BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. »BODIMO EKOKUL – čista narava je naša pravica in odgovornost« BODIMO EkoKul BODIMO EkoKul ZBORNIK PRISPEVKOV PROJEKTA »BODIMO EKOKUL – ČISTA NARAVA JE NAŠA PRAVICA IN ODGOVORNOST« »BODIMO EKOKUL – čista narava je naša pravica in odgovornost« Izdalo Društvo Eksena. Urednice: Ajda Bezenšek Špetič, Pascale Emily Pečnik, Tina Jelen Avtorji: doc. dr. Blaž Repe doc. dr. Iztok Tomažič in Urban Vodopivc Lucija Tacer Katja Kržan dr. Marinka Vovk mag. Mojca Šegel Nina Bezenšek Pascale Emily Pečnik, mag. pol. in Tina Jelen Patricija Goubar, mag. org. in Julija Polič Trčak Simona Fajfar Avtorske pravice: avtorji in izdajatelj Leto izida: 2021 Kraj izida: Šentjur Spletna lokacija zbornika: www.drustvo-eksena.si Oblikovanje in grafična priprava: Xena, d.o.o., MediaVibre Priročnik je brezplačen. Zbornik prispevkov je pripravilo Društvo Eksena v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Eksena (Xena, d.o.o.) v okviru projekta »Bodimo EkoKul«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namen projekta je varstvo okolja in ohranjanje narave skozi informiranje, krepitev ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in spodbujanje pozitivnega in aktivnega odnosa do narave. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 117679619 ISBN 978-961-94567-2-9 (PDF) Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 2 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 PREDGOVOR iz Ria, Agenda 21, Kjotski protokol, Aarhuška konvencija in Agenda 2030. Vsi v sebi nosijo pomembno komponento uresničevanja človekove pravice do čistega okolja in s tem povezanih odgovornosti, ki so temelj trajnostnega razvoja kot tistega koncepta, ki omogoča življenje prihodnjih generacij. Zato je izrednega pomena, da varovanje okolja in ohranjanje narave skozi uresničevanje človekovih pravic na ustrezen način predstavimo tudi najmlajšim, saj bo kakovost njihovega bivanja odvisna od našega in njihovega spoštovanja tako človekovih pravic kot ciljev trajnostnega razvoja. Naj nam bo mar zase, za vse ljudi in za naše Pred vami je zbornik strokovnih prispevkov, prihodnje generacije. Ohranimo zavedanje o namenjen pedagoškim delavcem in vsem edinstvenosti planeta Zemlja, ki je nujen pogoj tistim, ki jim je delo z otroki poslanstvo. K za ohranjanje življenja. sodelovanju smo povabili tako strokovnjake kot nadobudne študente pod mentorstvom Izobraževanje o človekovih pravicah je vse od strokovno podkovanega kadra posameznih konca druge svetovne vojne prepoznano kot področjih ter s tem spodbudili prenos znanja izredno pomembna komponenta nacionalnih in medgeneracijsko sodelovanje. Prispevki se izobraževalnih sistemov in širših družbenih nanašajo na različna vsebinska področja in programov. Leta 1993 so voditelji držav na vključujejo predšolsko in šolsko obdobje. Kot Dunajski konferenci o človekovih pravicah dolgoletni izvajalci projektov o strpnosti smo izobraževanje o človekovih pravicah označili kot v zbornik vnesli tudi pomembne koncepte esencialno komponento za dosego stabilnih in spoštljivega in strpnega odnosa do okolja, harmoničnih odnosov med skupnostmi in za ki temeljijo na Unescovi Deklaraciji o načelih dosego medsebojnega miru in strpnosti. strpnosti. Človekove in otrokove pravice skupaj s cilji Vsebine predstavljajo bogato zakladnico trajnostnega razvoja pri tem predstavljajo teoretičnega znanja kot tudi primere dobrih pomembno zavezo družbe k vzajemnemu praks posameznih področij. Vzgojiteljem, delovanju in sožitju na vseh področjih učiteljem in drugim strokovnim delavcem človekovega delovanja. Tematika varovanja lahko služijo kot dopolnitev njihovemu vzgojno-okolja in ohranjanja narave je pri tem izobraževalnem delu. esencialna komponenta za vzpostavljanje pogojev njihovega uresničevanja. Ta je svojo Želimo vam prijetno branje in uspešno pluralizacijo doživela v 70. letih prejšnjega udejanjanje teoretičnih vsebin v prakso! stoletja z nastankom Stockholmske deklaracije Pascale Emily Pečnik, mag. pol., doktorska konference Združenih narodov o človekovem študentka na Fakulteti za družbene vede in okolju, ki so ji sledili številni pomembni predsednica Društva Eksena dokumenti in konvencije, kot so Deklaracija Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 3 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 UVODNIK delo in cilje Združenih narodov. Skozi celoten mandat izvajam promocijo ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030 na splošno, specifične IZOBRAŽEVANJE O teme prioritet mojega mandata pa so enakost TRAJNOSTNEM RAZVOJU: spolov, podnebne spremembe in mladinska KLJUČEN POVOD ZA participacija ter aktivno državljanstvo. AKTIVNOST MLADIH V vlogi mladinske delegatke sem se veliko naučila, še posebej podrobneje o mednarodnem sodelovanju in delovanju mladinskih organizacij LUCIJA TACER, MLADINSKA v Sloveniji na področju trajnostnega razvoja. DELEGATKA ORGANIZACIJE Pred tem so me teme zanimale, a mi je bil, kot ZDRUŽENIH NARODOV 2020 verjetno veliko mladim, pojem enostavno tuj, pogosto pa sem bila tudi preveč zadržana, da bi nejasnosti razčistila. V letošnjem mandatu sem Lucija Tacer je ugotovila nekaj stvari o ključni vlogi informiranja študentka na Pravni in izobraževanja na področju trajnostnega fakulteti v Ljubljani. razvoja: pomembnost jasne razlage pojma Pred tem je diplomirala trajnostnega razvoja in naslavljanje teme iz ekonomije in z vsakdanjimi primeri, vrstniškega učenja politologije na Univerzi o tematiki in o vlogi mladinskih in drugih Vanderbilt v ZDA. V organizacij, ki spodbujajo mlade k aktivnosti na Slovenijo se je vrnila, tem področju. ker želi na pravnem Najprej sem opazila, da nam je mnogim izraz in političnem področju prispevati k boljšemu trajnostni razvoj tuj ali pa vsaj nejasen, kar ni delovanju in transparentnosti naše države. presenetljivo glede na to, kako široko področje Poleg študija je aktivna kot predsednica društva zajema (vse od socialne, ekonomske in okoljske ELSA (European Law Students’ Association), piše komponente). Ko sem se pogovarjala z mladimi kolumne za Inštitut za proučevanje enakosti spolov in s predstavniki mladinskih organizacij, so in je prostovoljka pri Slovenski filantropiji, kjer mnogi ugotovili, da se o trajnostnem razvoju begunce in migrante uči slovenščino. V prihodnosti izobražujejo in so aktivni na tem področju, želi prispevati k večji enakosti v družbi ter aktivno le tem delavnicam in dogodkom ne rečejo sodelovati in spodbujati participacijo mladih v tako. Zato poskušam ob dogodkih na to temo javnem življenju. na začetku vedno na kratko pojasniti, kaj pomeni trajnostni razvoj. Zgledujem se po definiciji Svetovne komisije za okolje in razvoj, V veliko veselje mi je sodelovati pri pripravi ki trajnostni razvoj razlaga kot razvoj, ki nam zbornika prispevkov Društva Eksena o bo omogočil »zadovoljiti trenutne potrebe, ne varovanju okolja in ohranjanju narave kot da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb mladinska delegatka Slovenije pri Organizaciji prihodnjih generacij«. združenih narodov. Moja vloga v tej funkciji je predstavljati slovensko mladino in naše Verjamem tudi, da je za razumevanje prioritete na mednarodni ravni, po drugi strani in ponotranjenje ciljev varstva okolja in pa mladim v Sloveniji poskušati približati trajnostnega razvoja ključno vrstniško učenje, Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 4 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 ki kaže mladim, da so te teme relevantne ali »kul« tudi med njihovimi vrstniki ter zato še posebej vredne razmisleka in ukrepanja. Sama sem poskušala to komponento vključiti kot mladinska delegatka, kjer izvajam okrogle mize in individualne pogovore na temo trajnostnega razvoja z drugimi mladimi. Preteklo poletje sem izvedla okoli 15 intervjujev z mladimi strokovnjaki, ki so aktivni na vseh sedemnajstih področjih ciljev trajnostnega razvoja (dostopno tukaj). Mnogi so mi povedali, kako prijetno presenečeni so bili, da je v Sloveniji toliko mladih, ki so že aktivni na vseh teh področjih (od čiste energije do zmanjšanja neenakosti in kakovostnega izobraževanja). Upam, da tovrstni projekti kot tudi vrstniške delavnice v šolah spodbudijo tiste, ki se še niso opogumili, da začnejo aktivneje delovati pri problematiki trajnostnega razvoja. V procesu iskanja interesov in razvijanju aktivnega delovanja pa je za mlade učenje iz praktičnih izkušenj, kot so prostovoljno delo ali drugačne aktivnosti z mladinskimi in drugimi organizacijami, velikokrat lahko ključno pri spoznavanju njihovih prioritet. Priložnosti sodelovanja z različnimi organizacijami je seveda dobro predstaviti tudi v okviru obveznega izobraževanja. Dosedanje delo in interakcije z mladimi mi dajejo veliko upanja. Polni smo energije in pripravljeni na aktivno delovanje za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in varovanja našega okolja. Izobrazba o teh tematikah v otroških letih pa nas lahko še bolj usposobi za to delo. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 5 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 PRIMER DOBRE PRAKSE aktivnosti. Predšolski otrok je usmerjen na – ZASEBNI VRTEC VILJEM splošno doživljanje narave, pri čemer pa se razvija tudi čustvena občutljivost in razlikovanje JULIJAN sebe od drugih (Uzelac in Starčević, 1999). Skozi okoljsko vzgojo in projekt samooskrbe, ki ga izvajamo v Zasebnem vrtcu Viljem Julijan, Nina Bezenšek, dipl. vzg. predšolskih otrok si želimo, da otroci spoznajo, kako lahko sami Nina Bezenšek je vodja oddelka in vzgojiteljica v prispevajo k varovanju in ohranjanju zdrave oddelku Zasebnega vrtca Viljem Julijan. Na Gimnaziji narave, ob tem pa aktivno pričnejo tudi s Celje – Center je kot zlata maturantka zaključila prvimi koraki samooskrbe. Okoljska vzgoja je srednješolski program predšolska vzgoja, nato pa danes zagotovo eden izmed osnovnih področij je izobraževanje na področju predšolske vzgoje družbenega razvoja, začetek razumevanja nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Mariboru. narave pa se začne z izkušnjo aktivnega odnosa Kot diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok do nje. je svoje znanje najprej začela izpopolnjevati z Primer dobre prakse, ki ga želimo izpostaviti v delom pomočnice vzgojiteljice in nato z delom tem prispevku, je vključevanje okoljske vzgoje vzgojiteljice v javnem vrtcu. Zaradi želje po bolj v kombiniranem oddelku, v katerem so otroci poglobljenem razumevanju področja odnosov do od 1. do 6. leta starosti. Projekt poteka vse leto. otrok na Izobraževalnem centru Eksena obiskuje tudi program Avtoriteta z ljubeznijo, ki ga vodi ga. Pri projektu Samooskrba v vrtcu izhajamo iz Ksenija Pečnik. Izobraževanje v tem programu ji Kurikuluma za vrtce in se v prvi vrsti opiramo je vsakokrat dalo vpogled v situacijo z otrokom, v na naslednja načela: odnose med otroki, v odnose med vzgojitelji, kar 1. Načelo horizontalne povezanosti, kjer gre za pomeni, da je bilo njeno delo vseskozi naravnano povezovanje dejavnosti različnih področij, k napredkom v odnosih, k razumevanju delovanja pri čemer se upoštevajo različni vidiki otroka, kar pa brez poglabljanja v situacije ni otrokovega razvoja, kar bo razvidno kasneje, mogoče. Njeno delo z otroki je postalo v vsebini v konkretizaciji izpeljave projekta. ljubeče, odnos do otroka je vedno na prvem mestu. 2. Načelo sodelovanja z okoljem: možnost uporabe naravnih virov učenja v najbližjem Projekt Samooskrba v Zasebnem vrtcu okolju. Viljem Julijan 3. Načelo razvojno–procesnega pristopa: Sodobna pedagogika je prišla do spoznanja, usvajanje znanj posebnih ved – kognitivni da je gibalna sila razvoja in učenja intenzivna cilj je omogočiti pridobivanje nekaterih in kontinuirana interakcija otroka z okoljem. osnovnih izkušenj (znanja), cilj učenja pa je Otrok s svojo aktivnostjo posega v okolje in si s sam proces učenja, katerega cilj niso pravilni tem pridobiva izkušnje neprecenljive vrednosti in nepravilni odgovori, temveč spodbujanje (Kamenov, 1987). Otroci morajo imeti možnost, otrokovih lastnih strategij dojemanja, da svoje izkušnje z naravo izrazijo na različne izražanja, razmišljanja itn. (Kurikulum za načine. Prva otrokova srečanja z naravo se vrtce, 1999, str.14–17). zgodijo znotraj družine ali v vrtcu, s čimer se že Glavno področje načrtovanja je področje narave predšolski otrok vključuje v posamezne ekološke iz Kurikuluma za vrtce, pri čemer znotraj vsebine Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 6 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 izhajajo vsi globalni in konkretni cilji. Narava je Weikart, 2005). pri tem posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno Otroci sprva aktivno pristopajo k izdelovanju vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno načrta: kako si želijo, da bi potekalo sajenje okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega semen, kateri prostor je primeren za sajenje življenjskega okolja in navad (Kurikulum za in katero zelenjavo želijo posaditi. Spoznavajo vrtce, str. 55). Skozi to področje otrok postopno raznolikost zemlje, ki je primerna za sajenje, usvaja in razvija: in naravne pogoje, ki jih moramo zagotoviti, da bo sajenje uspešno. Svoje ideje zapisujejo, • naravoslovne pojme, rišejo, jih pobarvajo. S tem se jim odpira tudi • naravoslovno mišljenje, novo besedišče: od besede sadika, seme itd. V • sklepanje, proces izdelave načrta je torej vključeno tudi • zmožnosti za uvidevanje in reševanje prednostno področje jezika, saj otroci aktivno problemov, sodelujejo pri zapisovanju novih besed, kar je • postavljanje hipotez, klasificiranja, iskanja osnovna spodbuda za predpisalne in predbralne in povzemanja bistva ter pomena in sposobnosti. Otroci imajo ves čas možnost oblikovanja konceptov. komunicirati, izražati svoje želje in predloge, ki S projektom samooskrbe si želimo pri otrocih so slišani, zapisani in upoštevani. Aktiven proces vzpodbuditi aktivno sodelovanje od začetka otrok pri načrtovanju in pripravi na dejavnost v do konca projekta. V proces so vključena vsa njih vzpodbuja veliko pričakovanje in zagnanost področja Kurikuluma za vrtce, prednost pa ima k projektu. področje narave. Po načrtovanju sajenja iz odpadnega materiala, Kot eden izmed najpomembnejših delov ki ga otroci poiščejo doma, v vrtcu pripravimo projekta samooskrbe, v katerega so vključeni lončke za sajenje. Izberemo plastenke, ki jim otroci, je motivacijski del. V vrtcu in doma odrežemo spodnji del in robove primerno aktivno pristopajo k raziskovanju problema: učvrstimo, s čimer poskrbimo za varno rokovanje raziskujejo in odkrivajo semena in rastline, ki jih s plastenko. Otroci plastenke pobarvajo in imajo doma, pri tem pa se v proces raziskovanja odpadni material, ki bi ga v nasprotnem primeru vključujejo tudi starši, babice in dedki, s čimer zavrgli, ponovno uporabijo. Spodbujanje spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje. ponovne uporabe odpadkov je tudi eden Otroci spoznavajo, kaj vse je potrebno za pomembnejših ciljev projekta. pripravo sajenja semen in kaj vse sploh lahko V nadaljevanju projekta otroci od doma sadimo. Iščejo odgovore na vprašanja o sajenju prinašajo vsak svojo zemljo za sajenje in semena, semen in sadik, razlike med njimi ter možnosti ki jih sami izberejo glede na svoje želje. V vrtec sajenja v igralnici in na vrtu. prinašajo najrazličnejša semena zelenjave: Za aktivno učenje je zelo pomembna pozitivna paradižnik, bučke, buče, korenje, koruzo, interakcija med odraslim in otrokom. Sem sodi motovilec, solato. Že načrtovanje prinašanja sodelovanje z otroki pri načrtovanju in izvajanju, zemlje in semen v otrocih vzpodbuja občutek prepoznavanje otrokovih sposobnosti, koristnosti, pripadnosti, hkrati pa se vzpostavlja vzpostavljanje pristnih odnosov, podpiranje sodelovanje med vrtcem in starši, kar je izredno otroške igre in uporaba pristopa reševanja velikega pomena. Starši k projektu pristopajo z problemov pri vsakdanjih situacijah, namesto velikim veseljem – tako v sodelovanju z vrtcem sistema pohval, kazni in nagrad (Hohmann, kot pri omogočanju otrokom, da lahko prinesejo Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 7 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 vse, kar potrebujejo (semena za sajenje, prazne do primerne višine, nato sadike presadijo v plastenke za pripravo lončkov za sajenje, zalivalke, lopatke ...). V procesu sajenja so otroci ves čas spodbujeni k samostojni aktivnosti. Zemljo, ki jo prinesejo ob prihodu v vrtec, sami zvrnejo v veliko raziskovalno plastično vedro, semena pa skrbno shranijo na za to posebej pripravljeni odlagalni površini. Za dejavnost sajenja s pomočnico uporabljava metodo demonstracije. Otrokom postopek sajenja demonstrirava od začetka do konca. Otroci ob demonstraciji opazujejo postopek, nato vsakega posebej povabiva k sajenju svojih semen, drugi pa ga pri tem opazujejo. Postopek Slika 2: Označevanje ekolončkov visoko gredo in še naprej spremljajo njeno rast. Najmlajši del skupine je v vse dejavnosti enakovredno vključen. Svoje ekolončke barvajo s prstnimi barvami, vanje s pomočjo lopatk oziroma svojih rok sipajo zemljo in posejejo semena. Lončke označijo s svojimi risbami, h katerim s pomočnico pripiševa imena zelenjave. Ob tem z navdušenjem ugotavljajo, kdaj bodo semena zrasla, izražajo svoja predvidevanja in ideje o tem, kdaj bo rastlina vzkalila. Pomembno je, da znotraj vsake dejavnosti poskrbimo za primerno okolje, ki vzpodbuja Slika 1: Priprava raziskovalnega vedra za sajenje sajenja je za otroke motivacijsko izredno velik aktivno učenje. To ustvarimo z ureditvijo moment, saj z velikim navdušenjem poskrbijo interesnih kotičkov (Hohmann in Weikart, 2005). vsak za svoje seme. Zemljo za sajenje sprva Vsi ekolončki s semeni dobijo svoje mesto v položijo v svoj ekolonček do pravilne višine, za to posebej vzpostavljenem naravoslovnem nato poiščejo svojo vrečko s semeni, jo odprejo kotičku, ki je nastal z aktivnim sodelovanjem in v zemljo posejejo semena. Na koncu zemljo otrok. rahlo navlažijo s škropljenjem vode. Poskrbijo Oblikujemo okolje, v katerem je opazovanje tudi, da svoj ekolonček označijo s svojo risbo rasti semen še posebej zanimivo, saj ima kotiček zelenjave, ki so jo posadili, z zapisom imena pripravljen prostor za različne pripomočke, ki zelenjave in s svojim podpisom. Nastanejo pripomorejo k raziskovalni igri in opazovanju prekrasni ekolončki s semeni. Otroci nato budno rasti semen. Pomembno vlogo pri tem imajo spremljajo rast, vse do takrat, ko sadika zraste vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Njihova Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 8 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 naloga je omogočiti, da se otroci v projekt o postavitvi vrta in priložnost, da spoznavajo aktivno vključujejo in razvijajo vse svoje pravi kompostnik. spretnosti, pridobivajo nova znanja in se ob vsem tem igrajo in zabavajo. Vloga odraslega Pri tem se vzpostavlja spodbudno socialno okolje, pri spodbujanju aktivnega učenja je: ne samo med otroki in vrtcem, ampak tudi med starši in vrtcem. Ideje in načrti, ki se postavljajo • organizacija okolja, za naprej, se prilagajajo trenutnemu stanju • vzpostavljanje spodbudnega socialnega skupine in razvoju razmišljanja otrok, zato sva okolja, v procesu načrtovanja in izvedbe s pomočnico • spodbujanje otrokovih dejanj in mišljenja, še posebej fleksibilni. Želiva si, da otroci skozi • načrtovanje idej in izkušenj (Hohmann in projekt pridobivajo izkušnjo od sajenja semena Weikart, 2005). do sadike in izkušnjo obdelovanja površine S pomočnico vzgojiteljice vsako leto za uspešno rast rastlin. Vsako leto ob koncu sodelujeva in skupaj načrtujeva priprave na projekta samooskrbe imajo otroci tudi možnost projekt samooskrbe. Ob tem upoštevava in obiranja sadov, ki jih pridelamo. Odpadni del uresničujeva vse vidike pomembne vloge zelenjave, ki jo zavržemo ob koncu projekta, odraslega. Okolje, v katerem se organizira otroci prepoznajo kot enega izmed izjemno delo, je vrtčevsko okolje, torej igralnica, v pomembnih delov samooskrbe. V prihajajočem nadaljevanju pa mini otroška greda, ki jo delovnem letu bomo v projekt dodali tudi imamo na našem igrišču vrtca, in pravi vrt, ki ga izdelavo kompostnika, s čimer bomo omogočili imajo otroci možnost obdelovati na površinah uporabo odpadnega dela naših pridelkov kot posestva v Dramljah. Otroci na posesti zasadijo gnojila za oskrbo zemlje, ki bo dovolj rodovitna sadike zelenjave, ki jo obdelujejo in negujejo. za ponovno sajenje v naslednjem ciklu. Ob vrtu, ki ga vzpostavijo, imajo kompostnik, preko katerega spoznavajo končani krog samooskrbe. Učijo se pomena kompostnika za Slika 4: Pridelek otrok v sklopu projekta Preko igre pri otrocih spodbujamo tudi razumevanje okolja in interes za ekološke aktivnosti. Seveda pa igra sama po sebi še ni zagotovilo, da bo posameznik razvil Slika 3: Obdelovanje sadik na mini otroški gredi ekološko zavest. To je dolgotrajen proces, naše okolje in pravilnega ravnanja z njim ter v katerem imata tako vrtec kot šola pridobivajo izkušnjo o tem, kako ima zelenjava, pomembno vlogo (Uzelac in Starčević, 1999). ki bi jo sicer zavrgli, ponovni pomen. Posestvo v Dramljah je za otroke izrednega pomena, saj jim nudi možnost, da pridobivajo izkušnjo Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 9 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 Literatura Hohmann, M., in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS. Kamenov, E. (1987). Predškolska pedagogija. Knj. 1. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in Zavod RS za šolstvo. Uzelac, V., in Starčević, I. (1999). Djeca i okoliš. Rijeka: Adamić. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 10 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 PREDNOSTI GIBANJA NA Narava, s katero smo obdani, nam daje različne PROSTEM možnosti gibanja, ustvarjanja, doživljanja, skratka, lahko jo dodobra izkoristimo. Raziskave kažejo, da če želimo polno izkoristiti naravno Patricija Goubar, viš. pred., mag. org., dipl. okolje, naj bi zunaj prebili vsaj 120 minut fiziot., spec. in Julija Polič Trčak, dipl. fiziot. dnevno. Gibanje na prostem blagodejno vpliva na naša pljuča in dihalni sistem, obenem krepi srčnožilni sistem, s tem pa ima neposreden vpliv Patricija Goubar je diplomirala na Zdravstveni na splošno fizično počutje človeka, ne glede na fakulteti Univerze v Ljubljani, skozi delo starost. S tem razlogom je gibanje v zunanjem specializirala štiri večja strokovna področja, okolju pomembno za vse ljudi, vseh starosti, še ob tem pa zaključila tudi podiplomski študij posebej pa za različne skupine pljučnih bolnikov organizacijskih ved in managementa na in otroke (Johnstone, 2020). Fakulteti za organizacijske vede Kranj. Je aktivna raziskovalna in doktorantka zdravstvenih ved Obstajata dve osnovni vrsti vadbe: aerobna in in integrativne medicine. Osebno bibliografijo anaerobna. Kadar govorimo o aerobni vadbi, širi z znanstvenimi in s strokovno-raziskovalnimi mislimo vsako vadbo, ki jo izvajamo dlje časa objavami, pedagoško aktivno deluje kot mentorica ob nižjih intenzitetah oziroma obremenitvah na dodiplomskem in podiplomskem študiju, in je še posebej pomembna za pridobivanje sodeluje s številnimi izobraževalnimi insititucijami in ohranjanje kondicije ter krepitve srca in v Sloveniji in s prispevki na strokovnih dogodkih. ožilja. Poteka v območju delovanja, ko lahko še zagotavljamo optimalno raven kisika glede na potrebe mišic. Druga vadba, imenovana anaerobna vadba, pa je tista, kjer je intenziteta Julija Polič Trčak je diplomirana fizioterapevtka in mišičnega dela izrazito velika, traja manj časa, študentka magistrskega programa Zdravstvene predvsem pa z njo prestopimo prag, ko se vede. Skozi življenje in študij je vedela, da bodo potrebe po kisiku zaradi izrazitega napora otroci njena življenjska pot, tekom celotnega povečajo do mere, da kljub pospešenemu študija pa je to zavedanje in željo še poglobila. dihanju mišicam ne zmoremo več zagotavljati Leta 2016 je opravila tečaj klasične masaže in nato ustrezne ravni kisika, ki je osnova za njihovo še tečaj športne masaže. Aktivno je sodelovala delo. Proces povzroči nenadno in izrazito v projektu »Senzorna integracija in njen vpliv nabiranje mlečne kisline, kar se nam bolj znano na motorični razvoj, vedenje in učenje otroka pokaže kot huda izčrpanost ter bolečine v v 1. triadi šole«, ki je bil izveden v sodelovanju s mišicah (t. i.«muskelfiber«). Fakulteto Alma Mater Europaea ter RehaMedical Za ljudi s pljučnimi boleznimi je pomemben centrom in ga je sofinanciralo Ministrstvo za aerobni tip vadbe, saj ima največji učinek izobraževanje, znanost in šport. V sklopu projekta na delovanje srca in pljuč. Intenzivna vadba je pridobila nove izkušnje in znanja s področja pomaga spodbujati pljučno funkcijo, predvsem senzorne integracije in senzomotoričnih motenj. V pljučno kapaciteto posameznika, omogoča okviru raziskovalnega področja aktivno raziskuje dobro predihanost, preskrbo telesa s kisikom, motorične sposobnosti otrok in otrok s posebnimi v primeru zamašenih dihalnih poti pa tudi potrebami. Na prvem mestu v življenju so ji odnosi, pri izločanju sluzi iz pljuč, s premikanjem zato vanje tudi veliko vlaga. velike količine zraka skozi dihalne poti, kar Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 11 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 omogoča premik sluzi v predel dihal, da se lažje in spretnosti komunikacije, ob tem nadalje izkašljamo (Xiao, 2017). Pomemben del aerobne socializacije. Otrok se uči v prvi vrsti občutiti vadbe predstavlja diafragmalno ali trebušno svoje telo, občutiti svet, ki ga obdaja, uči se dihanje. Le-to aktivno izboljšuje krčenje glavne učinkovitega gibanja, uči se zvokov, uči se dihalne mišice, trebušne prepone, preko ravnati s predmeti in silami, ki ga obdajajo dihanja v trebušno področje, poglabljanja ter (Bialer idr., 2011). Motnje na področju senzorne podaljševanja vdiha in izdiha, kar posledično integracije tako otroku onemogočijo normalno ponovno vpliva na dobro predihanost celotnih prehajanje skozi otroštvo in nadaljnjo pljuč in pomembno večji prinos ter izkoristek integracijo v vrtec ter kasneje v šolo. Težave kisika v telesu (Aadlan, 2020). lahko izrazito onemogočijo učinkovit razvoj motoričnih (gibalnih) sposobnosti, ki lahko Gibanje in izvajanje različnih gibalnih aktivnosti rezultirajo v kasnejših posledicah, kot so izrazita na prostem je prav tako zelo pomembno za nespretnost otroka, slaba koordiniranost, razvoj otrok, kot tudi počutje mladostnikov, saj prenizka ali previsoka občutljivost na gibanje lahko tako izkoristimo številne naravne danosti ter na splošno slabo mišično moč in zmogljivost, za optimalen razvoj otrokovih senzoričnih in ki onemogoča učinkovito pridobivanje dobrih motoričnih spretnosti. Govorimo o procesu grobih motoričnih spretnosti (ravnotežje, senzorne integracije, ki omogoča učinkovito hitrost, agilnost, koordinacija in spretnost). predelovanje vseh dražljajev, ki jih med Omenjene posledice pa lahko izražajo odklone gibanjem sprejmemo iz telesa in zunanjega tudi na področju fine motorike (pisanje ...) in okolja, ter tako optimalno funkcioniramo skozi kognitivnih težav (spretnosti branja, pisanja, različne naloge in izzive. pomnjenja, spomina, sledenja pri pouku, S senzorno integracijo se srečujemo vsak razumevanja …), kar otrokom onemogoča dan. Naši možgani vsako sekundo preko čutil uspešno šolsko delo in učenje. Težave se prejemajo številne informacije, saj naš senzorni velikokrat nakazujejo v motnjah pozornosti in sistem deluje preko sedmih pomembnih koncentracije, ki je za šolsko obdobje ključnega čutil, imenovanih sistemov, ki so: vidni, slušni, pomena. Z zrelostjo in vedno večjim zavedanjem vonjalni, okušalni, taktilni (za dotik) ter ob tem omenjenih odstopanj ter določenih motoričnih še dva izjemno pomembna: vestibularni sistem, nezmogljivosti pa se pri otrocih s težavami na ki je odgovoren za ravnotežje in sposobnost področju senzorne integracije lahko pojavijo premikanja proti gravitaciji, ter proprioceptivni čustvene težave, ki vodijo do umikanja stikom s sistem (zaznavni), ki omogoča predvsem zaznavo sovrstniki, izogibanja posameznim motoričnim in zavedanje našega telesa glede na okolje. dejavnostim in do vse večjih čustvenih Omenjeni sistemi preko ustreznega zaznavanja (duševnih) stisk in motenj tudi v kasnejšem dražljajev skozi receptorje, njihovega poteka obdobju (Ayres, 1989, in Peske, 2005). na ustrezno področje v naših možganih in Otroci z motnjo v senzorni integraciji lahko nadalje njihove predelave v ustreznem centru torej dražljaje in na splošno situacije iz okolja možganov, omogočajo dnevno učinkovito zaznavajo neustrezno, in se zato tudi neustrezno funkcioniranje, organizacijo otroka, zmožnosti odzivajo. Da bi razvili učinkovit centralni živčni igranja in sodelovanja v skupini s sovrstniki, sistem, otroci potrebujejo igro, ki stimulira vse kakor tudi zmožnosti ustreznega vedenja in senzorne sisteme. In prav v tem delu postane učinkovitega učenja. Sekundarno omenjeni zunanje okolje toliko pomembnejše, saj nam proces omogoča tudi učinkovit razvoj govora s svojimi naravnimi značilnostmi omogoča Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 12 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 uspešno vadbo naših možganov skozi uporabo naših čutil, pomembnih za učinkovito senzorno integracijo oziroma razvoj možganov. Z veliko stimulativne igre in aktivnosti lahko prav tako prispevamo k regulaciji omenjenih motenj, kar bo otrokom omogočilo predvsem učinkovito preživljanje otroštva in v tem času otroštva pravzaprav »biti otrok«, na osnovi teh temeljev pa pridobivati spretnosti, ki so ključne za uspešno nadaljnje življenjsko obdobje. Viri in literatura 1. Aadland, Eivind. (2020). Active Learning Norwegian Preschool(er)s (ACTNOW) – Design of a Cluster Randomized Controlled Trial of Staff Professional Development to Promote Physical Activity, Motor Skills, and Cognition in Preschoolers. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32719636/ (20. maj 2021). 2. Avril, Johnstone. (2020). Nature-based early childhood education for child health, wellbeing and development: a mixed-methods systematic review protocol. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pmc/articles/PMC7532588/ (18. april 2021). 3. Ayres A. J. (1989). Sensory Integration and Praxis Tests manual. Los Angeles: Western Psychological Services. 4. Bialer, Doreit S., Miller, Lucy Jane. (2011). No longer a secret: Unique Common Sense Strategies for Children with Senzory or Motor Chalenges. Arlingotn, Texas: Senzory world. 5. Peske, N. (2005). Pomoć djetetu s poremečajem senzorne integracije iz dana u dan. Buševec: Ostvarjenje, d.o.o. 6. Xiao Ma, Zi-Qi Yue, Zhu-Qing Gong, Hong Zhang, Nai-Yue Duan, Yu-Tong Shi, Gao-Xia Wei in You-Fa Li. (2017). The Effect of Diaphragmatic Breathing on Attention, Negative Affect and Stress in Healthy Adults. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/PMC5455070/ (23. april 2021). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 13 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 VKLJUČEVANJE izguba biotske raznovrstnosti, naseljevanje VAROVANJA OKOLJA invazivnih vrst v naravo, sproščanje gensko spremenjenih organizmov … Pomen varovanja IN NARAVE V POUK IN okolja lahko krepimo z različnimi pripravljenimi INTERESNE DEJAVNOSTI aktivnostmi za otroke, mladostnike in starše. S tem spodbujamo pozitiven in aktiven odnos do narave posameznika in celotne družbe. Katja Kržan, prof. kemije in biologije V Sloveniji imamo v letu 2004 sprejet Zakon Katja Kržan v Društvu Eksena izvaja programe o varstvu okolja1, katerega namen je, da psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike in spodbuja in usmerja družbeni razvoj, ki njihove družine. Diplomirala je na Fakulteti za omogoča dolgoročne pogoje za človekovo naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja in si pridobila naziv profesorica kemije in biologije. ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. To je Pri Socialni zbornici Slovenije je zaključila listina, ki je lahko učitelju ob učnem načrtu v izobraževanje za usposabljanje strokovnih pomoč pri oblikovanju celoletnega načrta dela sodelavcev socialnega varstva. Delovne izkušnje v razredu. Učni načrti so zastavljeni tako, da na področju dela z otroki je pridobivala kot ponujajo veliko možnosti vključevanja teme profesorica kemije in biologije na osnovni šoli, varovanja okolja in narave pri vseh predmetih kot izvajalka različnih programov in ustvarjalnih v vseh treh triadah osnovne šole. Verjamem, da delavnic za otroke in kot prostovoljka v društvu. se učitelji zavedajo pomena varovanja okolja in narave ter odnosa do tega in si svoj program pri pouku prilagodijo tako, da jim je omogočeno Ozaveščenost o varovanju okolja in narave je v ozaveščanje otrok o njihovem odnosu do današnjem času zelo pomembno in je proces narave. Pri družboslovnih predmetih lahko to vseživljenjskega učenja. Že kot otroci skozi igro tematiko vključimo pri slovenskem jeziku pri v naravi pridobivamo odnos do narave. Kasneje umetnostnem in neumetnostnem besedilu, imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju našega kjer otroci ustvarjajo skozi pisano besedo odnosa do narave tudi starši, vzgojitelji in (neumetnostno besedilo: članek, poročilo, učitelji. Slednji nas vodijo skozi izobraževalni intervju, anketa … in umetnostno besedilo: sistem in ozaveščajo o okolju in pomenu ustvarjanje pesmi na to temo, domišljijski in njegovega ohranjanja in varovanja. Kot učiteljica doživljajski spisi …). Pri angleščini in nemščini biologije sem skozi učni načrt ure pouka in lahko spoznavajo besedišče te tematike. Pri dejavnosti pripravljala tako, da so učenci lahko likovni in glasbeni umetnosti ustvarjajo in neposredno doživljali naravo ter s tem krepili pojejo na dano tematiko. Zgodovina lahko svojo radovednost, razvijali kreativnost in tvorili ponudi raziskovanje ravnanja z odpadki včasih odnos do narave. Poučevanje učencev o okolju in danes ter raziskovanje razvoja industrije in za okolje je bistveno za njihov osebni razvoj. in posledice industrije na okolje. Otroci zelo Vsi smo odvisni od okolja, zato naj bo naš uživajo pri ustvarjanju gledaliških predstav na življenjski namen preusmerjen na vzdrževanje tematiko okoljevarstva, kar jim lahko ponudimo in izboljševanje le-tega. Naš odnos do varovanja tudi skozi neobvezne izbirne predmete, kot je okolja in narave lahko ozavestimo skozi različne umetnost. Za vključevanje dane tematike pri dejavnosti, ki jih izvajamo ljudje, kot so npr.: naravoslovnih predmetih je vsebin in ciljev ločeno zbiranje odpadkov, onesnaževanje, zelo veliko. Za popestritev pouka lahko pri 1 Zakon o varstvu okolja – ZVO-1. (2004). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz od 7. maja 2004. Dostopno prek http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545 Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 14 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 spoznavanju okolja samostojno pripravijo Na nekaterih ustanovah si projekte varovanja ekokviz in izdelajo opozorilne piktograme za okolja in narave zastavijo skozi celo šolsko okolico, pri naravoslovju lahko izdelajo in uredijo leto (ločeno zbiranje odpadkov, skrb za vrt, zabojnike za zbiranje odpadkov in obiščejo urejanje okolice, priprava gledališke predstave, zbiralni center ali čistilno napravo v bližnji oblikovanje šolskega glasila na dano tematiko okolici. Pri gospodinjstvu lahko pečejo piškote …) in s tem omogočijo celovitejšo obravnavo in pripravijo različne jedi iz ekološko pridelanih tematike varovanja okolja in narave. Verjamem, sestavin ter jih pri malici ali kosilu predstavijo da se mnogi starši, vzgojitelji in učitelji zavedajo tudi ostalim učencem. Geografija se lahko pomena ohranjanja narave in vlagajo v svoj popestri z raziskovalnimi nalogami iskanja divjih odnos do narave, ki je ključen, da postanemo odlagališč v naravi in prouči posledice le-teh. odgovorni do narave. Samo zavedanje, da Pri biologiji otroci izvedejo raziskovalne naloge lahko vsak posameznik pripomore k ohranjanju o biotski raznovrstnosti pri ekstenzivnih in narave in spoštljivega odnosa do okolja, nas intenzivnih ekosistemih, raziskujejo, kako vpliva lahko pripelje do ohranjanja neprecenljive onesnaževanje okolja na dedovanje, raziskujejo lepote narave za vse bodoče generacije. primere biotehnologije … Kemija lahko vključuje spoznavanje pomena in uporabe ekoloških čistil v vsakdanjem življenju. Spoznavajo lahko različne tehnološke postopke pri predelavi odpadkov. Pri vseh predmetih se lahko vključijo tudi posledice človekovih dejanj, saj je to tema, ki jo je treba vsakodnevno ozaveščati. Aktivne dejavnosti otrok prispevajo k zanimivejšemu pouku in vseživljenjskemu učenju našega odnosa do narave. Najobsežnejše pa se lahko vključi tematika o varovanja okolja skozi dneve dejavnosti, saj nam te nudijo večji časovni razpon dejavnosti. Otroci se lahko skozi strokovno pripravljene aktivnosti resnično posvetijo svojemu delu in takrat izpeljejo različne projekte ter raziskovalne dejavnosti na temo varovanja okolja in narave, kot so: kvizi med razredi, različne predstavitve raziskovalnih nalog, ekodnevi, simbolično zasajanje dreves, urejanje ekološko visokih gred ali vrtov, ki vključujejo celoletno skrb zanj, priprava ozimnice, spoznavanje postopka pridelovanja kisa in sokov ter pripravo le-teh, izmenjava receptov in priprava različnih jedi … Zelo pomembno je, da pri pouku in dnevih dejavnosti pripravimo aktivnosti, ki so otrokom blizu in izhajajo iz njihovega življenjskega okolja. Slika 1: Vključevanje varovanja okolja in narave v okviru interesnih dejavnosti Društva Eksena Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 15 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 PRIMER DOBRE PRAKSE lahko vsak izmed nas tudi prispeva k njihovemu – VSI IMAMO RADI zmanjšanju? Lahko. Otroci imajo pogosto mnogo idej, pri njihovi realizaciji pa jim moramo JOGURT. TUDI TI? pomagati vzgojitelji, učitelji, profesorji, starši. Na primeru uživanja jogurta bom predstavila, kako pri otrocih razvijamo zavedanje o vplivu mag. Mojca Šegel na okolje z vsakdanjimi osebnimi odločitvami. Mag. Mojca Šegel je profesorica biologije in kemije. Opisano učno vsebino lahko izvedemo na Poučuje na OŠ Vitanje in Gimnaziji Slovenske celotni vertikali izobraževanja. Konjice. V petindvajsetih letih poučevanja se je zelo veliko naučila od svojih učencev, s katerimi Kdo ima rad jogurt? so soustvarjali in oblikovali odnos do okolja in Na to vprašanje večina otrok odgovori narave. Zaradi njihovega vprašanja: »Zakaj pa ne pritrdilno. Vsak ima tudi svoj najljubši izdelek, bi poskusili?«, postaja pri poučevanju vedno bolj znamko in okus. Najprej se z otroki pogovorimo konkretna. o embalaži, v kateri kupujejo svoj najljubši jogurt. Izdelamo lahko tudi razstavo jogurtnih embalaž. V njej bomo zagotovo našli tetrapak Povzetek embalažo, plastične lončke, plastične lončke z ovojem, trde PET-plastenke, steklene kozarčke Odpadki so tema, ki se v kurikulumu in še kaj. Po zbiranju in primerjanju embalaž izobraževanja pojavljajo od vrtca do zaključka jim postavimo vprašanje, kaj naredimo z izobraževanja. Vsi se zavedamo, da razvoj embalažo, ko jogurt pojemo. Na ta način potrošniške družbe pelje v napačno smer. začnemo z vrednotenjem lastnega ravnanja. Pogosto smo seznanjeni z idejami, kako bomo leta xxxx ustvarili družbo brez odpadkov, Koliko odpadkov ustvariš? z majhnim ogljičnim in vodnim odtisom. Samo informiranje ni dovolj. Otroke moramo Po uporabi izdelka redko kdo razmišlja o ozavestiti, kako lahko sami zmanjšajo vpliv odpadku, ki pri tem nastane. Zanimivo je na okolje s trajnostnimi vsakodnevnimi izračunati, koliko odpadkov ustvari posameznik odločitvami. samo z uživanjem jogurta v enem letu. Z razstave vsak otrok izbere svoj najljubši jogurt in Uvod prične s podrobno analizo embalaže. Pregleda, Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov koliko različnih materialov jo sestavlja: P1, P2, ton plastičnih odpadkov, od katerih se jih manj P3 … (Slopak, 2021). Vse dele embalaže stehta kot 30 % zbere za recikliranje. Približno 85 % na miligramski tehtnici in rezultate oblikuje v odpadkov na plažah po svetu je plastičnih. tabelo. Plastika se znajde celo v naših pljučih in v naših jedeh, saj je mikroplastika lahko prisotna v zraku, vodi in hrani, pri čemer še ne poznamo njenega učinka na naše zdravje. (Naš čas, 2021). Leta 2019 je vsak Slovenec ustvaril 509 kg komunalnih odpadkov (Statistični urad, 2019). Odpadke ustvarja vsak izmed nas. Pa Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 16 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 Tabela 1: Za prikaz sem izbrala 2 tipa embalaže: lonček Tabela 2: Za prikaz sem predvidevala, da pojem 3 jogurte P5 s papirnatim ovojem in kovinskim pokrovčkom ter PETna teden. To pomeni, da v enem tednu ustvarim: plastenko s PEHD-pokrovčkom Meritev za en Masa plastike Masa papirja Masa kovine Meritev za: Masa Masa papirja Masa teden: plastike P5 kovine Lonček s 14,4 g 11,1 g 0,9 g Lonček s 4,8 g 3,7 g 0,3 g papirnatim papirnatim ovojem ovojem Masa PET- Masa PEHD- Masa plastifi- Masa PET- Masa PEHD- Masa plas- plastenke pokrovčka cirane etikete plastenke pokrovčka tificirane PET-plastenka 61,8 g 7,8 g 3,0 g etikete s PEHD- PET-plastenko s 20,6 g 2,6 g 1,0 g pokrovčkom PEHD- pokrovčkom Tabela 3: Tedenski izračun pomnožimo s številom tednov v enem letu in dobimo količino odpadkov, ki jih ustvarim z uživanjem jogurta v enem letu Slika 1: Tehtanje različnih delov plastičnega lončka s Meritev za eno Masa plastike Masa papirja Masa kovine leto: Lonček s 748,8 g 577,2 g 46,8 papirnatim ovojem Masa PET- Masa PEHD- Masa plas- plastenke pokrovčka tificirane etikete PET-plastenka s 3.213,6 g 405,6 g 156 g papirnatim ovojem in kovinskim pokrovčkom PEHD- pokrovčkom Ker v družini jogurtov ne je samo otrok, lahko vsak izračuna, koliko odpadkov ustvari njegova družina samo z uživanjem jogurtov v enem letu. Jogurte imamo vsi radi, zato se jih bomo naučili izdelati doma in zmanjšali število odpadkov. S tem bomo bližje definiciji, ki jo je leta 2018 Slika 2: Tehtanje različnih delov PET-plastenke s plastičnim sprejela Mednarodna Zero Waste zveza o pokrovčkom PEHD in plastificiranim napisom zmanjševanju odpadne embalaže. Z izračunom S tehtanjem embalaže smo pridobili podatke količine odpadkov otroci s primerjanjem za izračun ustvarjenih odpadkov v enem tednu. dobljenih rezultatov ugotovijo, da ni vseeno, Vsak otrok oceni, koliko jogurtov poje v enem kateri jogurt izberejo v trgovini. tednu. Število jogurtov pomnoži s stehtanimi masami. Izdelava jogurta Izdelali bomo pravi domači čvrsti jogurt. Zanj bomo uporabili preizkušen recept, ki ga uporabljam že več let. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 17 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 POTREBUJEMO POSTOPEK Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2021). Okolje. Dostopno prek https://www.stat.si/StatWeb/Field/ Index/13/70 Od 1 do 4 l svežega Sveže mleko zavremo in domačega mleka (dobimo ohladimo. Tisti, ki želite Zero waste Slovenija. (2021a). Definicija zero waste. ga pri pridelovalcu ali na jogurt z manj maščobe, ga Dostopno prek https://ebm.si/zw/o/definicija-zero-waste/ mlekomatu) lahko zavrete že prejšnji dan, postavite na hladno in -- (2021b). Razbijamo mite o plastenkah in steklenicah. poberete plast smetane. Dostopno prek https://ebm.si/zw/o/2021/razbijamo-mite-o-plastenkah-in-steklenicah/ 1 navadni jogurt ali jogurt iz V mlačno mleko z metlico za prejšnje serije stepanje vmešamo jogurt. Zdravstvena preventiva. (2021). Plastika v naravi, oznake, njene nevarnosti in preventiv. Dostopno prek https://www. Zmes nalijemo v steklene zdravstvena.info/preventiva/plastika-oznake-skodljiva-kozarce za vlaganje in jih plastika-plasticna-embalaza-bisfenol-a-plastika- pokrijemo s pokrovčkom. preventiva.html Kozarčke z mlečno mešanico vstavimo v pečico, ogreto na 45 °C, za 3 ure. Kozarčke z jogurtom pusti- mo v pečici ohladiti čez noč. Jogurt shranimo v hladilnik. Za sladkosnede posamezni- ke lahko v jogurt po okusu dodamo sadje, marmelado, med, mleti lan, oreščke … V poletnih mesecih lahko jogurt naredimo tudi brez segrevanja v pečici. Namesto v pečico kozarce z mlečno mešanico postavimo v črni pekač in vse skupaj pustimo na soncu 3–4 ure. Preden odnesemo jogurt na hladno, preverimo, ali je že dovolj čvrst. Če ni, čas podaljšamo za eno uro. Z malimi koraki spreminjamo svet Z izdelavo jogurta ne zmanjšujemo samo količine odpadkov, s tem korakom podpiramo lokalne pridelovalce mleka in zmanjšujemo ogljični in vodni indeks zaužitega jogurta. To pa je že tema novega prispevka. Viri: Majetič, M. (2019). Ali se slovenske mlekarne (ne)pomikajo proti zero waste poslovanju? Dostopno prek https:// mihamajetic.medium.com/ali-se-slovenske-mlekarne-ne-pomikajo-proti-zero-waste-poslovanju-852769ee4bdd Naš čas. (2021). Evropa vsako leto ustvari 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Dostopno prek https://www.nascas. si/evropa-vsako-leto-ustvari-25-milijonov-ton-plasticnih-odpadkov/ Slopak. (2021). Embalaža in embalaža embaliranih izdelkov. Dostopno prek https://www.slopak.si/obveznosti_ podjetij/kakovostne_zahteve Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 18 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 POMEN OHRANJANJA Kot že opažamo, je neposredna dejavnost ŽIVALSKIH VRST IN človeštva na Zemlji privedla do ogroženosti ali celo izgube dragocenih živalskih vrst in STIKA Z ŽIVALMI V habitatov. Ob novici o izgubi živalske vrste OKVIRU VZGOJNO- ljudje marsikdaj ne razumejo teže posledic, IZOBRAŽEVALNEGA ki jih odsotnost enega od členov življenjske PROCESA družbe prinaša, saj jim primanjkuje potrebnega predznanja o delovanju ekosistemov in kompleksnih odnosov, ki se prepletajo med posameznimi osebki, vrstami in ekosistemi. doc. dr. Iztok Tomažič, visokošolski učitelj/ Brez izobraževanja, informiranja in predavatelj, Oddelek za biologijo, Biotehniška ozaveščanja družbe je razumevanje zapletenih fakulteta naravovarstvenih tematik, kot se odvijajo danes, Urban Vodopivc, univ. dipl. inž. zoot in študent zaključnega letnika mag. študija Znanosti o živalih Dr. Iztok Tomažič je visokošolski predavatelj s področja didaktike, pedagogike naravoslovnih znanosti in izobraževanja bodočih učiteljev na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij dvopredmetnega učitelja biologije - kemije je opravil na Pedagoški fakulteti, doktorski študij znanosti pa je zaključil na Oddelku za biologijo s področja biologije in pedagogike, kjer deluje v delovni skupini za biološko izobraževanje. S svojim strokovnim delom širi zavedanje pomembnosti človekovega odnosa, razumevanja in spoštovanja narave ter njenih zakonitosti. Urban Vodopivc je študent zaključnega letnika magistrskega študija znanosti o živalih in diplomant dodiplomskega študija Zootehnike. Iz navdušenja nad naravoslovnimi znanostmi Slika 1: Stik z živalmi v okviru izobraževalnih vsebin živalskega in rastlinskega sveta je že v začetnih omejeno. Izobraževanje tako pomaga ljudem letnikih dodiplomskega študija pričel z večletnim različnih starosti in družbenega položaja, da delom oskrbnika živali v ZOO Ljubljana. Svojo se seznanijo s pomenom ohranjanja vrst, zanimanje je širil s praktičnim usposabljanjem da pridobijo spretnosti in razvijejo občutek na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer kot študent soodgovornosti za ohranjanje kakovosti okolja opravlja delo še danes. in zdravja ljudi (Pšeničnik in Tomažič, 2020). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 19 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 Naravovarstvene problematike so mnogokrat letom izobrazbe na gospodinjstvo se poseka od zelo prepletene, zato moramo v uvajanje 4 do 21,5 % manj gozdnatih površin (Godoy in naravovarstvenih ukrepov poleg raziskovalcev sod., 1998). vključiti tudi razne interesne skupine- deležnike; širšo javnost, gospodarstvo in politiko. Podpora Ohranjanje vrst, skrb za naravo, učenje širše javnosti je tista, ki mnogokrat pogojuje rokovanja in dela z živalmi, naš odnos do njih uspeh prizadevanj ohranjanja vrst v naravi, kot in njihova dobrobit ... so tematike, ki jih lahko tudi izvedbo številnih ukrepov in rešitev. mladim podajamo s primeri iz lokalnega okolja (Tomažič, 2008; Tomažič in sod., 2018). Namen okoljske vzgoje je izboljšati kakovost življenja, prepoznati pomen naravovarstva in Kot primer lahko podamo populacije razjasniti koncepte v zvezi z okoljem (Morar in prostoživečih zveri, s katerimi si delimo Peterlicean, 2012). življenjski prostor in so zaradi neozaveščenosti ter neznanja prebivalstva pogosto tarča predsodkov in strahu (Oražem in Tomažič, 2018; Oražem in sod., 2019; Randler in sod., 2020). Ravno pri njih je poznavanje biologije vrst, informiranje javnosti in izobraževanje mladih ključ, ki nam bo omogočil trajnostno sobivanje in dolgoročno zdravje teh avtohtonih populacij, ki so izrednega pomena za stabilnost ekosistemov in odraz njihovega zdravja. Skrb za naravo se začne pri nas posameznikih in našem domačem okolju. Že kot otroci si oblikujemo prve vtise in mnenja, učimo se odgovornosti, samostojnosti, sočutja in spoštovanja do okolja in živali. Prav prvi vtisi in izkušnje z naravnim svetom vplivajo, kako se bodo posamezniki kot odrasli odzivali na pereče tematike, s katerimi bodo v toku življenja soočeni in o katerih bodo soodločali. Pomembno vlogo pri tem pa ima, oziroma bi moralo imeti, tudi izobraževanje, ki bi učencem omogočalo neposreden stik z različnimi organizmi in njihovimi okolji (Tomažič, 2011). Ohranitev prostoživečih živali in njihovega naravnega okolja pa bo odvisno od generacij, Slika 2: Primer izkustvenega učenja v ekosistemu gozd ki že danes zasedajo šolske klopi (Howe, 2009). Primer vpliva trajanja šolanja na ozaveščenost Na mnogih vzgojno izobraževalnih ustanovah prebivalstva podaja študija, ki ocenjuje, da že prepoznavajo pomen vzpostavljanja učnega se sečnja gozdov, obratnosorazmerno z okolja, kot so šolski vrtovi, čebelnjaki, sadovnjaki naraščanjem skupnega števila let izobrazbe ter obiski kmetij in rej, kjer se učenci srečujejo z v gospodinjstvu manjša. Z vsakim dodatnim »realnim svetom«, učijo življenjskih znanj, dela Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 20 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 z živalmi in postopke pridelovanja hrane, skozi doi.org/10.1163/156853011X578901 katere imajo priložnost ponotranjiti pomen Tomažič, I., Hummel, E., Schrenk, M., Rupnik, T., in Randler, sonaravnega in v okolje usmerjenega življenja. C. (2018). Cognitive and affective outcomes of teaching about poisonous and venomous animals. Journal of Biological Education. https://doi.org/10.1080/00219266. 2018.1546757 Tomažič, I. (2008). “The Influence of Direct Experience on Students’ Attitudes To, and Knowledge about Amphibians.” Acta Biologica Slovenica 51(1): 39–49. Godoy, R., Grof, S., in O’Neill, K. (1998). The Role of Education in Neotropical Deforestation: Household Evidence from Amerindians in Honduras. Human Ecology 26, 649–675. https://doi.org/10.1023/A:1018753510048 Howe C., (2009). The Role of Education as a Tool for Environmental Conservation and Sustainable Development. Neobjavljena doktorska disertacija. Imperial Collage London, London. Morar F., in Peterlicean A. (2012). The role and importance of educating youth regarding biodiversity conservation in protected natural areas. Procedia Economics and Finance, 3: 1117–1121. Slika 3: Izkušnja z naravnim okoljem K temu pa bi želeli spodbuditi tudi vse tiste pedagoške delavce, ki tovrstnih metod in oblik učenja še ne vključujejo v pedagoški proces. Viri: Oražem, V., in Tomažič, I. (2018). The vocational upper secondary schools students’ knowledge and their attitudes toward wolves. Journal of Baltic Science Education, 17(6). Oražem, V., Tomažič, I., Kos, I., Nagode, D., in Randler, C. (2019). Wolves’ conservation through educational workshops: Which method works best? Sustainability (Switzerland), 11(4). https://doi.org/10.3390/su11041124 Randler, C., Wagner, A., Rögele, A., Hummel, E., in Tomažič, I. (2020). Attitudes toward and knowledge about wolves in sw german secondary school pupils from within and outside an area occupied by wolves (Canis lupus). Animals. https://doi.org/10.3390/ani10040607 Tomažič, I. (2011). Seventh graders’ Direct experience with, and feelings toward, amphibians and some other nonhuman animals. Society and Animals, 19(3). https:// Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 21 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 NASVETI O ZMANJŠEVANJU te stvari, ki se jih tako hitro, kot jih kupimo, tudi IN PONOVNI UPORABI naveličamo, prej ali slej postanejo odpadek in kot smo priča dan za dnem, se naš svet duši ODPADKOV ZA ŠOLE pod težo odpadkov, ki jim ni videti konca. Zato je še toliko bolj pomembno, da omogočimo ljudem prepoznavanje potenciala posameznih dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe rabljenih izdelkov, ki jih, namesto da bi jih Dr. Marinka Vovk je po izobrazbi doktorica zavrgli, oddajo, pripeljejo v Center ponovne bioloških znanosti in specialistka podjetništva uporabe, kjer bodo ti izdelki, ki se njim zdijo na Gea Collegu. Odgovorna je za mrežo Centrov neuporabni, stari, grdi …, z nekaj strokovne ponovne uporabe v Sloveniji, ki delujejo po pomoči dobili novo priložnost. načelu uporabe že obstoječih virov. Na državnem Čeprav je recikliranje pomemben del vsake in mednarodnme nivoju sodeluje na razvojnih strategije ravnanja z odpadki, se največje koristi srečanjih pri oblikovanju zakonodaje, strokovnih za okolje doseže z zmanjševanjem in ponovno pristopov. Je inovatorka in udejanja idejo kroženja uporabo virov. Razmislite o preprostem virov v praksi. Uvaja sodobne pristope družbene primeru. Odstranjevanje odpadkov lahko odgovornosti na področju zaprte zanke in kot zmanjšamo in prihranimo surovine, če zbiramo vodja raziskovalne skupine REUSE skrbi za plastične vrečke za recikliranje in jih vključimo razvojne usmeritve. V programu socialne aktivacije v nov izdelek, kot je plastični les. Vendar bi bila uvaja inovativni pristop iskanja skritih poklicev boljša možnost, da sploh ne uporabite nobene in nadgrajuje obstoječi sistem s sodobnimi in za vrečke, saj se za proizvodnjo, nato zbiranje in uporabnike bolj trajnostnimi rešitvami. Kot nosilka predelavo vrečk za enkratno uporabo porabijo socialnega podjetništva in ponovne uporabe v Sloveniji uvaja motivacijske pristope učne prakse za različne ciljne skupine s poudarkom na razvoju in ohranjanju veščin in znanja. Potrošništvo nas je, še posebno v zadnjem desetletju ali dveh, pripravilo do tega, da vedno več stvari zavržemo, da je staro, kljub temu da je lepo, izgubilo pomen, ker je treba imeti vedno več, vedno bolje, vedno novo; in temu ni videti konca. Poplava nizkocenovnih izdelkov, ki prihajajo z Daljnega vzhoda je to miselnost Slika 1: Proces recikliranja odpadkov še okrepila. Je še sploh smiselno zakrpati hlače, naravni viri in energija. Uporaba platna ali če stanejo nove komaj nekaj evrov, popraviti vrvice za večkratno uporabo bi imela podobne pohištvo ali kak drug predmet? Še poznate okoljske koristi, saj bi lahko v svoji življenjski dobi žensko, ki krpa svoje nogavice – kar je bilo še vrečka nadomestila na tisoče vrečk za enkratno ne tako daleč nazaj nekaj čisto vsakdanjega. Pa uporabo. Vsaka organizacija, ki pregleduje svojo nas to novodobno potrošništvo res osrečuje, strategijo ravnanja z odpadki, bi morala najprej smo zaradi poplave stvari srečnejši, boljši, razmisliti o načinih za zmanjšanje količine zadovoljnejši? Kup znanstvenih raziskav danes odpadkov in vključiti izdelke za večkratno potrjuje, da temu ni tako; vedno več stvari uporabo, da bi dosegla največjo korist za okolje. nam ne prinese sreče, kvečjemu nasprotno, prinese pa nam veliko okoljskih težav, ker vse Zmanjšanje toka odpadkov lahko uvedete tudi Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 22 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 v šoli. Vaša prizadevanja lahko prinesejo tudi tekmovanje, na katerem otroci ustvarjajo dodatno korist pri varčevanju virov in denarja. svoje predmete iz predmetov, ki bi jih Ne pozabite, da že majhne spremembe lahko reciklirali ali zavrgli. veliko spremenijo! 12. Vzpostavite sodelovanje s šolsko kuhinjo za 1. Kadar je mogoče, naredite obojestranske zmanjšanje količine hrane; naredite analizo kopije. To lahko močno zmanjša porabo obrokov in raziščite razloge, zakaj učenci papirja. določene hrane ne marajo, in tako načrtujte obroke, ki bodo zdravi in jih bodo učenci 2. Namesto da bi izdelali posamezne kopije pojedli. za vse, pri pošiljanju informacij osebju uporabite usmerjevalni list ali objavite 13. Opozarjajte na zmanjšanje embalaže za obvestila na oglasni deski. enkratno uporabo in učencem predstavite možnosti uporabe izdelkov za večkratno 3. Če je primerno, namesto tiskanja vseh uporabo, kot so posodice za hrano, bidoni sporočil v tiskani obliki uporabite elektronsko za vodo. pošto. 14. Obiščite Center ponovne uporabe in 4. Če je mogoče, omejite število naročnin na spremljajte možnosti ponovne uporabe periodične publikacije in naj jih učilnice izdelkov v kroženju porabe virov. Tako boste delijo. To bo zmanjšalo stroške odpadkov in spoznali nove poklice prihodnosti in krožno naročnine. gospodarstvo v praksi. 5. Dogovorite se, da prodajalec zbere in napolni prazne kartuše s tonerjem za Zakaj je koristno upoštevati nasvete za laserski tiskalnik. Takšne kartuše lahko ponovno uporabo? večkrat napolnite, s čimer prihranite denar Trenutne spremembe v podnebju planeta in zmanjšate nastajanje odpadkov. spreminjajo svet. V zadnjih dveh desetletjih je bilo zabeleženih 18 najtoplejših let, hkrati pa 6. Spodbujajte zaposlene in učence k ponovni so ekstremni vremenski pojavi, kot so gozdni uporabi sponk, gumijastih trakov in požari, vročinski valovi in poplave, vse pogostejši medeninastih pritrdilnih elementov. v Evropi in drugod. Znanstveniki opozarjajo, 7. Kemične svinčnike ali flomastre zamenjajte da bi se brez takojšnjega ukrepanja svetovna s tistimi, ki potrebujejo polnjenje. temperatura do leta 2060 lahko povišala za več kot 2 °C glede na vrednosti iz predindustrijskega 8. Namesto izdelkov za enkratno uporabo obdobja, do konca tega stoletja pa celo za 5 °C. kupite čistilne krpe, predpasnike, namizne Takšno povišanje svetovne temperature bo prte itd. uničujoče vplivalo na naravo in bo povzročilo 9. Vključitev ponovne uporabe v posebne nepopravljive spremembe v številnih projekte ali dejavnosti v šoli. ekosistemih in posledično izgubo biotske raznovrstnosti. Višje temperature in močnejši 10. V svojem šolskem glasilu imejte brezplačen vremenski pojavi bodo povzročili tudi velike seznam rabljenih glasbil in športne opreme. stroške za gospodarstvo EU in negativno Starši bodo hvaležni za ta trud! Nekatere vplivali na sposobnost držav pri proizvodnji otroke lahko spodbudi, da se preizkusijo v hrane. Podnebne spremembe so svetovni izziv, dejavnosti, ki si je družina drugače morda ki zahteva odziv na svetovni ravni. Prvi korak ne bi mogla privoščiti. pa moramo narediti na lokalni ravni, zato so 11. V svoj umetniški program vključite uporabo nasveti za manj odpadkov pomembni koraki večkratnih izdelkov. Gostite kiparsko za doseganje okoljskih ciljev in zmanjševanje toplogrednih plinov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 23 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 ALI IZGUBLJAMO je bilo vedno neprecenljivo. Če smo vodo in TLA POD NOGAMI? zrak jemali kot samoumevna in smo se njunih vrednosti dejansko ovedli šele pred kratkim, DEGRADACIJA PRSTI. pa je vrednost »zemlje« nedvoumno prisotna v naši zavesti od samega obstoja človeštva. Še celo svoj planet smo poimenovali Zemlja in ne doc. dr. Blaž Repe Voda ali Zrak. Dr. Blaž Repe je slovenski geograf in predavatelj Pred leti sem poslušal predavanje, čemu na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete tematike v povezavi s prstjo tako redko zaidejo Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno in v popularne medije, pa tudi na bolj k naravi pedagoško območje obsega Geografijo prsti, usmerjene televizijske kanale in publikacije. Geografijo rastlinstva ter Geografske informacijske Čemu imajo hijene, tropski gozdovi, potočki sisteme. Doktoriral je leta 2006 pod mentorstvom in burja prednost pred prstjo? Navedenih je prof. dr. Franca Lovrenčaka. Njegova doktorska bilo kar nekaj razlogov. Najprej dva povsem disertacija nosi naslov Pedogeografska karta in preprosta. Televizija želi ujeti objekte v gibanju, njena uporabnost v geografiji. Je avtor številnih zato so prsti s tega vidika prav dolgočasno pri miru. Nobenih dramatičnih zapletov in boja za strokovnih in znanstvenih prispevkov. obstanek. Še lenivec je bolj zanimiv. Če pa prsti spravimo v gibanje, je to takoj druga pesem. Grozeči zemeljski plaz, začinjen s ščepcem Uvod (Nekje je treba začeti) nevarnosti, ali celo človeške tragedije. To je Preden zagrizemo v tematiko, na hitro novica! V primerjavi z rastlinami in njihovimi ponovimo nekaj osnovnih pojmov, da bomo barvnimi cvetovi prsti z rjavimi, črnimi in sivimi lahko spremljali tematiko. Najprej pojem. odtenki prav prosijo po ne-objavi. In kot da to Prst oziroma tla. Prst je naravno spremenjen ni dovolj, slike profilov prsti so najpogosteje del zemeljskega površja, nastal pod vplivom puste, neatraktivne in pogosto slabe, nas je podnebja, vode in organizmov, ki sega od okaral predavatelj. So pa tudi še drugi razlogi. površja do matične podlage (kamnine). Sčasoma Prsti so očem nevidne in v najboljšem primeru pridobi svojo temeljno lastnost – rodovitnost. je viden le njihov zgornji del, ko se nam lepi na Nerodovitnih prsti torej ni! Slovenija je v čevlje ali umaže ravno opran avto. Angleško naravnem smislu neverjetno pestra in raznolika govoreči so šli tako daleč, da je sinonim za prst država, ki v tem pogledu prekaša marsikatero postala kar umazanija (dirt). Prsti tudi nimajo nekajkrat večjo državo. Kljub neznatnosti neke oprijemljive in konkretne oblike. Kje se in velikostni nepomembnosti predstavlja začno in kje nehajo? Nam prst kot naravno namreč več kot 1% vseh na Zemlji živečih vrst tridimenzionalno telo lahko vzbuja takšne organizmov oziroma več kot 2 % vseh celinskih občutke kot Michelangelov David? Ob vseh (kopnih in sladkovodnih) vrst. Razloge za takšno izpustih, odplakah, težkih kovinah in injekcijskih neverjetno pestrost lahko pripišemo zelo iglah današnji otroci sploh še vedo, kako prsti raznolikim naravnim dejavnikom, med drugim dišijo, kašne so na otip ali celo kakšen okus tudi pedološki odeji, saj so slovenski pedologi imajo. Kaj vse smo v vrtcu stlačili v usta, pa ni do sedaj opisali blizu 400 različnih osnovnih bilo nikomur nič. Ampak svojim otrokom vseeno tipov prsti. Prst je od nekdaj pomembna in ne bomo dovolili te vrste prehrane. izjemno draga dobrina. Posedovanje posesti, Zato za uvod napišimo o prsteh nekaj zanimivosti, zemlje, je merilo bogastva. Na posestvu si ki bi skoraj sodile v rubriko »morda niste vedeli« pridelal hrano in zagotovilo lastnega obstoja oziroma »saj ni res, pa je«. Razkrivajo, da so prsti Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 24 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 so jih nato sposobni znova in znova oddajati koreninam. Morebiti najbolj poznan glineni mineral je kaolinit. Je osnovna surovina za keramiko, ki je verjetno eden prvih sintetičnih materialov, poznanih človeku. • Humus je zgornji, temen organski del prsti. Iz besede humus izhaja starolatinska beseda hemo, iz nje pa izpeljava homo, po kateri smo si nadeli ime – Homo sapiens. V mnogih mitologijah in verstvih (tudi krščanski) je človeška rasa nastala iz prsti (zemlje, gline), ki jo je po svoji podobi oblikovala božja roka Slika 1: Potna erozija kot posledica prevelikega in ji navdahnila življenje. obremenjevanja s strani pohodnikov, razgali korenine. veliko bolj zanimive in vredne naše pozornosti: • V Evropi znanstveniki poznajo preko 10.000 različnih tipov prsti. V Sloveniji poznamo • Prsti predstavljajo zunanjo in zadnjo od 25 osnovnih tipov prsti, naši pedologi pa trdnih zemeljskih sfer, ki jo sestavlja bolj so opisali blizu 800 podtipov in oblik. Prsti ali manj preperela matična podlaga ter oziroma njeni posamezni horizonti lahko organsko gradivo. Če bi jo skušali predstaviti nastopajo v več kot 300 osnovnih barvnih na globusu z ekvatorialnim premerom enega odtenkih. Ti so poleg najpogostejših rjavih, metra, tudi najdebelejše prsti ne bi presegle črnih ali sivih lahko tudi rdeči, rumeni in beli debeline desetinke mikrometra (bakterije so ali celo zeleni in modri. nekaj desetkrat večje). • Povprečno prst sestavlja 49 % kisika, 33 % silicija, 7 % aluminija, 4 % železa, in 2 % ogljika. Zrak in voda predstavljata polovico prostornine prsti. • 1 hektar prsti /debeline evrskega kovanca/ tehta 10 ton. • Procesi nastanka prsti so zelo različno dolgi. V naših geografskih širinah in na naših trdih apnencih je za vsega 5 centimetrov prsti potrebnih okoli 1.000 let. Na svežem vulkanskem gradivu nastanejo v nekaj letih. • V procesu nastanka prsti nastajajo različne Slika 2: Brezobzirno teptanje, gaženje in zbijanje prsti snovi, ki so značilne zgolj za prsti. Mednje • Prsti so ene najbolj živalsko pestrih okolij na štejemo tudi minerale glin ali krajše kar glino, našem planetu. Literatura navaja sledeče ki nastane s popolno kemično preobrazbo trditve. Gram prsti vsebuje med 5.000 in matične podlage. Glina so delci, ki so po 7.000 različnih vrst mikroorganizmov. V eni velikosti manjši od dveh tisočink milimetra, žlici prsti naj bi živelo več organizmov, kot je to pa pomeni, da ima gram gline površino trenutno ljudi na Zemlji. Na enem hektarju tudi preko 1.000 m2. Po celotni površini delci prsti živi do 5 ton živali. Praktično vse gline vežejo rastlinska mineralna hranila, ki antibiotike pridobijo iz mikroorganizmov, ki Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 25 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 živijo v prsteh. Prav tako naj bi v prsteh živela velika večina še neodkritih organizmov našega prostora. • Prsti zadržujejo 0.01 % vse vode, kar je premore naš planet. Malo? Povejmo • Prsti so pomemben vir surovin. Izrazito rdeče drugače. Hektar naravne prsti vsebuje prsti so vir aluminija, v tropih režejo laterit v skoraj 3.800 ton vode. Rastline v zmernih opeke, iz gline, ki je osnovna sestavina prsti, geografskih širinah namreč za vsak gram tkiva porabijo 500 g vode. • V 100 letih vodna molekula preživi 98 let v oceanu, 20 mesecev kot led, dva tedna v rekah in jezerih in manj kot teden v ozračju. Približno 3 tedne se zadrži v prsti ali kot podtalnica. Funkcije prsti (Zakaj jih sploh imamo?) Da bomo lahko razumeli degradacijo prsti in zakaj je tako problematična, moramo spoznati naloge ali t. i. funkcije. Je naloga prsti zgolj to, da na njej uspevajo rastline, ali imajo še kakšno drugačno vlogo? Kajti današnje definicije degradacije prsti so opredeljene prav skozi njene funkcije. Če prsti spremenimo do te mere, da ne more več opravljati VSEH svojih temeljnih nalog, je degradirana. Če namesto vseh lahko opravlja le eno (pa tisto sicer odlično), je prav tako degradirana. Zakaj imamo torej prsti oziroma kaj vse je človek sposoben pokvariti: • Na prvem mestu je vsekakor proizvodnja biomase. Prsti so najpomembnejši proizvodnji obrat na svetu, saj na njih uspevajo vse kopenske rastline in predstavljajo temelj prehranjevalne verige. Slika 3: Zastajanje vode na njivah povzroča odmrtje rastlin in tudi erozijske procese. Prsti so osnova tudi za kmetijstvo in gozdarstvo. pridobivamo keramiko in porcelan, koče • V prsteh se skladiščijo, pretakajo, iz blata so pomembno bivališče v sušnih preoblikujejo in filtrirajo različne snovi; predelih itd. nastajajo rastlinska in druga hranila in • Prsti so izjemno pomembno skladišče ogljika. obenem se v prsteh zadržuje precejšnja Ob izsuševanju in razpadu organskih snovi količina vode in zraka. se sproščajo ogromne količine ogljikovega • Prsti predstavljajo izjemno pomemben dioksida. Mimogrede prsti skladiščijo 1.500 življenjski prostor za živali. Obenem so prsti gigaton organskega in neorganskega ogljika. tudi zakladnica biološke raznovrstnosti, tako V luči podnebnih sprememb in toplogrednih vrstne kot genske. Na primer, dve tretjini plinov je danes izjemnega pomena. vseh slovenskih endemitov živi v prsteh. • Prsti sproti shranjujejo do 20 % vseh emisij Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 26 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 ogljikovega dioksida, kar je do 2.000 giga Prsti moramo nujno ohraniti. Če ne že zase, pa ton letno. Kljub revnosti in zastrupljenosti s predvsem odlične kvalitete in zadostne količine herbicidi 1 igrišče za golf zadosti potrebe po za naše prihodnje rodove. Za razliko od zraka kisiku za od 6 do 8 tisoč ljudi. ali vode je prst namreč praktično neobnovljiv naravni vir (kot fosilna goriva). • Ljudje se na prsteh fizično udejstvujemo in predstavljajo naše kulturno okolje. Po njih Degradacija prsti (Kaj to sploh je?) hodimo, igramo nogomet in se sproščamo ob piknikih. V prsteh je zapisana tudi naša Kljub pomembnosti pa me vedno znova in znova zgodovina. Večina arheološke dediščine, od preseneti naše obnašanje do prsti. Lahkotnost grobov do celotnih stavb, leži prav v prsteh. do obravnave degradacijskih procesov s strani medijev, politikov in nenazadnje nas samih. Prst, Paleta razlogov, čemu bi bilo dobro ohraniti tla ali zemlja je od nekdaj pomembna in izjemno prsti, je zelo široka. Očitno so prsti hitro draga dobrina. Posedovanje posesti, zemlje degradirane tudi takrat, ko se nam zdi vse v je merilo bogastva. Na posestvu si pridelal najlepšem redu. In šele skozi funkcije je moč hrano in zagotovilo lastnega obstoja je bilo razumeti, kako katastrofalen poseg je gradnja neprecenljivo. Ko danes trgujemo s prostorom za avtoceste preko Vipavske ali Savinjske doline. naše udejstvovanje v družbi, dejansko trgujemo tudi z zemljišči oziroma zemljo. Po drugi strani se vrednosti prostora zelo dobro zavedamo. Ko zemljišče s prstjo vred pride enkrat v kremplje kapitala, se do nje začnemo obnašati, kot smo se do vode in zraka še v prejšnjem stoletju. Z njo počnemo, kar nas je volja. Še najraje jo odstranimo, naložimo na tovornjak in damo odpeljati; saj je vseeno kam, prst je sinonim za umazanijo. Parcelo (dobesedno o zemljišču težko govorimo) pa nujno in po hitrem postopku asfaltiramo ali pozidamo, saj je nedopustno, da neizkoriščena leži nekje na robu rastočega mesta. Prst dejansko ne predstavlja nobene vrednosti, ceno ima le prostor. Po drugi strani pa smo na zemljo prav bolestno vezani. Koliko več smo pripravljeni odšteti za »nadstandard«, če se nam v bivalni okolici pojavi zeleni pas! Sanje skoraj vsakega je hiša z vrtom, kjer se z nagonsko zavzetostjo ukvarjamo z eno najbolj prvinskih človeških opravil. In kaj hujšega, če nam hočejo to odreči. Pripravljeni smo se boriti do konca. Pridelava hrane pomeni ohranitev vrste. Ker nam blokovski način življenja to pravico dobesedno odreka, si zemljo nosimo celo v stanovanja. Tlačimo jo v lončke, ji posvečamo ogromno časa, dovajamo vodo in Slika 4: »Ničvredna« zemlja z »dragocenega« zemljišča hranila ter z največjo možno mero pozornosti skrbimo za zeleni okras naših stanovanj. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 27 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 To dvojno obnašanje je tako zelo presenetljivo. industrijske predele, kjer ni dejavnosti ali se Če smo vodo in zrak jemali kot samoumevna je prebivalstvo popolnoma izselilo. Obratno in smo se njunih vrednosti dejansko ovedli je pri slumih ali favelah, kot jim pravijo v šele pred kratkim, pa je vrednost »zemlje« Latinski Ameriki. Ta so degradirana zaradi nedvoumno prisotna v naši zavesti od samega prevelike koncentracije prebivalstva, neurejene obstoja človeštva. Še celo svoj planet smo infrastrukture, umazanije, kriminala in revščine. poimenovali Zemlja in ne Voda ali Zrak. A Vsekakor pa degradira človek. Zanimivo je, da številke govorijo drugače. Ocenjeno povprečje SSKJ omenja tudi posebno vrsto degradacije za celotno Zemljo velja, da samo vodna erozija, prav v povezavi s prstmi (tlemi): »degradacija pospešena zaradi delovanja človeka, odnese gozdnih tal – poslabšanje tal zaradi slabega 1.150 ton prsti z vsakega km2 površja. Prav toliko gospodarjenja z gozdom«. Danes pojem v sušnih predelih odnese veter in večina konča degradacija najpogosteje uporabljamo v na morskem dnu. Zaradi širjenja puščav in povezavi z naravnim okoljem, ko človek s zaslanjevanja (kopičenje soli v prsti) je ogrožena svojo dejavnostjo izčrpa ali popolnoma uniči kar tretjina celotne kopne površine in petino posamezne ali pa kar vse sestavine okolja: prebivalstva, kar naj bi se ob napovedanih vodo, zrak, prsti ali živi svet, celo samega sebe. klimatskih spremembah še povečalo. Tudi krčenje gozdov zaradi požigalniškega načina Degradacija je sorazmerno novodoben pojav. poljedelstva, potreb po kurjavi in lesu ter Človek je sicer od nekdaj vplival na okolje, a so gradnja prometnic in širjenje mest v večini bili njegovi učinki skromni. Čistega zraka je bilo primerov nepovratno uniči tudi prst. Ocena nepredstavljivo veliko in dovolj za vse. Globalno je 30 milijonov hektarov letno ali drugače, več gledano vode tudi, vendar jo je ponekod kot hektar na sekundo. V tej dirki vodi Brazilija primanjkovalo zaradi naravnih pogojev (sušno s 5 milijoni hektarov posekanih gozdov letno, podnebje, propustna matična podlaga pri nas medtem ko je v Nigeriji samo v prvih petih letih na krasu). Tam so jo še posebej cenili in jim niti tega stoletja izginilo preko 55 % vseh njenih na kraj pameti ni padlo, da bi vir pitne vode gozdov. Četudi so prsti namenjene poljedelstvu, uporabili za odlagališče klavniških odpadkov ali zaradi prekomerne obremenitve ter visokih izrabljenih akumulatorjev. Za razliko od večine temperatur in/ali velike količine padavin hitro okoljskih problemov, s katerimi se srečujemo izgubijo vso svojo kmetijsko produktivnost. danes, je degradacija prsti zelo star pojav. V vsej svoji zgodovini je človek vplival, intenzivno Vrste degradacij prsti (Deset načinov, kako spreminjal in bil odvisen od prsti. Te spremembe so bile vedno usmerjene v produkcijo hrane. učinkovito uničiti prsti!) Včasih so bile namerne, z antropogenega vidika Kaj je to degradacija? Degradiramo lahko celo koristne in trajnostno naravnane, ko si je marsikaj. SSKJ nas pouči, da degradiramo človek v daljšem časovnem obdobju ustvaril v vojski ali v družbi na splošno, ko nekoga ugodnejše pogoje za rast kulturnih rastlin. Žal postavimo na nižji položaj, ga v bistvu ponižamo pa je največkrat namerno ali nenamerno močno in pogosto s tem kaznujemo. S tem oseba dobi poškodoval prsti, predvsem z neprimernimi manjšo veljavo oziroma opravlja lahko le manj kmetijskimi tehnikami, ki so pospeševale erozijo. odgovorne funkcije kot prej. Degradiramo tudi Takšna degradacija je bila v starih civilizacijah svoje življenjsko okolje. Povsod po svetu v mestih Egipta in Mezopotamije tako močna, da je srečujemo degradirane predele, ki so za bivanje pospešila ali do neke mere povzročila njihov skoraj neprimerni. Tradicionalno gre za hrupna propad. Te civilizacije so bile skoraj popolnoma območja ob železnicah, danes ob avtocestah kmetijske in v celoti odvisne od produktivnosti in v bližini raznih odlagališč odpadkov. Sem svojih zemljišč. Tudi v kasnejših obdobjih, še štejemo tudi propadle, opuščene in izpraznjene posebej v Sredozemlju, je sloj prsti ponekod Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 28 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 popolnoma izginil (prekomerna sečnja gozdov prsti, da vzdržuje življenje na Zemlji. in paša živine) in ostala je gola kamnina, kar je prineslo tamkajšnjim prebivalcem nemalo Paleta načinov, kako nam »uspe« degradirati težav. prsti, je izjemno široka. V grobem lahko degradacijske procese razdelimo v tri skupine. Če je degradacija prsti zelo star pojav, mora biti tudi njeno varovanje. Inki so se izrazito 1. Prva zajema procese, ki zajemajo zavedali nevarnosti erozije, saj lahko še danes premeščanje prstenega gradiva. Veliko opazujemo kamnite terase na pobočjih Andov. bolje jih poznamo pod imenom erozija prsti. Tudi pobočne terase v Nepalu in na Filipinskih Erozijo lahko vrši voda ali veter in povzroča otokih so tipični primeri varovanja prsti. na nekem mestu primanjkljaj (najpogosteje Močnim kritikam in mnogim pomanjkljivostim njiva) in obenem nekje drugje presežek navkljub je bila večina tradicionalnih kmetijskih (rečne struge, izlivi in delte rek, morsko sistemov izrazito varovalno naravnanih. Po dno). Erozija je sicer naravni proces, vendar nekaj letih obdelave se je zemljišče pustilo v izjemno počasen. Ko pa človek odstrani prahi, da si je »odpočilo« in pridobilo nazaj svoje rastlinski pokrov (gozdne poseke, njive, rodovitne sposobnosti. Gnojenje s hlevskim prekomerno popaseni travniki …), se erozija gnojem, puščanje organskih ostankov pridelkov nesluteno pospeši in povzroča posledice. na njivah je bilo in še je eden pomembnejših 2. Druga velika skupina zaobjema vse ukrepov za ohranitev in izboljšanje kvalitete tiste procese, ki neposredno na mestu prsti. Tradicionalno varovanje prsti je dobro delovanja izrazito poslabšajo lastnosti znano tudi v naših krajih. Verjetno najočitnejši prsti. Najpogosteje pomislimo seveda na pojav v pokrajini so prav kulturne terase v onesnaževanje, ko vnašamo prstem tuje vinogradih in sadovnjakih Koprskega primorja snovi ali pa so problematične njihove ter gričevja severovzhodne Slovenije. V količine (tudi naravnih snovi). Mednje hribovitem svetu so bile do nedavnega pogosto uvrščamo težke kovine, različne organske vidne pletene ograje na spodnjem koncu njiv, ki spojine, fitofarmacevtska sredstva, emisije so preprečevale vodni eroziji, da bi prst odnesla iz prometa in kurišč, snovi iz odpadnih voda po pobočju navzdol. Kmetje so nato v koših in divjih odlagališč, prav tako prekomerno nosili prst in jo vračali na njive. gnojenje in radioaktivno kontaminacijo. Kaj sploh je degradacija prsti? Degradacija Vsem dobro znane so tudi emisije SO2 in prsti je neposredno povezana s kvaliteto prsti. kisel dež, ki lahko prstem znižata reakcijo na Vendar moramo pri tem upoštevati, da sta vrednost pH 3 (toliko kot sok limone). Proces tako degradacija kot kvaliteta izrazito človeški imenujemo zakisovanje. Sem sodi tudi domislici. To pomeni, koliko bo človek iz namakanje polj z vodo, v katerih je veliko določenega zemljišča lahko iztržil. Človek je tako raztopljenih soli, ali celo s polslano vodo, to nekatere tipe prsti hitro označil za nerodovitne. vodi v zaslanjevanje (vrednost pH se zviša nad Vendar neprimernost ali slabša primernost prsti 10, toliko kot nekateri detergenti). Ta vrsta za kmetijstvo še ne pomeni, da ne bi na isti prsti degradacije bo postala še posebej pereča z uspešno rasel gozd. Z vidika narave ima vsak tip napovedanimi podnebnimi spremembami. prsti svojo nepogrešljivo vlogo v ekosistemu in Prav tako problematična je prekomerna vsaka prst je rodovitna. zasičenost z vodo (dvigovanje gladine talne vode zaradi zajezitev rek). Obraten Eden izmed avtorjev karte razprostranjenosti proces, nič manj negativen, je izsuševanje, degradacije prsti na Zemlji je zapisal, da je še posebej, če gre za krhka in občutljiva degradacija prsti človeško pogojen proces, ki mokrišča. Strojna kmetijska pridelava hrana zmanjšuje sedanjo in prihodnjo sposobnost zahteva močne, velike in težke stroje. Ti Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 29 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 z veliko težo in mnogimi prehodi zbijajo igrišč. Če bi jih položili enega za drugim ob prsti, kar onemogoča rast rastlin. Vsi ekvatorju, bi 6-krat obkrožili Zemljo, pa še omenjeni vplivi neposredno uničujejo žive vedno bi jih ostalo za 10.000 kilometrov. predstavnike (mikroorganizme, deževnike itd.), ki so odgovorni za razgradnjo organskih • Pomanjkanje padavin, prekomerna paša ostankov in tvorjenje humusa. Zato skoraj in preveliko število ljudi se kaže v širjenju vedno govorimo tudi o biološki degradaciji. puščav. Na 1/3 zemeljskega površja (4 milijarde hektarov) desertifikacija letno 3. Če je pri naštetih degradacijah mogoče vsaj »odnese« 24 milijard ton prsti, kar z lakoto malenkostno popraviti nastalo škodo, pa je neposredno prizadene 250 milijonov ljudi. pri zadnji skupini degradacijskih procesov V devetdesetih letih prejšnjega stoletja jih je to popolnoma nemogoče. Gre za izgubo samo zaradi tega umrlo 280.000. prsti zaradi širjenja poselitve, industrije, gradnje prometnic itd. Ko prsti odstranimo, • Onesnaženja prsti so pogosto vezana na pozidamo, zalijemo z asfaltom ali betonom, določeno lokacijo. V Evropski uniji je takšnih naredimo ta območja trajno nerodovitna in zgolj identificiranih okoli pol milijona. prstem popolnoma onemogočimo opravljati Predvideva se, da jih je še 3,5 milijona več. njene osnovne funkcije. • Po podatkih Evropske komisije nas degradacija prsti letno stane 38 milijard evrov. Degradacija prsti v številkah (od višine se Morebiti ne bi bilo napak, da navedemo še zvrti) en pogled, na katerega nekateri zelo dobro Ali degradacija poteka tudi v naravnem okolju slišijo, ga pa pogosto pogrešamo pri okoljskih ali je za degradacijo nujna prisotnost človeka? študijah. Žvenket cekinov. Koliko stane, če … Večina degradacijskih procesov namreč poteka Mislimo seveda le za ocene, ki veljajo za Evropo tudi v naravi. V tem primeru govorimo o zelo in so objavljene na uradni strani okoljske počasnih spremembah. Prstem se lastnosti komisije Evropske unije (http://ec.europa.eu/ spreminjajo v daljšem časovnem obdobju in environment/soil/index_en.htm). Pri tem je živi svet ima na razpolago dovolj časa, da se na treba povedati, da nekatere neodvisne (a bolj to primerno odzove in prilagodi. Vzpostavlja črnoglede) raziskave kažejo tudi na desetkratno se drugačno, novo stanje. Govorimo o novi vrednost spodnjih številk: kvaliteti. Kako razsežna je ta problematika in • Zaradi vodne erozije prsti je ogroženih kako zastrašujoče so posledice, nam pokaže 115 milijonov ha prsti, kar je 12 % celotne nekaj spodnjih številk: površine Evrope, težave z vetrno erozijo ima • Degradacija (antropogeno pogojena) je 42 milijonov ha. Letni stroški, ki zaradi tega z vidika nastanka prsti bliskovita. Ena nastanejo, variirajo od 0,7 do 14,0 milijarde sama nevihta lahko z njive odstrani sloj €. prsti, ki je nastajal od 500 do 1000 let. • Okoli 45 % prsti Evrope ima močno prenizko Količine mikroelementov, težkih kovin ali količino organskih snovi, še posebej to velja radioaktivnih spojin so v onesnaženih prsteh za prsti južne Evrope pa tudi dele Francije, lahko presežene za več tisočkrat. Velike Britanije, Nemčije in Švedske. • ZDA so v 80. letih prejšnjega stoletja izgubile Neposredni letni stroški so ocenjeni med 2,5 milijona hektarjev najboljših kmetijskih 3,4 in 5,6 milijarde €, vplivi in posledice zemljišč. To je več kot 3 milijone nogometnih sproščanja CO2 na segrevanje ozračja pri tem niso zajeti. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 30 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 • Med večjimi stroški so težave z • Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal; zaslanjevanjem, ki je spremljajoč pojav https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ agromet/product/document/sl/IZZIVI_Slovenije_na_ dezertifikacije, saj se ocene gibljejo okoli podrocju_sus_in_degradacije_tal.pdf 158–321 milijonov € letno. Prizadetih je • Je varovanje prsti res cokla razvoja?; https://www. nekaj manj kot 4 milijone hektarov prsti, pri primorske.si/2019/01/31/je-varovanje-prsti-res- čemer ta številka (pre)hitro narašča. cokla-razvoja • Nevarnost degradacije in pomen varovanja prsti; • Usadi in zemeljski plazovi se pojavljajo https://eucbeniki.sio.si/geo1/2516/index4.html dokaj točkasto, njihovi uničujoči moči pa • Pozidava tal: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ smo pogosto priča tudi v Sloveniji. Ocena pozidava sanacije enega večjega premika zemeljske • Slovensko partnerstvo za tla; https://www.gov.si/ mase je okoli milijarde €. zbirke/projekti-in-programi/slovensko-partnerstvo-za-tla/ • V Evropi je tudi 3,5 milijona ha potencialno • Soil Atlas of Europe, str. 108–119; https://esdac.jrc. onesnaženih prsti, od tega pa jih je 15 % ec.europa.eu/content/soil-atlas-europe tako onesnaženih, da je potrebna takojšnja • Še tisto malo rodovitne zemlje, ki jo imamo, slabo sanacija. Letno to stane 2,4–17,3 milijarde €. varujemo; https://www.rtvslo.si/moja-generacija/ novice/slovenija/se-tisto-malo-rodovitne-zemlje-ki-jo-imamo-slabo-varujemo/472052 • Ekonomsko škodo zaradi zbijanja prsti (prizadetih je 30–40 % prsti) in zmanjšanja • Tla: https://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/ p o r o % C 4 % 8 D i l a / p o r o % C 4 % 8 D i l a % 2 0 o % 2 0 biološke raznovrstnosti je nemogoče oceniti. stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/008f.pdf Še težje ocenimo škodo zaradi pozidave, ko • Tla; storitve tal, degradacije in zavedanja o tleh; se prsti dokončno in popolnoma uničijo. Je https://www.alpine-space.eu/projects/links4soils/ projectresults/capacity-building-trainings/slovenia-pa pozidanih okoli 10 % Evrope, naraščanje forest-service/vrscaj.pdf povpraševanja po širitvi mest in gradnji • Vpliv starih bremen in okoljskih nesreč na prometne infrastrukture pa je v največjem onesnaženost tal; https://www.nijz.si/sites/www.nijz. porastu. si/files/uploaded/vpliv_starih_bremen_in_okoljskih_ nesrec_na_onesnazenost_tal.pdf • Od sredine 1950-ih je skupna površina mest v EU narasla za 78 %, medtem ko je število Avtor vseh slik: Blaž Repe prebivalcev naraslo zgolj za 33 %! • Slika 1: Potna erozija kot posledica prevelikega • Od leta 1990 do danes je Slovenija dnevno obremenjevanja s strani pohodnikov, razgali korenine. pozidala 11 ha površja (Avstrija 24 ha, Nemčija • Slika 2: Brezobzirno teptanje, gaženje in zbijanje prsti 78 ha). 7 ha od tega je bilo kmetijskih. Za • Slika 3: Zastajanje vode na njivah povzroča odmrtje pozidavo je v občinskih planih za pozidavo rastlin in tudi erozijske procese. predvidenih še 57.000 hektarjev. EU pozida • Slika 4: »Ničvredna« zemlja z »dragocenega« zemljišča več kot 1.000 km2/leto. Viri in literatura ter dodatno branje: • Celovit pogled na prsti kot osnova za kmetijsko rabo tal: https://ucilnice.arnes.si/pluginfile. p h p / 2 5 7 7 4 8 0 / m o d _ r e s o u r c e / c o n t e n t / 1 / SCAN_20200927_204530917.pdf • Geografski obzornik 53 (1), 2006; http://zgs.zrc-sazu. si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2006_1.pdf • Geografski obzornik 62 (2 in 3), 2015; http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2015_23. pdf Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 31 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 KEMIKALIJE V ODPADKIH postopoma ne bi več imeli kemikalij v odpadkih, ker bi šle vedno znova v življenjski krog. Tudi z EU kemijske zakonodaje REACH se spodbuja Simona Fajfar, univ. dipl. kem., sekretarka pri izločanje kemikalij, ki ovirajo postopek Uradu RS za kemikalije recikliranja nekega materiala. Recikliranje je relevantno predvsem za plastiko in tekstil; Simona Fajfar že več kot 25 let dela na področju materiala, ki imata tudi vsak svojo strategijo EU. kemikalij oziroma kemijske varnosti pri Uradu RS za kemikalije, kjer si prizadeva za varovanje V tem celotnem svežnju politike krožnega zdravja in okolja, ki jo predstavlja uporaba gospodarstva so tako zakonodajni ukrepi kot kemikalij. Ves čas na tem področju deluje povezano druge iniciative. In prav pri iniciativah imajo vlogo tudi posamezne regije, mesta, občine, z EU inštitucijami, predvsem z Evropsko komisijo ki lahko najdejo pomembne rešitve za krožno in Evropsko agencijo za kemikalije. Pristojna je za gospodarstvo na lokalni in regionalni ravni. področje implementacije EU kemijske zakonodaje Tako lahko s projekti na lokalnih ravneh tudi REACH v Sloveniji, prav tako dela na pripravi novih prispevamo k uresničevanju izvajanja akcijskega zakonodajnih aktov in spreminjanju zakonodaje načrta na ravni EU. na ravni EU. Sodeluje v odborih pri Evropski komisiji in se povezuje s strokovnjaki iz drugih držav EU. In kje smo tukaj potrošniki? Torej kaj lahko Izvaja pomoč uporabnikov tako za industrijo kot naredi vsak izmed nas, ki smo del družbe in smo odgovorni državljani? Vse, kar zadeva krožno druge deležnike. Vključena je tudi v predsedovanje gospodarstvo, ni nekaj, kar poznajo le pristojni v Slovenije Svetu EU. državnih organih, to znanje in razumevanje naj bi se preneslo na širšo raven, tako na strokovno Vse, kar zavržemo, postane odpadek in ostane kot širšo javnost. Lahko bi se preneslo tudi na odpadek, dokler ga ne vzamemo z odlagališča, učence s pomočjo učiteljev ali pa s pomočjo predelamo ali reciklirano, da iz njega nastane nek drugih organizacij na širšo javnost. drug izdelek ali material, ki ga lahko uporabimo S tem lahko vsak, ki želi prispevati k uresničevanju ali pa pridobimo nov reciklirani material. skupnega cilja in je s tem družbeno odgovoren, Odpadke, kadar je to mogoče, predelujemo ali na svoj način prispeva k temu, da se sprejeti pa recikliramo. Ko to ni mogoče, morajo v sežig akcijski načrt izvaja v praksi. ali pa obležijo kot odpadek in obremenjujejo naš planet. Tako recikliranje kot predelava odpadkov Kar se tiče podjetij, je zakonodaja tista, ki sta cilj Strategije krožnega gospodarstva, ki jo od njih zahteva in je kot nek »pritisk«, da se je pripravila Evropska komisija in na podlagi le-naredijo premiki na tem področju in izvajajo cilji te marca 2020 sprejela tudi EU Akcijski načrt za krožnega gospodarstva. Podjetja so zavezanci krožno gospodarstvo. Ta načrt je tudi eden od za izvajanje zahtevne zakonodaje EU in nadzor glavnih stebrov Evropskega Zelenega dogovora nad njimi izvajajo pristojne inšpekcijske službe, (European Green Deal). V akcijskem načrtu je med katerimi so tudi inšpektorji za kemikalije. navedenih 35 akcij, njihovo izvedbo načrtuje Prav v kemijsko zakonodajo je bila prenesena Evropska komisija. Aktivnosti so načrtovane za tudi določba EU, ki zavezuje dobavitelje letos (2021), kot tudi za naslednje leto. izdelkov, kot so definirani v zakonodaji REACH, da svoje izdelke prijavijo pri Evropski agenciji Ko govorimo o krožnem gospodarstvu v za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: ECHA), v povezavi s kemikalijami, se spodbuja krožni podatkovno bazo, imenovano SCIP (Substances pristop, kjer se čim več kemikalij ponovno of Concern In articles or in complex objects uporabi in so v življenjskem krogu. Posledično Products). To velja za izdelke, ki vsebujejo več Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 32 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 kot 0,1 % snovi, ki povzroča veliko zaskrbljenost. negativnega učinka na okolja in da se jo lahko Namen baze SCIP je, da predelovalci odpadkov pripravi za ponovno uporabo; recikliranje. pridobijo podatke o snoveh, ki so v izdelku, ki je bil dan na trg in bo na koncu dobavne Prenovljena zakonodaja o odpadkih je določila verige postal zavržen odpadek, da lahko iz cilj, da bi dosegli 70 % recikliranje vseh njih pridobijo kemikalijo, kot npr. svinec, da materialov za pakiranje. Npr. za papirno in lahko ponovno kroži. V zakonodaji govorimo o kartonsko embalažo je ta cilj 85 %, za plastično t. i. snoveh, ki povzročajo veliko zaskrbljenost embalažo 55 % in leseno 30 %. (SVHC: »substances of very high concern«). Pri tem recikliranju je treba omeniti plastiko in Te snovi so vsebovane na seznamu, ki se tekstil; materiala, ki se reciklirata in prav tako imenuje kandidatna lista. Te snovi so kandidati vsebujeta kemikalije. Prav prisotnost kemikalij za poseben postopek avtorizacije oziroma v materialih pa je tista, ki lahko predstavlja odobritve, ker jih na daljši ali krajši rok želimo tehnično oviro za recikliranje, ker je še posebej nadomestiti z varnejšimi alternativami. Na ta zahtevno, kako jo npr. Izločiti, da je potem seznam pridejo snovi po predhodni odobritvi na sekundarna plastika, ki ob tem nastane, čim bolj Odboru držav članic pri ECHA, kjer strokovnjaki brez nevarnih snovi, predvsem snovi SVHC. Tudi potrdijo, da je neka snov identificirana kot za plastiko je pripravljena posebna strategija, snov, ki povzroča veliko zaskrbljenosti. Te ki še posebej spodbuja, da se oblikuje takšen snovi so rakotvorne, mutagene in strupene za izdelek, ki ga je lahko reciklirati. razmnoževanje Kategorije 1 ali 2 ali snovi, ki so zelo obstojne, bioakumulativne, strupene in zelo Omeniti velja tudi Evropsko strategijo za tekstil. obstojne ter zelo bioakumulativne. Kar težko si Tudi v tekstilnih izdelkih je prisotnih dosti je predstavljati, katere kemikalije so vsebovane kemikalij. Cilj je, da bi imeli sledljivost teh v posameznem izdelku, npr. v vašem lepem kemikalij. Pri tem je zelo pomembna odgovornost kolesu. Proizvajalec kolesa mora tako sporočiti proizvajalca in odgovornost vseh nas, da vse tiste snovi, ki so v izdelku ali kompleksnem izberemo trajnostni tekstil, ki ga je mogoče izdelku (objektu) v koncentraciji nad 0,1 %, v bazo ponovno uporabiti – predelati ali reciklirati. Pri SCIP. S tem se spodbuja predelavo zavrženega predelovanju in popravilu je pomembno, da izdelka, ki je postal odpadek, in predelovalec imamo na voljo delavnice za popravilo in da so odpadka bo to snov s postopki izločil iz izdelka. te ljudem dostopne. Pomemben je podatek, da Predvsem naj bi pridobil npr. kovine, ki naj bi se reciklira manj kot 1 % tekstila na celem svetu. se ponovno uporabile. Po podatkih kemijske industrije kar 95 % izdelkov, ki jih uporabljamo, Torej, vedno znova je naš cilj vrniti kemikalijo v vsebuje kemikalije. življenjski krog in na daljši rok imeti odpadke, ki ne vsebujejo kemikalij oziroma le sledi. Zelo pomembno področje, ki ga želim omeniti, je tudi področje električne in elektronske opreme (EEO). Vsi izdelki, ki spadajo v to kategorijo, kot npr. mobilni telefoni, računalniki, gospodinjski aparati, vsebujejo nevarne kemikalije, ki so v teh izdelkih omejene s posebno zakonodajo. Zakonodaja trenutno omejuje 10 snovi: svinec, kadmij, šestvalentni krom, polibrominirani bifenili (PBB) in polibrominirani difenil etri (PBDE) ter dodatno še štiri ftalate. Te kemikalije, ki so dodane, pa so omejene prav zaradi ravnanja z odpadno EEO, da ne bi imele Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 33 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 ČISTA NARAVA JE NAŠA PRAVICA IN ODGOVORNOST Tina Jelen je v okviru delovnih izkušenj na področju dela z otroki in varovanja okolja kot pomočnica Pascale Emily Pečnik, mag. pol., Tina Jelen, uni. sodelovala pri izvajanju projektov za otroke na dipl. geograf z dodatno pridobljeno pedagoško- Inštitutu za ekološke raziskave – ERICO v Velenju, andragoško izobrazbo kjer je vodila skupine in izobraževala otroke na temo varovanja okolja. Samostojno je pripravila Pascale Emily Pečnik je predsednica Društva in vodila tudi krožek Ekologija na Osnovni šoli Eksena magistrica politologije in doktorska Mislinja, kjer je opravila tudi pripravništvo kot študentka družboslovja in humanistike s učiteljica geografije. V podjetju Xena, d.o.o., se področja otrokovih pravic v izobraževalnem je zaposlila kot naravovarstvena svetovalka in sistemu Slovenije na Fakulteti za družbene vede v vodja projekta za otroke »Skozi teorijo Eksena do Ljubljani. V letu 2018 je bila mladinska delegatka spoštljivega odnosa do okolja in drug do drugega«, Sveta Evrope in Mladinska ambasadorka ki se je izvajal za skupine otrok na sedežu podjetja Informiranja Slovenije, leta 2019 pa mladinska ter na dveh osnovnih šolah v Sloveniji. Aktivno delegatka Svetovnega foruma za demokracijo. Kot pa delo z otroci nadaljuje skozi različne projekte mladinska delegatka Sveta Evrope je vodila projekt in delavnice na področju varovanja okolja v “Odgovornost do svobode govora” in predavala na Izobraževalnem centru Eksena. petnajstih slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Njena inovativna ideja s področja človekovih pravic, človekova pravica do modrine, je bila Razprava o človekovih pravicah in razumevanje izbrana in predstavljena v Evropskem mladinskem navezave na okolje ter dojemanje čistega okolja labaratoriju idej v Berlinu leta 2018. kot temelja za uresničevanje človekove pravice in odgovornosti do življenja od nas zahteva razumevanje njihovega obstoja. Opravljen ima tudi mednarodni seminar Sveta Evrope s področja socialnih pravic, ki Razvoj in pravni koncept človekovih pravic je potekal oktobra 2018 v Rusiji s posebnim je potoval z roko v roki razvoja držav(e) poudarkom na nepriviligiranih družbenih in odnosov med vladajočimi in vladanimi, skupinah, ki so del vsake skupnosti. svobodo, enakostjo in zatiranjem, sužnji in V letu 2020 je bila Schumanova pripravnica v sužnjelastniki. Njihovim prvinam smo priča že Evropskem parlamentu v Odboru za kulturo in v času perzijskega kralja Kira Velikega pred več izobraževanje. Je avtorica znanstvneega članka kot 2.500 leti, ko ta opredeli nujnost politične o človekovi pravici do modrine ter soavtorica formulacije rasne, jezikovne in religionzne znanstvenega članka o državljanski participaciji enakosti, razpustitev sužnjev in obnovitev vseh otrok v šoli, ki temelji na izsledkih raziskave ICCS. V uničenih temeljev (Ghasemi, 2018). Nadaljnje letu 2020 je za pedagoški inštitut recenzirala tudi se z vprašanjem pravic soočamo v antični Grčiji, knjigo Children’s Rights, Educational Research and v okviru formulacije demokracije, različnih the UNCRC: past, present and future. filozofskih in političnih tekstov, ko se pojavi tudi vprašanje o njihovi naravnosti in svobodi. Kot Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 34 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 klasičen primer tovrstnega mišljenja navajajo 2009, str. 5, v Jurenec, 2019). Tretja generacija Antigono, ko ji Kreon očita pokop svojega človekovih pravic, ki vključuje t.i. solidarnostne brata, čeprav ji je to bilo prepovedano, ta pa pravice, pa vključuje pravico do samoodločbe, odgovorja, da je ravnala z nenapisanimi in miru, razvoja, humanitarne pomoči, okoljskega nesprejemljivimi zakoni nebes. Pri tem vemo, prava in druge. Njihova soodvisnost in da je premišljevanje pravic antičnih Grkov povezanost se odraža v konceptu trajnostnega danes pravzaprav zelo podobno, kot če bi želeli razvoja, ki je eden pomembnejših globalnih njihov model neposredne demokracije vnesti v pristopov k reševanju tako okoljske kot širše naš vsakdan (Szabo, 1982). družbene problematike. Danes torej govorimo že o četrti generaciji človekovih pravic. To so Pojav naravnih pravic in osnovo za nastanek prve pravice, povezane z genskim inženiringom, generacije o človekovih pravicah sta kasneje v pravice, ki ne pripadajo posamezniku, niti svojih delih opisovala tudi John Locke in Jean-družbenim skupinam, temveč pripadajo Jacques Rousseau in le-te postanejo temelj človeštvu kot celoti in prihodnjim generacijam. buržoazne revolucije ter osnova za svobodo in enakost kot glavnih povodov za njihov zapis. Tako v tretjo kot četrto generacijo se kot Njihov osnovni namen je torej bil omejiti moč esencialna uvršča tudi pravica in odgovornost države nad posamezniki, kar potrjujejo številni do čistega okolja kot pogoja za življenje dokumenti, kot so Peticija pravic (1628), Listina prihodnjih generacij. Prav približevanje svoboščin (1689), Ameriška deklaracija o koncepta varovanja okolja in ohranjanja neodvisnosti (1776), Francoska deklaracija o narave kot človekove pravice in odgovornosti pravicah človeka in državljana (1789) in drugi. pa je tisto, za kar si si tekom projekta »Bodimo Nenazadnje je tudi Deklaracija o človekovih Ekokul« aktivno prizadevamo – ozaveščanje, pravicah, kot forma prve generacije človekovih informiranje in krepitev aktivnega odnosa do pravic in osnova današnjega političnega in narave in uresničevanje ciljev trajnostnega pravnega sistema, produkt prve in druge razvoja. svetovne vojne. V sklopu projekta smo tako izvedli poučne Razvoj, napredek in spremembe so v začetku delavnice za otroke in mladostnike, ki so bile 20. stoletja prinesle nove posledice in za pripravljene tako, da so otroci in mladostniki produkt drugo generacijo človekovih pravic. skozi podano teoretično znanje in praktične Ta v nasprotju s prvo, katere uveljavljanje je delavnice, na katerih smo uporabili različne delno mogoče neodvisno in edninsko, zahteva metode dela, razvijali strpen in trajnosten odnos institucionalno podporo s strani države, kar do narave in okolja, izrazili morebitno skrb ter je pravzaprav logičen produkt povečevanja krepili zavedanje o pomenu ohranjanja narave. vloge države tako v pravnem kot političnem Skozi delavnice so spoznavali, kaj lahko sami smislu. Zahteva torej intervencijo države preko prispevajo k temu, da ohranijo okolje čisto in legalizacije in kreacije institucionalnega sistema, poskrbijo za našo naravo, ter krepili zavedanje, ki dovoljuje izvajanje posameznih pravic. da je zdravo življenjsko okolje človekova pravica Govorimo o socialnoekonomskih in kulturnih in odgovornost. pravicah, ki jih identificiramo skozi različne kategorije pravic, kot so pravica do dela, pravica Izhajali smo iz izhodišča, da je spoštljiv odnos do združevanja, pravica do izobraževanja, do sebe tisti, ki ključno vpliva tudi na spoštljiv pravica do zavarovanja in druge (Cornescu, in strpen odnos do narave in okolja, zato smo otroke in mladostnike vodili v to, da vlagajo v Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 35 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 odnos do sebe in drug do drugega ter skozi to smo lahko potem odgovorili. razvijajo spoštovanje do narave in njenih delov. Kot smo omenili, smo na delavnicah uporabili različne metode dela, skozi katere smo obravnavano tematiko poskušali otrokom in mladostnikom čim bolj približati. Metode dela so bile prilagojene starosti otrok. Pri najmlajših smo tematiko varovanja okolja največkrat približali in posredovali preko igre. Pripravili smo npr. različne igre na temo ločevanja odpadkov, kjer so otroci sami razvrščali odpadke v za to namenjene zabojnike, igre na temo povezanosti in soodvisnosti žive in nežive narave, igre, skozi katere so spoznavali elemente žive in nežive Slika 2: Delavnice za otroke na temo varovanja okolja in narave, ter igre, kjer so spoznavali in se učili ohranjanja narave načinov, s katerimi lahko sami prispevajo k varovanju okolja. Skozi igro, kot izbrano metodo, Učenje odgovornega in spoštljivega odnosa so bili udeleženci sami ustvarjalni in aktivni do okolja je na delavnicah potekalo tudi preko ter si na ta način obravnavane vsebine lažje metode razgovora oz. pogovora, kjer smo zapomnili, saj je bil njihov odziv na pripravljene udeležence s postavljanjem vprašanj, največkrat igre zelo pozitiven. odprtega tipa, spodbudili k razmišljanju in doživljanju obravnavane tematike ter jih aktivno vključili v raziskovanje. Metodo praktičnega dela smo uporabili pri dejavnosti, kjer so si otroci iz naravnih materialov in odpadne embalaže izdelali svojo »eko-igračo« ter ob tem razvijali svojo ustvarjalnost, umetniške sposobnosti ter domišljijo, hkrati pa so se učili o pomenu ločevanja odpadkov, zmanjševanja količine odpadkov in ponovne uporabe materialov. Skozi dejavnost so prav Slika 1: Izkustveno ločevanje odpadkov Uporabili smo tudi metodo opazovanja, kjer smo otroke in mladostnike s posrednim opazovanjem (PPT-predstavitve, fotografije …) in neposrednim opazovanjem (npr. odpadki, zabojniki za ločevanje odpadkov, narava in njeni deli,…) spodbudili k razmišljanju ter k temu, da sami razvijajo in postavijo vprašanja, na katera Slika 3: Ustvarjanje iz odpadnih materialov Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 36 BODIMO EkoKul zbornik prispevkov projekta »bodimo ekokul« Oktober 2021 tako sami prispevali svoj del k varovanju narave, in mladostnike spodbujali k razvijanju strpnega kar je bil eden pomembnejših ciljev, ki smo jih s in spoštljivega odnosa do okolja, ki je lahko projektom oz. delavnicami želeli doseči. izključno posledica uresničevanja človekovih pravic in prevzemanja odgovornosti za Na vseh izvedenih delavnicah smo posebej posledice našega ravnanja. poudarili pomen odgovornosti in aktivnega pristopa vsakega posameznika, in s tem otroke VIRI IN LITERATURA: Ghasemi, Shapour. (2018). The Cyrus the Great Cylinder. Dostopno prek http://www.iranchamber.com/history/ cyrus/cyrus_charter.php, 5.10.2021. Jurenec, Pascale Emily. (2019). Blue Political Theory through the Prism of Human Rights. Ljubljana: Inštitut Časopis za kritiko znanosti. Szabo, Imre. (1982). Historical Foundations and Human Rights and Subsequent Developments. V Karel Vasak (ur.) The International Dimensions of Human Rights, 11-40. Westport: Greenwood Press. Slika 4: Učenje in ustvarjanje plakatov na temo prevzemanja odgovornosti za varovanje okolja in ohranjanje narave in mladostnike spodbujali, da s prevzemanjem odgovornosti in z aktivnim sodelovanjem sami prispevajo svoj del k ohranjanju in varovanju narave. Osnovni namen projekta »Bodimo EkoKul - čista narava je naša pravica in odgovornost«, je varstvo okolja in ohranjanje narave skozi informiranje, krepitev ozaveščanja o pomenu varovanja okolja in spodbujanje pozitivnega in aktivnega odnosa do narave. Skozi delavnice, ki smo jih izvedli v sklopu projekta, smo otroke Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o skladih Evropske unije najdete na spletni strani www.eu-skladi.si. 37