnskem okraju. Prancosko — nemška pogajanja. Poročali smo že, da se nemSki vele- industrijalci pogajajo s Francozi. Po- gajanja teko ugodno in je upanje, da pride do sporazuma. Delavci so na- stopili proti veleindustrijalcem, poga- janja označujejo kot veleizdajo. Stran 2. »NOVA D O B A i Šrev. 115 Spor med Rusijo in Finsko. Umor dveh članov ruske obmejne komisije je povzročil diplomatski konflikt med Rusijo in Finsko. Sovjetska vlada za- hteva od Finske, da prime niorilce in jih izroči ruskim oblastim. Do dokon- čane preiskave mora položiti Finska za jamstvo precojšnjo vsoto v zlatih rubljih. Celiske novice. Ljudsko vseučilišče v Celju. Pre- davanje g. Lie. Šimnica »0 Babiloniji nekdaj in sedaj« 8. okt. tl. G. preda- vatelj podai je najprej kratek zemlje- pisni obris zemljišča na rekah Eufratu in*Tigrisu, ki se je v starem veku na jugu imenovalo Babilonija ali Haldeja (danes Irak Arabi), v severnem pa Asi- rija ali Mesopotamija. Nato je spomenil izkopavanja angieških, irancoskih in nemških učenjakov, naštel imena asi- riologov, ki so se trudili z razreševa- njem sumersko-babilonskega klinaste- ga pisma, na tabli pokazal, kako se je pisalo v tern pismu, prečital tudi nekaj odlomkov iz književnih spome- nikov v babilonskem jeziku, prebral nekaj zanimivih odredb iz Hamurabi- jevega zakonika, ki je naistarejši za- konik na svetu. (Mamurabi, po drugem čitanju Hamuraga, vladal je okrog 1900 predXr.) Prikazal je potem babilonsko vero, njihovo temeljito matematično in astronomsko znanje, njihovo razvito materijelno kulturo, njihovo bogato knjIŽevnost ter iz Nimrodove epopeje prečital episodo o občnem potopu. omenil tudi babilonsko legendo o stvo- renju sveta pa pri tern pri obeli pri- čah qpozoril na slično pripovedovanje v sv. pismu, čemur pa se nam ni treba čuditi, ker Izraelci so se iz Haldeje preselili v Palestino še le v onem času, ko so tarn že krožile gori imenovane legende. Izraelci so se najprej zvali Haldejci ali Babilonci; plemenska ime- na Izrael in Juda dobili so še le v novi domovini. Jako poučljivo je bilo, kar je g. predavatelj povedal o kul- turnem uplivu starih Babiloncev na druge narode. Asirolog Hornel trdi, da je bila tudi egipčanska kultura v bist- venih točkah odvisna od babilonske, egiptolog dr. Eduard Meyer pa trdi v svoji zgodovini starega Egipta, da je bila samonikla kakor Kitajska. Po mo- jem mnenju j'e stara babilonska mate- rijelna kultura razsirüa svoje veje tudi med Slovane, in sicer s posredovanjem maloazijskih Grkov, ki so imeli svoje naselbine na severnem obrežju Črnega morja. Ti Grki so n. pr. prodajali Slo~ vanom lepe babilonske tkanine in ba- bilonske ystatve ter jih tako priučili tkalstvu. Še danes imajo Srbi in Sloven- ci iste besede za pojedine dele krosne (statve). .Dodal bi še pripombo, da so Sumerci, ki so v porečju dolnjega Ti- grisa in Eufrata osnovali najstarejše mestne državice na svetu (v polovici 5. tisočletja pred Kr.) in najstarejš o kulturo, ki so jo potem semitski Ba- bilonci dalje razvijali, turško pleme, ki se je doselilo v te kraje iz cen- tralne Azije, iz pradomovine turško- mongolskega naroda, pa da.so bili po- zneje zopet Turci, Selžduci in Osman- lije, ki so doselivši se v te krajeve pretvorili od Sumerev in Babiloncev s pomočjo kanalizacije lepo obdelano ravnico v pravo pustoš in uničili večji del sumersko-babilonske in arabske kulture. Škoda, da Šimnicovo, na naj- novejših raziskovanjih zasnovano pre- davanje, ni je najšlo več odziva. Gotovo bo g. Šimnic natisnil svoje predavanje v Novi Dobi ter s tern dal priložnost, da se z njim seznanijo tudi tisti ki niso mogli ali iz nehajnosti niso hteli, da prisostvujejo njegovi ustmeni besedi. Em. Lilek. Tombola Sokolskega društva v Celju se vrši vn?deljo 21. tm. ob 2, uri pop. na DeČkovem trgu pred Nar. domu. Kupujte tabllce po 3 Din, kk grof ie cnejca slngo sseboj. Tedaj pa je zapazit grof» Babo-ja, ki je prišel v spremsjtvu 66 konj. »O«, je vzkjiknil. »al,i tako izp.ol- n.jujcte moje ukaze?« »Vaše Veličan- stvo«. je Babo odvrril. »vse to so nioji sinovi: dvaintrkleset jili je, in vsak ima s seboj kot jaz le enega sluga.« In tako je bilo tudi v resnici. bsem hčera pa Je obilo blagoslovljoni oče pnstil še doma. >,tev. 115. »NOVA D O B Ä c Stran 3. jANKO LEŠNIČAR: (Dalje.) L. 1884. se je ustanovilo 8 novih po- sojilnic, med njimi prve tri »kmečke : Pi- šecG, Slatina, St. Peter pod Sv. gommi, Ko- njice, Makole, Vransko (ki je pa začela de- lati šc le 1. 1890.) in v Kopru ob obali na- šega sinjega Jadrana. Preko Kranjske jc šlo torej posojilnično gibanje prvič čez skrajno našo južno narodno mejo. Pri vseh teh usta- novitvaii je sodeloval Zvezin načeliiik Mi- hacl Vošnjak osebno, kar je značilo prccej potov, dela in stroškov. Saj je bila Zvcza — Mihael Vosnjak, isto, kar je bilo pozneje šc marsikdaj in tnarsikjc v našem društve- ncm, gospodarskem in političnein življcnju. Ako ni bilo osebne požrtvovalnosti in dela za »božjo plačos kakor pišc o njem dr. K. Slanc v »Slov. Narodu« 28. junija 1876, ni niogla iti v našem malern, proletarskem na- rodu nobena stvar. Na prvem rednem obenem zboru Zveze v Celju dne 6. aprila 1884, na katerem je bila zastopana tudi že Kranjska (Ljubljana, Kmetska in Postojna) in Koroška (St. Jakob v Rožu po Janežiču) je razvil Mihael Vos- njak sledeči orqanizacijski program. V za- pisniku je to vpisano sledečc: »Načelnik omenja kraje, kateri še nimajo narodnega denamega zavoda, namreč Zu. Radgona, Kozje, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Rogatec, Smarje, Brežice, Trbovlje, Konjicc itd., potem mnoge okraje na Kranjskem, Ko- roskeni, na Goriškem in v Istri. Potem raziaga stanje vseh sodnijskih okrajev spod- njega Stajerja glede denarnih zavodov in izreče željo, da bi se v vsakcm okraju usia- novil denarni zavod, ali posojilnica ali hra- nilnica, sevedn z i:arodnim vodstvom . . . Kar se Kranjske vojvodinc tiče, misli na- čelnik, da bi za tamošnje razmere kazalo v vsalicmu sodnijskemu okraju ustanoviti ob- činsko hranilnico zvi'zano z oddelkom za osebni kredit. Ker potemtakern bi se v o- kom prišlo nenaravnemu položaju, da mo- rajo vse pupilarne vkladbe v Ijubljansko hranilnico (znano »Kranjsko hranilnico«, ki je bila do prevrata v nemških rokah) in tam se porabijo na korist nemške stranke. Tudi bi po tern potu mogoče bilo oddclke za osobni kredit zalagati z deuarjem iz dotičnc občinske hranilnicc po nizkih % tGr bi se tudi kredit laglje po nizldh % dajal. Zaradi ustanovitve narodnih dcnaniih zavodov na Goriškem in Primorskem (!) pa le kaže usta- noviti posojilnice.« Skoda je, da zapisnikar (ki je bil Mihael Vošnjak sam) ni natanč- nejše zapisal tega referata, ker bi bil pre- zanimiv donos za zgodovino našega za- družništva in za zgodovino našega narod- nega gospodarstva sploh. Ta program se je potem začel izvrše- vati. L. 1885 in 1886 je ustanovila Zveza posojilnice v Krškem, Podbrezjah, Črnomlju, Slov. Plajbergu, Bekštanju, Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na obenem zboru 1. 1887 je poročal Zvezin načelnik (gl. zapisnika): V Trstu je bil razgovor meseca novembra 1. 1. (1886) o ustanovitvi posojilnice, pa dozdaj se še nada ni izpolnila, da bi začela ta dclovati. Upati pa je, da se bodo odpravile ovjre.« Ovire so tičale v osebnih razme- rnh in tako je začela posojilnica v Trstu delovati še v 1. 1891. V ostalih 80. in v 90. Ietih do ustanovitve »Zvzzo. kranjskih poso- jilnic- 1. 1896. je število slovenskih posojilnic narastlo na 117. Vsi veqi, nekoliko po- mctnbnejši kraji od južnih do severnih naših mej so dobili svoje kreditne zadruge. Za- družništvo je postalo niočan, uvaževanja vrcden činitelj — ni čuda, da so se ga skušale razne politiene struje in stranke polastiti. Katoliški shod v Ljubljani je dal prejSnji konservativni stranki tudi nove go- spodarske direktive, ki jih je z veliko vervo zasledovala. Takoj po prvem katoliškem shodu v Ljubljani (1895) se je začelo usta- navljanje zadrug konservativnc ali ljudske stranke tudi v krajih, kjer so že posojilnice, priključene Zvezi slovenskih posojilnic v Celju, obstojale: Trnovo, Ilirska Bistrica, Ccrknica, Lož, Metlika. V Ljubljani sc z oporo na > Gospodarsko Zvezo in konečno v »Zadružno Zvezo v Ljubljani. Ker je še na Goriškem nastala 1. 1899. Centralna: posojilnica % ki je tnm organizirala rajfajze'nsko zadružništvo in u- standvila počasi lastno goriško zadružno centralo, je nastala v slovenskem zadruž- ništvu precejšnja zmeda. Nastal je čas med- sebojnih bojev in napadov, ki je zelo po- ostril zadružnc krize, nastale v slovenskem zadružništvu okrog 1. 1910. ki so ogrožale tokrat obstoj tudi Zadnižne Zvqzq v Celju. Z {. 1896. je nastalo torej prvo cepljenje slov. zadružništva, prva secesija še do tedaj skupne zadružne organizacije; druga sRce- sija je nastala 1. 1908. z ustanovitvijo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, kjer se je koncentriralo zadružništvo narodno-napredne stranke na Kranjskem. Goriška organizacija je stala bolj od strani in ni imela kon- fliktov s staro niatico v Celju. Celo to po- glavje ni posebno razveseljivo; ako tudi se je ustanavljanje zadrug v Sloveniji močno po- spešilo in zadružništvo populariziralo (v tern oziru gre pred vsem .vse priznanje Zadružni Zvezi v Ljubljani in njeiißmu ve- likeuiu organizatorju dr. Kreku), se je vendar otežkočilo enakomeren miren razvoj in cen- tralizacijo zadružnega dela in kar je najbolj važno, zadružnega kapitala. Ako bi pri edinosti ostalo, bi Slovenci ne imeli samo najboljšega kreditnega in konzumncga, tem- več tudi najboljše nabavno in produktivno zadružništvo v naši iiovi, osvobbjeni do- movini. X. Zveza. slovGJiskili posojilnic in kasneje Zadružna Zveza v Celju sta sc mnogo bavili z zadružno propagando in naobrazbo. Spočetka, do cepljenja zadružne centralne organizacije, je slonelo itak vse delo na ramah Zveze slovenskih posojilnic, ki se je svojih dolžnosti v tern pravcu prav dobro za vcdala. Njen načelnik Mihael Vošnjak je začel februarja 1884 izdajati »Zadrugo«, »list za razpravo narodno - gospodarskih vprašanj.« UredniStvo in upravništvo jc bilo v celjski Posojilnici, ki je imela takrat prvo svojo pisarno na Glavnem trgu, štev. 105 v Celju. Na obcnein zboru due 6. apr. 1884 sc je sklenilo, da preide list v last ZvazQ in da si naj naročijo posojilnice več iztisov »Zadruge,« »da jih razdelijo med zaupne može in druge društveuike tako, kakor to stori Celjska posojilnica, ki daja »Zadrugo« 26 zaupnim možem brezplačno v ta namen, da se zadružništvo razširi in oživi.< Da bi se dobil pregled stanja vseh slovenskih posojilnic in bi se delalo s tern pogum tudi onim, ki se zadružništva še boje lotiti, se je na istem obenem zboru »obče odobril« predlog, da se trimesečni sklepi objavljajo v »Zadrugi.« V to svrho se založi posebna tiskovina. Ta sklep se sicer ni točno iz- vrševal, pač pa je začela Zvcza 1. 1890. s sistematično statistiko v »letopisib/ >Za- druga je izhajala 1. 1884. redno mesečno, istotako 1. 1885., 1. 1886. je izhajala samo še vsak drug mesec, v I. 1887., 1888. in 1889. pa je izšla samo po ena številko, toliko, da se je uazuanil občni zbor. Dobra sta letnika 1884. in 1885., ki jih je očividno napisal v celoti Mihael Vošnjak sam. Pri preglcdu vsebine najdem izvrstne strokovne članke, na pr. ali naj ustanavljamo poso- jilnice z omejeno ali ncomejeuo zavezo, o »davku posojilnic,« o poštni hranilnici, o hranilnicah (šparkasah), kako naj dovolju- jejo posojilnice in hrauilnice posojila, o kmetskih posojilnicah, o nadzorstvu pri posojilnicah, o varnosti vlog pri posojilnicah, o obrestni meri hipotečnih posojil, o »me- njavi posestvenih lastnikov in vknjiženih dolgovih,« o neposrednih pristojbinah itd. Dvoje, trojc člaukov bi se še posebej dotaknil. Prvega radi tega, ker je" prezna- čilen za Mihaela Vošnjaka kot zadrugarja. V člankn »Kako dovoljujejo posojilnice in hranilnice posojila?< ( Zadrugas štev. 4. 1884.) piše Mihael Vošnjak: »Pravi naraen delovanja posojilnice glede dovoljevanja posojil je ta, da gleda v prvi vrsti na zna- čaj prošnika in da takim ne dajc posojil, ki so na slabem glasu; tudi ne, ako še niso zadolženi in če tudi imajo zanesljive poroke glede premoženja. Ako bi se takim, ki so zapravljivci ali sploh na slabem glasu, dajala posojila v taki meri, kakor jih za- htevajo in za katere bi imcli glede varnosti še dovolj zaslombe, bi jih gotovo še hitreje spravila taka posojiia same in rodbino v siroščino ... Če se na tak način postopa, sc posojilnica uc le sama utrdi, ampak tudi moralično ljudstvo krepča ... Znani so nam slučaji, da neka posojilnica ni dovolila prošnjiku posojila zaradi tega, ker je na slabem glasu, akoravno ima posestvo neza- dolženo; od hranilnice dobi brez ovir, ta ne vpraša po značaju, ampak le, koliko posestvo prenese . ..« Vosnjak povdarja torej že v začetku svojega zadružuega delo- vanja tudi ctičen moment v delu zadruge, to je oni moment, na katerega je polagal Raiffeisen in Grabein v nemskeiy kmetijskem zadnižništvu največjo važnost. Raiffeisen je rekel: »Lenuhom, zapravljivcem, pijancem in raznim gospodarjem se ne da kredita, temveč pridriim, delavnim in varčniui za- družnikom, ki so zanesljivega značaja in se resno trudijo, da bi si pomagali naprej .,« Grabein pravi:* Višje ko gospodarske pred- nosti nam je ceniti (pri kmctijskih zadrugah) etične, vzgojo k redu in varčnosti, k samo- premagovanju in gospodarskemu prevdarku.« V ¦••Zadrugi« St. 4. 1885. je objavil Mihael Vošnjak sistematičen »Navod za osnovo posojilnic in njihovo delovanje.« Ta navod je sprejel tudi ' takratni dež. odbor kranjski in ga je s priloženirni vzorniini pravili vred razposlal občinskim in župnijskirn uradom v vspodbudo za snovanje posojilnic. V tern »navodu« niso le praktični nasveti za usta- novitev kreditnih zadrug, temveč tudi na- tančna navodila za poslovanje. Ti le nauki in navodila so veljala v našcm posojilništvu skoraj trideset let, dokler jih niso spre- menjene razmere deloma spremenile in po- polnile. V zadnji številki »Zadruge« iz leta 1884. se vescli Vosnjak, da je »Zadruga« prešla v last Zveze in je s tern njen ob- stanek zagotovljen. »Na ta nnčin si ohrant slovenski narod strokovnjaški list, ki bode centralno glasilo zadružništva ...<•¦ Toda Alihael Vosnjak je bil navzlic svoji real- nosti — zadrugar, torej optimist, vsaj glede »Zadruge-. Ko je bil kot poslanec prisiljcn bivati na Dunaju in v Gradcu, ni imel več časa za »Zadrugo< in na obenem zboru ZvGze. dne 27. avg. 1886 se je na dolgo in široko razpravljalo, ali naj list živi ali izgine. No, list je ostal pri življenju, ali bil je brez — sotrudnikov in delavcev ter je izhajal, kakor že omenjeno, do 1. 1889. samo še po enkrat na leto brez kakršnekoli zanimive vsebine. Na obenem zboru dne 8. oktobra 1890 predlaga Ivan Lapajne, naj bi se mesto »Zadruge« izdajal vsako leto »Letopis slo- venskih posojilnic« z vsakoletno statistiko o njihovem stanju in drugimi »važnimi rečmi« in »bil bi naj obsežna in podučljiva lmjiga za strokovnjake in slovenske domo- ljube.« > Uredovanje« tega »letnika^- se po- veri Iv. Lapajnetu. Teh »Letopisov- je izšlo skupno 17 (1890—1906) Do leta 1896. jih je uredil Ivan Lapajne, enega revizor End- licher, ostalc 1898—1906 pa prvi redni Zvezin tajnik in revizor Franjo Jošt. Poleg bogatega statističnega materijala, ki obsega do 1. 1898. vse slovenske posojilnicc, kasneje pa samo članice Zv2ze slovenskih [poso- jiluic, odnosno Zadružne Zveze v Celju. Poleg tega je v teh letopisih nebroj prak- tičnih navodil za poslovanje, vzorci in razne tiskovine, ponatisi zakonov itd. Organizacija si je z njimi postavila v zgodovini sloven- skega zadružnišlva časten spomcnik. * Dr. Maks Grabein: Wirtschaftliche und soziale Bedeutung der ländl. Genossenschaften in Deutschland, str. 172. (Konec prihodnjič.) Kralja Pe- (^plin Bivša tra c. 15. V>\^1JC Graška ul. prjporoča svojo bogaro zalogo dež- nšfcov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 23 Dve sestri, natakarici, iščetavečjo Gresta pa tudi posamezno na manjše gostilne v dobrem prometu. Ponudbe na upravo pod Natakarici«. 2—2 Razširjajte „Novo Dobo"! „LASTNI DOM" V CELJU regfsfrovasia Kreditna in slavbena zadraga z omejeno zavezo, Prešemova uL 15. Sprejema bran, vloge In jih obr. po 6V/0 to je 6*50 Din od sio, proll odpovedfi do 8 Din od slo. Prl večjin naložbah po dogovoru Rental riavek pleča zadrugu ter se re zaračuni vlagateljem! Ft ran 4. »NOVA DOB A« Štev. 115 Telefon štev. 75 in 76 Podružnica Poštnl ček. rač. 10,598 Ljubljanske kreditne banke w Celju Delniška glavnica in rczcrve približno G@ff&lKf*9li3 V LJŠUflljellil Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — YT x " „„ Din 45,000.000- Ustanovljena leta 1900 Podružnioe Brežlce, Črnomelj, Gorca, TCranj, Maribor, Metkovič, Nov. Sad, Pluj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema Vloge na knjižice In lekoči jSESE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proil ugodnemu obrestovanj u 5rS$S valut in dovoljuje vsaRovrstfie Kredite. J?*»odaja spečke c3.L»ŽLi\rKi.e pazpedne lotG*»ij©. Otvarja akredilive lit izdaja kredltna pistna za tu- in inozemsivo. BERSÖN Berson je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Va- ruje čevlje, cenejši in trpežnejsi je od usnja. Od Vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi-potpetnike in gumi-podplate. Išče se soba mebiovana, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta za takoj. Ponudbe na upravo tega Hsta. 1 Razne vestL Johajoce drevo. V Vcrsaülesu ^ so opazlli na nckeni koslanju čirdcn po.jav. Drevo stoji na travniku blizu vast Ma- rie Antoinette. Juli ja mcseca, ko je vla- dala velika suša, je kapala od Ustja z višine štiri metre vöda, ki je bi]a Po- polnoma čista in je imela «-lull po tern. Vprašanje je, all je to »jokajoc« drcvo« v V'crsaflcsu cdino a!ü ima morda se kni sovrstnikov. 18-9 Pšenica faraonov, ki so jo vseiali v Baren na O.^er.skem;, je dobro uspela in je zrnje najboljše kvalitete. Pšenico So našli v Tntankainenov« jjrobnic«. Zr- 11a so bila stara štiri tisoč let. Lokal odkiipi brivec Koštomaj. OdgovornJ urqdnik: I-!ct Kdv^rd Simnlc Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju, Izjava. Kdor soprogi Veble Josips karkoli zaupa, mo?. ni plačnik. Josip Veble, Lava St. 26. Uradnift išče sobo eventuelno s hrano. Ponudbe na upravo »Nove Dobe«. 2—2 (D\llLfc,, Klotor», Kranj, poiSrnznicc: IVIar»il5oi», Metkovic, ^»»e'iralje, Saraj evo, Split, Šibenik, Tr»žič, Zagreb. ¦¦¦¦¦¦¦¦ AracriKansKi oddctct ]taslo4 na brzojaVe; JadrattsHa. Afiliirani zaVodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.