Direktna redukcija mangana iz železovih rud UDK: 669.046.464 ASM/SLA: D, Mn G. Todorovič, B. Dobovišek, J. Lamut, L. Šketa, M. Tolar Podan je pregled redukcije mangana iz ljubijskega li-monila, ki smo ga sintrali z dodatki apnenca, dolomita in koksa. Izdelani sta dve vrsti sintra, in sicer kisli in bazični, zaradi tega, ker proces redukcije poteka različno v obeh medijih. Redukcijo sintrov smo delali v Tammannovi peči z metalurškim koksom. Kljub temu da je bilo s tega področja že veliko publikacij, je zelo važno, kako se obnaša ljubijski limonit pri redukciji z metalurškim koksom, ker je to najbolj zastopana rudna surovina v Jugoslaviji. 1. UVOD Proizvodnja grodlja postaja vse bolj zahtevna glede kvalitete zaradi nadaljnje predelave pri proizvodnji jekel in različnih ulitkov. Predvsem je težko dobiti kvaliteten grodelj, če predelujemo domače železove rude iz Vareša in Ljubije, ki vsebujejo poleg železa še vrsto drugih elementov. Eden izmed karakterističnih elementov je mangan, ki ga vsebujejo od 2 do 4 %. Mangan je v zemeljski skorji zastopan z 0,07 %, oziroma je po zastopanosti elementov na 12. mestu. V naravi se nahaja v obliki manganovih rud, ki se v glavnem uporabljajo za proizvodnjo ferozlitin. Zaradi velike afinitete mangana do kisika se ta nahaja v večini primerov v obliki čistih oksidov, cesto pa ga najdemo v obliki silikatov in karbonatov. V železovih rudah se ponavadi pojavlja v obliki največjega oksida piroluzita Mn02. Redukcija manganovih oksidov poteka od Mn02 do Mn, kot pri redukciji železovih oksidov od Fe203 do Fe preko vmesnih nižjih oksidacijskih stopenj. Da bi zasledovali, kako poteka redukcija mangana v kislem in bazičnem mediju, smo izdelali kisle in bazične sintre iz ljubijskega limonita in dodatkov. Nato smo jih reducirali pri temperaturi 1550°C in različnem času trajanja poskusov. Redukcijo smo opravljali z metalurškim koksom. 2. OPIS POSKUSOV Sintri so izdelani iz ljubijskega limonita in dodatkov (dolomit in apnenec) na laboratorijski napravi. Sestava mešanic za izdelavo kislega in bazičnega sintra je prikazana v tabeli 1. Sintranje je izvršeno na laboratorijski napravi pri enakih poskusnih pogojih. Kemična analiza sintrov je prikazana v tabeli 2. Tabela 1: Sestava mešanic za izdelavo kislega in bazičnega sintra Komponente Sestava mešanic v ut. % za izdelavo v mešanici kislega sintra bazičnega sintra Limonit 87,0 80,0 Dolomit 4,3 4,0 Apnenec 8,7 16,0 Koks 10,4 10,4 Tabela 2: Kemična analiza sintrov Komponente Kemična analiza v ut. % v sintru kisli sinter bazični sinter Si02 13,52 12,04 CaO 9,43 13,24 Fe,03 36,93 44,89 FeO 25,56 15,90 Fekov. 3,24 3,06 Fecc]. 48,11 46,81 MgO 1,66 1,26 A1203 3,88 4,49 p2o5 0,21 0,27 MnO 2,28 1,68 Mnkov 0,19 0,20 Mncel 1,97 1,50 S 0,081 0,063 CaO/SiO, 0,70 1,10 Bazičnost sintrov Ca0/Si02 je znašala pri kislem 0,70 in bazičnem 1,10. Vsebnost železa je bila 48,11 % oziroma 46,81, kar ustreza kvaliteti sintra, ki ga proizvajamo iz domačih rud. Temperatura sintranja je znašala približno 1250°C, pri čemer sta nastala kovinski mangan in železo. Sintre smo potem reducirali v grafitnem lončku v Tammannovi peči. V grafitni lonček smo dali spodaj koks, v srednjo plast sinter, v zgornjo plast ponovno koks. Razmerje med sintrom in koksom je bilo 3:1, kar ustreza praktičnim razmeram pri proizvodnji grodlja. Granulacija sintra in koksa je bila od 0 do 20 mm. Redukcijo smo opravljali pri temperaturi 1550°C in različnem času trajanja poskusov, da bi ugotovili, kako se spreminja vsebnost mangana v grodlju in MnO v žlindri. Peč smo segreli do temperature 1550°C. Temperaturo v peči smo merili s termoelementom, ki je bil postavljen na spodnjem delu lončka s preizkušancem. Da bi ugotovili, kako se spreminja temperatura vzorca pri različnem času redukcije, smo tudi merili temperaturo v grafitnem lončku. Termoelement je bil postavljen v lončku s preizkušancem na meji med sintrom in koksom. Rezultati merjanja kažejo, daje temperatura vzorca znašala različno za različen čas trajanja redukcije: 5'— 1115 "C, 7'— 1130°, 10'—1395°C in 15'-1550°C. To pomeni, da se je temperatura peči in vzorca izenačila po 15 minutah. S takim načinom vodenja poskusov smo ugotovili, da so pri različnem času trajanja poskusov iz-merjenje različne temperature redukcije, čeprav se po 15 minutah izenačijo temperature peči in preizkušanca. 3. REDUKCIJA MANGANA Splošne formule, s pomočjo katerih raziskujemo mehanizem in redukcijo kovinskih oksidov s trdnim ogljikom, so naslednje: MeO + CO = Me + CCK (1) C02 + C = 2C0 (2) MeO + C = Me + CO (3) MeO — kovinski oksid Enačbi 1 in 2 sta dopolnila P. V. Geld in O. A. Esin1. Ugotovila sta zelo važen učinek plinske faze na potek direktne redukcije, vendar obstaja vrsta drugih dejavnikov, ki se ne morejo pojasniti z navedenimi enačbami. Največ dilem se pojavlja pri direktni redukciji nekaterih manj stabilnih oksidov, zaradi tega, ker proces poteka z večjo hitrostjo pri temperaturah, ki so nižje, kot je temperatura začetka interakcije C02 z ogljikom. Ce opazujemo skupno reakcijo (3), lahko rečemo, da je hitrost direktne redukcije malo odvisna od kontakta zrn oksida in grafita. Taka mišljenja so bila in niso potrjena pri raziskovanju kinetike posameznih reakcij. Vpliv kontaktnih površin oksidnih in grafitnih faz je v večini primerov zelo močan. Bile so ugotovljene tudi druge karakteristike procesa, katere je zelo težko pojasniti, ker ne moremo izračunati obsega trdnih delcev, ki med seboj reagirajo. Potrebno je razširiti interpretacijo mehanizma direktne redukcije izven okvirov že sprejetega mehanizma, kar potrjujejo podatki o redukciji manj stabilnih oksidov, kot so npr. višji oksidi mangana. V produktih redukcije se pojavlja poleg C02 še kisik. To pomeni, da v prvi ali drugi fazi poteka proces čez termično disocia-cijo oksida. Domnevamo, da se v širšem obsegu redukcije spreminjajo lastnosti kovinskih oksidov in zaradi tega pride do sprememb mehanizma redukcije, ker se spreminjajo ločeno ena od druge reakcije. Take spremembe je pričakovati pri direktni redukciji oksidov mangana z različno stopnjo oksidacije (od MnO, do MnO). Mehanizem direktne redukcije oksidov mangana je v ozki zvezi s termodinamičnimi karakteristikami reakcij: 2 MnOi-f- C = Mn,0, +- CO,; AH%8 = - 123,7 kJ/ " 2 2 g.at.O (4) 3 Mn Ai + ^ C = 2 Mn,04 + ^ C02; AH?98 = - 56,7 kJ/ g.at.O Mn,04 + — C = 3 MnO + -^CO: + —^CO; 195 195 195 AH?98 = 33,5 kJ/g.at.O Visoka eksotermičnost reakcije (4) kaže, da pri redukciji MnO: pri relativno nizkih temperaturah nastaja višek energije v sistemu. Ta prebitek energije ima lahko vlogo aktivatorja, ker aktivira med seboj reagirajoče delce. Po drugi strani zelo močno endotermičnost kaže reakcija (7). Potrebno je neprekinjeno dovajati energijo izven sistema, da bi reaktanti med seboj reagirali. A. K. Ašin in S. T. Rostovcev2 sta ugotovila, da višji mangonovi oksidi disocirajo v temperaturnem območju med 500 in 1000°C, vendar v tem območju poteka tudi direktna redukcija. MnO se začne reducirati pri približno 1310°C. Pri redukciji imajo glavno vlogo kinetične lastnosti procesa34, posebno pa mehanizem redukcije MnO s C iz kovinske raztopine. Bazičnost plavžne žlindre vpliva na aktivnost posameznih oksidov. Če dodamo CaO v žlindro, ki vsebuje FeO, MnO in SiO:, vpliva na koeficienta aktivnosti FeO in MnO. Povečanje koncentracije Ca2+ povečuje koeficient aktivnosti MnO, zaradi tega, ker Ca:+ kot močnejši bazni kation izrine Mn2+ iz asimetrične grupa-cije Mn2+-02~-Si v simetrično Mn2 + -02"-Mn2~. Kalcijev kation pa tvori močnejšo asimetrično grupacijo Ca2+-02~-Si. Zato bodo na mestih, kjer je bil Si02 v 2.0 1,6 1.2 > Q 8 3 TD 2 0A O) S o 8. V 2.0 2 1.6 >u 0.4 a) o / Kisli sin ter Si02 b) / > 0 )/ Baz ični sin * CcO , .n ter šio7=U0 i MnO + C = Mn + CO AH2M = : 277,0 kJ/g.at.O (5) (6) (7) 20 40 60 80 100 120 Čas redukcije v min Slika l Redukcija mangana iz kislih in bazičnih sintrov pri temperaturi 1550°C in različnem času Fig. 1 Reduction of manganese from acid and basic sinters at 1550'C, and various times. TJ C >N > O c Z a> m o E o C o a) i o > > _ Kisli sinter CaO _ Si02 " 0,70 b) o\ 0 i \ i N. N Bazi čni sin -iS ; = 1,10S 20 v 40 60 80 100 120 Čas redukcije v min ji menijo5, da se pri konstantni bazičnosti Ca0/Si02 zmanjšuje aktivnost MnO pri povečanju koncentracije AliO, v žlindri. Vpliv A1203 pojasnjujejo s tem, da MnO in A12Oj tvorita bolj stabilne kationske grupe kot MnO in Si02, ker pri zamenjavi A1203 s SiO, v žlindri narašča koeficient aktivnosti MnO. Pri kislih žlindrah se nahaja mangan v kationski grupi s silicijem Mn2+-02~-Si in aluminijem Mn2+-02~-AI. Če zamenjamo Si02 s CaO, se poveča število grup Mn2 + -02~-Si, kar vpliva na povečanje aktivnosti MnO. Če še naprej zamenjavamo SiO: s CaO, tedaj aluminij prehaja v anionsko obliko in se povečuje število Mn2 + -02~-Al grup, kar zmanjšuje koeficient aktivnosti MnO. V tabelah 3 in 4 so zbrane kemične analize grodljev in žlinder, ki so nastale pri redukciji kislega in bazičnega sintra s koksom. Na osnovi rezultatov poskusov so narejene diagramske odvisnosti vsebnosti mangana in MnO od časa trajanja redukcije pri temperaturi I I50°C. Na si. 1 je prikazana odvisnost vsebnosti mangana v grodlju in na si. 2 vsebnost MnO v žlindri pri redukciji kislega in bazičnega sintra. Rezultati redukcije kažejo, da se s pojavom prvega železa pojavlja tudi prvi mangan6. Pri obeh vrstah sintrov narašča vsebnost mangana v grodlju, oziroma se zmanjšuje vsebnost MnO v žlindri z naraščanjem časa redukcije, vendar samo do vzpostavitve ravnotežja med koncentracijami mangana v žlindri in grodlju. Vsebnost mangana v grodlju je večja pri redukciji bazičnega kot kislega sintra pri istem času redukcije. Ti odnosi so regulirani s konstanto porazdelitve mangana med žlindro in grodljem, ki je manjša pri redukciji bazičnega sintra. Razlika je kar precejšnja in izvira iz različne mineraloške zgradbe obeh sintrov. Tabela 3: Kemična analiza grodljev, ki nastanejo pri redukciji A-kislega in B-bazičnega sintra Slika 2 Količina mase MnO v žlindri pri redukciji kislih in bazičnih sintrov Fig. 2 Amount of MnO mass in slag in reduction of acid and basic sinters. žlindrini fazi, začele izraščati simetrične grupacije kationov Fe2 + , pri čemer bo hitreje naraščal koeficient aktivnosti FeO kot MnO. Dodatek MgO v plavžno žlindro tudi pozitivno vpliva na povečanje koeficientov aktivnosti MnO in FeO. Plavžne žlindre vsebujejo poleg naštetih oksidov še približno od 10 do 15 % A1203, ki tudi vpliva na aktivnost FeO in MnO. Nekateri avtor- Vrsta Čas pretal. v min. Kemična analiza grodljev v ut. % sintra C Si Mn S A-l 10 3,82 0,03 0,14 0,148 A-2 20 5,29 0,35 0,21 0,112 A-3 30 5,15 0,48 0,70 0,085 A-4 60 5,26 0,71 0,83 0,067 A-5 90 5,07 0,87 1,72 0,048 B-l 10 4,04 0,02 0,05 0,058 B-2 20 5,11 0,03 0,35 0,053 B-3 30 5,10 0,03 1,01 0,031 B-4 60 5,21 0,15 1,95 0,017 B-5 60 5,11 0,05 1,66 0,021 B-6 90 5,27 0,48 2,40 0,015 B-7 120 5,22 1,33 2,34 0,010 Tabela 4: Kemična analiza žlinder, ki nastanejo pri redukciji A-kislega in B-bazičnega sintra Vrsta sintra Čas pretalj. v min. Kemična analiza žlindre v ut. % SiO, CaO FeO MnO Al,O, MgO CaO SiO, A-l 10 24,57 16,26 40,47 6,52 8,15 3,86 0,174 0,66 A-2 20 40,70 27,05 8,36 4,85 14,63 4,22 0,189 0,66 A-3 30 42,35 30,00 2,51 3,71 15,78 5,55 0,346 0,71 A-4 60 42,71 30,56 1,79 3,18 16,34 5,48 0,383 0,72 A-5 90 42,33 30,84 3,23 2,55 15,78 5,62 0,396 0,73 B-l 10 22,28 26,77 31,60 3,18 8,42 3,32 0,177 1,20 B-2 20 34,44 42,90 2,87 4,56 12,08 3,11 0,255 1,25 B-3 30 34,80 44,16 1,79 3,71 12,62 2,58 0,293 1,27 B-4 60 36,40 44,86 1,79 2,12 11,02 3,41 0,310 1,23 B-5 60 35,92 44,44 1,79 2,43 11,56 2,87 0,303 1,24 B-6 90 36,66 45,00 0,71 0,32 11,61 5,62 0,350 1,23 B-7 120 35,07 44,58 1,07 0,53 13,27 3,35 0,475 1,27 4. SKLEPI Na osnovi literaturnih podatkov in lastnih raziskav lahko damo naslednje sklepe: 1. Zaradi velike afinitete do kisika se mangan nahaja v obliki oksidov, čeprav ga pogosto najdemo tudi v obliki silikatov in karbonatov. V železovih rudah se ponavadi pojavlja v obliki piroluzita MnO:. 2. Indirektna redukcija manganovih oksidov poteka od najvišjega MnCK do najnižjega MnO nemoteno, podobno kot pri železovih oksidh. Redukcija najnižjega oksida je skoraj nemogoča s CO in H2, ker je pri temperaturi 1500°C prisotno samo 0,20% H20. 3. Direktna redukcija MnO s pomočjo lesnega oglja znaša pri temperaturi 1400°C približno 70%. To pomeni, da se redukcija MnO dogaja v nižjih conah plavža s trdnim ogljikom in pri visoki temperaturi. 4. Bazičnost žlindre močno vpliva na porazdelitev mangana med žlindro in grodljem. S povečanjem bazičnosti žlindre se pri izotermnem vodenju procesa poveča vsebnost mangana v grodlju in zmanjša v žlindri. 5. Redukciji silicija in mangana sta v ozki povezavi, kajti če želimo imeti visoko koncentracijo mangana v grodlju, moramo imeti tudi visoko koncentracijo silicija. Silicij v grodlju se ob tem pojavlja kot reducent MnO iz žlindre do vzpostavitve ravnotežja. 6. Pri redukciji bazičnega in kislega sintra se povečuje vsebnost mangana v grodlju s povečanjem časa tra- janja redukcije, zlasti pri bazičnih, ker MnO ni tako močno vezan na žlindrine komponente kot pri kislih. S pojavom prvega železa se pojavlja tudi prvi mangan. 7. Mangan se v plavžnem procesu pojavlja kot raz-žveplevalec grodlja, zato tudi obstajajo medsebojne zveze med vsebnostjo žvepla v žlindri in mangana v grodlju. To pomeni, da je prehod žvepla iz grodlja v žlindro večji, če vsebuje večji odstotek mangana. Literatura 1. P. V. Geld, O. A. Esin: Procesi visokotemperaturnovo vo-stanovlenija, 1957, str. 198 — 285. 2. A. K. Ašin, S. T. Rostovcev: Kinetika i mehanizem vosta-novlenija oksidov marganca uglerodom, I., II. in III. del, Černaja metalurgija, 1964, No. 4, 7, 10, str. 11-19, 10-18, 13-16. 3. R. Benesch, R. Kopeč, M.Jaworski: Archiv fur Eisenhiit-tenwesen, 1980, No. 5, str. 161 — 165. 4. A. G. Vodopjanova, G. N. Koževnikov: Vzaimodejstvie za-kisi marganca s tverdim uglerodom, Metali, 1980, No. 2, str. 28-33. 5. G. Todorovič, B. Dobovišek, J. Lamut, M. Šimnic: Študij redukcije mangana v železovih rudah, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, 1978. 6. G. Todorovič: Študij redukcije mangana v železovih rudah, III. del, Poročila Metalurškega inštituta v Ljubljani, 1980. ZUSAMMENFASSUNG Eisenerze mit verschiedenen Gehalten von Eisen und ande-rer Elemente sind mehr oder weniger uber die ganze Welt ver-breitet. Unsere Eisenerze aus Vareš und Ljubija enthalten grossere Mengen von Mangan was die Erzeugung von Stahl und Stahlguss wesentlich beeinflusst. Fur die vorliegenden Versuche sind sauerer und basischer Sinter aus Ljubija Limoni! und Zuschlagen erzeugt worden, um festzustellen, wie die-se mit dem Hochofenkoks reduziert werden. Die Basizitat der Schlacke, die Temperatur und die Reduktionszeit von Sinter sind sehr wichtig fur die Verteilung von Mangan zwischen der Schlacke und dem Roheisen. Mit der Temperaturerhohung wird der Reduktionsgrad von Mangan bei beiden Sintersorten grosser. Der Temperatureinfluss ist grosser bei der Erschmel-zung sauerer Sinter. Die Reduktionzeit hat direkten Einfluss auf die Manganverteilung. Die Reduktion von Silizium ist mit der Reduktion von Mangan eng verbunden, denn vvenn ein ho- her Mangangehalt im Roheisen verlangt wird, wird unbedingt auch der Siliziumgehalt hoher. Silizium im Roheisen reduziert dabei Mn aus der Schlacke bis zu der Gleichgewichtseinstel-lung. Bei der Reduktion von basischem und sauerem Sinter vvird mit der Dauer der Reduktionszeit der Mangangehalt im Roheisen hoher besonders beim basischem Sinter, da MnO nicht so stark an die Schlackenkomponenten Gebunden ist wie beim Saueren Sinter. Mit der Erscheinung des ersten Ei-sens erscheint auch Mangan vvas auch die Versuche mit dem Ljubija Limonit gezeigt haben. Mangan wirkt im Hochofen-prozess entschvvefelnd auf Roheisen, besonders bei saueren Schlacken. Desvvegen besteht auch die gegenseitige Beziehung zwischen dem Schwefelgehalt in der Schlacke und dem Mangangehalt im Roheisen. Das bedeutet, dass der Schwefeliiber-gang aus Roheisen in die Schlacke bei hoherem Mangangehalt grčsser ist. SUMMARY Iron ores over the world contain various amounts of iron and accompanying elements. Our iron ores from Vareš and Ljubija contain more manganese which essentially influence the making of steel and the casting of varaious castings. There-fore acid and basic sinter of Ljubija limonite with some addi-tives was made to find how they behave in reduction with coke. Slag basicity, temperature and time of reduction of sin- ters are very important parameters of the distribution of manganese between the slag and the pig iron. Duration of reduction experiments had direct influence on the distribution of manganese. Also reduction of silicon is closely connected with the reduction of manganese since high manganese content in pig iron causes also high silicon content. Silicon in pig iron re-duces MnO from slag till equilibrium is not established. In re- duction of basic and acid sinter the manganese content in pig iron increases vvith the increased tirne of reduction, vvhich is more pronounced in basic sinters since M nO is not so strongly bound to slag constituents as it is the čase vvith the acid sinters. Appearance of the first metallic manganese is connected with the appearance of the first metallic iron vvhich shovved also ex- periments vvith sintered Ljubija limonite. Manganese has in the blast-furnace process the role of desulphurizing agent, es-pecially vvith acid slags, thus interrelations exist betvveen the sulphur content in slag and maganese in pig iron. It means that transfer of sulphur from pig iron to slag increases vvith the increased amount of manganese. 3AKJ1KDMEHHE 3ajiejKH *ejie3Hbix pya Haxoa»Tca BCtoay Ha 3evtHOM mape, h nx coflepacaHue acejiesa h apyrnx 3-ie\ienTOB BecbMa pa3-jiHHHoe. K3r0CJiaBCKHe »ejie3Hbie pyaw H3 Bapema h Jlio6He coaep«ai 6ojiee bmcokhh npoueHT MaHraHa , mto cyiuecTBeH-HO BJlHHeT Ha H3rOTOBJieHHe CTajlH H pa3J!HMHblX OTJIHBKOB. ri03T0My aBTOpbl 3TOH pa6oTbl H3rOTOBHJTH KHCJIblH h OCHOB-hoh arjioMepaT H3 JlK)6HHCKoro jihmohht3 h ao6aBOK c ue-jibK>, hto6w onpeje.THTb, KaK ripoxoanT TeneHiie B0CCTaH0-BJieHHs stoto arjioMepaTa c MeTajuiyprHHecKHM kokcom. OcHOBHocTb ouiaKa, Te\mepaTypa h BpeMs npojioJUKHTeJib-hocth npouecca peayKmin anJOMepaTa H.vteioT 6ojibiuoe 3Ha-neHHe Ha pacnpenejieHae MaHraHa Me*iiy uiJiaKOM h nyry-hom. C noBbiojeHHeM TeMn-pbi noBbiiuaeTca CTeneHb peayK-uhh ManraHa b o6ohx ariiOMepaTOB. Bjihhhhc TeMn-pbi 6ojiee ycHJieHHoe npw nepenjiaBKH KHCJtoro arjioMepaTa. AJiHTeJib-HOCTb onbiTOB pe,ayKUHH HMeeT npaMoe BJiH«HHe Ha pacnpe-aejieHHe mahraha. B tcchoh cbh3h c peayKUHeii MaHraHa TaK-ace peayKUHH KpeMHHst, HMea b BHny, hto ecjtH xothm nojiy- HHTb BbicoKyto KOHueHTpauHK) MaHraHa b nyryHe, to Hajto HMeTb T3K)Ke BbICOKyK> KOHUeHTpaUHK) KpeMHHfl. KpeMHHH B nyryHe »BJiJieTca b stom c^ynae KaK BOCCTaHOBHTejib MnO H3 ujjiaKa no Tex nop, noKa He HacTynHT paBHOBecne. ripn pe-ztyKUHH ocHOBHoro h KHCJioro arjioMepara coaepjKaHtie MaHraHa b wyryHe yBejinwnBaeTCH c noBbiiveHueM npoaoJDKHreJib-hocth peayKUHH, b oco6eHHocTn npw 0CH0BHbtx arjroMepa-TOB, TaK KaK MnO He HaXO,3HTbCa B TaKOH CHJIbHOH CBH3H c KOMnoHeHTaMH iujiaKa, KaK 3to cjiyHaii npw khcjimx arjioMe-paTOB. C noHBJieHHeM nepBoro »ejie3a noaBJiaeTca TaKace MaHraH, mto noKa3ajiH TaKace onbiTbi cneKanna jiHMOHHTa H3 py/IHHKa J1io6hh. B uomchhom npoueccy njiaBKH MaHraH no-aBJiaeTca KaK cpeztcTBO antt y/taneHna cepbt, rnaBHbiM o6pa-30M npn KHCjibix uuiaKax. ri03T0My cymecTByeT CB»3b Me)K.ny coaep»aHHeM cepbi b tujiaKe h MaHraHOM b nyryHe. 3to 3Ha-hht, hto nepexon cepbi h3 nyryHa tcm Bbiute, neM npoueHT co-aep)KaHHH MaHraHa 6ojibiue.