t J ^ i ' 1 m r ^^^ _ ♦« ^TO—YEAH hJUi. ZZT =TS7 Situacija ia Haitiju postaja zelo resna puadko pomorščakov povečajo na 1500 moš, da potlačijo u-por domačinov. Hoover je odložil odgovornost, na kongres * ' • ™T™^"1 Washington, D. C. — "Vse mirno na Haitiju!" Tako ae glasi lakonično poročilo brigad nega generala J. H. Ruasella, ameriškega komisarja na Haitiju, dr-iavnemu departmenta. Poročilo je dospelo v nedeljo zvečer, 24 ir potem, ko eo Roeeellove čete ubile pet in ranile 20 Haitičanov, ki so protestirali proti ameriški vojaški diktaturi na otoku. Medtem, ko je "vee mirno na Hsitiju", se pa mornarični de-psrtment pripravlja, da pošlje aadaljnjih 600 meé pomorske pe-kote ns otok. TVisto rtož je do-spelo tja v nedeljo % bojno ladjo "Gilveston"; od prej je tam 700 nož. To znači, da bo 1500 ameriških pomorščakov poakrbelo, da ne bodo rebelni haitski domačni delali preveč zgage ameriškim plantažnim magnetom in «sihnu h ai takega predsednika loma, ki je pod kontrolo plan-tilnikov. Da je situacija na Haitiju zelo rezna, dokazujeta dve dejetvi. Prvo je, da je ameriški komiaar Kussell odredil, da morajo vsi Američani izprazniti notranje krije na otoku in priti v priata-jiična mesta, kjer ao vojaške posadke. Drugo je, da je pred-ndnik Hoover odločil odgovornost za krizo na kongres,ga je a posebno poslanico naprosil, Mj dovoli $50,000 za i4preiaka- iToTmenoi^^^kt misija. Zadeva pHde danes (torek) na dnevni red v nižji zbor-lici, ko bodo razpravljali o resoluciji, katero je predložil v so-toto kongresnlk Porter iz Penn-sylvanije, da ae ugodi Hooverje-vi želji. Komiaar Russell je poročal, da i« prepovedal vae demonatraci-je domačinov. Obaedno stanje z »ojnim prsvom je v moči po otoku. Uvi mlekarski zadruga Organizirajo je farmarji, ki sa-k«ajo St. Loais z mlekom »t. Uuta, Mo. — (F. P.) — Farmarji v okolici 8t. Louisa •Poznavajo vrednost laatne orga-nizacije. Uatanovili eo mlekarno zadrugo, h kateri priatopa-jo v velikem številu. Uetanovi-Wji sodijo, da bo ob koncu lete Pristopilo 75 procentov v organi-ncijo. ♦ Namen zadruge je doseči bolj-le cene za mleko kakor tudi is-JoljAati kakovoat mleka. Pričakuje se večjega boja od atrani »lekarskih kompanlj, ki Imajo "ojo organizacijo in diktirajo neorganiziranim farmar-Zadruga bo skušala doeeči Popolno organizacijo, predno bo «u*ala (io.^1 kolektivno pogod-°° * mlekarskimi kompenijaml * manjšimi razpečevale!. ^rile< mdnmklh voditeljev Ml rrtsbnht Pa. — Najvišje no sodišče je zavrnilo apel Rar| fikvno__ ^ «Iph M oil Marija sa znižanje On >e lansko Isto umoril f «mpbella In Peter Reiljr-* voditelja upornih rudarjev v Jolici Scrantona. Melleeari je ubojsteo sa denar: bfl je *J* od ruuprotne (Cappelllni-fr»kdje. Obaojen ja na do. ječo.H ^"""•oHbt s MbMjo v reki . *«* York. — Herman Moodjr 22-letni slušatelj filoeofljc * «nivenl Columbljl. je eedel J**1^ z glavo ne mizi In v ro-2» Je stiskal bfbHJo. ko eo i "T1 te dni mrtvega v njegovi J* polni plina. Llelak na mizi k ^edal, de boj« in Krojaški delavci dobro organizirali Pod dobrim vodstvom unija izre-dno napreduje New York. — (F. P.) — Industrija za moške obleke je 80 procentov organizirana. Pred 15 leti je spadalo v unijo le nekaj tisoč delavcev v tej branži krojaške industrije. Z autanovit-vijo Amalgamated Clothing Workera unije, katero je organizirala Hillman-Schlosebergova skupina, ki ae je odcepila od U-nited Garment Workera unije radi korupcije in unijake diktature, ae je pričela nova doba sa krojače. V 15 lotih je ta rebelna skupina organizirala nad 80 odstotkov krojačev, znižala delovnik na 44 ur v tednu, doaegla 225 procentov zvišanja plač, ustanovila par bank, zgradila unijake domove v ^vrednosti več milijonov dolarjev ter cenena zadruš-na delavska etanovanja, zavarovala večino svojega članstva proti brezpoaelnoeti—sploh zgradila je najvzornejšo unijo na ameriških tleh in tudi izven mej Združenih držav. Pri tem delu ima največje zaaluge njeno podjetno, drzno in inteligentno vodatvo. Draga sovjetska aota Litvinov pravi, da ee državni tajnik Stimeon leže GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Chicago, Ifc, torek 10. decembra (Dae, 10), 1020. paavlšsš fee la ai Bi 1 k UfedaHM Is apravalškJ piastsrti H | ' ssst |L Lavašals Ave Offlss of PakttcaUoa: p. v..... MS7 Uaalk UwMaU Ave As «t Mi aft Ik* Si I. ISIS. - akega poslaništva prejel drugo noto iz Moekve, v kateri aovjet-aki komiaar zunanjih zadev Litvinov pobija izjavo državnega tajnika 9timaona glede datumov ameriške'intervencije in otvoritve pogajanj med aovjeti in mendžurako vlado, fitimaon je izjavil zadnji teden, da je bila ameriška opozorilna nota poela-na Rusiji štiri dni prej, predno so prišli kitajski in sovjetski ze-stopniki skupaj v Si bori j i, vsled česar nota ni mogla vplivati na pogajanja kakor trdi Moakva. Litvinov pa zdaj odgovarja, da ao bile brzojavke med Moekvo ln Mukdenom izmenjane 28. novembra in objavljene 29. novembra, dočim je ameriška nota datirana 80. novembra, torej dva dni po otvoritvi sovjetako-kitajskih pogajanj. "Sovjetske vlada ponavlja, da je bila vlade Združenih držav nezadoetno in nepravilno informirana, ko ae je vmešale v kitejako-aovjetakl apor, ali pa je vedoma to naredila". pravi Litvinov. Državni depertment poroča, da ae je doelej oglasilo 25 dežel, ki ao podplaale Kelloggov pakt, da oodo sodelovale z Združenimi dr-žavami. __ Trije otroci žrtve bombnejp» New York, N. Y., 9. dec. — Dinamitna bomba, Id Je bila včeraj položena v etanovanja Roe Falconija, Je ubile tri njegov/o-troke, ki so se baš odpravljali v cerkev. Policija nima drugega za bombe« kot tri grozilna pi ama, ki ao bila poslana družini In v katerih eo neznanci zahtevali od očeta veoto šeet tisoč do-lar je v. _ Cikaškl pkeekarji dobili evtlenje Chicago. — 0 prvim marcem prihodnjega leta bodo člkaški pleakarji dobili zvišanje plač ze en dolar na dan. Nova pogodba, ki stopi v veljavo a tem datumom, določa tudi poldnevnik Nova plača bo znašala $1» sa o-aem ur dela._ felasnlčurjl pristopajo v unije Mea unije in unije strojnikov poročata. da ee Je Jima pridružilo is večje število delavcev ki dolnjo pri Pennejrtvania želeaniški Zapustil je svojo dušo tajniku Mellonu ... MUwankee, Wia,~. Predaš M Je Wellington Ljrtle, eter 25 let, pognal kroglo v giavu zadajo soboto, Je spisal avejo poslednjo voljo ali teotament sledeče vsebine: MRftoJo truplo zapuščam medidnaki vedi, mojo dušo pa hnočum zaklad-nlškemu tajniku Mellonu v Waahingtonu, mojim upnikom zapuščam ainipatlj»-4n to je vne ker imam. Pošljite meje truplo takoj v najbliš-njo adravniško šolo, da bodo dijaki imeli kaj dela." I1M. Asi af Ost. I. 7TT an lasa té, itia. i&SlL STEV.—NUMBER 289 velika beda vlah «a 0t0-r ii por Kitajska vlada v Nsskis- Petinsedemdeset generalov ae Je dvignilo proti Kaüeku In nje- Sengaj, 9. doc. — Predsednik Ciang Kaišek je zavrgel zahteve vaeh rebelnih generalov — katerih je približno 75, toda vodilnih pet je podpisalo manifest z zahtevami vaeh vstsških hiilitaristov — in, zanašajoč ae na svoje zveste Čete, kolikor jih še ima, je sklenil voditi boj do konca. Uporni generali zahtevajo, da Kaiftek poda oatavko in izroči oentralno vlado njim. Kitajeka vojaška revolta je objela malone vse centralne in južne province; vaa glavna železniška križišča ao že v rokah vatašev in glavno mesto Nan-king je v obsednem atanju. Koliko ima Kaišek vojaštva na evo-ji strani, ni zneno, težko pe ima več kot 50,000 mož. Valed tega iLveč upanja, da bi mogel polt! *"rtvolto In padec njegove vlede -Je pred durmi. Iz Taingtava jo odplula ameriška bojna ladja "Tulaa". Namenjena je po reki Jangtae proti Hankovu, kjer je večja eme-riška kolonija. V Nanking je ps dospela angleška križarka "Suffolk". Položaj v notranjih centralnih provincah je silno kaotičen. Na tiaoče vladnih voja^ kov se Je pretvorilo v bandite, ki ropajo po deželi in terorizira-Jo'prebivalce. Konfuzija je nepopisna. Nič bolje ni na jugu. Na severu je nekoliko mirneje, toda ljudstvo je zbegano povaod Turčija i f, . tkih oriiilzMil "Masi wi Kamel nlje; Izredno dolg delovnik Berlin. — Berlinski "Vor waerte" je prineeel zanimiv členek o delavskih razmerah v Turčiji. Clankar pravi, da Je Kemal paša sicer odpravil fee, ki je pokrival glave Turkov dolga stoletja in uvedel druge reforme, na drugi strani je pe uklonil večje okove delavstvo: prepovedal je vse unije že pred per leti Stavke eo dovoljene le pri koncesijskih podjetjih, eko so pri drževl slabo zapisana. Pri kom-panijah — domačih in tujih — katerim jp vlada naklonjena, je deisvstvo priklenjeno k dolu Clankar pravi, da Je turško delavstvo vdaj bolj izkoriščano kot kdaj prej. Delovnik traje od 12 do li nr, posebno v flmimi. Otroško delo Je tudi Jako rasvi to kot Je bil in Je to običejno za veako deželo v začetni dobi kapitalizma. Od 15 do 20 procentov vaega dela vet va ao otroci pod 14. letom eUrostl. Turčije Je poeebno bogaU na olju. £a poeeet njenih oljnih polj ee Je pred svetovno vojno Ml vroč boj mod nemškimi In angleškimi kapital lati Pred vojno je imela Nemčija glavno beeedo v Turčiji, katera JI Je dovolila Zgraditev bagdadake železnice in JI dala druga koneeelje. kar Je v veliki meri povzročilo svetovno klanje. Nekdanje sije eo po vojni prišle v roke an-in francoski Govemsr Rooeevelt apelira en pomoč* 90 odstotkov otrok podhran Jenih t hicago. — PjroŠlo nedeljo je "Chicago Tribune" prineaU ČU-nek o razmerah na vPortoriku. ki ga jejtpiaal novi govorner tega malega otok4 na Karibej-akem morju Cjulno od Floride) Theodors Roosevejt. Članek je bil aplaaa s namenom, da Ame- prispev-Portori-revščini. Rooeevelt pravi, da ae revščina PortoriČanov ne da opisati. Od 76 do 90 procentov otrok je podhranjealk in mnogi počaai u-mirajo radi lakote. O tem ee je prepričal ne laatne oči: prepotoval je vm otok, obiskal šole in borna etanovanja in ni videl drugega kot velikaneko revščino, kamor ja prišel. Prizadeti ao posebno otroci. Pretežna večina šolskih otrok na deželi in v mestih je brez zajtrka Id mnogi ee morajo zadovoljiti le z malimi grižljaji enkrat na dan. Rezultat tega je, da je nova generacije PortoriČanov generacija okoeinjakov in izredno podvržena tuberkulozi. V zadnjih 17 letih, odkar so se v deželi pričeli udejetvovatl ameriški bankirji in drugi kapitalisti, ss je ta bolezen izredno razširila; za tuberkulozo umrje v deželici. ki je del Zdrušenih držav, proporčno štirikrat toliko ljudi krilMfl par obmorskih mestih. Pred ameriško okupacijo je bila to dežela malih kmetov, ki so ss u kvarjall e primitivnim obdelovanjem zemlje in aeveda živeli dokaj ubošno. Ko je Portorika poetala ameriški teritorij kot Je na primer Alaska, je bilo ljud atvo postavljeno iz dežja pod kap. Amerike kompanlje ao pričele grabiti male kmetije in jih spajale v velike plantaže. Rezultat Je bil, da eo a tem procesom uatvarill velik poljedelaki prole-tariat, ki Je brez zemlje in brez zaalužka. Na plantaže pa ao pri čeli dovgfceti najcenejše kulije iz raznih krajev Južne Amerike in Afrike In e tem pomnožili prebi valstvo in revščino domnčlnov. V imenu človečanstva se Je novi governer Rooeevelt sedaj o-brnil do Američanov, da celijo rane te deželice. [ 1 i,kÉ,,It,l, HUU vvHppHiap^W^ Brezposelni delavci el velijo amet Chicago. — John B. Clemens, 6187 So. Paulina at., star 48 let, jo zednjo aoboto vprfeo mnogib ljudi a topi I s brega v jesero ob 78. ceetl in gazil vodo tollko fia-aa, da ga Jo pokrila. Ko eo ga po-tegnill, Jo bil ie mrtev. Clemena Je bil mad onlmi tiaoCI name»-¿encev aanitlrnega distrikta, ki ao bill odalovljenl sadnje tedne red! "verfevanja", ko ao praj s korupeljo seprsviU mUijons. | John Link, eter 40 let, ki je pred kratkim prišel is Nemčije e svojo leno, si je ze-dnjo nedeljo prerasel vrat v ea-momorltnom namenu, ker nI mogel dobiti dela. Nahaja ae v bolnišnici, kjer najbrž umre. * Mini viharji cb Evropi London, 9. dec. — Zednje dni Je divjal beeen viher ne Atlantiku ob vaem zapodnem obrežju Evrope. Mnogo ladij ee Je potopilo la okrog 80 oeeb Jo is-gubilo življenje. Od radija sastrupljana delavka umrla Orange, N. J.—Dne 7. t. m. Je emrt tirjala prvo žrtev med potim! delavkami, ki ao delom v tovarni United SUtea radijem barvale kaeala žepnih ur. Quinta McDonald, mati dveh otrok. Je umrla v bolnišnici v Now ¥orh% Del-ge meeeee Je nenrečna i enaka ležala napol mrtva v bolnišnici. Ostala štiri še čakajo ne emrt, ko jim ras Joda teleea. Obsejeal stavkar si Ji MM|| mm )UU vmi v aoi(| i - Hogaa želi opisati graje Jetnlške Katonah, N. Y. - (F, P.) -Uwrance Hogan, ki Je bil obeo-jen ne šest messcev zapora, ki ga bo moral odalušiti v "chain gangu" s delom na oeatah, ae je vrnil v Brookwood, kamor je žel pred par meeeei, da «I bi več znanja o rasnih e vprašanjih. Njegova največja Želje je, kot je pojMnil brook-woodovcem, da napiše svoje vtise, ki jih bo doživel kot jetnik ln jih priobči v delavskih časopi. sih. Hogan Js pravi tip novegs pro-letarca na jugu; Dokler ni prlšul v roke Alfred Hdfmanu, je bil po satrdttu okrajnega proaekuto-rja ls Mariona "Jako nadarjen človek in dober driU^vijan". De-lal je pridno po IA ur na dan is sta pričela delati načrte za Izboljšanje delovnih rasaer in sa organiziranje teketilnib delav cev. Poeta! Je voditelj uaije in bil v zadnji stavki velik* Hoffmanu. Rezultat toge da Je bil obeojen na Šeet cev Ječe, katero pe misli porabiti sa opasovanje in šolo. Pri veljakih v Marlonu Je ls«ubll u-gled. ne pa pri delavcih. Bnako je s njegovo eoprogo, ki je bila pred nekaj tedni {sključena is babtistične cerkve radi evojih u-nljaklh aktlvnoatl. Brookwoodovcem je ob povrat-ku pojasnil Jetniški sistem dr-že ve North Csrollne. Država oddaja jetnike v najem kontraktor-Jem, od katerih prejema 50c na dan za poaemeznika. Večina Jetnikov gredi In popravlja ceete Pri tem dela eo uklenjenl v veriga, Id so pritrjene na nogah po arednjaveškem načinu. Na verigah eo pritrjena težke železne krogle, ki onemogočijo beg. Ta Jetniški sistem Je pravi simt>ol civilisecije na Jugu. Nsotopijo (ratl aenatorjn Slm- Hlgh Polni, N. C. — Ditevna federacija North CeroUae bo pri prihodnjih voUtveh skušala po* rsziti reakcionarnega eeaatorja 8 lm m orisa, ki je nejvnetejši re-prezentant Ukstllnlh Interesov v senatu. Federaciji se Je nsjl>olj zameril, ker Je preprečil eenet-no preiskavo tekstilne industrije. Ns črni listi Js tudi državni delavski Ujnik Frank M. Orist On Je gluh sa vae postvs. da livade preiskavo preloma bornih delevaklh postav od strani podjetnikov. Brookhart pobija ovire zadružništva Zadružne banke nemogoče v A-meriki; Brookhart ae čudi U-Npehu teh Institucij; sahteva Vara bo «e kmiláM Philadelphia. Pa. - William g. Vere, ki Je radi volilne korup- natu, je tsjovll, dn bo ponovno kandidiral prihodnje leto. tako ^ ' dn dobi "sndoščenje" od volllcev. i» A-žIII^m 11 i'S' i i asÉi Praga, 9. dec. — Dolga vladne krize v Cehoelovaklji je bila končana to dol, ko ao ae večinske stranke zedlnile, da ft. Udržel organizira koncentracijsko vie-do, v kateri bo devet buržujekih ministrov, šeet socialiMov In e-den nadstrankarskl. New York. — (F. P.) — U-speh nekaterih delavskih zadružnih bank v Ameriki je bil doee-žen klub vaem potežkočam od atrani amerižke bančne sakono-daje. V tem smislu se je izrasll senator Brookhart is Iowa, ki je edini sadrugar v kongrasu. Govoril je na benketu sadružne ka-feterije p ameriškem sadrušnem gibanju ln v glavnem o ameriškem bančnem sistemu. Amerika Je edina dsšela, ki namenoma prepoveduje, oziroma onemogoča ustanavljanje zadružnih bank, pravi Brookhart. Vm oatalo naprednejše države so potom zakonodaje naklonjene zadružnim institucijam; le A-merlka jih smatra nevarne ter Jih islodids Is svojega goapodar-akega življenja. Ameriške deleveke in sadružne banke eo sadružne le po Imenu. V.raaniol je njihov ustroj ravnotako kapitalističen kot o-atalih privatnih bank. Razlog sa to je najti a bančnih sakonlh, ki ne dopuščajo uveljavljenja sadružnih bančnih prlnoipov. Brookhart ima pred ranstom predloga sa amendiranje bančne Mkoaodaje v toliko, da bi dovoljevala ludl uatanavljanje sadružnih bank. Govoril je tudi o drugih vpra-žanjih konsiunsntov. Rekel je, da konča .v f lasku 90 odstotkov '¡5? vP Amerild. ^affikti^o gospodarstvo Js primsrjal s evropskimi zadružnimi ustanovami, ki ao sgrajsna os veliko trdnejši podlogi. Zadružni bankroti so v Evropi le redke prikesnl, posebno v deželah, kjer Je zadružništvo važen gospodarski faktor. Ameriški farmar prej ms sa avoje produkte okrog devet milijard dolarjev na leto. Ameriški konsument pe pleša sa ravno ta pridslks okrog 80 mllljsrd do-lsrjev, kar pomeni, da vzamejo, železnice, prekupčevalci ln tr- C>vd $8.10 od vMkih treh do- rjev, ki Jih potrošimo sa jest-vlne ln nekatere druge žlvljen-ske potrebščine. To Je veliko višje proporaljs med osno, ki Jo prejme farmar In ceno, ki Jo plača ameriški konsument kot pa obetaja v drugih dešeiah. Visoke prevosne eene na Želes-nicah, številni prekupčevalci ln drage ojHsševalne kampanje trgovcev na debelo in na drobno ao odgovorne sa vlaoke eene potrebščinam, oziroma sa veliko razliko Mpd dolarjem, ki ga prejme farmar in plače konzument. Kljub primeroma ceneni masni produkolji potrebščin, Id m Je doaegla g pomočjo strojev ln novih sistemov produkcije, cene potrebščinam faktično pleza navzgor. ' Brookhart pravi, da bi zadružna distribucija, ki bi bila organizirana aa vsllkem, pomenile odpravo Hevllnlh prekupčevalcev In naravno tudi privatne trgovine, kar bi Izdatno snlžalo cene življenakim potrebščinam. To Js tudi rsaumljivo, Nobena država nima tako dragega distribu-tlvnegs aparata kot ga Ime A-merika, In namesto, da ae etro*-ki distribucije nižajo, ae ne drugi atrani pa večajo. Rešitev tega vprašanja Je najglavnejši goepo-darskl problem Amerike. MarioRskl slavkarji ee Mm drža slepo terortslrnnje doseglo na- aproten učinek; izganjanje Is koč se nadaljuje; nalvaoet šerifa Marion, N. C. — (F. P.) — Kljub ailnemu terorlziranju stavkarjev in splošni strahovladi je kompanlje doaegla ravno nasproten učinek kot si ga je želel*. Z brutalnimi nastopi in raznovrstno persekucljo ao gospodarji upali, te sdrobljo hrb-tenioo stavkarjem. Pri tem eo propadli popolnoma. "NlMm nikdar mialil, da bi m vi mogli organislrati; ako bi bil to vedel, bi m ne bil toliko boril proti vam," js naivno pojMnil šerif Adklns, ko ae ja stavkarjem opravičeval radi evojih brutalnosti. On očlvidno prihaja do sposnanja, da Je napravil največjo smoto v življenju, ker m je prodal tekstilnim podjetnikom. Do tega aposnanja je prižsl nekoliko posno, bo so mu stav-ksrji povsdali, da Js njegove politična karijera konec in ko mu Je poetalo jasno, da ga bo obramba obtoženih šerifov etala celoletno plečo, kot m Je o tem mm israsll. Pri tem js dobil savesni-ke pri skebth Msrlon Mfg. kompanlje, ki eo '«darovali" tisoč do-Isrjev v obrambne svrhs pod pri- " iKampaniJa Je ispoalovala sod-nI jske tlralnice aa fsgog sUvkar-jov ls njenih barak. Med drugimi m prizadete tudi mrs. Dora Roberta, mati Will RobertM, ki Je bil umorjen v masakru dne 8. oktobra; mrs, Lilly Morris, katero Je šerif Adkina skušal pridobiti na atran kompanlje, In mra. Sophie Hempfleld, katere ain Je bil ranjen v maaakru. "Jaz ne želim izgnati nobene družine več»" m Je pritoževsl šerif Adklns s svojo ksrakteristič-no otročjo prasnoto. "Kljub temu ne morem pomagati, ker moram isvMti sodni Jaki ukM." Msd stavkarjl, ki štejejo z družinami vred nad tisoč OMb, nI nobenega omahljlvca. K Hoffmanu ln njegovim tram obsojsnlm so-drugom, ki eo se nahajali v zaporu, doklsr ni unija dobila poroštvo, ao prihajali etavkarjl v trumah. V pondeljek dne 9. decembra m Je pričela obravnava proti o-smim pomožnim šerifom, ki so obtošenl umora šestih stavkarjev. Obravnave bo poeebno Ironično m okrajnega proeekutor-Js, ker bo moral naetopltl proti obtožencem in na etren stavkarjev, proti katerim ae je pri sadnjl obravnavi boril, Njsmu bodo pomagali odvetniki, ki so sago-varjall Hoffmene In oatale tri voditelje stavke. Obtožence pe bodo branili odvetniki, ki so pri Mdnjl obrsvnevi sodelovali s okrajnim proeekutorjem. flterac aniri v cerkvi . Chicago. — Adam J. Horn-maleen, eter 77 let, m Je zadnjo n*dalJo zgrudil mrtev med mašo v katoliški cerkvi ev. Martine na §9. ceetl la Princeton ave. , S konvencije kraješev Cleveland. — Konvenciji In-ter national Ladies Oarment Workera unije Je bil predlošen načrt izboljšanja upravnega o-aobja unije. Priporočilo določa, da bodo M poslovelne agente mogli kandidirati U člani, ki imajo potrebno znenje In sposobnosti. V to s vrbo bi morali narediti po-iz pit v Avstraliji " I oborit Je dobili večino v Vlc-torijl Malhourne, Avstralija, 9. dae. —Včeraj so bile volitve poslancev v domačo zbornico v državi Victorijl, ki so izpadla sledeče: delsvsks strsnks 80, nacionalisti 17, farmarji U, progreelvel 4 In neodvisni 8 mandate. Kje Je psMdjo. da M SčUlln policije? Chicago. — V noči od aoboto na nedeljo Je bil ukraden poli-cljekl avto ae oglu Paulina In Wabansia ulice. Ukraden avto Je Ford. šol t o pobarvan ln s ve-liklml črnimi črksm| "Pollos" na dlMll dMBSlb ' M J + .. 'f. ; I > PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ■I LASTNIMA SU>VSNSSS N ABODNS rODTON-MS JSDNOTS la OImn 91M a* lata. |ITI M 9* »*•» «• pm iMT. CklM«« m4 CtMVff'ffJM nrnu, ri»U wiU Ml k« PBOSVETA A««* or TMS ncur«ATW> — Žrtev zahvalnosti Slučaj Johna Januaa, čikaškega brezposelnega delavca, ki je zadnji teden umrl za rano, ko je bil dva dni pred zahvalnim dnevom obatreljen, ker je hotel ukrasti purana Iz mesnice z namenom, da nasiti svojih lačnih sedem otrok na zahvalni praznik, je vreden rasmi-ftljanja. Ne zaradi Januza samega. Janus je bil nepoznan revež, kakršnih je na tisoče In tisoče v tej bogati deželi, ln njegova drušina, ki je zdaj prepuščena sama sebi, da al pomaga kakor si more v tej dešell "robustnega in-dfvidualizma," je tudi nepoznana. Slučaj ja vreden razmišljanja zaradi ras* mer, ki so ustvarila Janusa. Namesto njega bi lahko bil jas, ki to pišem ali ti, Id to čitaš; vsak dan je lahko kak Janus ubit na ta način. Mislite si ironijo, ko eo ljudje pozvani od predsednika republike, da aa zahvalijo ''nebeškemu očetu" za prejete dobrote v letu. Pozvani ao val — tudi oni, ki niso prejel! nobenih dobrot. Revni delavec se ne zaveda tega. Na tisoča je takih, ki se ne zavedajo. Na tisoče je Janusov . . . Bedni delavec, ki je brez zzsluška In hraniti mora sedem malih lelodcev poleg ieninega in svojega, je gozvan, da za zahvali. On vidi, kako se pripravljajo drugi za te dan. Običajna zahvala je, da si kupiš tolstega purana, ga spsčeš in postaviš na mizo na velikem krošniku. Nato posede drušina okoli mize ln šepeče zahvalno molitev ... To je zlika, ki je pribita v vseh kapitalističnih in kr-ščanakih listih na prvi strani na Thankagiving/ day. Mislite si zdaj trpko Ironijo bednega de-lavca, ki bi rad zadostil običaju In rad bi nasitil drušino pa nima denarja za purana. Kako naj prešivi zahvalni dan brez purana T Ne toliko glad, pač pa sramota, da ne bo purana 1 Sklep Je storjen: puran mora biti I Ce ga ne more kupiti, ga pa ukradel SIcer bi bil glad potolašen s mnlavlm zajcem, govejimi pljuči, Šarim kruhom ali s jabotkami, aH nak — puran mora biti, baš puran ln nič drugega I — In rezultat? Pošten delavec, daal nezaveden, je slab tat On tako krade, da ga vsi vidijo in posledica Je krogla ln smrt Clkaškl listi so nskoliko o tem meditirall. Rekli so, da bi bil ta slučaj dobra snov za Imenitno novelo t Lopovi t Trpka dajetva ao naj-elabša snov, Po mnenju teh listov se dajo taki slučaji odpraviti s miloščino. Pa pozivajo za prispevke v božični dobrodelni sklad. Le prispevajte, hinavci t Vzgajajte nove berače, ki bodo dajali snov za povesti 1 Zavedni delavci aa ponovno uče Iz tega slučaja, da posameznik ne opravi nlčeaar. Zaveden delavec ne bo šel krast purana, da zadoatl bedastemu običaju, temveč bo pomagal, da delavec zavlada nad svojo usodo In razmerami, od katerih Je odvisna njegova eksistenca. KiUpk» "srm^" Silno komično je, kako boUševiška poteši-1* slikajo potošaj na'Kitajskem. Kitajske vojaške čete, ki so jih mandžurski generali poslali na sibirsko mejo, so bile naslikane kot "bande banditov". Zdaj pa. ko so se Iste "ban-de banditov" uprle svojim poveljnikom In začele ropati po kitajzklh vaseh, so te čete naslikane kot "rabočaja armlje", delavska arma-da. ki prinaša revolucijo ln komunizem Kitajski V enem dnevu se bandlti p releve v revolucionarje la revolucionarji v bendita, ko drugi kitajski general podkupi prvsga generala la dobi njegove čete v svojo službo. Kitajska je še prekleto dale« od socialne revolucije v marksističnem smislu. V zadnjih dvajsetih letih Je kitajeko ljudstvo pokazalo, da je absolutno nesposobno aa republiko In u-stavno, demokratično vlado sapednjaškega sla-•Uma; spoaobno je le se hlapčevanje In primitivno življenje, ki je še tieoč let za Industrij-akim razvojem na sepedu. Kitajska men ta H-tete sploh ne more aepopasti moderne ana-noati in eoclalnlh idej. Poesmcanikl že. ali ti ao tako redki kot dlaka aa žabjem trebuhu. In končno: kaj je mogoče na Kitajskem eodalhrirati' Lesene pluge ln slamnate koék< se rit? Kako amešno je res skupaj! Kitajce bo veeio ge najmanj ste let P red no ee orientirajo en smiedno mišljenje la ee dvignejo ne stopnje ee**-' i vili mri je. Medtem bodo poli. Učen lasa med Vl..ma< iml ln tujimi tirani. nm PROSVETA ' TOREK, 10. DBCEMB1 Glasovi iz naselbin aktfv CoBimrood, O. — Kruta smrt je dne 21. novembra pobrala Iz naše srede marljivega in naprednega člana ter neumornega delavca na kulturnem polju naše naselbine, John Boetiča, člana društva št. 68 SNPJ. Umrl Je na poledicah jé bila izi Milwaukee, Wis. — Prvega decembra je minilo dve meseca, _ želodčne operad je, ttJ odkar \ drugot^' Izvršena na njem deset WiJo za pridobivanje novih del- ničarjev za Slovenski dom. dni pred smrtjo. pokojni Je bil rojen v vasi Gornji Berntk pri Kranju, Gorenjsko. Star je bil 42 let. Njegova pot ni bila posejana z rožicami, kajti ko Je bil star 16 let mu je umrl oče. Mati njegova je umrla pred dvema letoma. Kakor mnogi izmed nas, ki smo bili prisiljeni zapustiti hišo očetovo In oditi po svetu, teko je tudi John šal v petnajstem letu starosti v Ljubljano učiti se ko-vaške obrti. Ko se ja Izučil, je veliko potoval po Gornjem Stajsrskem in Koroškem. Nekaj časa je delal v Brucku, na Jesenicah in v Gorici. Potem je bil potrjen in odšel je k vojakom. Bil je pri artUariWiem oddelku v Pulju. Ko je odslužil vojake, ja odpotoval v Ameriko. To Je btto I. 191R Prišel je v Cleveland In dobil delo pri New York vedamo se, da smo s teboj mnogo izgubili, a tolažimo se s tem. da tvoje delo ni bilo zaman. Frank Barbi£ .i i za ■■ Družba je pridobila v teh tfveh mesecih 96 novih Članov, ki so kupili 142 dalnic. Zasluga za to gre sledečim prodajalcem delnic, ki so pridobili kot sledi: Antonija Certvežnik 28, Matija Kovačič 24, Joe Stampfelj 20, Jqs Evanich 12, Louis Rozman 10, Anton Vidmar 0, Joe Matoh 9, Antonija Vičič 9, Valentin Medle 6, Lovro Perko 7, Al vin Gloyeek 2, John Shartz 2, John WoIgemuth 1, Amalij Moynik 1, Frank Schuler 1 in Gabriel Pahor 1. Cimvečje postaja število so-trudnikov za-to naše delo, tem hitrejše napredujemo. Z velikim zadoščenjeip opazujemo, kako se stopnjenpa pridružujejo brez Izjeme vsi, ki morejo ln količkaj čutijo z narodom. Prihajamo do spoznanja, da je čas prišel, ko Central železniški družbi v ko- J« vendar treba z enim velikim _ _ m m m a et íIaIaISS^^ ' ie — delom pokazati naprednost, složnost tn bratstvo. Druga največja, po številu slovenska kolonija v Ameriki je milwauška, zato naj ne bo nikogar sram, ki pomaga, da kot taka pokaže svetu, da nismo veliki samo po štefvilu, ampak tudi po delih in narodni zavesti. • Prireditev Ženskega pevskega kluba "Zarja" v prid Domu je prinesla 960.28 v blagajno. Prav teško je članicam, ker jih je pomota v datumu prikrajšala za $40. Plačati so morale dvojno najemnino qd dvorane. Njim gre vseeno za to njih požrtvovalno delo priznanje in hvala. December je Čas glavnih letnih saj In raznih volitev. Razpo-zlali amo na društva, ki so delničarji Doma, pozive, da hrvoli-jo na teh sejah tudi zastopnike za Slovenski dom za leto 1980. To bo leto polno dela, skrbi ln načrtov ln najbrž tudi priče te k zidave. Odvisno je vse,* kakften direktorij in odbor bo izvoljen. Apeliramo na članstvo teh društev, da Izvoli v zastopstvo ljudi, kJ se ne bodo strašili isla/ laku An je pokazujejo, da uinio z besedičenjem in naslajanjem se ne da doeti aH celo nič doee-či. Ako bo direktorij marljiv v letu 1980, se bo z lahkoto postavilo Še oatale 8 vogale Slovenskemu domu, ki sedsj Še manjkajo. Za izredno veliko prireditev Slov. doma, ki ze vrši 16. t. m. v S. S. dvorani, se pridno vrše priprave. Vatopnic se js prodalo te veliko število. G. Svetozar Banovec je že sestavil skupaj lep šopek pesmi, o katerih ve, da Jih naši ljudje najbolj ljubijo. Spoznal je to na svoji Širni ameriški turneji., Kako vsepovsod sprejemajo njegoue pesmi, o tem nI potrebno še posebej poudarjati, kajti to ae dovolj jasno zrcali Iz dopisov Iz raznih n*ael-bln. Zato 16. decembra val v dvorano, kjer se bo ob 2:80 popoldne pričel Banovčev koncert In zvečer ob 7:80 pa trftdejanka "Namišljeni bolnik," ki je potna humorja.—Joe. Mat«*, tajalk. Društvene aktivnosti Waat A lila. Wie. — V kratkem bo zaključeno to leto bi s tem naša jubilejna kampanja. Tudi naše društvo baleti napredek v tej kampanji; pomnožilo se je Članstvo v ml. oddelku, v članskem pa amo dosegle t Spat stotino. Seveda to ni ravno najboljše za teko veliko slovensko naselbino kot je tukaj; o vtro-klh ln saprekah. ki ae stavijo v napotje šsnakim društvom, bom krasila avoje mnenje anlernt prihodnjič. Upoštevajoč vee to. smo lahko zadovoljne ln ponosne na naš napredek, ki smo ga posegle v tej kampanji, to nam daje pogum še za nadaljno aktiv noat na društvenem polju. Omeniti moram tudi. da je bile zadnja aeja zelo številno obiskana. kar Je rarvseeijivo poročilo in znak. da ae članice zanimajo za društvene tadeva, sa naše akupne interese. Sploh ao bile vsa seje precej dobso kane. kar znečl, da je pripravljeno sodelovati Uziranju splošnih delavskih problemov, da z razumno zavednostjo lahko veliko koristi v razrednem boju za odpravo sedanjega izkoriščevalnega družabnega sistema. Na zadnji seji je veseJlčni odbor podal jako razveseljivo poročilo o izpadu naše zadnje društvene veselice, ki se je vršila dne 18. okt. Cisti dobiček je dosegel dve stotini, kar je presenetljiva finančna opora društveni blagajni in pomnožena moč društvene aktivnosti. Za uspeh zasluti vse priznanje veselični odbor in vsi, ki so nas počastili s pose to m; vsem izrekam v imenu društva najlepšo zahvalo! / Sklep zadnje seje je bil, društvo priredi v mesecu januarju domačo zabavo. Kdaj ravne', bo pravočasno objavljeno v listu; za danes ž^lim občinstvu ITnamigniti, da bo domača zabava nekaj posebnega, da bodo članice "Venere" porabile takrat 'svoje najboljše kuharske umetnosti in vas uljudno postregle z dobrinami. Vsfoimo vas že daj, da nas posetite v polnem li^vilu. yabim vze članice "Venere", to se gotovo udeleže prihodnje Podan bo natančni program o prireditvi domače zabave in podano bo podrcfcno poročilo delovanju društva v tem letu ter napredek istega. Poleg tega fto ta seja tudi glavna, torej vo-Utev društvenega odbora za prihodnje leto, zato je vaša udeležba neobhodno potrebna, da napravimo volitev temeljito trdno, da nam ne bo treba časa tratiti pozneje s ponavljanjem iste. V oadi, da se enkrat na seji vse vidimo in spoznamo, vas prijazno pozdravljam— Chrietina Moeeley, preds Poročilo zastopnika FarreO, Pa. — Zadnjič sem poročal, da sem moral prekiniti moje potovanje, ker sem bil na-nagloma zbolel. K bolezni je veliko pripomoglo nestanovitno vreme, ki na starega človeka neugodno vpliva. Zdaj, ko se mi je zdravje nekoliko zboljšalo, bom spet nadaljeval s potovanjem po naselbinah. . ! Cital sem dopis v Prosveti, ki ga je poslal A. J. iz Clevelanda, v katerem pravi, da sem se mu zasmilil, ko sva se srečala v Johnstownu in sem jaz pravil svoje doživljaje. Zal, da ni svojega usmiljenja dokazal z dejanji kar najbolj upoštevam. Jaz čislam društvene tajnike, ki so zastopniki Usta, vendar pa mi prepuste agitacijo za list in mi pri delu celo pomagajo, da ai tako oskrbim sredstva za borni qbqtansk. V Johnstownu so mi štirje tajniki ponovili naročnino na liat» kakor tudi gl. podpredsednik br. A. Vidrich, ki mi je vrfcu naročnine dal še 20c nagrade. Na take dobrohotne ljudi nisem naletel le v Johnstowmi, pač pa tudi po drugih naselbinah. Ljudje se usmilijo starega pohabljenca in mu gredo na roke v vueh ozirih. Br. A. J. je bilo znano iz mojih poročil v listu, da obiskujem naselbine po Pennl, a je kljub temu tudi on prišel tja. M Vsem mojim prijateljem se zahvaljujem za naklonjenost, ki ste mi jo izkazali pri mojem po«lu. Antfm Zldanšek. Društevna ln khtbova veselica Bridgeport. Ohio,—Kar se tiče delavskih razmer so zelo slabe. V okolici so zaprli več pre-mogorovov ln drugi obratujejo s polovičnim časom in še manj. Kavno tako je s tukajšnjimi je-klamam i. ObljiAe. da, ako so nizke plače, je stalno delo, se po-kazujejo v pravi luči. To bi bilo nemogoče tudi, ako bi premo-garji delali Še polovico cenej« Kakor se vidi, bodo plače šle še doli. In to toliko čaaa. da bo prišlo do panike. Kakšen bo izid. je vprašanje. Brez strokovne, posebno pa politične organizacije. ne 6o nič. Delavec bi ee moral zahimati za politiko, oziroma dobro stranko, to je aoc. stranko, slovenski delarac pa sa delavake liste kot sta Proaveta in Proletarec. To sta edina prava delavska lista Po navodilu teh listov, cilju ln geslu ae more človek doeti naučiti. Seveda, ako jih ne čita. i petnega nič. Bratje In delavci, vzemimo ai sa ^^^^ \l 1980, da morala biti nstvo Proaveta bi Proletarec v vsaki v soda- slovanski Uši. s pravili največji korak k napredku. Tukajšnje društvo št 18 SNPJ in soc. klub št. 11 bosta imela skupno priredbo dne 28. dec., začetek točno ob 7. zvečer. Priredbe bo vsebovala igro "Sovražnik žensk" in daklamacijo "Bread Line and LSbor;" proizvajala se bo na gosli delavska himna "^arseljeza." Ker hočejo ustreči, mladim in starim, bo V ta namen dvoje vrste godba: za stare harmonika, za mladino orkester društva št. 18 SNPJ. Zabave bo dosti in vse to za vstopnino moški 60c, ženske 25c, otroci do 12. leta lOe. Vabimo vse rojake tudi iz bližnje okolice, da se te prireditve udeleže in žal ne bo nobenemu, zakar bo preskrbel veselični odbor in igralci. Torej vsi na plan 28. dec. v dvorano na Boydsvillu. Jos. Snoy. Slovenske pesmi po radiu Thomas, W. Va. — Clan sem SNPJ kakor tudi naročnik na Prosveto že več let in zelo rad čitam novice, ki jih prinaša. Pred kratkim sem čital, da bo radiopostaja WJAY v Clevelan-du imela slovenski program začenši s 1. decembrom, za katerega se zelo zanimam. Na naznanjeni datum sem se obrnil na vse elevelandske radiopostaje, a programa, žal, nisem slišal. Dobil sem zvezo s postajami WHK, WEAR in WTAM, ne pa z WJ AY. Sel sem k sosedu, a tudi tam nisem mogel dobiti zveze S to poetajo. Ker je veliko Slovencev po raznih naselbinah, ki bi radi slišali slovenski program, bi bilo dobro, da bi o tem kaj več poročali naši rojaki iz Cle velanda.—Blaž Pa usek, . (Kratko poročilo o slovenski uri na radiopostaji WJAY je bilo objavljeno v Prosveti 6. dec. pod naslovom "Domač drobiž." —Ured.) Kratka krila Nokomla, 111. — Prod kratkim sem čitala v Prosveti dopis kratkih krilih; tudi jaz se strinjam z izvajanjem dopisnika. Bogatinke si labko izbirajo m?-do po svojem okusu vsak dan, delavke pa ne zmorejo tega, ker jim denarja primanjkuje Še za kratke kiklje. Tudi so kratka krila bolj komodna kot so bila dolga pred leti, s katerimi so ženske pometale cestni prah Nič ni hudega in pregrešnega, a!ko delavska dekleta nosijo moderne obleke, ako si jih morejo privoščiti. Za ženske je potrebno, da čl tajo delavpke liste kot sta Pro-sveta in Proletarec, Iz katerih se lahko mnogo nsuče. Ako bodo to storile, jih ne bodo zavajal izkoriščevalci, ki jim narekujejo, kako se morajo nositi in oblačiti.— Louiza Plahutnik. Smrtna nesreča člana Onk Creek, Colo. — Dne i!) novembra se je v premogovniku smrtno ponesrečil Paul 8uvada, član društva št. 602 8NPJ. Prišel je med dva vozička, ki sta ga tako stisnila, da je par ur pozneje za poškodbami umrl v bolnišnici. Pogreb pokojnika Se je viti] 14. nov. na Oak Creek pokopališču. Društvo mu je podarilo lep venec v zadnji pozdrav. Hvala vsem. ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku in tolažili ostale v urah šaloeti. ■ Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Katarino, sina in dve hčeri.—Poročevalec. Družinska tragedija. Bacberten, O--Dne 21. ae» vembra je rojak Joe Skraba u-strelil avojo ženo. Oddal je na njo dve krogli is samokreea in je bila takoj mrtva. Skraba ai je potem peelal kroglo v glavo in so ga morali odpeljati v mestno bolnišnica Rane ni bila smrtna in mialim, da bo okreval. Pred par leti je Skrabu umrla prva lena, nakar ae je pretočeno spomlad zopet poročil. Vzrok trafšdije je bila ljubosumnost. Skraba ima pet otrok, za katere sedaj skrbe njegovi sorodniki. Skraba je doma k Maten pri I-gu.—Poročevalec. USTNICA UREDNIŠTVA J. G., Ohicago: V zadevi ae obrnite na mestnega kierka. Countj Ruilding. Chlcago. kjer boste dobili potrebne informa- E. Gautier:' Influença pri urah Nad dve sto let, kar je angleški ur Sully dognal, da je bližina magnetov urai varna. Takrat je bila to laboratorijska mivoet, kajti oba predmeta sta se redko j vala. Danes pa, ko je rusalka Elektrik strična Magnetizmu, preplavila, meata bliža že kmetom, nas venomer oblega in ja, stalno se kopljemo v njenih izlivih, s rimi je ozračje nasičeno. Nezgoda bo tori pogosta in črnoglede! se vprašujejo, ali bo v kratkem zopet zatekati k solnčnim i Zoprna reč ob oblačnem vremenu za lju ne bi radi vlaka zamudili. Ali se je izp časomerstvo doti rati do tolikšne popolno« moremo upoštevati tiaočinko sekunde smo s tem zagazili v tolikšno zagato? , Valovi, ki neprestano križarijo po stranstvu, sicer doslej še niso rasno groz odvisnosti našega žepka pri telovnikih, kdo ve, kakšna presenečenja nam hrani i va menjavost energije? Za zdaj imamo delavcev, ki ne vedo, kaj bi. Ker žive m nami In izmeničnimi tokovi, se jim ure to ustavijo ali pa drdrajo. Nepoklicnim bi val, naj puste svoje ure v oblačilnici, vstopijo v veličastno tvornico, kjer se m kilovati. Bistveni deli naših čaaomerov so reč iz lahnih jeklenih sestavin, ki so zlai vzetne za magnetake vplive. Samo dih se omagnetijo, se zlepijo ter odpovedo sli S časovniki je pa tako ko z ljudmi začno noreti, jih težko priveati nazaj k p Vem sicer za prej>rečik>: dokler si v op, območju, vrti ter obračaj uro na vse i svojem žepu. Magnetizirala se bo kajpal v vseh mogočih, nasprotnih smereh, ki « bržkone uničile. Vendar to sredstvo \ služiti samo nepoklicnim oeebam, slučajn setnikom. Zaposlene! v tvornicah pa ti zmorejo, ker imajo drugega posla. Zate so izumili posebne stroje, ki vrše to pop Zmešano uro lahko pošlješ na razmagnet lečenje. Vse to pa je seveda le pomol skrajno silo. Pametna rešitev bi bila menda v u 1 j an ju nemagnetnih kovin ali zlitin. Go vala je precej dolgo v urarstvu. Dovrši vendar še ni. Kajti nekega kolesja, « vzmeti si ni moči drugače misliti kot iz Tedaj so si hoteli izpoeoditi pri lordu K zaščitno napravo, kakršno je iznašel za nometer: "dušo" pri uri obdati z oklep mehkega železa, nepropustnega za elekti gnetaki tok. Nesreča pa je v tem, da bi nositi predebele "Čebule" s seboj. Konec tankih, damskih, zapestnih uric. A prvaki časomerstva se ne dado ka spraviti v koš. Izmislili so si, da bi ol mehkega železa nadomestili z lahno ikoljl rejeno iz svojevrstnih zlitin (permaks, p loy, mumetal), ki se ne morejo magneti Ravnalni udi sami so takisto imunizirsn magnetiziranju, to pa že po svoji stri krog nihalca je iz medovine ali slične Y zavojica pa iz "elinvara", čigar vrline so Tako sestavljena ura, pa bila zaprta v zla len niklaat ali srebrn pokrov ali ne, da bo prebivati v najjačjem magnetnem obmorf da bi se ji v glavi zvrtelo: Ko je Iznašel el magnet, veliki Ampera pač ni slutil, ds pravil toliko preglavice urarjem. "Bil j raztresen ! , POVPREČNA 2iyUENSKADOBi Med ljudstvom je vkoreninjeno z naziranje, da je človeški rod vedno sls telesu in da je povprečna doba človeškei ljenja vedno krajša. Opozoriti je gled< trditve na okoliščino, da muzeji velikih hranijo oklepe najmočnejših srednjeveAl tezov, ki pa .so današnjim povprečnim i nom navadno veliko premajhni, dasi so tezi oblačili nad «Jebelo raševinaato oblek< di maratonski tekač Je Atencem oznanil go in se zgrudil mrtev, danee pa vsak tekač potolče Maratonca ter ostane živ in Glede starostne dobe, ki jo človeški rod ga, je razmerje v moderni dobi takisto ugodnejše'nego Je bilo preje, ko eo voji kota, kužne bolezni ln nesposobni kirurg hovito redčili, vrste človeštvs. Nemški si ki. ki so obdelali obširen materij al od 1. pa do 1. 1928., so dognali, da ee je povi starost človeka v zadnjih petdesetih let daljšala za celih dvajeet let. Za Nemčijo jo v tem pogledu naalednje številke: od I — 1880. je bila človeška starost povpn* let ln pol; v nadaljnlh dveh desetletjih dvignila na 87.2, oziroma na 40.6 let. \ desetletju tekočega veka je znašla že ct let. _ Ameriško žhrjjegie 61. Največji zločinci Pred sodiščem v Seult Sainte Msr dva zločinca čakala na obtošbo. Prvi Nosh Bailey, ki je ubil Jamess < Umor je izvrill na to način, de ga J« * udaril z puškinim kopitom po glavi is je Zdrobil glavo a eekirico. Porota g» 9 znala krivim ln zdaj čaka obeodbe "Dve leti ln šest mesecev sapors v e jetnišnlcir se je f^ kuJ Drugi je bil Perry Oish. ki Kj^ predajal žganje. Njegs je tudi por<« znala krivim ln čakal je obeodbe "Sedem let in šest meeecev saflp» glasila obsodba . . . ( j torek, 10: DECEMBRA» ■ Vesti iz Jugoslavije [proFESO» PRED DR- Plašil je ustrelil iz puške, samo Javnim SODIŠČEM [enkrat in v zrak. Zaleglo menda ni, «e je bilo slišati po vasi pre-(isvime.) lpiranje in prerekanje, dokler ni Beograd, 19. nov. 192». na drugem koncu kmalu nato Beograjski univerzitetni pro- padel strel, ki pa ni bil od-dr. Dragoljub Jovtnovič je dan v zrak. Na verandi neke hi-n propagande, ki teži za Se je obležal ranjen od šiber embo sedanjega politične- Prane Rugelj. Iz lovske puške je Asocialnega položaja v dr- nanj ustrelil Jšnežič. Kaki dve i Jugoslaviji. Obtožen je ra- tretjini ôiber se je zarilo v ograjo tvojega predavanja, ki ga je verande, kakih sedem osem pal Lflavs) akademikom v dija- se jih je zarilo Ruglju v trebus.i £n društvu "Progrès" pod na-f Rugljt so prenêsîi na njegov iwom "Psihologija ntéih kme- bližnji dom, kamor je še tekom L7raznih krajih države." Dr. «oči dospel zdravnik iz Trebnje-! tgoijub Jovanovič, voditelj |gawN"dllmu je takoj vso po- VerfliPihwfe Na dunajakl univerai ja pro-moviral za doktorja medicine Vladislav Kerte iz TrsU. V tržaški luki je bilo v oktob- Biltiiki države ££ ¿raljoradničke stranke v\mi*> konstatiral, da so rane ži-Lji stranke, ki je bila vedno vljensko-nevarne in da je Rug-biakiji, je v svojem preda-1^0.*1*"^ brezupno. Janežtč «ju govoril tudi o položaju, ki 84,11 J« °*»tal po strelu kot oka-Jistel po 6. januarju ter kri- J"€nel ™ v*™di. Ko sta prišla IZ sedanji režim. Kaj da je Jjgf |K)1 petih zjutraj dva orož-¡¡ril ne poročajo, ker so vsa nik» Trebnjega ponj, sta ga S uradna od yiadnegaH^*f n* ^ndi^kjer "Avale" ki teea neM€ ^ v kotu tleh. Priznal fSTt ^n\orotoF<£da Je ustrelil v Ruglja, n® ^ JTSiaobkut "i?ovarjal pa se je, da mu jr --1 Ittii države ter je prišel pred kedno Državno sodišče v Beo-ndu. Aretirali ga niso ter se ^ ivobode zagovarja. 2e pred | Kiecem se je vršila razprava, je Ru' zato on sam streljal v silobranu. Uradnik v izvrševanju službe ubit Beograd, 21. nov. 1929. Tiskovni urad "Avala" poro-i je bila preložena, ker je bilo]&: Na prošnjo agrarnih inte-nba še nekaj preiskati. resentov iz občin Beodra in Dra- Včeraj in danes se je ta raz-1 Sinova je ministrstvo agrarne «va nadaljevala. Predsednik I reforme že lani odobrilo, da se ipdiača je pozval dr. Jqyanovi-1v omenjenih dveh občinah na ve-Uj razloži svoje predavanje, Ukih posestvih Andora Karačoni-ir je dr. Jovanovič tudi storil. j» i»™ši revizija agrarnih odbil je, da je njegovo predava- »°šajey. Ker je razdelitev v ¡Tbilo strogo znanstvenega IJ!1?. i »zvršena, je ¡¿js, da je njegov nazor o ^viUgrarri urad v Ve- * problemih aad dolgoletnih ff1kereku/ £ 8. t m. Mijna licu mesta in da je le n Mednje dni izvrši razdeli- psihologijošumadlnskega- ^^^in^lt, it . „„„^«.u^»« se agrarnim interesentom izro- kmeta. 'Oest ■'v ig-ra- miiitov. ' Tudi kot urednik , posestvu, veima tri E^io j., rV . , orale, zasedena po nekem Paji-«mRad" ki „ j0 je br7z odobritve a mi pokaal svoj protldrta^m I ,rDeg8 obIutv(l vključeno Finsko/ Švedsko žen Lukasijevič teh tatvin rt«, kvintetov, v lanskem oktobru 5,- ter morda PoUako ln NCmčljo. nih vrednostnih pisem. 192JM. Torej je bilo letos manj z *trani ae a besedo "Bal- Prav tako poročajo is Novega prometa za 8B1.742 kvintetov, ti" — vilic temu, da ata leton-Sada o aretaciji poštne razna- Promet v Benetkah stalno nira-|skl i» litavaki jezik baltaka je-žtlke Filipine Herti. Prijeli so od meseca do meaeea. «Ika — označuje nemško govo-jo, Jcer je iz nekega ameriškega Z velikima, modernima ladja- prebivalstvo Betonske in pisma vzela ček, glaseč se najm* "Vulcania" in "Saturnia" j« betonske. V splošnem pa rasu-•10.000 dolarjev, naslovljen nalimel* družba Caaulich drage ne-]m«mo pod baltiškimi državami Kristino Tot. Ker obstoja radi Prilika. Genoveška tvrdka An- ozemlje nekdanjih ruskih vaho-tega sum, da je Uke nepošteno-1 J« dala za ogrodje ladij slab I dnomorakih gubernij. torej at- "" J " ".........." " " ' ~ ........ Litvo, Po vali- n u ubi| ^ i«» poravnave maa njima, nov-l««»« f« ™ w*ve o« razlikujejo Ljubljana 21 nov iflžt» ^ru4ba Co®ulicl» j« trpela o- «natno druga od druge. Vat «ku Mjuogana, «i. nov. 1«». i.^u — Ikaj obaegajt----------- ■■■■THil) fantov. Skala a stene je padla | je Mla^TednortlK majhna, pla-|Teh treh driav ne razm i.ega sum, da je take nepošteno- Je dala sa ogrodje ladij ^ dnomorakih gubernij, toi sti delala že delj časa, se je uve- materijal in ga je moral Cotmlich Idapje samostojne države dia proti njej obširna preiskava, kmalu izmenjati, 8eckj je prišlo Letoaako in Estonsko. P skala rn i« ..Kii. do P°ravnavt med njima. Plov- koati ae te drlav« na rasli gromne izgube, kar ao ladje sa- kaj obsegajo kakih 170,000 če-prometovatl mnogokasnej«. tvornih km; njih prebivali f^fnv ^ dovškjh Ladji sta bili narpčenl v Času, kol*teje skoraj 5 ln pol mlllj >vja. Najvažnejši ata Memel in illUona. ejujejo dva re- n.eiTU,iant? ^ g*vo ^ H^l» >ta bili pozneje z dragi prebila lobanjo, da je takoj po- mi lirami po vatalltvl valute. I ki: Memel In Dvina, ki ae pri ^ U u Vrednost vseh Cosulkhevih lt. KlajpedI oziroma pri Rigi i«li- ^i^iv^ ^ ^ "Vulcanije" in "Sa- vata v morjt. Zime ao dolge; po-so se odpravili Pavel Lotrič, I- turnlje", je po vatalitvi Ure pg- letja kratka: toplotne razlika lo vanJamar in Miha Košir, vai dla aa okoli 80 milUonov lir. znatne. Velik dal celotnih tal je iz Dovjega spravljat les iz gor- Izboljševalna dela v dolini re- močvirnat ali pokrit g gozdovi; i*Ji?i a?!lin^:,P(>d vl8oko ke Mirne v Istriji ao aa pričela, ponekod pa «a raztezajo tudi »e-I": ? v|f-|ZapoaHtve bo za številne deUv- lo rodovitna polja. Litva, najju- čela ao ae tudi Inejša izmed teh treh drfta^ me-»Iki dolini, kjer ji g Nemčijo, Poljsko in : .i j i. AP I . , , ,,-----> potreba panogo delav-lsko. Pot iz Vshodne Pruslje Bkale v ;iolino. Tudi topot se Jt|oeV. Seveda tio n» obeh straneh I Rusijo vodi akoai Litvo iri polj čm hlode iz potoka. Ddo je bilo L* Rupine. PričpU ao ae tudllftnejša lamed tth treh driav je stena | nadaljna dela v r si ki dolini, kjer | ji i Nemčijo, Poljdkp in Leton- odne opasno, zlasti, ker se večkrat že kruiila in spuščala je enako ski koridor, Nt atvtru se prik- vsi bremenili obtoženca, lues je govoril branilec ob-knea, zavračal poaamezne o- ,/k i • _i •» i baje to parcelo kupil, a brez zna-e je zaslišalo razne pri- nja in dovoijenja ministrstva za ^or^ne pohdjskih oblasti, ki | agrarno reformo in ministrstva za poljedelatvo. -1 Včeraj 19 t. m., ko je prišla , - , , L11 , vrsta na to parcelo, sta zahtevale obtožnice, nakar je bila u pajičeva dva sinova od agrar-«prava opoldne prekinjena in I nega odposlanca Teodoroviča, da bo nadaljevala iutri. J ju Vpiše kot lastnika v zemljiš- Pred istim sodiščem Je bil [¿o knjigo. Tega TeodoroviČ na «d kratkim obsojen neki *dra-[podlsgi obstoječih zakonov ni * dr. SimiČ iz sarajevskih to- mogel storiti, temveč jima je k Ilidie na 10 let ječe, ker je svetoval, naj še pritožite na nad-H kralja in prtdM&ika vla- rejeno jima oblast. Niso znane • k»et let. . . Ue podrobnosti, kako je prišlo do Počasno se je vršila in za- ntpada, ugotovljeno je le, da sta m* v Beogradu pred Držav- oba Pajičeva ainova napadla Te-1 «vetom razprava proti 7 odoroviča, ko je ta sedel v voz, in Ifim uradnikom minietratva da je eden bratov držal konje za rodove, ki so biH obtoženi 1 uzdo, drugi pa ga je napadel in Nih zlorab svojega položaja J mu z nožem prerezal aorto, da je k>ao bili obtoženi dr. Lujo TeodoroviČ na mestu izdihnil. pomočnik ministra za šu- Proti ubijalcema je uveden aod-1 »n rude, Miodrag Stamenko- ni postopek, truplo pa so prepe-»feneralni direktor v poko-lljili v Veliki Bečkerek. Ker je Dič Slavoljub, načelnik v podlegel TeodoroviČ v izvrševa kiji in drugi ... Vai so bili n ju svoje službe, se bo vršil nje-®°vani i znižanjem plače zalffov pogreb na državne stroške. ukinjeno jim je troje I Ameriška pisma kradel — f Zt-tt napredovanje, odvzete ao grebu ¡J«rim pokojnine. Obtoženi Uprava pošte in telegrafa . v "i" pa velikega dejtnjt veli-1 Zagrebu je delj časa prejemala "orab svojega uradnega po- pritožbe in ovadbe, da ae mnogo 1)1 ameriških pisem izgubi, In da je U»trHjen v prepira nt pošti gotovo ktj uslužbencev, . Ljubljane, 1$. nov. 1929. ki odpirtjo pismt iz inozemstvt od nedelji nt ponde- ter pobirtjo iz njih morebitne '^ilv Mirni nt Dolenj- priloge v btnkovcih. V teh pi-? "treljen Rugelj Frtnc, amih so priztdetl tudi ntravnost m blizu 40 let star. Požkod- otntčevtli nekttere poštne u-'Bi Podlegel In bo mogo- aluibence, ki ntj bi bilo treba če se mu ne zastrupi ptziU ptnjc. Tako ao oaumn^iU ; : tudi ruakega begauica PetraLu- *Wia, zvečer — tedaj ae katijevlča, • ki Je bil nameščen in'J« vaške krčme in v ve- kot dnevničar pri zagrebški po-■ V|n»kega opoja kramljajo Iti n. Spočetka Je ra^tefjstvo Kruntarji, pijejo, pa naročUo celo temu Lukasljeviču, P^več napljejo In ^ naj pazi na to, kdo da odp^t P^ X vroči, nagle jeze, premama. Ttko je bil JJf^f.i* ^ in s rmovktml odhajajo paznika nad oaebami, ki ao bile £ ^ V Mirni je btto tako osumljene Utvin. Sprva so bili ■^ Po zavžitem alkoholu ao njegovi nadzori brez rezultate. prepirati In niso odne- Ovadbe na druge osebe ao bile T10 Po Ponoči odprav- zelo nejasne. Nazadnje pa je pa-Sredi vaai ao se na del sum na Lukaaljeviča atine-'"•^rjall in prepirali, sam gt. Dt ae ugotovi krivda je bi-i^i- Oltvna naaprotni- lo potrebno Izvršiti nekaj flktIv-kakih 8» let attri tih pošiljk, ki so «le skozi nje-Zlk JkT"* Janežič in per gove roke. To Je bflo storjeno m krojač Franc Rugelj. to, dt W apctntli, tli odpirt on rj? bil dopoldan še na lo- aH ne. Tako ae Je **frebška po-«i nič oglsall domov, ita domenila z lji^Uanskopoš-^ «mel ie puško, lov-Ito. ki Je poelala na zagrebško C0' dočim Je bil Rugelj poŠto flngirano denarno pismo. C^i orolfeM pa je za- klbi moral« iti akod ^k«slje-«w»čat in drzen, tako veče roke. Ukasljevlč si je res Msndi* s p^ mi laolstli ^mMJ bil u-Da rtdi obilega dežja in celo anegt domtčinov le mt^o. pričelt atena krušiti in navzdol Po občini Btrban v IatriJi de-||jučuje Litvi Letontkf In Je tej so ptdtU veliki kupi petka talij kmetovalcem veliko Ikodo Estonska. Železnice Litve in ju-manjše ter večje ekale. Omenje- BVlnj»ka bolezen "vrbanac*. V ftne Letonske imtjo normalen t. ¡U trije so vlekli prtvktr velik ^ v^driiu je poginilo 25 svinj vroptki koloeek, dočim ima tir v hlod iz vode, ko se je s akale u- Ld u. Tudi kokoši unfcuje ntkt severni In vzhodni Letonakl ru-trgala kakih 10 kg te|ka skala Uudnft bolezen. g||p širino ter prUetela z vso silo Mihaelu Na g0rnjim Kraau Jt dalo ži- utaviki jezik ji soroden le- seianjZea^VKo^ na £ £ let<» ^ tonskimu, vtndar ti priptdniki ^ Z JL Ji ^M ' TudI 1 vinsko letAo ao zadovolj-U bl it uhko zabavali med ae- 1ZZr^L J \ni ^ ^ * 250 do 2.60.Loj, oba jeJkt apominjata nt t vstkt pomoč »mtn. ^ „i. Btdja ni iskrit stari Indiji. E.tonci, ki Tragično preminuli ftnt je bU gkoro nič. Stnt Je bilo mtlo, ota- ^ po viej verjetnoati mongol-star 27 let ter je prav pred krat- Ve akoro nič. Ctnt živini ii dplo-j lkm ^^ §o se v fi. tli 6. ito- kim prevzel gospodtrstvo nt1^^ • " ----- svojem posestvu ter ti je priden ktkor je bil ustvtrjtl avojo posest. Usoda je hotela drugače Od domače trde steni •• je od-|u'fut>|i od lanakega, ker tny krušila ktmenitt grude ntše te- kmetovalci vedno več Izdttfov ml je ter ubilt enegt svojih tinov kot dohodkov. ' " ln obdelovtlce v. | j u|no Ameriko tudi Mohorjev Sliko kal« raivaUa* nakego tr««v»k»Ka paslepjs v WavkiacUau. D. Ch kLf.i ra^tJ*U parnega katk- >rt acarcšl |c kilo pet Isssk abitik la tad peul,.«t ranjenik. , ^ prt tU m vsaj lahko drži odprt s ledolomllol. Ktr ji mitto od dtljino od Ljenigrtdt »tmo kt kih 800 km ter Ji ntravno pri-^inlili' it dil ruakega otemlja, ae vidi njegovi bodočnost itti-gurant Vae tri dižilt, ki jih obrtvn ntvtmo, it btvljp v glavnem a kmetijstvom. Ce pomiiUmo, da io prtj sptdtlc pod rusko upravo In da ¿»t Je ob revoluciji pretili nevirtiost rhtnost ruskih raimer nrbiltlška ti K mariborski keteltjd netreči. Poročili smo o letalski neira- či v Mariboru ter o obeh ranjen [Jt pretežno rjmsko-katoližki vera, med tem ko Ji 9 milijoni, U-Itoncev i« dobtr milijon prtbl-valcev Estonske protiitanto. dobijo: cih, dr. Sestenu in nemškemu pi-j ledar za leto 1980;' Niši lotu Mueller ju. Poročali amo po- c|", črtice iz btneškosl tem tudi, da ao morali Mueller- pogorJ*,ajrtail Ivan Ti ju obe nogi amputirati. Ta veit "Quo vt^it'^ ipiiri H. Si pa je bila preurtnjeat. Res solwi(», sprvt nameravtli ttkoj odraziti 111' ' cibe nogi, ktr te pt ni zgodilo, ker niso nastopile komplikaciji. Zdtj ste prišli rtnjtnct obiskat zagrebška špecijiliite dr. Badovič in dr. Budiitvljivič, ki ste ugotovili, dt so stenji zbolj- oi> meji J« doi Žuje, t pri Mueller Ju je optziil je t«dl*oliko porast temperature. Ampiitecijefgu. Veliko to pri že niso bile, potrebni. v Idriii gre Pitmo rudtrjtta FrajidJ. L* ffi^ pa^odhtjaj Cenjeno tirednUtvo! Dovolite drlitka delflett v precejT nekoliko vrstic o ntšem tukajš- L^lu ilužlt v rtzna Itelij njem življenju. Živimo v niši ^ kjer jih radi spraje_ novi domovini pod zemljo, ktkor . prldlli ln vestni il pri vts v Trbovljah, ver1" ^ ^ toliko bolje, dt vaaj poš vimo. Delamo eicer tudi ti do, vendar nas ne priganjajo Pril^^tje' vsakem koraku ratnl predkopt-!^ - Ni Estonskem skoraj nt pesnijo analfabetov, v Letpnski pt jih je zgolj 12 odatotkov. lil Olivno meito Litve Kovno tU . , fCaunti obdajajo i gozdovi obra I ščeni griči, kar dlje okolici sil kovit značaj. Meato po avojt velikosti In vntnjl sliki ipominji nt veliko ruiko vit. V kakih petih letih, ko ie bodo »gridile vse ptltšt, ki so v gradnji tli ki Jih ntmtrovtjo potteviti, bo vedtl dr. Joša tvo", V knjWimth stentjo knjigi L. g. Tijnlitvo družbe Ji v Gorici, VU Oraçnl * A. /N , I KI Jin nilllWUVBJU IIUBMIT.Nf MW Novi vojiAnici v Crnemvrhu | prJbM|no ^ ^^ ^ bila w garaki preatolnlca Sofija prod kakimi 10 leti. Prebivilttvt pt Imt že 96.000 duš; med njimi Je I večina Židov, ki obvladujejo ito* i Umu, dt ■ odi • * , i obči raj vio trgovino. Vzlic Litt vel nenohotnt zthtevajo ijo, J: PoUtkov Vilno in so Jo-— dati leži meeto na polj tkem otemJju progltaili M ivoje gUvno me- PH..VM v m* -jfa ftgas z K toliko boje, dt vsaj pošteno ži- ¡^ i/doctU neurejena. P*\o-1 nia {n rvrl I ^ llV'IllÄfljO iti jt nih oblasti državica Litve/ z vrtilnimi stroji (Bohrhtmmer ji) In s tikozvinimi "pikerji" vroče. Imimo nih oblasti RIGA ni samo glavno ^»esto u-tonske, marveč pšenice čiito mtjhnimi vrteči, ttko, ^I^JšSiSkT^ |VLKfMnf si nsm ni trebi dosti s krampi ko- '^^J^^ ut , , letoa rd^,T« / kolišče, kier na ".^.JfJWÎ. SÜ^.-'ClC Je Itelg Riga čez pol m varjl in tevton- myoi- milijo- dno rudnliko kopel«.JO« kupcev !„ ko £ ffij^^ tegs ni, i mi pt vstk doma ko- u vln0 L .urih114 Pr#0,vaiCfv' ; , ^'¡¡^Tinu p^nlco. Rudar,k« .Unoe«Ja- ^ udobna; vaak. drullna Im. tri ^ „llk., da m bodo *ln<«i*d■ ^ uk„ «eie t^aj^».- •vetljavo. Najemnina«-. »01 ^ ^ ^^ M k ^«»naravno JWO^ ^ iloveka ao ■*" "»Ik* i —___ta (^i g, potom kot . ♦ Tohnteakem W prMUl '^¡¡Âï £ „ hrTl ü. Hona^2aalutoki*tuUJ uo. pracej pienlee In Mm, ^ " ! „.„tfta ^mmtm 4, precej i**, raptor M» yj. m.io, ^ „I » ««. ^K^tl taSTh Ijli kot » Ju«°*UJ'J!l N;;»»....... päd«. Rena J. Mlo le *J. laalutijo do najvei 40 frankov, l^j, ^^ Ona drv ie M-1 ÄS^ÜT mi Ixurjenl rudarji pa preko « ,koi(h. 74to bodo nekaU fraflkov ŽivrfJepe tukaJeeneJ- „ ^ čutijo. Ooi kï^Sdar nekaj b Ima».. Ima -M"^' " uT^ * •Ur*1 lÄekIto lportnl ktob Ua | L-ûïfÎI-. ^ "•|provlnelJ^ne,a Mito v prav» pa Slovenako podporno druitvo "Proetoet". Sevrf. ne m.njka tudi droMva .v Barbare -I Pro^m. da epraetfto mifm* priproeumu krw. pHhednJK ,""n "k"xai "Ïï^-f-l i U* w prrva^ k'. mercitlizlrtn kakor Riga. Za razliko Riga, Ii Je prltto» Je vsako zimo nekaj mttetev #vr- l|es iN nnšsHis v glavno meto, ne dt bl bil jo okelleo prevelik tli tli, se ne bomo čudili, dt 10 v vteh treh dr-žavth bili najnujnejši ln najvt-ŽnejŠI za^ni, ki ae tičejo aa si-padno pojmovanje littnlnaklh odnosov nekoliko predaleč, toda zprememlM so bile tem potreb-nejše, ktr je bil velik del te zemlje v posesti ruskegt, poljskega ln ntmlkega plemetvi. Po-drobnosti «tkonov in ostrost runih odredb, ki so s temi v zvezi, •o precej različne; zi vat tri drživa pi vil jt v glivnem, dt jt ondi, kjer 40 dajilj prejšnjim listnlkom.ax«emoieetev nemi-ntlno odškodnino, oatalo le tem manj zemlje nego tem, kjir niso dobili nobeni odškodnine, tudi tike ne, ki ji oittli zgolj nt ptplrju. Skratka» karkoli še mislimo o agrarni politiki biHišklh drži v, vtUi brez dvomi eno: di js bila teka i>olltlka edina pot, ki se Je mogli isognitl mdtlj-njim nemirom In ravoludjim. Litvi, Letonika in Bstonska so vstj nt ptpirju demokratične republiki. Nobeni nimi več ko eno strne zbornico ln v vitki jt prozidentovi moč zelo omejena. V decembru 1020. Je nattai v Ll vojiško-je strmogltvll at tvl vojiško-rtvolucijski upor, -ki BW I Stike s Rusijo se «avttmijočo 11-borslno-socialiatično vltdo. Od tedaj do itdnjih metecev Je ime-ll Litvi diktitorja v osebi pro> fesorjt Woldemariti, ki Ji bil v času mirovni konfirancc minl-Mtrnkl predsednik In ki velji ti eno nt J vplivnejših osebno*! v tej držtvl, V Letonakl in Estonski pote- & politični življenje v zntme-u običajnih strankarskih bojev; v pmdrštvi Imajo kar 27 strank, y drugI pa kakih deeet. Zaradi tegl se vltde menjtvtjo skoraj tališ pogosto kakor letni časi, pa cdlo še pogosteje. Na Letonekeo^ Je prezident obenem vrhovni vd^iškl poveljnik, vendar pt sme atmo dvt meeeca zavlačevati ebjivo kakega v «bor niči sprejetegt ztkona; še hoče predšaato t razpustiti zbornico, mora odrediti ntjprej ljudsko glttovtnJe.i"dtw tMMnt". Na Eatontkem . Jt mlnletrskl pred-"" ln o* „Jkt umnje perla-mentarne večine. Potomtekam Je njegov« meeto manj permanentno nego meeto prašaednlka pariameote, ki »e mora biti raz-rešen, dokler ne potečejo «borni-ci uetevgo (počena tri Uta. Vo-jaška obv«*no*t obstoji v vseh treh državah. ("The Contem|)orary Revlew.") "Ali ie veš, da Je umrl Celtt-nlkr "Ktj ta poveš t To mi Je ret tel. Pomisli, šele prejšnji teden sem mu vrnil 800 dinarjev, ki mi jih Je bil pred tremi leti posodil." Mamica, te boš oštrant, ti nektj povem T "Ktj pt tekegi, dušici?" iglo sem potrto t" Pisalni a t roji at ektoUšae Je-alke. Pri Izdelovanju plialnlh strojev it latinico, oirilioo, gotico ln grški alfibit ni biitvenih teškoč, ker imtjo jeziki, ki m pi-šejo v teh plitvih, prlblUuv lato število gitsov in črk. Za latini-00 ji trata* vate viti v ragilter znake za nagitac In ntglttii ru-tki rtgiiter Ji « malimi Igpra-membtml uporabili tudi »t bt-loruščlno, ukrijinščino, srbščino ln bolgarščino, gotica kot redki pistvt, skoraj di nI v rabi, grški ilfabit pa Ji po tvoji priredi omejen nt tililo mtjhno ozemlji. Znatne pa to težtve ži pri he-brejščlni in trtbščinl, ki ae pi-šeta od detni nt livo ter pri kitajščini ln japonščini, ker teče-te od Zgoraj dol. Konetrukoijt takih strojev je potreboval» nekoliko let ritvoji. Turki 10 se-dij uvedli latinico 1 29 miki, tli plstlnl «troj «t turški jetik imt 40 sntkov in gt lahko rabijo tudi Peraljci ln Mtltjcl. A-rabščlna ima preko preko 100 «ntkov, ki m pišejo nad 6rtp ali pod črto, pa tudi širina pott-meznlh «ntkov epremlnja pomen zntkt. V Indiji, kjir Ji plstlnl stroj «tlo rtašl r Jen, te piše v plitvi "devantgiri", ki izhaja I« atnakrite, Potlužujijo aa ga ^udl Hengaloi, Japonski «troj Ji pravi čudež «a itiiteffi, kdor gt vidi prvič. Ktr pišijo Jtponcl od tgorij dol, itoji črki v registru obrnjene m 90 stopinj nt levo. Piše te potem ktkor pri ntšem strpju, lamo Čttatelj mora potem obrniti Uit M 90 ateplnj na deeno in šlteU od «gortj doi. Kitajski itroj Imt 80 tipk In temeg nt novi po-enostevljeni plitvi. Bltmikl Je zlk imt 44 v tri skupine porazdeljenih soglatnikov in 14 tamo-glisnikov, ki jih j« trebi pluti deloma nad aoglttnlkl. Rtsen tegt imt še 8 posebnih «ntkov. Prvi «troj v tem Jeilku Je lede-lil sismtkl prosvetni mlntater MacKarlind. Enega aogltsnlkt nI bilo mogoče «praviti v «troj, ker ztnj nI bilo mute. Ztto Jt