Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.poiimaraton.si
Po naših občinah Ormož • »Kdaj se bomo zares osvobodili?«
O Stran 5
Kultura
Ptuj • Nastajajo štirje romani, posvečeni Ptuju
Z> Stran 7
Ptuj, torek, 28. junija 2011
letnik LXIV • št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Športno plezanje
• Mina četrta v Barceloni
O Stran 11
v
Štajerski
Nogomet •
Aluminij v 1. krogu z Belo krajino
O Stran 11
Kolesarstvo •
Gazvoda 3. v cestni vožnji, Vrečer 2. v kronometru
O Stran 12
Spodnje Podravje • Dan državnosti
Kljub krizi dosegli veliko
Ob dnevu državnosti, 25. juniju, so tudi v Sp. Podravju potekale številne prireditve in proslave v počastitev 20-letnice samostojne Slovenije. 25. junija 1991 je slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti.
Prvič v svoji zgodovini smo Slovenci dobili lastno državo. Kriza, ki je dosegla ves zahodni svet, kaže, da se bo potrebno hitro posloviti od neoliberalizma in iskati novo razvojno paradigmo v smeri zagotavljanja večje socialne pravičnosti, okoljske vzdržnosti, prenovljene etike in pravičnejše distribucije ekonomskih dobrin. V tem trenutku so vse oči uprte v Svet Evrope, ki je sprejel zelo pomemben dokument - Strategijo socialne kohezije, ki je prvi pogoj za mirni prehod v novo družbenoekonomsko ureditev čim širše socialne kohezije, je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan. Kljub krizi se je treba zavedati, da smo v dvajsetih letih samostojnosti dosegli veliko, čeprav ne vsega, kar smo pričakovali.
MG
\ \
■0
|\ I
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Sklenili 14. občinsko praznovanje
Plaketa občine Štefanu Trčku
Štirinajsti praznik občine Kidričevo so zaokrožili z nedeljsko sklepno slovesnostjo v dvorani restavracije PAN, ki so jo združili s praznovanjem dneva državnosti. Plaketo občine so izročili Štefanu Trčku iz Zgornjih Jablan, nato pa je bilo v Parku mladosti množično srečanje občanov.
Minuli konec tedna so v občini Kidričevo slovesno in množično sklenili krog prireditev v počastitev 14. občinskega praznika, ki so se odvijale od 12 junija. V soboto, 25. junija, so pred restavracijo PAN odprli še razstavo del udeležencev letošnje likovne kolonije Gozd 2011. V nedeljo, 26. junija, so se ob 13. uri zbrali na slavnostni seji občinskega sveta, na kateri sta kidričevski župan Anton Le-skovar in župan hrvaške Crikve-nice Damir Rukavina svečano podpisala pismo o vzpostavljanju tesnejšega sodelovanja.
Na osrednji, sklepni slovesnosti v nedeljo popoldne je župan Anton Leskovar skupaj z ravnateljicama OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Alenko Kutnjak in OŠ Cirkovce Ivanko Korez izročil knjižne nagrade - Zbornik občine Kidričevo najboljšim in nadpovprečno uspešnim učencem
iz obeh šol. Prejeli so jih: Irena Čačič, Mark Drevenšek, Tina Frangež in Nuša Gregorc iz OŠ Kidričevo ter Maja Godec, Katja Hercog, Dolores Ivančič, Vesna Kotnik, Mojca Podgoršek, Tadej Vidovič in Nejc Kupčič iz OŠ Cirkovce.
O Več na strani 22.
Foto: M. Ozmec
Najuspešnejšim učencem iz OŠ Kidričevo in Cirkovce so izročili zbornik občine Kidričevo.
Slovenija • Statistika zadnjih 20 let
Slovenci vse večji uporabniki mobil-nikov in avtomobilov, manj pa kadijo
V 20 letih samostojne države se je bistveno povečal državni aparat, ki skrbi za izvajanje novih nalog samostojne države. Teh pa je veliko opravil tudi DZ, ki je v 20 letih potrdil najmanj 2870 zakonov in drugih aktov. Medtem so državljani Slovenije postali vse večji uporabniki mobilnikov in avtomobilov, manj pa kadijo.
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija je simbolična ...
Sprejetih 2870 zakonov in drugih aktov
V 20 letih samostojne države je bilo treba pravno urediti in preurediti številna področja življenja in dela Slovenk in Slovencev. Izvoljeni predstavniki ljudstva v DZ so v štirih mandatnih obdobjih in tekočem petem mandatu do konca letošnjega maja potrdili skupno 2870 zakonov in drugih aktov.
Prva zasedba v DZ je v obdobju 1992-1996 potrdila skupno 575 zakonov in drugih aktov, v naslednjem mandatu in v mandatu 2004-2008 pa je bilo potrjenih po 633 zakonov in aktov. Najbolj plodno v tem smislu je bilo parlamentarno obdobje 2000-2004, ko so takratni
poslanci sprejeli štiri ustavne zakone, 169 drugih zakonov, potrdili 303 novele zakonov in opravili 243 ratifikacij dokumentov. Skupno torej 719 dokumentov, kažejo podatki DZ.
Dinamika sprejemanja zakonov in drugih dokumentov se je v trenutnem štiriletnem poslanskem mandatu, ki se je začel leta 2008, nekoliko umirila. Poslanke in poslanci so do konca letošnjega maja potrdili skupno 350 zakonov in drugih aktov.
Državna uprava: z 9773 na več kot 33.000 zaposlenih
Ustanovljena samostojna država je za svoje delovanje potrebovala podporo svojega širšega
uradniškega aparata, s čimer se je z leti zelo povečalo število zaposlenih v državni upravi, pa tudi v celotnem javnem sektorju. V organih državne uprave je bilo 1. januarja 1991 v Sloveniji zaposlenih 9773 oseb, štiri leta kasneje 26.029, 20 let od ustanovitve države je številka dosegla 33.817 zaposlenih v organih državne uprave.
V letih od 1999 do 2005 pa se kaže največje povečanje števila zaposlenih v širšem javnem sektorju. Vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave in številne nove naloge države so zahtevale več zaposlenih tudi v vojski in policiji. V celotnem javnem sektorju je bilo marca letos, šteto po metodologiji Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, vezani
Največ dijakov vpisanih na gimnazije
Po prvem in drugem krogu izbirnega postopka je danes na srednjih šolah vpisanih 18.196 dijakov, največ (7518) na gimnazijah. Na razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2011/2012 se je sicer na 23.331 (lani 24.090) vpisnih mest do 15. junija prijavilo 19.142 (19.424) kandidatov.
V programe nižjega poklicnega izobraževanja je bilo prijavljenih 347 (lani 335) kandidatov, srednjega poklicnega izobraževanja 3548 (3628), srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja 7692 (7527) in v programe gimnazij 7555 (7916). Na šolah z omejitvijo vpisa je bilo 15. junija prijavljenih 5434 (lani 4610) kandidatov na 4152 (3940) vpisnih mest in 13.621 (14.787) kandidatov na šolah, ki niso omejile vpisa na 19.179 (20.150) mest. V prvem krogu izbirnega postopka je sodelovalo 5382 kandidatov
na izplačane plače, zaposlenih 158.995 javnih uslužbencev. Januarja 2004, ko je agencija začela objavljati podatke, je bilo v javnem sektorju 147.562 uslužbencev.
Štirikrat več kilometrov avtocest in avtomobilov
Potem ko je bil konec leta 1972 dokončan prvi odsek avtoceste v Sloveniji med Vrhniko in Postojno, je bilo nato do leta 1991 v Sloveniji zgrajenih skupno 139,3 kilometra štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 59,1 kilometra dvopasovnih avtocest.
Kilometri najhitrejših cest v državi so se v dveh desetletjih
na šolah z omejitvijo vpisa. Po končanem prvem krogu izbirnega postopka se je do 20. junija vpisalo skupaj 17.120 kandidatov, od tega 4152 na šolah z omejitvijo vpisa. Po prvem krogu izbirnega postopka se 1230 kandidatom ni uspelo uvrstiti na želeno šolo. Za drugi krog izbirnega postopka je bilo prostih še 415 mest na šolah z omejitvijo vpisa in 5869 mest na ostalih šolah. V tem izbirnem krogu je sodelovalo 1162 kandidatov. V srednje šole za naslednje šolsko leto se je tako vpisalo 18.196 kandidatov, in sicer v programe nižjega poklicnega izobraževanja 219, srednjega poklicnega izobraževanja 3058, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja 7401 ter gimnazij 7518. Na šolah je še 980 prijavljenih kandidatov, ki se iz različnih razlogov še niso vpisali (niso še uspešno zaključili osnovne šole ali so spremenili svoj namen). Število še prostih mest za vpis v 1. letnik posameznih srednješolskih programov (po šolah) bo 30. junija objavljeno na spletnih straneh MŠŠ (www.mss. gov.si). Kandidati se lahko na šole,
samostojne države še daljšali, podobno kot se je v tem obdobju za več kot 75 odstotkov povečalo število registriranih osebnih avtomobilov v državi. Družba za avtoceste v RS (Dars) danes upravlja in vzdržuje skupno 606 kilometrov avtocest in hitrih cest in 163 kilometrov priključkov nanje. Ob avtocestah in hitrih cestah je za potnike na voljo še za okoli 27 kilometrov počivališč.
Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 603.000 osebnih avtomobilov, konec leta 2009 pa 76 odstotkov več oz. 1,059 milijona. Kot zanimivost na statističnem uradu navajajo, da je bilo leta 1946 v Sloveniji registriranih 1962 osebnih avtomobilov.
Liter 95-oktanskega bencina je 14. novembra 1991 na Petro-lovih bencinskih črpalkah stal natanko 36,10 tolarja, konec maja letos pa je bila cena 95-ok-tanskega bencina 1,278 evra. Glede na povprečno plačo v obeh obdobjih je leta 1991 Slovenec s povprečno plačo lahko kupil 286 litrov bencina, danes jih dobi precej več, 772 litrov.
Še dobro, saj se je glede na stil življenja Slovenk in Slovencev občutno povečala tudi poraba proizvodov iz nafte. Samo skupina Petrol, ki je le eden od ponudnikov v Sloveniji, je v letu 2010 prodala 2,35 milijona ton proizvodov iz nafte, leta 1991 pa okoli 1,4 milijona ton.
kjer bodo še prosta mesta, vpišejo do 31. avgusta 2011. (sta)
Glede prometne varnosti najbolj kritično Podravje
Slovenske ceste so letos zahtevale že 68 življenj, v enakem obdobju lani so našteli 57 žrtev. Direktor javne agencije za varnost prometa Ljubo Zajc vzrok vidi tudi v milejši zimi, zaradi česar je bilo udeležencev v prometu več, hitrosti pa so bile višje. Hkrati je kot prometno najbolj problematično izpostavil Podravje.
Zajc je razložil, da so v lanskih prvih dveh mesecih vladale precej bolj zimske razmere kot letos. Zaradi milejše zime pa je bilo v prometu več pešcev in kolesarjev. Tako so letos zabeležili še enkrat več mrtvih kolesarjev kot v primerljivem obdobju lani. Hkrati pa je tudi več žrtev prometnih nesreč med vozniki osebnih avtomobilov, po besedah Zajca predvsem zato, ker na suhih cestah vozniki pogosteje zvišajo hitrost.
Manj kadilcev, alkoholiki vztrajajo
Z leti je naraslo tudi osve-ščanje Slovenk in Slovencev o škodljivosti kajenja. Leta 1994 je po podatkih statistikov redno kadilo 29 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, leta 2007 še 19 odstotkov. Če k rednim kadilcem prištejemo še občasne kadilce, je leta 2007 kadilo približno četrtina prebivalcev, starih 15 ali več let.
Med nezdrave razvade spada tudi pitje alkohola. Poraba alkohola je v Sloveniji razmeroma visoka in se od leta 1993 ni bistveno zmanjšala, v publikaciji ob 20-letnici Slovenije navajajo na Statističnem uradu RS. Poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca je leta 2008 znašala 11 litrov. Delež čistega alkohola, popitega z vinom, je približno 50-odstoten, s pivom 40-odstoten in z žganimi pijačami 10-odstoten.
Vedno več mobilnikov
Glede na poročila iz tujine o možnih negativnih vplivih prenosnih telefon bi lahko med nezdrave razvade, a nepogrešljive navade šteli tudi uporabo mobilnikov. Mobilna telefonija v Sloveniji je svoje uporabnike začela pridobivati z nastankom samostojne države in prvim mobilnim omrežjem Mobitel NMT. Prvih 1000 naročnikov so pri Mobitelu našteli v prvem letu delovanja, in sicer do junija 1992.
Konec leta 2010 je imel Mobitel 1,16 milijona uporabnikov, na slovenskem trgu pa je njegov tržni delež aktivnih uporabnikov konec leta 2010 znašal 54,7 odstotka. Mobite-lov tržni delež naročnikov je bil konec leta 2010 56-odsto-ten, sledili so Simobil, Tušmo-bil, Debitel in T-2.
STA. (pripravlja: SM)
Zajc pričakuje, da bo mrtvih letos nekje do 165, v najboljšem primeru pa okoli 130. Glede na dosedanje izkušnje bomo statistični vrhunec tragedij na cestah dosegli avgusta, najhuje pa bo v Podravju.
Ta regija je po njegovih besedah posebej problematična, največ težav pa imajo z vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola. Kot je pojasnil, so si za Podravje zadali cilj, da številko mrtvih ne bi preseglo 20, a je že do danes, ko še ni mimo niti prva polovica leta, na podravskih cestah že umrlo 21 ljudi. Prav zato so na agenciji pripravili poseben program aktivnosti, v katerega so vključene tako nevladne organizacije kot lokalne oblasti in policija.
Če bi v Podravju beležili enake številke kot v ostalih delih države, bi bilo mrtvih manj, morda tudi manj kot lani, ko so jih policisti našteli 138, je ob tem sklepal Zajc. Glede vožnje pod vplivom alkohola pa so za predsednika Zavoda varna pot Roberta Štabo problematični predvsem povratniki, oz. ljudje, ki imajo težave z alkoholom. Zoper take je učinkovito le zdravljenje in restriktiven zakon, je bil odločen Štaba. (sta)
Uvodnik
Naši nori časi
Vsaj tisočkrat na teden, včasih celo na dan ali uro mi gre po glavi ena sama misel: kam gre ta svet!? Umoriti uslužbenko pošte, da prideš do tristo evrov, ugrabiti in posiliti 17-letno dekle, speči lastnega otroka v mikrovalovni pečici, ubiti mater za premoženje... vse to so zgodbe našega vsakdanjika, naša sedanjost. Očitno se nam je res tako poslabšalo, da nič več ni sveto. Ne otrok, ne družina, ne prijatelji, ne sosedje. Družbene vrednote kakor da smo nekje pozabili. Celoten svet. Če spremljaš novice v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, v Srbiji ali Ameriki, povsod se dogajajo iste reči. Norosti, o kakršnih smo nekoč brali samo v knjigah ali gledali v filmih.
Prijateljica, ki se je v Slovenijo preselila iz Hrvaške pred 20 leti in je približno toliko starejša od mene, iz dneva v dan ponavlja enak stavek: „Pri nas tega ni bilo." In bolj kot ji poskušam dopovedati, da ni krivo to, kje živi, ampak čas, v katerem živi, bolj se ona tolaži, da ni res. Zdi se, kot da ji je lažje misliti tako. Ostala je v lepem času, ko takšni dogodki niso bili tako pogoste, ko sta vladala bratstvo in enotnost. Danes o tem ni ne duha ne sluha. Vsak skrbi za svojo rit.
Najbrž je na mestu vprašanje, zakaj smo obtičali v tej norišnici. Kdo je odgovoren, kdo je kriv, kaj nas je spremenilo? Precej mlada sem za nostalgijo po nekdanjih časih, a vendar se mi zdi, da je bilo nekoč bolje. Čeprav je bilo denarja bistveno manj kot danes, so si naši dedki in očetje vsi do zadnjega zgradili svoja domovanja. Mogoče so res bili bolj delovni, kot je današnja mladina, a danes je to tudi za najbolj pridne skorajda misija nemogoče. Krediti, pri katerih obresti segajo v nebo, iz dneva v dan nižje plače (za tiste srečneže, ki delo še sploh imajo), to je naša realnost. Smo res pohlepni ali le želimo živeti človeka dostojno življenje?
O tem sem razmišljala pred nekaj dnevi, ko mi je znanec, ki je bil pred kratkim obsojen zaradi ilegalnega prevažanja tujcev čez mejo, dejal, da se trudi delati pošteno, a da je enostavno situacija, v kateri se nahaja, neznosna in da ni lahko gledati otrok, ki jim ne moreš privoščiti niti ene žemljice. Sicer sem absolutno mnenja, da se da pošteno delati in služiti denar, a vendar je treba priznati, da časi niso lahki. Ne za mlade ne za starejše.
No, in če se vrnem na začetek svoje zgodbe: sploh ne želim vedeti, kam gre ta svet. Že sedaj je obrnjen narobe, kdo ve, kaj vse nas še čaka.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • V počastitev 20-letnice samostojnosti
V	Cestnem podjetju odkrili spominsko ploščo
V	Cestnem podjetju Ptuj so v počastitev 20-letnice samostojnosti v petek, 24. junija, odkrili spominsko ploščo, posvečeno tajnemu skladišču dokumentov občinskega štaba teritorialne obrambe in manevrske strukture narodne zaščite, ki je bilo v tej zgradbi.
Foto: M. Ozmec
Spominsko ploščo sta odkrila predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl (levo) in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč.
Foto: M. Ozmec
Na pomembno vlogo Cestnega podjetja Ptuj v času vojne za Slovenijo je opozoril tudi podpolkovnik Miran Fišer, tedanji poveljnik 77. štaba TO Ptuj.
Slovesnega odprtja spominske plošče so se poleg vodstva Cestnega podjetja Ptuj udeležili člani ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Zveze slovenskih častnikov, policije in udeleženci vojne na ptujskem območju. Predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl je poudaril, da so poleg tega, da so pred agresijo tedanje JLA na Slovenijo v njihovi poslovni stavbi prevzeli dokumentacijo tedanje teritorialne obrambe in manevrske strukture narodne zaščite, v času vojne opravljali tudi druge odgovorne naloge:
»V nadzorni službi Cestnega podjetja smo že tedaj določili pet mejnih kontrolnih točk, v Gruškovju, Zavrču, Središču ob Dravi, Ormožu in Zgornjem Leskovcu, kjer smo tedaj budno spremljali vsa pomembna gibanja. Svojo cestno pregledniško službo smo preimenovali v izvidniško službo in z njihovo pomočjo na terenu spremljali vse premike oboroženih sil tedanje JLA ter o tem sproti obveščali vodstvo teritorialne obrambe. Najhuje je bilo pred in med oborože-
nim spopadom pred mostom v Ormožu, pomoč pa smo nudili tudi ob premiku JLA v neposredni bližini Gruškovja,« je poudaril Vajngerl.
O pomembnosti sodelovanja Cestnega podjetja Ptuj v času vojne za Slovenijo je govoril tudi predsednik ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč:
»V času priprav na osamosvojitev Slovenije je bila velika negotovost glede razpleta dogodkov. Ko smo maja 1990 doživeli poskus razorožitve Teri-
torialne obrambe in so dejanja Jugoslovanske armade kazala na to, da bo izveden poskus preprečitve osamosvojitve Slovenije, je bilo potrebno izvesti postopke za zavarovanje dokumentov Teritorialne obrambe in oborožitve. V ta namen so se na območju tedanjega občinskega štaba Ptuj organizirale tajne lokacije za hranjenje orožja in dokumentov. Ena takih je bila tudi v tej zgradbi Cestnega podjetja Ptuj, v katero so prenesli mobilizacijske dokumente, načrte oviranja, evidence pripadnikov enot
in materialne evidence, evidence tajnih skladišč orožja in podatke o vrstah in količini oborožitve v občinskem štabu teritorialne obrambe. To se v današnjem času zdi morda enostavna naloga, takrat, v letih 1990 in 91, pa je bila odločitev za sprejem orožja ali dokumentov v hranjenje pogumno dejanje, kajti v tistem času ni mogel nihče predvideti, kako se bodo dogodki odvijali in kakšen bo njihovi izid. Zato bi ob 20-letnici samostojnosti morali biti še posebej ponosni na vse tiste, ki so si takrat upali skrivati dokumente in orožje na tajnih lokacijah, ki so bili pripravljeni sprejemati pomembne odločitve in na koncu bili pripravljeni prijeti za orožje ali s kamioni zabloki-rati ceste in se postaviti v bran slovenski državi. Zaposleni v Cestnem podjetju Ptuj ste svoj delež dobro in uspešno opravili. Za vse to vam gre iskrena hvala! Spominska plošča naj bo v spomin na to, da nam samostojna država ni bila podarjena, ampak smo si jo izborili v obrambni vojni!«
Na pomembno vlogo vodstva in celotnega Cestnega
podjetja Ptuj v času vojne za Slovenijo je opozoril tudi podpolkovnik Miran Fišer, ki je bil v času vojne za Slovenijo poveljnik 77. območnega štaba Teritorialne obrambe Ptuj, sedaj pa je svetovalec za vojaške zadeve v ministrstvu varnostnih sil na Kosovu:
»Poudariti moram, da je bil gospod Ferdo Vajngerl in celotno Cestno podjetje Ptuj v tistem času eden od motorjev podpore teritorialni obrambi na našem območju. Seveda brez sekretariata za narodno obrambo, ki ga je tedaj vodil Janez Merc, povezava ne bi bila tako uspešna, pa vendar. Cestno podjetje Ptuj je bilo v tistem času logistična in podporna baza naše teritorialne obrambe, takrat, ko je v Sloveniji zapokalo, so nam nudili tako zavetje kot vso potrebno podporo. V Ptuju se je to zgodilo mesec dni prej kot drugje, saj bi lahko dan, ko so pri ptujski vojašnici streljali na električarja Borisa Frasa, mirno šteli kot začetek vojne za Slovenijo. In ko je bilo najbolj
potrebno, so nam v Cestnem podjetju Ptuj nudili svoj vozni park za premične blokade. Ves čas so bili pripravljeni na intervencijo in na vpoklic, zagotovo ne samo hipotetično, kajti njihove tatre in drugi tovornjaki so bili ves čas napolnjeni s težjim tovorom, zato da jih oklepna vozila JLA ne bi premaknila iz mesta, kjer smo postavili blokado. To smo tudi preskušali in verjemite, da bi bilo skladišče pri Kidričevem danes popolnoma drugačno, če tedaj ne bi bilo hitre intervencije vodstva in voznikov Cestnega podjetja Ptuj. Osebno se zahvaljujem gospodu Ferdu Vajngerlu in vsem tistim voznikom, ki so v odločilnih časih sodelovali z nami za našo stvar.«
Spominsko ploščo v stavbi Cestnega podjetja Ptuj sta odkrila Ferdo Vajngerl in Vlado Žgeč, udeleženci slovesnosti pa so spomine na tiste usodne dni pred 20 leti obujali tudi na poznejšem sprejemu v prostorih Cestnega podjetja Ptuj.
M. Ozmec
Ptuj • Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti
»Blaginja mora postati skupen cilj vseh«
V MO Ptuj je bila osrednja proslava ob 20-letnici samostojne Slovenije 24. junija v telovadnici OŠ Olge Meglič. Slavnostni govornik, ptujski župan Štefan Čelan, je spomnil na dosežke mlade države v tem obdobju, hkrati pa opozoril, da brez čim širše socialne kohezije ne bomo našli poti iz trenutne politične, gospodarske in finančne krize.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan.
_-tj__
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu pod naslovom Mladi svoji domovini za 20. rojstni dan so nastopili mladi ptujski literati, likovniki, gledališč-niki, glasbeniki, plesalci in Pihalni orkester Ptuj.
»Za nami sta dve desetletji, odkar živimo v svoji državi. Bežen pregled te kratke zgodovine nam priča, da smo se znali poenotiti pri vseh tistih formalnopravnih odločitvah, ki so povezane z nastankom parlamentarne demokracije, vstopom v zvezo Nato in v polnopravno članstvo EU. Na te dosežke smo lahko resnično ponosni, saj smo dokazali, da smo narod, ki razume, da je socialna kohezija prvi pogoj za sprejemanje pomembnih odločitev. Ti dosežki so omogočili nakup vstopnice za odrske deske, kjer veljajo pravila konkurenčnosti in prostega trga, ampak zgolj to in nič več. Mnogi, ki smo v prvih letih naše samostojne države opozarjali, da nakup te vstopnice sam po sebi ne bo zagotavljal lepšega življenja naših državljank in državljanov, smo na-
mreč zaradi te potrebe odkorakali celo na bojno črto, bili smo proglašeni za preostanek realsocialističnega hibrida ali krajše za 'jugonostalgike'. Kriza, ki je doletela zahodni civilizacijski teater, kaže, da se bo potrebno hitro posloviti od neoliberalizma in iskati novo
razvojno paradigmo v smeri zagotavljanja večje socialne pravičnosti, okoljske vzdržnosti, prenovljene etike in pravičnejše distribucije ekonomskih dobrin.
V tem trenutku so vse luči uprte v Svet Evrope, ki je sprejel zelo pomemben dokument
- Strategijo socialne kohezije. Iz nje je jasno razvidno, da je prvi pogoj za miren prehod v novo družbeno-ekonomsko ureditev čim širša socialna ko-hezija. Čim hitreje bo potrebno spoznati, da bodo indivi-
dualne pravice najbolj varovane v družbah, v katerih ljudje čutijo skupno odgovornost za pravice in blaginjo vseh. Ukvarjanje izključno s tržnimi vrednotami vodi ljudi k temu, da skrbijo za lastne interese
in ne za interese in potrebe drugih; ne uči jih vrednot zaupanja in solidarnosti, ki sta ključni. Blaginja mora postati skupen cilj vseh družbenih akterjev, države, gospodarstva in posameznika. Pojem državne blaginje moramo nadomestiti s pojmom družbene blaginje. Uvajanje splošne družbene blaginje pa ne pomeni umika države, temveč vodi v iskanje bolj raznolikega ukrepanja, ki vključuje nove metode dela in različne socialne partnerje. Brez čim širše socialne kohezi-je ne bomo našli izhoda iz trenutne politične, gospodarske in finančne krize. Tega dejstva ni moč zanikati, saj smo mu bili priča ob vseh prelomnih zgodovinskih dogodkih,« je v svojem prazničnem govoru med drugim poudaril Štefan Čelan.
Pravzaprav je edini, ki je prireditvi dal noto slovesnosti državnega jubileja, bil le osrednji govornik, župan Jože Kokot, ki je med drugim povedal: „Samostojnost nam ni bila podarjena, dosegli smo jo z lastnim prizadevanjem, tveganjem in, žal, tudi z žrtvami. Pred 20 leti smo si tako izborili svojo državo, ki je postala tudi članica EU in zveze NATO. Zavedati se moramo, da postaja svet, v katerem živimo, pod vplivom globalizacije vedno bolj tekmovalen. Dejstvo je, da je socialni model, ki se je v prejšnjem obdobju uveljavil v EU, v resni krizi. Demografske težave tarejo vedno večje število evropskih držav. Vsi Evropejci iščemo nove načine, kako premostiti nove ovire, ki so se v zadnjem času postavile pred nas. Zato bo potrebno ohraniti visoko stopnjo solidarnosti in strpnosti, da bomo našli pot iz težav, ki so se zgrnile nad evropsko družino narodov. Kljub majhnosti naše države smo v svetu prepoznavni. Z odpiranjem navzven in širitvijo stikov z ostalimi državami smo uspeli ohraniti svojo svobodo, demokracijo, in kar je najpomembnejše: svoj jezik. Naši temelji so vseskozi ostali trdni. Zadnji dve leti pa sta tako v svetu kot pri nas v znamenju vsesplošne gospodarske krize, ki je žal globoko zarezala
Ta je potem, ko je izzvenela himna, ki jo je na violino odigrala mlada članica tambura-škega orkestra Špela Turk, zbranim na ploščadi pred občinsko stavbo povedal: „Ni pretiravanje, če rečemo, da smo leta 1991 izkoristili edinstveno zgodovinsko priložnost. Potrebno je bilo izbrati pot demokracije, da smo lahko v veliki meri popravili zgodovinske krivice, ki smo jih bili kot narod brez države deležni skozi celo20. stoletje. Spomnimo se, kako samo po tragedijah druge svetovne vojne, ki je globoko razklala naš narod, doživeli ponovna razočaranje na mednarodnem prizorišču in boleče izgube doma. Prizadejane so nam bile rane, ki jih še danes, ko mineva že več kot 60 let od zadnje morije, ne moremo povsem zaceliti. In spomnimo se, kako so se ob državnem osamosvajanju ponovno prebudili nekateri zli duhovi preteklosti, ki so želeli zavreti slovensko vključi-
tudi v naše kraje. Pomembno je, da z optimizmom zremo v prihodnost, in verjamemo, da ima vsak kriza tudi svoj konec. Vendarle pa je treba opozoriti na več kot 200.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. To je velik izziv za politike in gospodarstvenike, ki bodo morali poskrbeti tudi za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Šele tedaj, ko bodo s svojo državo zadovoljni tudi t. i. mali ljudje, bodo lahko zadovoljni tudi njeni voditelji.
Prihodnost razvoja države je v stabilni gospodarski rasti in zagotavljanju pogojev za rast. Le tako bodo zagotovljeni temelji socialne države, ki bo lahko vsem svojim državljanom nudila delo in človeka vredno, dostojno življenje. Pri
tem je še kako pomembna vloga lokalne skupnosti.
Pred državo in pred vsemi nami je tako še nekaj izzivov. Prav je, da se ozremo na prehojeno pot in skupaj razmišljamo o izzivih našega časa in obetih za našo prihodnost. Pri tem moramo le uporabiti svoje izkušnje, svoje znanje in voljo!"
Govor je župan zaključil s pozdravom osnovnošolcem, ki so uspešno zaključili šolsko leto, in jim zaželel čudovite počitnice, nato pa sta vodenje prireditve prevzela tretješolca Julija in Žan Luka; napovedala sta nastope učencev od prvega do petega razreda, prav vsi nastopajoči pa so svoje točke namenili tematiki počitnic; bodisi s plesom bodisi s petjem so pokazali, kako čudovit je zanje
počitniški čas. Tako so učenci tretjih razredov zaplesali Macareno, drugošolci so odpeli Hudo mravljico in odrecitirali pesem o burji, prvošolčki so navdušili s točko o gusarjih, zaplesali so še petošolci ter šolska skupina plesalcev, ki se je oblikovala v šoli v naravi, Meta Hunjet je presenetila z igranjem na tolkala, seveda pa so zapeli tudi pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ter mešani pevski zbor PD Ruda Sever.
Zaključni del prireditev je bil namenjen podelitvi priznanj učencem za posebne dosežke v minulem šolskem letu. Podelila sta jih pomočnica ravnatelja Dragica Petrovič in ravnatelj v odhodu Branko Širec, prejeli pa so jih: Tilen Kolar in Filip Ranfl za srebrno priznanje na tekmovanju o čebelarstvu, plesalke Špela Forštnerič, Eva Vogrinec, Nika Geč, Neli Cvetko, Ema Hunjet, Špela Horvat, Meta Hunjet, Nuša Horvat, Lea Firbas in Ema Šumenjak za več odličnih uvrstitev na različnih plesnih tekmovanjih, sekcije starejših in mlajših dečkov ter deklic za uspehe na šahovskih tekmovanjih, Tilen Kolar in Lea Reberc za dosežke na tekmovanju Vesele šole, Katarina Dobaja, Mina Petek, Uroš Mendaš, Gašper Peklar in Meta Hunjet za srebrna priznanja iz matematike ter pevci in pevke otroškega
še zadnje trenutke hoteli obrniti krmilo nazaj v preteklost in preprečiti vstop Slovenije v evro-atlantske povezave.
Seveda moramo biti tudi realni in priznati, da članstvo v EU samo po sebi ne prinaša blaginje in gospodarskega uspeha, vendar pa nedvomno ustvarja dobre pogoje za napredek in razvoj na vseh področjih družbenega življenja. Zavedati se moramo, da postaja svet, v katerem živimo, pod vplivom globalizacijskih procesov vedno bolj tekmovalen. Dejstvo je, da je socialni model, ki se je uveljavil v prejšnjem obdobju v EU, danes v resni krizi. Vsi Evropejci iščemo nove načine za premostitev ovir, ki se v zadnjem času postavljajo pred nas. Potrebno bo ohraniti visoko stopnjo solidarnosti in strpnosti, da bomo našli pot iz težav, ki so se zgrnile na evropsko družino narodov.
Kljub temu pa lahko z optimizmom zremo v prihodnost;
pevskega zbora za dve srebrni priznanji na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov.
Razglasili so tudi najboljše tri športnike in športnice šole: med dečki je prvo mesto zasedel Gašper Vesenjak, drugo Patrik Hameršak in tretje Marko Pirmožič, med deklicami pa je bila najboljša Alja Janže-kovič, druga Katarina Dobaja in tretja Edita Šumenjak.
Dobro uro in pol trajajoča prireditev se je zaključila s krajšim nagovorom ravnatelja Širca, ki je pohvalil 100-odsto-tni letošnji splošni uspeh v šoli ter dodal, da je samostojnost države vplivala tudi na boljše programe izobraževanja ter boljše pogoje dela in bivanja v sodobnih šolskih zgradbah. Čisto za konec pa so prireditveni podij zasedli vsi učenci prve in druge triade ter odplesali več južnoameriških plesov.
SM
Slovenija se je pred 20 leti odločila za mir, svobodo in pravičnost. Vse to so vrednote, ki nas bodo vodile tudi v prihodnosti. Ko praznujemo ta praznik, moramo vedeti, da je Slovenija domovina vseh nas in tudi tistih, ki branijo naše vrednote v zamejstvu in po svetu. Vsak izmed nas nosi odgovornost za razvoj naše domovine! In dokler bo tako razmišljala večina Slovenk in Slovencev, se za prihodnost ni treba bati!"
Obiskovalce je s kratkim nagovorom pozdravil tudi poslanec Branko Marinič, ki je izpostavil, da je ta čas, ne glede na težave in zadrege, namenjen praznovanju, in dodal, da so želje prav vseh enake: da bi Slovenija ostala demokratična in neodvisna država.
Slovesnost ob 20-letnici samostojnosti se je nato nadaljevala s prepletom recitalov, petja in instrumentalne glasbe; odlomke pesmi slovenskih pesnikov so recitirali Manja Vinko, Milena Gabrovec, Metka Ostroško, Jože Šmigoc in Biserka Selak, zapeli so pevci mešanega pevskega zbora KD Franceta Prešerna, zaigrali pa videmski tamburaši s solistoma Špelo Turk (violina) in Raj-ko Verbančič (harmonika) ter ljudski godci.
Videm • Slovesnost ob dnevu državnosti
„Vsak je odgovoren za razvoj države"
V občini Videm so letošnjo jubilejno, 20. obletnico začetka samostojnosti Slovenije obeležili s pisanim kulturnim programom, ki ga je pripravilo domače kulturno društvo Franceta Prešerna, kot slavnostni govornik pa je seveda nastopil župan Friderik Bračič.
Foto: SM
Na osrednji slovesnosti ob 20 letnici državne samostojnosti so pisan kulturni program, prepleten z recitali pesmi, petjem in instrumentalno glasbo, oblikovali člani KD Franceta Prešerna, kot osrednji govornik pa je nastopil župan Friderik Bračič (na posnetku župan Bračič ob tamburaškem orkestru in pevskem zboru).
tev v mednarodno skupnost. zgodovinski korak v svobodo bjekt v mednarodni skupnosti, Toda kljub temu smo zmogli in samostojnost. Uspeli smo se postali smo člani EU in NATO. dovolj moči za ta prelomni uveljaviti kot enakopraven su- In to kljub temu da so nekateri
Gorišnica • Ob dnevu državnosti in zaključku šole
Dve proslavi hkrati
Gorišniška večnamenska dvorana je bila v petek pozno popoldne polna obiskovalcev; a nikakor ne zgolj zaradi osrednje slovesnosti v počastitev 20-letnice samostojnosti države, temveč verjetno še bolj zaradi zaključne proslave ob koncu šolskega leta.
Uvodni del petkove prireditve je bil namenjen praznovanju 20-letnice samostojne države; osrednji govornik je bil župan Jože Kokot.
Več kot uro in pol trajajočo proslavo so kmalu vzeli v roke osnovnošolci ter s petjem in plesom pokazali, kako čudovite so njihove počitnice; na posnetku so prvošolčki - gusarji.
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Proslava ob dnevu državnosti
Ponosni na svojo državo in njene dosežke
V občini Hajdina so osrednjo proslavo ob 20-letnici samostojne Slovenije izvedli v Domu krajanov v Skorbi 24. junija, kamor so jo preselili zaradi slabega vremena. Slavnostni govornik je bil Franc Mlakar, podžupan občine Hajdina. Pripravila sta jo občina Hajdina in ZKD občine Hajdina, v imenu katere je govorila predsednica Hilda Bedrač.
V priložnostnem kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor PGD Hajdoše, ljudske pevke Skorba, ljudski pevci Hajdina, pevski zbor učiteljic in vzgojiteljic OŠ Hajdina, reci-tatorki Olga Vidovič in Rezika Filipaja ter plesalci OŠ Hajdina.
Slavnostni govornik je spomnil na trenutke rojstva samostojne Slovenije in z njim povezane najpomembnejše dogodke ter osebnosti, ki predstavljajo simbole naše osamosvojitve, in razsežnost današnje krize. »V obdobju, ko zaključujemo eno večjih kriz v državi, sta dve ključni napaki iz obdobja največjega navdiha zelo transparentni. To je področje socialnih transferjev in področje lastninskega zakona. V obdobju največjega gospodarskega razcveta smo morda po nepotrebnem na področju socialnih transferjev izgubili velike količine denarja. Pravi socialni transfer je pravica do dela, vsem ljudem omogočiti
delo, da si lahko s svojim delom zaslužijo, ne pa delo razvrednotiti s takšnimi ali drugačnimi anomalijami, ki smo jih v teh dvajsetih letih doživljali. Mnogo večji problem je bil lastninski zakon, češ da lastnine že ne bomo prodajali tujcem. Namesto tujcem je ta prešla v roke domačim ljudem, ki so bili brez denarja, a so po vezah izsiljevali kredite v domačih bankih. Kriza, ki jo preživljamo danes, je logična posledica vsega tega. Države, ki smo jih v obdobju socializma močno podcenjevali, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, so ubrale drugo pot. Češka je na primer izvedla veliko in malo privatizacijo, v veliki privatizaciji so vse firme prodali tujcem, multinacionaln-kam, ki ne delujejo nacionalno in politično, ampak v smeri razvoja firm, katerih končni cilj je razvoj in dobiček. Škodo je tako kupil Volkswagen, danes češki inženirji delajo vsak
dan boljše avtomobile, naši inženirji v Tamu žal ne delajo več, delajo v avstrijski Magni, kljub temu da so se izobraževali v Sloveniji. Morda smo se zapletli v zgodovinsko zgodbo, da smo na Slovenskem mi gospodar, kot kažejo zadnji rezultati, pa smo se v tem zmotili,« je povedal Mlakar, ki je prepričan, da se bomo znali izkopati tudi iz te krize. Ko je
bilo najhuje, smo vedno znali strniti vrste. Brez odgovornosti vseh nas pa uspešnega izhoda ne bo. Prihaja čas, ko se ne bomo več spraševali, kaj bo država naredila za nas, ampak kaj bomo mi naredili za državo. Ne glede na vse probleme, s katerimi se danes soočamo, smo lahko ponosni na svojo državo in njene dosežke.
MG
Ormož • Ob dnevu državnosti
»Kdaj se bomo zares osvobodili?«
Na predvečer dneva državnosti so tudi v Ormožu pripravili proslavo. Kot slavnostni govornik je nastopil župan Alojz Sok, govoril pa je tudi vojni veteran Ivan Puklavec, ki je spomnil na dogodke leta 1991.
Tudi letos sta program proslave ob dnevu državnosti povezovala simpatična voditelja Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč. Oba sta dala pomemben prispevek k razgibanosti prireditve, saj sta se predstavila v več vlogah, od povezovalcev programa do recitatorjev in igralcev. Z mislimi, ki sta jih izrekala med kulturnim programom, sta v nabito polni dvorani pričarala nostalgično vzdušje, nabito s čustvi. Ta so bila dogodku primerno izredno močna, od veselja in občutka ponosa do žalosti in spominjanja na izjemno boleče trenutke za našo mlado državo. Posebej pa so se čustva mešala in dvorana je obnemela ob zgodbah, ki so jih pripovedovala nastopajoča dekleta. Vse so se začele enako: »O vojni za Slovenijo mi je oče povedal ...«. Kljub temu da so vse pripovedovalke bile zelo mlade in da vojne na srečo niso doživele, jim je v očeh pisalo, da so ponosne na svoje očetje, svojo državo in dogodke, ki so nas pripeljali sem, kjer smo danes. Ob njihovih besedah in pripovedih so marsikomu stopile solze v oči.
»Vsaka država na svetu ima svoj dan nastanka, lahko bi
rekli dan, ko se je rodila. Vse, kar pa se rodi, je že ob rojstvu zapisano smrti. Zgodovina nas uči, da je tudi z državami tako. Kdaj in kako se to zgodi, pa je odvisno od prav vseh, ne samo tistih, ki smo začasno postavljeni, da vodimo v tej državi to ali ono zadevo. Nihče se ne more izmakniti svoji odgovornosti, ki je sicer različno velika,« je med drugim v svojem govoru dejal župan Alojz Sok. Ob tem je še dejal, da bi se večkrat morali vprašati tudi, kaj lahko mi naredimo za državo, ne le obratno.
Spomnil je, da se marsikje na svetu ljudje še vedno borijo
za svoje pravice, a da se tudi v demokraciji dogaja, da je še vedno veliko ljudi prestrašenih: »Večina si jih ne upa povedati svojega mnenja, bojijo se, da se jim ne bo dobro pisalo v službi, da bodo otroci slabše ocenjeni.« Prepričan je tudi, da s svojo mlado državo velikokrat ne ravnamo umno in odgovorno, in dejal: »Sprašujem se, kdaj se bomo Slovenci res osvobodili, kdaj bomo postali samozavestni in odločni kot narod, kdaj se bomo nehali obnašati pobalinsko in bo v ospredje stopila kultura humanizacije in odločnost vplivanja.« V nadaljevanju proslave je govoril
vojni veteran Ivan Puklavec, ki je spomnil na dogodke iz leta 1991. Opisal je naloge, ki so jih imeli posamezniki in različne institucije ob osamosvajanju, in se spomnil vseh tistih, brez katerih danes 20-letnice države zagotovo ne bi praznovali. »Most v Ormožu je edini, ki ga jugoslovanska armada ni uspela prečkati. Naj ne bo pozabljen,« je s ponosom v očeh dejal Puklavec.
Gromozanskemu aplavzu, ki ga je požel, je sledil kulturni program, s katerim so tudi s pesmijo počastili dan državnosti.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Ptuj • Premiera Komedije o loncu
Foto: Črtomir Goznik
Komedija o loncu Tita Makcija Plavta, klasična rimska komedija, je zadnja premiera MG Ptuj v tej sezoni. Pripravilo jo je v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem iz Varaždina. Gre za predstavo, ki poteka v slovenskem in kajkavskem jeziku, MG Ptuj pa jo je na oder postavilo kot svoj prvi projekt v okviru EpK 2012 - Ptuj partner. Za oder so si izbrali Termalni park Term Ptuj, kjer na splošno dajejo velik poudarek ptujski rimski zgodovini in s tistim časom povezanim dogajanjem. Pod režisersko taktirko Borisa Kobala je komedija dobila tudi delček aktualnega pridiha, odnosov dveh sosedov v stilu sporazuma-nesporazuma, Evrope, podiranja meja med narodi... Vse to osnovni zgodbi o skopuškem očetu Evklionu, ki zaradi svojega skopuštva tiranizira vse okoli sebe, posebej pa še svojo hčer, sluge in sužnje, daje le še dodatno privlačnost. Na koncu se vse srečno konča, četudi je skopuh ob lonec denarja, ker prevlada spoznanje, da je sreča mogoča tudi brez pretiranega bogastva, brez lonca zlatnikov. Prvi gledalci nove ptujskega komedije so več kot navdušeni, ob igralcih, ki so svoje delo opravili odlično, pa še posebej pritegne ambient, ki je prav tako nekaj posebnega.
MG
Ptuj • Jernej Brvar quintet
Foto: DK
V sklopu koncertov, ki se to poletje odvijajo v Domu kulture, je v petek nastopil Jernej Brvar quintet. Zasedba, v kateri igrajo mladi perspektivni glasbeniki z različnih koncev Slovenije, se je predstavila s stil-sko raznolikimi zvrstmi, od jazza in swinga do latina in fusiona. Jernej Brvar, frontmen skupine, je od leta 2006 vpisan na dodiplomski študij jazz kitare na Konservatori-ju za glasbo v Celovcu pri prof. Thomasu Wallischu. Kot dobitnik štipendije na Berklee College of Music bo podiplomski študij jazz kitare nadaljeval v ZDA, v Bostonu. Trenutno koncertira s svojim kvintetom, družbo na ptujskem odru pa so mu delali pianist BlažJurjevčič, bobnar Bruno Domiter, basist Matej Hotko in saksofonist Črt Remič.
Dženana Kmetec
Ptuj • Marika Vicari v galeriji Tenzor
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Tenzor v MG Ptuj so 22. junija odprli razstavo Marike Vicari, ki bo na ogled do 25. julija.
Razstava je eden prvih dogodkov letošnjega 9. mednarodnega festivala sodobne umetnosti Art Stays 2011. Marika Vicari se ukvarja s slikarstvom, risbo in grafiko, živi in dela kot samostojna umetnica in kustosinja v Vicenzi, kjer se je rodila, in v Kidričevem. Od leta 2010 je umetniški vodja Poletne akademije sodobne umetnosti Art Stays. S pričujočo razstavo se predstavlja kot pohajkovalka po gozdu, drevesa prikazuje v vrstah na zasneženih poljih, pri tem pa poskrbi, da so poudarjene poteze nebeško modrega jezera ali plašča listja in cvetlic, da bi njena dela doživeli kot pesem dreves.	^
Hajdina • Zaključna šolska prireditev
Skupaj do novih uspehov
V prejšnjem tednu so v osnovnih šolah pripravili številne prireditve ob zaključku šolskega leta. V OŠ Hajdina so jo pripravili 22. junija. Letošnja je bila še posebej slovesna, saj sta se jim ob tej priložnosti pridružila organizator vseslovenskega interaktivnega tekmovanja osnovnih šol v znanju angleškega jezika Dejan Pevec iz agencije Aliansa in direktorica jezikovnega centra Berlitz Maribor Petra Grum ter zmagovalki tega tekmovanja Grabrieli Štumberger, učenki 7. a razreda OŠ Hajdina, ki je zbrala 3599 točk, podelila nagrado in priznanje.
Foto: Črtomir Goznik
Na zaključni prireditvi ob koncu leta so se spomnili številnih me-dletnih šolskih in drugih uspehov. Na fotografiji zmagovalka 1. slovenskega interaktinega tekmovanja osnovnih šol v znanju angleškega jezika Gabriela Štumberger, učenka 7. razreda
Interaktivno tekmovanje je preseglo vsa pričakovanja, tekmovanja se je udeležilo 192 šol, katerih učenci od 5. do 9. razreda so se potegovali za naslov najboljšega v znanju angleškega jezika. V času tekmovanja je bilo na spletni strani, preko katere je potekalo tekmovanje, dobrih 60 tisoč obiskovalcev. Organizatorji tekmovanja so v svojo statistiko zapisali, da se med prvih deset osnovnih šol ni uspelo uvrstiti nobeni ljubljanski in mariborski šoli, pri tem pa se sprašujejo, ali je raven učenja tujega jezika ali motivacija na periferiji višja.
Ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber je povedala, da je bilo to šolsko leto zelo razgibano. V jeseni so izbirali novo vodstvo, odprli nov vrtec, doživeli pa so tudi dva inšpek-
cijska pregleda. Aprila so izvedli dobrodelno prireditev, računalniška učilnica je posodobljena, imajo devet novih računalnikov.
Ustanovili so učiteljsko-vzgo-jiteljski pevski zbor, ki ga vodi Uroš Sagadin. S PD in Društvom gospodinj Gerečja vas so izvedli
Dan druženja vseh generacij, izšla je že 52. številka glasila Najdihojca, ki ga bo že v kratkem mogoče prebirati tudi na spletni strani šole. Uspešni so bili zato, ker so delali skupaj -učitelji, učenci, starši, lokalna skupnost, društva. Dobra dela bodo rodila nova dobra dela, naj bodo zgled našim otrokom, je pozvala ravnateljica in se zahvalila vsem, ki so pomagali, da je bilo tudi šolsko leto 2010/11 zapisano kot uspešno v šolski kroniki.
Vsi skupaj so zaključno šolsko prireditev, prežeto z veliko dobrih misli, glasbe, petja, recitacij in plesa, doživeli kot še eno uspešno druženje, ki jim bo tudi v novem šolskem letu pomagalo do dobrih rezultatov na šolskem in zunajšolskih področjih.
MG
Ormož • Glasbena šola preselila instrumente
Otvoritev šele na prvi šolski dan
Ormožani z vedno večjo radovednostjo spremljajo napredovanje del na pristavi, saj bolj ko se približuje zaključek del, zanimivejša postaja. Še posebno skrivnostna je zvečer, ko se pokaže v posebni razsvetljavi.
Foto: Viki Ivanuša
Namesto strokovne ekskurzije so se zaposleni na Glasbeni šoli Ormož podrobneje spoznavali z natančnimi dimenzijami svojih instrumentov.
Mnenja o tem, ali je pristava lepa in funkcionalna ali ne, so deljena. Ko sem se v sredo sprehodila po njej, sem imela tudi sama mešane občutke. Gotovo očara lep, v les oblečen nov prostor s starimi oboki, nekoliko pa skrbi vlaga, ki jo je kljub vsemu čutiti, še posebej v pritličju. Grajska pristava je bila leta dolgo v zelo slabem stanju in brez vsebine. Zidovi so bili zaradi zamakanja na nekaterih mestih prepereli, elementi strešne konstrukcije pa so bili večinoma povsod uničeni zaradi zamaka-nja. Dotrajani so bili tudi obstoječi fasadni ometi. Tudi zaradi tega po hodnikih in dvoranah še vedno delajo najrazličnejši mojstri in zato je prvotna ideja, da bi objekt svečano odprli na predvečer dneva državnosti, padla v vodo. Sicer je župan Alojz Sok povedal, da objekt uporabno dovoljenje že ima, vendar izvajalci še popravljajo nekatere napake, a prevzem takšnega objekta poteka počasi.
Ob otvoritvi se je muzej, ki bo v objektu dobil nove prostore, želel predstaviti s kakšno razstavo, kar pa tudi ni bilo mogoče, saj so na prizorišču še delavci. Zato so se pristojni odločili, da bo odprtje objekta na prvi šolski dan.
Investicija je obsegala rekonstrukcijo in delno novogradnjo, komunalno ureditev ter ureditev ožjega zunanjega okolja za potrebe muzejske dejavnosti in
dejavnosti glasbene šole. V obnovljenem objektu so umeščeni prostori za pouk in dvorani za nastope ter koncerte, ki se bosta uporabljali tudi za potrebe drugih prireditev. V sredo so zaposleni na Glasbeni šoli Ormož že začeli selitev nekaterih instrumentov. Pri tem so se pošteno namučili, pa tudi zabavali, saj je zares neverjetno, da arhitektka ni upoštevala, da poučujejo v glasbeni šoli tudi kaj večjega kot pikolo in flavta. Tako so bili pred resnim izzivom, kako preseliti osem pianinov
in tri klavirje. Ker so na tej šoli organizacijsko zelo sposobni, so zadevo izvedli kar sami - namesto strokovnega izleta. Neverjetno je že, kako so instrumente sploh uspeli prinesti iz nedostopne šole, ki je trenutno povsem spremenjena v gradbišče bodočega vrtca, potem so jih natovorili na prikolice in mimo poti v parku pripeljali pod okna pristave. V prvo nadstropje namreč s klavirjem ni šlo drugače kot z dvigalom skozi okno, pa še za ta podvig je moral imeti Danilo Ivanuša presneto mir-
no roko, vsi udeleženi pa veliko poguma, sreče in morda bi kdo dodal še kaj ... Ob dviganju zadnjega klavirja v močni opoldanski pripeki je vsem za trenutek zastalo srce, saj je klavir brez pokrova deloval prav krhko ob pogledu na kamnita tla, ki so ga čakala nekaj metrov nižje. Ravnatelj Slavko Petek je povedal, da kakšnih posebnih priprav na selitveni podvig niso imeli, da pa bodo verjetno uspeh ob priložnosti proslavili s kakšnim piknikom.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Spoznavni dan krajanov ČS Panorama
Foto: Črtomir Goznik
Dvajseti dan državnosti so praznovali tudi v ČS Panorama. Počastili so ga s spoznavnim dnevom, na katerega so povabili vse krajane, da bi se bolje spoznali, saj ugotavljajo, da se še vse premalo poznajo. Dogajanje, ki je potekalo pred domom krajanov na Vičavi, je bilo športno-družabno. Za to priložnost je oživelo tudi balinišče. V ČS Panorama, kjer imajo veliko infrastruk-turnihproblemov, si želijo, da bi v MO Ptuj bolj prisluhnili njihovim potrebam in željam, želijo pa si tudi, da bi končno dobili urejeno igrišče, saj ne želijo biti edina ČS v MO Ptuj, ki ne bo imela športnega igrišča. Kot je povedala predsednica sveta ČS Panorama^ Rozika Oj-steršek, je spoznavni dan dosegel namen. Še naprej pa bodo iskali svoj spominski - praznični dan, ki bo krajane tega območja še bolj povezal.
MG
Ptuj • Sto let staro gasilsko vozilo
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu na Ptuju se je v soboto, 25. junija, ustavilo sto leto staro gasilsko vozilo. To je ob 20.
obletnici osamosvojitve naredilo veliko pot po Sloveniji, od Kobarida, Idrije, Ljubljane, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža, Miklavža pri Ormožu, Ljutomera, Lendave do Pinc. Ptujski župan Štefan Čelan se je ob tej priložnosti vpisal v seznam mest, ki jih je gasilsko vozilo obiskalo. Sto let staro gasilsko vozilo so v soboto lahko občudovali tudi udeleženci 4. tekapartnerskih mest iz Slovenije, Burghausna, Ban-ske Štiavnice, Ohrida in Nagykanizse.
MG
Prlekija • Tekmovanje v ročni košnja
Tudi letos je na travniku Heričeve kmetije v Vo-gričevcih tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo pripravilo tekmovanje v ročni košnji. Jubilejnega, že petindvajsetega srečanja se je udeležilo kar 23 koscev, ki so se pomerili v tem pred desetletji klasičnem kmečkem spomladansko-poletnem opravilu. Pri moških je prvo mesto osvojilZvonkoKolarič izPrecetincev, drugi je bil Lovrenc Šijanec izJamne, tretji pa Anton Vajda iz Vogričevcev. Med ženskami je slavila domačinka Cvetka Stajnko pred Jelico Horvat iz Branoslavcev in Cvetko Žnidarič iz Stare Nove vasi. Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil 78-letni Janez Heric iz Branoslavcev, najstarejša tekmovalka pa 71-letna Marija Heric iz Vo-gričevcev. Za popestritev in obujanje kmečkih opravil iz preteklosti so poskrbeli člani Turističnega društva Branek iz Branoslavcev, ki so se na kraj dogodka pripeljali z lesenim kmečkim vozom in prikazali celoten potek košnje iz nekdanjih časov.
NŠ
Foto: NS
Ptuj • Predstavitev dveh pomembnih dogodkov
Štirje romani, posvečeni Ptuju
Že 15. leto zapored bo festival Dnevi poezije in vina v zadnjem avgustovskem tednu združil pesnike z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo ter katera vrhunska imena bodo organizatorji letos pripeljali na Ptuj, je na novinarski konferenci predstavila programski vodja festivala Jelka Ciglenečki. Sočasno je govorila o zelo zanimivi in za Ptuj pomembni zbirki Zapisani v Ptuj, ki bo posvečena EPK 2012.
Festival Dnevi poezije in vina 2011 je v 15 letih obstoja postal eden najpomembnejših evropskih pesniških festivalov. Že tradicionalno se bodo v zadnjem avgustovskem tednu pesniškim branjem pridružile tudi druge umetnosti, potekali bodo številni koncerti, filmske projekcije, ulične predstave, performansi, razstave, lutkovne predstave, bralne ulice za otroke, središče Ptuja pa se bo za en teden ovilo v umetniške instalacije. Po prepričanju Jelke Ciglenečki, programskega vodje festivala, je letošnji program kljub precej nižjemu proračunu, kot ga imajo drugi festivali, po vsebini najboljši v Evropi. Kljub dejstvu, da imajo nekateri tudi do desetkrat več sredstev za izpeljavo
dogodkov, je organizatorjem na Ptuj letos uspelo pripeljati najboljše pesnike z vseh koncev sveta. Kot je pojasnila Ci-glenečkijeva, gre velika zahvala tudi pesnikom, ki se za svojo udeležbo zadovoljijo z zelo nizkimi honorarji, nekateri pa nastopijo celo brezplačno. »Zgradili smo dober renome, kar nam zelo pomaga pri izpeljavi festivala,« je pojasnila.
Vsi dogodki festivala bodo brezplačni, za sproščena druženja pa bo poskrbel tudi bogat vinski program na Vrazovem trgu, za katerega bosta poskrbela zakonca Benčevič, lastnika Doma kulture. Stanka Vauda Benčevič pa ima letos ponovno še eno pomembno nalogo - poskrbela bo za umetniško instalacijo. Česa se bo letos lotila, je delno že
namignila, in sicer razpoka-nih mestnih asfaltnih tal, kaj natančno namerava narediti, pa ostaja skrivnost.
Zapisani v Ptuj
Sočasno s predstavitvijo festivala je Jelka Ciglenečki natančneje predstavila tudi zbirko Zapisani v Ptuj, ki jo bo izdala Študentska založba. Gre za štiri romane najboljših slovenskih avtorjev, skupna točka vseh pa bo mesto Ptuj. Zbirka, ki jo je Študentska založba zasnovala v sodelovanju z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom ter Francijem Mlakarjem, koordinatorjem ptujskega partnerskega projekta Evropske prestolnice kulture 2012, bo izjemno pomemben literarni doprinos
mestu. Prva izmed knjig, ki bodo ob Evropski prestolnici kulture izšle v zbirki romanov, posvečenih mestu Ptuj, je Mitrejin koder avtorja Mihe Remca (o čemer pišemo posebej).
»Ptuj nima ustrezne vseslovenske prepoznavne literarne podobe,« je prepričana Ciglenečkijeva, ki meni, da bo ravno umetnost ustvarila pravo podobo mesta in ga predstavila bistveno bolje kot prazne kulise stavb. Literarnega popotovanja po starodavnem mestu se bodo lotili štirje avtorji, vsi po rodu Ptujčani: Miha Remec (Mitrejin koder), Zdenko Kodrič (Nebotičnik Mitra), Jani Virk (Na dnu tolmuna) in Feri Lainšček (Orkester za poljube).
Dženana Kmetec
Foto: DK
Jelka Ciglenečki
Ptuj • Pogovor s pisateljem Mihom Remcem
Ptuj tudi cez tisoč let večno mesto
Zagotovo je marsikdo med nami ob sprehajanju po ptujskih ulicah premišljeval, kakšno je bilo to mesto nekoč, kako se je v njem živelo. Še večja uganka pa je prihodnost, ovita v tančico skrivnosti in negotovosti. Videnje časovnega popotovanja po našem mestu v prihodnost pisatelja Mihe Remca je odslej dostopno širši javnosti v zelo specifičnem znanstvenofantastičnem romanu Mitrejin koder.
V zbirki Zapisani v Ptuj Študentske založbe se bodo zvrstili štirje romani priznanih slovenskih avtorjev. Gre za štiri Ptujčane, ki bodo na ta način svojemu mestu pridali pomemben literarni doprinos. Prvi roman je že izšel izpod peresa Mihe Remca. V Mitreji-nem kodru se Remec na svojstven način loteva literarnega popotovanja po starodavnem mestu skozi različna časovna obdobja, od davne preteklosti do tisoč let po naši eri.
O čem govori knjiga ter kako je nastajala, se je z Remcem na literarnem večeru v Miheličevi galeriji ob izidu knjige minuli četrtek pogovarjala Jelka Ciglenečki, urednica pri Študentski založbi. Remec, ki velja za enega najboljših slovenskih piscev znanstvene fantastike, v svojih romanih raziskuje človeka in njegovo iskanje individualnosti, čustev, erotike, pogosto je družbenokritičen, vsi dogodki v njegovih delih pa se odvijajo izključno v Sloveniji.
Po rodu je Ptujčan, a v svojem bogatem opusu znanstve-
Miha Remec je avtor prvega romana v zbirki Zapisani v Ptuj.
nofantastičnih del o svojem mestu še ni pisal. Njegova nova knjiga bo zagotovo na odličen način zapolnila to vrzel. Je pa pisatelj mesto Ptuj omenjal v dveh realističnih romanih: Veliki voz, ki ga je napisal po vojni, izdal pa trideset let kasneje, in Smrt v ku-rentiji. »Ptuj nosim v sebi,« je o svoji odločitvi, da spiše nov roman in ga nameni Ptuju, dejal Remec.
V romanu Mitrejin koder je v ospredju časovno popotovanje. Njegov razpon je izjemno
širok, zato je knjiga toliko bolj posebna, saj povezuje čas starih Rimljanov s prihodnostjo. V knjigi se loteva tudi kloni-ranja, osrednja zgodba pa se odvija okrog glavnega junaka Orfeja in klonese Mitreje, ki iščeta časovno struno v rimsko Poetoviono. Simbolično je na strune violine na predstavitvi knjige zaigral mednarodno priznani violinist Miha Pogačnik.
Struna, ki jo iščeta glavna junaka, pa je prav posebna, saj bi lahko dokazala, da
vsak dogodek odzvanja tako v minulosti kot prihodnosti. Čeprav je v ospredju ljubezenska zgodba, je vsebina Mitrejinega kodra večplastna in zapletena. »Ko sem svojim bližnjim predstavil vsebino, so mi dejali, da te knjige nihče ne bo razumel,« je šaljivo v pogovoru z urednico Jelko Ciglenečki povedal Remec. Kot je pojasnil, ga je zanimalo tudi, ali bo slovenščina čez tisoč let še vedno živ jezik. Prihodnost je po njegovem videnju optimistična: »Vsekakor bo, saj jezik ne more umreti, dokler živijo ljudje, ki ga govorijo. Slovenščino bodo torej iz neke slovenske trme govorili tudi čez tisoč let, čeprav bodo takrat ljudje že uporabljali v možgane vsajene sonde, ki bodo različne jezike simultano prevajale.« Bistveno pa se v romanu spremeni podoba samega mesta. Čez tisoč let namreč Remec pred ptujskim Mestnim gledališčem ponovno vidi podobo Jožeta Lacka.
Svoj doprinos k literarnemu popotovanju po našem
mestu pa bo dal tudi Zdenko Kodrič. Gre za drugi roman v zbirki Zapisani v Ptuj, brali pa ga bomo lahko že decembra letos. Kodrič je vsebino javnosti nekoliko že predstavil: mladi arhitekt s svojim projektom zmaga na natečaju, ki ga razpiše mesto Ptuj za izgradnjo nebotičnika na reki, a se pri tem sreča z mnogimi preprekami. V knjigi odkriva ostre kontraste in dogodke polne impulzov srda in ljubezni.
V prihodnjem letu pa bosta izšla še dva romana o Ptuju, in sicer Janija Virka z naslovom Na dnu tolmuna in roman Orkester za poljube Ferija Lain-ščka. Zgodba Janija Virka drsi po času nazaj in se ustavi na prelomu 13. stoletja. Začne se na ptujskem gradu, teče navzdol ob reki in po pokrajini med Rogatcem, Žičami in Ptujem. Avtor, ki je raziskovalec mita o svetem gralu,
zasleduje, od kod nemškemu pesniku Wolframu iz Eschen-bacha, avtorju znamenitega srednjeveškega Parzivala, ideja, da Parzivalov rod izhaja s Hajdine pri Ptuju. Roman naj bi izšel marca naslednje leto.
Orkester za poljube Ferija Lainščka pa bo pretresljivo besedilo o dekletu iz Moldavi-je, ki se na poti v boljše življenje znajde v primežu lokalne mafije. V srednjeveškem mestu in njegovi podeželski okolici se odvrti dramatična zgodba, ki nikoli ne doseže ušes javnosti, čeprav usodno zaznamuje mnoga življenja. Orkester za poljube je roman iz sodobnega življenja, ki mestoma dokumentarno naslika specifičen čas tradicije, v katerem se ob nezadržnem družbenem razslojevanju razkrajajo tudi moralne in etične norme.
Dženana Kmetec
Na prave strune je simbolično zaigral violinist Miha Pogačnik.
Ivanjkovci • Svečan priklop širokopasovnega omrežja
Zgradili cez 300 kilometrov omrežja
V četrtek popoldne so v športni dvorani v Ivanjkovcih svečano predali namenu zgrajeno širokopasovno omrežje. Slovesnosti so se udeležili župani vseh treh občin: ormoški Alojz Sok, središki Jurij Borko in tomaževski Mirko Cvetko, ormoški podžupan Zlatan Fafulič, predsednica domače KS Slavica Rajh, v vlogi gostiteljice ravnateljica Nada Pignar in kot predstavnik izvajalca Edo Škufca, direktor družbe GVO.
Prireditve, na kateri je nastopil zbor DU Ivanjkovci pod vodstvom Jožeta Barina-Turice, se je udeležilo tudi nekaj domačinov, ki so verjetno težko čakali dokončanje del. Vsak, ki je zavil v šolsko telovadnico, je imel tudi enkratno priložnost, da se pri vseh treh ponudnikih storitev Amisu, Siolu in Tele-ingu iz prve roke pozanima o prednostih njihove ponudbe in primerja pogoje.
Širokopasovno omrežje je bilo zgrajeno v 18 mesecih in je stalo 12.265.000 evrov. Od
tega je 70 % sofinancirala EU, 30 % pa zasebni partner GVO. V zemljo je bilo položenih preko 300 kilometrov kablov, a ob sami otvoritvi kaj dosti pravzaprav ni bilo pokazati, saj je vse skrito v zemlji, le omarice na objektih pričajo, da imajo občani dostop do omrežja. Na območju vseh treh občin je tako 2468 zasebnih in 120 poslovnih uporabnikov, ki imajo po novem možnost priklopa na informacijsko avtocesto.
Edo Škufca, direktor podjetja GVO, je ob tem svečanem
Foto: Viki Ivanuša
V dvorani v Ivanjkovcih so slovesno predali namenu izgrajeno informacijsko avtocesto.
trenutku povedal, da je to pomemben trenutek za prebivalce vseh treh občin, saj bodo pridobili informacijsko avtocesto, brez katere si življenja ne znamo več predstavljati. Omogoča moderne storitve - internet najvišje možne hitrosti in dodatne storitve, ki jih bodo občani lahko dobili preko ponudnikov storitev. Povedal je tudi, da so se med gradnjo srečevali s problemi, ki so za gradnje običajni. Zahvalil se je za razumevanje domačinov, ki so projekt vzeli za svojega
in ga podprli. Na vprašanje o poškodbah na cestiščih pa je Škufca povedal, da se pri vsaki gradnji lahko pojavijo poškodbe na cesti in GVO vedno stoji za kvaliteto izvedenih del in napake tudi popravi.
Vprašali smo ga tudi kdaj bo krajani tudi zares priključeni na storitev. Škufca je povedal: „Projekt bo zaključen, ko bodo občani imeli priključek in storitev. Če bodo vsi krajani sklenili pogodbe danes, se bo to zgodilo jutri."
Viki Ivanuša
Ormož • Izšli sedmi Zgodovinski zapisi
Odstrt vpogled v krajevno zgodovino
Nova, že sedma številka Zgodovinskih zapisov Zgodovinskega društva Ormož prinaša 15 prispevkov, ki se nanašajo na različna področja življenja v okolju, izpostavili pa so tudi nekatere dogodke, ki so sicer znani, prispevki pa prinašajo nov, še nerazkrit pogled nanje, je ob predstavitvi povedala urednica Manica Hartman.
Foto: Viki Ivanuša
Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož, je predstavil načrte za drugo polovico leta, Manica Hartman (druga z leve) pa 7. številko Zgodovinskih zapisov.
Zgodovinski zapisi zajemajo prispevke Braneta Lamuta s področja arheoloških izkopavanj, ptujski arheolog in velik poznavalec starega Rima Ivan Tušek je v prispevku predstavil arheološko sondiranje ostankov rimske vile rustice v Pavlovcih pri Ormožu, Jurij Ferme je pisal o zgodovini mednarodnega cestnega prometa v Središču ob Dravi, Mirko Fekonja s stališča zbirateljstva, Miran Fišer je predstavil nekaj pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na oblikovanje teritorialne obrambe v letih med 1980 do 1990, njegov drugi prispevek pa se nanaša na vojno za Slovenijo in vojaške obveznike z območja občine Ormož, Ernest Pleh pa je predstavil, kakšna je bila vloga Zveze rezervnih
vojaških starešin Ormož in njeno sodelovanje s teritorialno obrambo. Dr. Boris Golec je pisal o Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovem sorodniku Ludviku Koflerju s Koga, ki ga je iz anonimnosti potegnilo posedovanje dragocene zbirke portretov Valvasorjevih družinskih članov in družinske kronike. Denis Jambriško je podal zanimive podatke o prebivalcih mesta Ormož od 16. pa do poznega 18. stoletja. Franc Krnjak je pisal o tragični smrti prleškega rojaka Janka Lešničarja, znanega predvsem kot urednika, politika in narodnjaka, rojenega na Humu pri Ormožu, njegovo smrt pa je zagrešila ustaška organizacija pod vodstvom Anteja Pave-liča, ki se je skrivala v Avstriji
in od tam izvajala teroristične akcije na mednarodnih vlakih. Zgodovinski prispevek Aljaža Kovačiča obravnava podatke o
Ormožu v 14. stoletju, ko je ta dobil mestne pravice. Etnološki prispevek Nevenke Korpič sledi šegam življenjskega kro-
ga - rojstva, poroke in smrti. Dijakinja ptujske gimnazije Maruška Korpič Lesjak pa je v svojem prispevku predstavila življenjsko in službeno pot učitelja Frana Rakuše, ki ga je navduševalo domače domo-znanstvo in velja za začetnika slovenskega glasbenega zgodovinopisja. Tudi urednica Manica Hartman je napisala prispevek, in sicer o kmečkih ženskih, moških in otroških oblačilih v občinah Ormož, Središče ob Dravi in delno Sv. Tomaž od 18. do vključno 20. stoletja. Največ zanimanja pa bo gotovo sprožil prispevek Rajka Topolovca o dogajanjih v ormoškem gradu avgusta in septembra 1945. Gre za ormoški Petriček, kjer so hirali otroci, odvzeti staršem iz koncen-
tracijskega taborišča Strnišče pri Ptuju. Prispevek temelji na pripovedi sedmih otrok, preživelih taboriščnikov, ki so bili takrat stari med 5 in 12 let.
Ob tej priložnosti so člani društva opravili tudi občni zbor, ki ga zaradi številnih obveznosti doslej niso uspeli izvesti. Pa tudi za drugo polovico leto ne kaže nič bolje glede množice obveznosti, saj kot je povedal predsednik Anton Luskovič, bo leto 2011 najplodnejše in najučinkovitejše leto od ustanovitve. V drugi polovici leta namreč sledita še dva simpozija. 28. julija bo mednarodni simpozij na Kogu, na katerem bodo sodelovali tudi člani sedanjega vodstva Slovenske narodne podporne enote iz ZDA, sodelovanje pa je potrdil tudi Urad Vlade RS za Slovence po svetu in zamejce. Za konec leta pa napovedujejo v občini Sv. Tomaž simpozij, posvečen politiku Vekoslavu Kukovcu. Pa še eno dobro novico so imeli: kot vse kaže, bodo letos prvič v 12-letnem delovanju sofinancirani iz proračuna, kot je običajno za društva.
Viki Ivanuša
Ormož • Ob koncu šolskega leta
Dobro delo, dobri rezultati
Ob koncu šolskega leta so na Osnovni šoli Ormož naredili obračun doseženega in najuspešnejše rezultate objavili v svojem glasilu Zlati Ormožanček ter na spletni strani šole.
Tudi ravnatelj dr. Boj'an
Burgar je prepričan, da bo vsak, ki bo pregledal Zlatega Ormožančka, lahko spoznal, da so imeli učenci širok izbor dejavnosti in vsebin kot izziv za bogato ustvarjalno delo skozi šolsko leto in prav tako izziv za potrjevanje sebe in preko sebe tudi šole. Učence je pohvalil, da so najprej sprejeli pravilne odločitve o izboru dejavnosti v okviru interesov in zmožnosti, nato pa so vztrajali in z odgovornim, pravilno naravnanim delom vse šolsko leto ali kar vsa šolska leta.
Na šoli so ponosni na številne dosežke, a naštejmo le tiste,
ki so se uvrstili najvišje v državnem merilu. Zlato Cankarjevo priznanje je v tekmovanju iz slovenskega jezika osvojila Ana Žuran (9. b). Zlato Pre-glovo priznanje je si je prislužil Andrej' Zidarič (8. b). Na državno tekmovanje iz znanja biologije sta se uvrstili Monika Ivanuša (9. a) in Sara Bel-šak (9. a) ter obe osvojili zlato priznanje.
Uspešni so bili tudi tekmovalci v mini rokometu, ki so za OŠ Ormož osvojili naslov državnih podprvakov.
Na državnem prvenstvu osnovnih šol v streljanju z zračno puško so učenci OŠ Ormož
Foto: Viki Ivanuša
K zbiru dobrih rezultatov so na koncu dodali še zlate olimpijce, ki so med 116 ekipami osvojili prvo mesto. Učenci so z mentorjem Aleksandrom Štermanom svoj uspeh predstavili ravnatelju dr. Bojanu Burgarju.
ekipno zasedli 2. mesto, učenec Rok Tomažič pa 1. mesto med posamezniki.
Tudi na tekmovanju s področja ustvarjanja animiranega filma so bili uspešni, saj je Matjaž Plavec (9. a) osvojil 1. mesto, drugo pa Klemen Štu-hec (8. a).
V tekmovanju Kaj veš o sladkorni bolezni je Sara Belšak (9. a) osvojila zlato priznanje.
Spodbudni so bili tudi rezultati raziskovalnih nalog, zlato priznanje z uvrstitvijo na državno tekmovanje pa sta dosegla Gašper Horvat in Dejan Kociper z nalogo Zbudi se.
Na vseslovenskem literarnem natečaju Gradim svet iz besed je bila zgodba Jurčka Korpiča Lesjaka (6. c) Ankin rojstni dan izbrana kot najboljša zgodba in objavljena v knjigi, ki je bila ob tej priložnosti izdana.
Tudi na likovnem področju so bili učenci zelo uspešni. Saška Kozel (8. b) je dosegla
1. mesto na natečaju Evropa v šoli. Na likovnem natečaju v organizaciji Nove kreditne banke Maribor Znanje je sveta vladar pa je Monika Ivanuša (9. a) osvojila 1. mesto v državi.
V izboru nagrajenih fotografij za nagradni natečaj Ujeti v branju je Jana Vizjak osvojila drugo, Monika Ivanuša pa tretje mesto.
Na umetniškem področju so ponosni tudi na lutkovno skupino Zarja, ki se je v tem šolskem letu podala v poglobljeno raziskovanje senčnega gledališča. S predstavo Ali veš, koliko te imam rad? so se uvrstili na srečanje lutkovnih skupin Slovenije v Ljubljani in prejeli zlato plaketo.
Pred koncem šolskega leta pa so se na šoli razveselili tudi zmage na Varnostni olimpijadi. Tekmovanje je potekalo v dvorani Tabor v Mariboru, kjer se je pomerilo 20 najboljših ekip s sedmih predtekmovanj.
Viki Ivanuša
Miklavž pri Ormožu • Zaključek šolskega leta
Počitnicam naproti
Minuli četrtek so pri Miklavžu pri Ormožu v tamkajšnji šolski telovadnici pripravili slovesnost ob zaključku šolskega leta. Učenci so se še zadnjič v tem šolskem letu staršem predstavili s pestrim kulturnim programom,
■	v	m'V m	■ ■■	■	■ ■	■	■
najuspešnejši pa so prejeli priznanja in pohvale.
Foto: Viki Ivanuša
Učenci, starši in učitelji so se poveselili ob uspešnem zaključku šolskega leta.
Kot je povedal ravnatelj Vlado Hebar, se zaključuje leto, ki je prineslo mnogo odličnih uspehov na različnih področjih. Med drugim tudi to, da so z nadaljevanjem uvajanja mediacije dosegli odlično vzdušje v šoli, z na-
daljevanjem uvajanja sodobnih oblik in metod dela pa so bili ponovno nominirani za Kumer-dejevo nagrado.
Na športnem področju so se razveselili uspeha sester Nives in Anje Miško, ki sta postali
državni prvakinji v plesu, pet učencev je članov RK Jeruzalem Ormož, ki so postali državni prvaki v rokometu, brata Luka in Miha Štampar sta v ro-koborbi dosegla 2. in 3. mesto v državi, Ajda Lukman pa je v atle-
tiki dosegla 4. mesto v državi. Tudi učili so se pridno, da so na tekmovanjih z različnih učnih področij dosegli kar tri zlata priznanja - iz nemščine Vanja Carlina Rajh, iz računalništva Jaka Zorec in iz sladkorne bolezni Anja Miško. Jaka Zorec je z raziskovalno nalogo Prometna varnost učencev OŠ Miklavž pri Ormožu dosegel zlato priznanje. V debati so Nika Bedekovič, Betka Perc in Anja Miško brez poraza dosegle 3. mesto, Anja Miško pa je postala celo druga govornica v državi. V tekmovanju Kaj veš o prometu so ponovno postali medobčinski prvaki, odlično pa so nastopili tudi na Go-car-go na Ptuju, kjer so dosegli 1. mesto strokovne komisije. Mladi tehniki so v regijskem merilu dosegli 1. mesto v modelarstvu in 3. v konstruktorstvu.
Ponosni so tudi na odlične nastope zborov, plesne skupine Kog, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje v Šentilju, ter folklornih skupin, ki so se vse uvrstile na regijsko revijo v Cerkvenjaku, člani mladinske skupine pa so si zaslužili celo nastop na državni reviji. Nastop so odpovedali zaradi gostovanja na odličnem folklornem srečanju v Slivnu v Bolgariji. Tja so bili povabljeni po priporočilu strokovne spremljevalke Nežke Lubej. Že 15. folklorni festival v Slivnem je gostil folkloriste iz 13. držav. Kar 21 učencev je teden dni preživelo na zanimivem gostovanju.
Viki Ivanuša
Ormož • Sprejem odličnjakov
Dekleta bolj pridna in uspešnejša
Sredi prejšnjega tedna so se na svečanem sprejemu pri županu Alojzu Soku srečali najboljši učenci vseh štirih osnovnih šol občine Ormož in gimnazije. Povabljeni so bili tisti, ki so vseh devet let šolanja dosegali odlični uspeh oziroma ki so to uspeli tudi v času šolanja na srednji šoli.
Foto: Viki Ivanuša
Letos je bilo na Ormoškem za dva razreda odličnjakov.
Slovenija • Zaključek pouka
Počitnice so se začele
S petkom se je v osnovnih šolah končal pouk, osnovnošolcem od prvega do osmega razreda pa so podelili spričevala. S tem so se za uspešne šolarje tudi uradno pričele dvomesečne poletne počitnice.
Župan Alojz Sok jim je čestital za odlični uspeh, ki so ga dosegali na osnovni šoli ali na gimnaziji: „Za to je po moje potrebno imeti dvoje - najprej naravni dar, potem pa tudi pridnost in vztrajnost. Med vami ni dosti fantov, kar očitno pomeni, da so punce bolj pridne. Vem, da se tega lepega uspeha najbolj veselijo vaši starši, potem tudi učitelji, ne nazadnje pa tudi vsa naša skupnost, saj je vsak od vas zanjo pomemben. Podajate se na novo pot, kakšno koli poklicno pot si boste izbrali, vsak poklic je lep, pomemben in vse vas naša skupnost potrebuje." Zaželel jim je lepe počitnice, ki jih bodo preživeli na različnih krajih ali pa bodo ostali tudi doma in pomagali staršem. Da pa bi lahko med delom smuknili tudi na ormoški bazen, jim je v imenu občine Ormož podelili tudi vstopnice in priložnostno knjigo.
Udeležencev je bilo precej, saj je bilo na OŠ Velika Nedelja vseh devet let odličnih kar 18 učencev, na OŠ Ormož 9, na OŠ Miklavž pri Ormožu 7, na OŠ Ivanjkovci pa 3 učenci. Barbara Kirič in Katja Munda pa sta dosegli odličen uspeh vsa štiri leta šolanja na Gimnaziji Ormož. Učence in dijakinji so na slovesnosti spremljali ravnatelji in predstavniki šol.
Simpatičen krajši kulturni program so za odličnjake letos pripravile učenke OŠ Ivanjkovci.
Viki Ivanuša
Devetošolci so v osnovnošolske klopi še zadnjič sedli 15. junija, njihovi mlajši kolegi od prvega do osmega razreda v petek, 24. Poletne počitnice, ki so se pričele včeraj, bodo trajale nekaj več kot dva meseca, ponovno bodo namreč šolske klopi začeli greti v četrtek, 1. septembra. Tisti manj uspešni pa bodo na začetek počitnic še malo počakali.
Prvi izpitni rok za predmetne in popravne izpite se je pričel 16. junija in se zaključi 8. julija. Od 18. pa do 31. avgusta pa bo še zadnja možnost za vse tiste, ki prvič ne bodo uspešno opravili izpitov.
V ptujskih osnovnih šolah: Breg, Ljudski vrt s podružnico Grajena, Olge Meglič, Mladika in Oš dr. Ljudevita Pivka se je
v letošnjem letu skupaj šolalo 1772 učencev. Od tega se kar 202 devetošolca poslavljata od osnovnošolskega izobraževanja. Spodbuden pa je podatek, da narašča vpis v prvi razred. V prihajajočem šolskem letu 2011/2012 bo v ptujskih osnovnih šolah vpisanih 193 prvošolcev, dva več kot v tekočem šolskem letu.
Dženana Kmetec
Pa brez zamere
Govori Danilo
Kaj nam je ob 20. obletnici osamosvojitve v resnici povedal naš predsednik
Najprej naj razjasnimo nekaj. Politiki, še posebej slovenski, v moji knjigi (napisano/ rečeno seveda v prispodobi, saj (zaenkrat) ne pišem nobene knjige) ne slovijo ravno kot primer najbolj resnicoljubnega, moralnega, razgledanega svetovljana. Sumim, da jih tudi vi ne cenite kot zgleden ideal navedenih vrlin. A vsevprek brezrazumno posploševati in etiketirati je lastnost puhloglavcev in malo-umnežev, zato naj takoj poudarim, da obstajajo tudi izjeme - politiki, ki sicer niso poosebljenje naštetih vrlin in neki su-perljudje, a so vseeno vredni spoštovanja zaradi njihove drže, ki odstopa od pritlehnosti in poden-mentalitete in nastopov (slovenske) politike. Eden izmed teh je zagotovo predsednik naše države dr. Danilo Turk, zame s svojo miselnostjo, nastopi in intelektualno držo najsvetlejša točka slovenske politike.
Kot svetovljan in intelektualec se Danilo zagotovo zaveda vsega podna in kloak, ki se valijo po slovenski politiki in posledično v naši državi ter družbi, a tega zaradi svoje persone in položaja nikoli ne bo povedal direktno, ampak bolj vljudno in akademsko, vse skupaj bo malce zavil v okrasni omot. Kar seveda ne pomeni, da bo govoril o zvončkih in troben-ticah, ampak zgolj to, da bo za popolno razumevanje tega, kar je hotel povedati, potrebnega malce več intelektualnega napora in posluha, kot pa gaje pripravljena uporabiti večina podanikov (Pozor! Ne trdim, da ga nima, ampak da ga ni pripravljena uporabiti, ker se ji ne da).
V svojem zadnjem govoru na proslavi 20. obletnice osamosvojitve je Danilo spet naredil tako. Na prvi pogled je podal še enega izmed govorov, ki so primerni za tako priložnost in torej pričakovano uglajeni, a ob malce resnejši analizi se pokažejo tudi druge dimenzije, resnična sporočila predsednika. Kaj nam je torej ob 20. obletnici osamosvojitve povedal naš predsednik? Zraven stvari, ki jih, kot rečeno, pač mora povedati ob taki priložnosti, je Danilo povedal tudi nekaj stvari, ki jih je morda kdo preslišal, a imajo veliko težo, če jih dobro razumemo - oziroma če jih razumemo skozi to, česar o njih ni povedal. Pa poglejmo.
Skoraj takoj na začetku je poudaril, da smo za neodvisnost potrebovali um in pogum in da smo imeli oboje. Kako lepo, a ne? Ampak pozor - predsednik je uporabljal preteklo obliko glagola "imeti". Kar bi morda bilo še v redu, ko bi nadaljeval v stilu "imamo ju tudi danes". A ni. V naslednjem stavku se je že zahvalil vsem predsednikom sosednjih držav, ki so bili gostje slovesne proslave. Torej je za tistim "imeli smo oboje" pustil pomenljivo praznino, ki dopušča, da jo zapolnimo z, recimo, "imamo ju tudi danes", "potrebujemo ju tudi danes"ali pa "kje sta ta um in pogum danes?". Skratka, predsednik je s to praznino, ki jo je pustil, vsakega (ki se mu ljubi, seveda) državljana pozval k premisleku o tem umu in pogumu dandanes.
Nato se je Danilo ob že prej omenjeni zahvali sosedskim predsednikom ter tudi glavnemu mestu in vsem, ki ga vodijo (i. e. Jankoviču), zahvalil tudi vsem tistim državljanom in državljankam, ki s svojim delom, svojim trudom in zgledom ustvarjajo našo državo in zagotavljajo njeno življenjsko moč in uspešnost. Lepa gesta. A spet - predsednik se ni zahvalil vsem državljanom, ampak samo vsem tistim, ki s svojim delom, trudom in zgledom ustvarjajo našo državo, in tako naprej; jasno je torej, da obstajajo tudi državljani, ki za našo državo ne delajo dobro. In ne pozabite, državljani nismo samo mi, ki se prebijamo iz dneva v dan, ampak tudi vsi možni mogočneži. Tudi tukaj predsednik pušča prostor za kontemplacijo o tem, kaj je pravzaprav za državo dobro in kdo državi v resnici dela dobro in kdo ne.
Še ena lucidna in skrito v ovoj zamotana, ki so jo vsi tisti, ki se jim ne ljubi razmišljati, najbrž prezrli in na katero velja tukaj opozoriti, je izjava predsednika republike, da moramo okrepiti kulturo dialoga, biti pripravljeni poslušati drug drugega in razpravljati z argumenti. Čeprav na prvi pogled nekakšna mešanica filozofskih in religioznih dimenzij, za katero bi vsakdanjik najbrž domneval, da je namenjena predvsem "visokim" sferam politike in politikov, pa ta izjava, ta poziv cilja tudi (ali celo predvsem) na vse, ki v tej državi živimo. Raven kulturnega medsebojnega občevanja in odnosov je namreč zaradi več razlogov (skupno negativno občutje v državi, "poprostačenje" ljudi, ki prihaja z raznoraznih strani, vsesplošno svetovno stanje duha in tako dalje) padla na najnižji nivo v zgodovini naše države. To se za pozornega opazovalca izraža skoraj povsod - v vrsti v trgovini, v prometu, na takih in drugačnih uradih, v čisto navadnem medsebojnem komuniciranju in tako dalje. Poziv k izboljšanju kulture dialoga in povratku k poslušanju drug drugega in moči argumentov, ne pa sile ali laži, je zato poziv prav vsakemu izmed državljank in državljanov - poziv, da naj se državljanom spet začne ljubiti razmišljati in ljubiti argumente, ne pa populizmov.
Naš predsednik je v svojem govoru imel še veliko tovrstnih lucidnih in skritih, v ovoj zamotanih, a jih tukaj nimamo prostora razčleniti vseh. Preberite si njegov govor, ki je objavljen na spletnih straneh predsednika RS, pa jih boste najbrž našli. Če se vam ljubi razmišljati, seveda.
Gregor Alič
Ptuj • Prva trženjska konferenca študentov Višje šole Ptuj
Trženjsko teorijo soočili s prakso
V hotelu Primus na Ptuju je bila 10. junija prva trženjska konferenca študentov in predstavnikov trženjsko naravnanih podjetij med študenti Višje strokovne šole Ptuj in predstavniki trženjsko naravnih podjetij Terme Ptuj in Zlatarne Celje, katere cilje je bil, da bi študentje spoznali razliko med trženjem izdelkov in storitev. Gre za podjetji, ki sta lep primer, kako vsaka na svojem področju zelo uspešno delujeta in tržita svoje izdelke in storitve.
Trženjske konference so se udeležili študentje Višje strokovne šole Ptuj, programa za ekonomiste. Pri predmetu Trženje so izobraževanje naravnali čisto praktično, je povedala predavateljica mag. Slavka Gojčič. Že v pripravah na konferenco so študentje pripravili predstavitev Zlatarne Celje in Term Ptuj s plakati in letaki.
Po uvodnem pozdravu ravnatelja Višje strokovne šole Ptuj Roberta Harba in predavateljice mag. Slavke Gojčič sta strateški vidik trženja izdelkov Zlatarne Celje predstavila Katja Grabler, trženje storitev Term Ptuj pa Matija Brodnjak. „Sode-lovanje med podjetji in šolo je za nas ključnega pomena. Naše študente izobražujemo za trg dela, zato se morajo spoznavati z realnostjo na trgu," je poudaril ravnatelj Harb. Kot predstavnica Zlatarne Celje je Katja Grobler študentom predstavila, kako neka teorija deluje v praksi, katere pristope uporabljajo pri trženju izdelkov, komuniciranju z javnostjo, kateri so tisti, ki jim morajo slediti, kateri pa tisti, ki se jim morajo izogibati, na kaj morajo biti študentje pozorni, ko se gredo trženja pri nekem podjetju.
Letos namreč med tistimi, ki so dosegali odličen uspeh skozi vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja, ni bilo fantov, kot je ugotovil župan Franc Pukšič, ki je skupaj s kolegom Alojzom Benkom vsem mladim čestital za uspehe, jim zaželel tako uspešno pot v nadaljnjem izobraževanju in ob tem še poudaril: „Na prvem večjem razpotju v življenju, kjer ste se znašli zdaj, ob odhodu v srednjo šolo naj vam bodo prvi prijatelji vaši starši, vedite pa tudi, da se vedno, ko se boste znašli v težavah ali potrebovali pomoč, lahko obrnete tudi na svojega župana, bodisi Benka ali mene; pomagali vam bomo reševati morebitne težave. In če bodo težave res velike, jih nikar ne skušajte reševati sami; zato smo tukaj, da vam bomo pomagali."
„Trženjska konferenca je bila prvenstveno namenjena študentom, da spoznajo praktične izkušnje povabljenih podjetij s področja trženja izdelkov in storitev ter da najdejo stične točke in predvsem razlike pri strateškem trženju. Široka in dinamična diskusija je potrdila temeljni namen organiziranja tovrstnih dogodkov Višje strokovne šole na Ptuju, ki naj postanejo tradicionalni," je po konferenci povedala mag. Slavka Gojčič.
Nekaj mnenj udeležencev konference
Tina Janžekovič: „Tr-ženjska konferenca je bila odlična. V predstavitvi o Zlatarni Celje sem dobila veliko novih informacij, izvedela stvari, ki jih sicer ne bi, ker jih najverjetneje ne bi iskala na njihovi spletni strani ali v reviji. Predstavnica Zlatarne nam je kar se da maksimalno približala, kako poteka njihova trženjska komunikacija s kupci. Tudi gospod Matija iz Term Ptuj je predstavitev odlično izpeljal. Navdušil me je z njihovimi idejami za v prihodnje, s tem, kako komunicirajo s potencialnimi
V nadaljevanju nagovora obeh prvih mož občin je bilo nato še slišati, da naj bodo prav vsi ponosni na svoj kraj, na to, da prihajajo iz Slovenskih goric, in če jih bo življenje morda odpeljalo v tujino, naj nikoli ne pozabijo na to,da so Slovenke in Slovenci: „Zelo veseli pa bomo, če se boste po študiju vrnili v svoje rodne kraje, saj je prav to največja vrednota vsake občine - mlad izobražen kader. Kjerkoli že boste, ne pozabite na svoje ljudi in povsod si prizadevajte za ustvarjanje boljših pogojev za življenje ljudi v Slovenskih goricah!"
Župana Benko in Pukšič sta nato s praktičnim darilom obdarila sedem zlatih odličnja-kinj: Evo Hrastar, Matejo Ko-rent, Aleksandro Milošič, Katjo Kramberger, Majo Plohl, Lariso Pukšič in Damjano Žampa.
obiskovalci, pokazal je, da so Terme Ptuj zelo prepoznavne in na nivoju, da se odličen glas o Termah in o najstarejšem slovenskem mestu širi po svetu."
Rosana Tarodi: „Konfe-renca je bila zelo dobra in informativna, predstavnika obeh podjetij sta se resnično potrudila, da sta nam vse to, kar smo slišali v šoli na predavanjih, predstavila tudi z vidika prakse. Zlatarna Celja se mi je vtisnila v spomin s svojim pristopom do strank,
predstavnik Term Ptuj pa je v svoji predstavitvi pokazal, da svoje delo resnično opravlja s srcem. Na trženj-ski konferenci sem tudi spoznala, da sta teorija in praksa tesno povezani, čeprav se pojavljajo odstopanja, najpomembnejši pa je tako ali tako odnos s kupci. Veseli me, da sta se tako uspešni podjetji odzvali našemu povabilu, da sta nam približala vidik trženja izdelkov in storitev, skozi to smo spoznali tudi vlogo trženjskega oddelka v podje-
tjih. Prav tako pa sem dobila tudi potrditev, da je to tista smer, s katero želim nadaljevati študij."
Jasmina Borko: „Obe predstavitvi sta bili fenome-nalni, tako od gospodične, ki je predstavljala Zlatarno Celje, kot tudi od gospoda, ki je predstavil Terme Ptuj. Mislim, da nikjer drugje ne bi mogli dobiti boljših primerov za podkrepitev teorije, ki smo jo obravnavali na predavanjih. Predvsem mi je bila všeč predstavitev Term
Na sprejem, ki se je končal s slavnostnim kosilom, pa so bili vabljeni tudi vsi tisti osnovnošolci, ki so v minulem letu na raznih tekmovanjih dosegli vidnejše uspehe. Tako so bili ob ravnatelju Dragu Skurjenemu in razredničarkah Katji Gajser in Mirijam Pleteršek županovih čestitk deležni še: Filip Kranjc in Primož Prigl (odličen uspeh
Ptuj. Gospod Matija bi po mojem mnenju lahko še dlje govoril, vsi bi ga vneto poslušali, v svoji predstavitvi je bil zelo duhovit, zato je bil še toliko zanimivejši. Navdušeni pa smo bili tudi nad tem, da nas je obiskal Dejan Zavec."
Sašo Juričinec: "Moje mnenje glede današnje tr-ženjske konference je zelo pozitivno. Izvedeli smo veliko stvari, ki jih ne najdeš nikjer v knjigah. Vse informacije smo dobili iz prve roke in to pomeni več kot pa karkoli. Upam, da smo si uspeli zapomniti vsaj delček predstavitve, ki nam bo v življenju še prav prišla."
Samanta Grah: „Trženj-ska konferenca je bila zanimiva, predstavnika obeh podjetij sta se zelo potrudila in nam skušala čim bolj približati svoje delo. Skozi obe predstavitvi smo lahko spoznali, da je v takem poslu potrebno vztrajati in to početi s srcem. Ugotovili smo namreč tudi, da imata obe podjetji za svojim poslovanjem nekakšno zgodbo, skozi katero se poskušajo promovirati. Trženjska konferenca je bila za nas dobra izkušnja, saj smo tako lahko spoznali, kako poteka delo v praksi."
MG
v 9. razredu), Dušanka Fladung in Mateja Korent (srebrno priznanje za raziskovalno nalogo Saj smo se samo šalili), Larisa Pukšič, Damjana Žampa in Katja Kramberger (Unescojada), Larisa Pukšič, Katja Kramber-ger, Maja Plohl, Damjana Žam-pa, Teja Gašparič, Aleksandra Milošič, Larisa Belec, Barbara Gabrovec in Jernej Plohl (Turizmu pomaga lastna glava), Aleksandra Milošič (srebrno priznanje na tekmovanju iz logike), Mario Polanec, Žan Skur-jeni, Tomaž Kozel in David Ze-lenik (državno tekmovanje iz nemškega jezika), Neja Hrastar in Aljaž Muršec (državna prvaka v plesu) in Larisa Pukšič, Aleš Štebih (streljanje z zračno puško), Urban Pšajd (tekmovanje Kaj veš o prometu), Mateja Korent in Aleksandra Milošič (tekmovanje o sladkorni bolezni), Anja Fladung, Matic Krajnc, Katja Rodošek in Filip Farazin (atletika) ter nogometna ekipa Anja Fladung, Barbara Petrovič, Larisa Mahorič, Patricija in Monika Hameršak, Nina Sluga, Nina Milošič, Lidija Korent in Nina Brumen za uvrstitev v polfinale državnega tekmovanja.
Trnovska vas, Destrnik • Župana sprejela najboljše učence
Ne pozabite, kje ste doma ...
Župana občin Trnovska vas in Destrnik, ki ju med drugim povezuje tudi skupna osnovna šola, sta v začetku tega tedna že tradicionalno pripravila sprejem za najboljše učence minulega leta in seveda za zlate odličnjakinje.
Foto: SM
Župana Alojz Benko (skrajno levo) in Franc Pukšič (skrajno desno) s sedmimi zlatimi odličnjakinja-mi; sprejema so se sicer udeležili še številni drugi učenci, ki so v minulem letu dosegli vidne rezultate na najrazličnejših državnih tekmovanjih.
Kolesarstvo
Gazvoda in Vrečer na stopničkah na DP
Stran 12
Tenis
Vrnitev Blaža Role na ATP turnirje
Stran 12
Veslanje
Pred Vidovičem glavni del sezone
Stran 13
Boks
Uspešna revija boksa v organizaciji BK Ring
Stran 13
Tek partnerskih mest
Prehodni pokal prvi ekipi TAO
Stran 15
Nogomet
Vorih na klopi Bistrice zamenjal Dabanoviča
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
Športno plezanje • Svetovni pokal (balvani)
Aluminij na uvodu z Belo krajino
Le dva dni po sprejetju odločitve o številu ekip, ki bodo v naslednji sezoni nastopale v 1. in 2. ligi, so na Brdu pri Kranju opravili še žreb parov, obenem pa podelili priznanja za dosežke v minuli sezoni (naj ekipe, naj strelci lig in nagrade za
ferplej). Kidričani so prejeli pokal za zmagovalno moštvo 2. SNL in tretjeuvršče-no v tekmovanju ferplej v 2. SNL (zmagala je Dravinja Kostroj).
Prvoligaši bodo začeli že sredi julija (zadnji, 21. krog je-
senskega dela bodo odigrali 3. 12.), drugoligaši pa tri tedne za njimi, v začetku avgusta (zadnji, 14. krog jesenskega dela bodo odigrali 20. 11.). Kidriča-ni bodo na uvodu gostili ekipo Bele krajine.
JM
1.	SNL
Pari 1. kroga, 16. 7.: Rudar - Domžale, Triglav -Nafta, Maribor - HiT Gorica, Mura 05 - Luka Koper, Olimpija - CM Celje.
Pari 2. kroga, 23. 7.: Domžale - CM Celje, Luka Koper - Olimpija, HiT Gorica - Mura, Nafta - Maribor, Rudar - Triglav.
Pari 3. kroga, 30. 7.: Triglav - Domžale, Maribor -Rudar, Mura - Nafta, Olimpija - HiT Gorica, CM Celje
-	Luka Koper.
Pari 4. kroga, 6. 8.: Domžale - Luka Koper, HiT Gorica - CM Celje, Nafta - Olimpija, Rudar - Mura, Triglav
-	Maribor.
Pari 5. kroga, 13. 8.: Maribor - Domžale, Mura -Triglav, Olimpija - Rudar, CM Celje - Nafta, Luka Koper - HiT Gorica.
Pari 6. kroga, 20. 8.: Domžale - HiT Gorica, Nafta - Luka Koper, Rudar - CM Celje, Triglav - Olimpija, Maribor - Mura.
Pari 7. kroga, 27. 8.: Mura - Domžale, Olimpija -Maribor, CM Celje - Triglav, Luka Koper - Rudar, HiT Gorica - Nafta.
Pari 8. kroga, 10. 9.: Domžale - Nafta, Rudar - HiT Gorica, Triglav - Luka Koper, Maribor - CM Celje, Mura
-	Olimpija.
Pari 9. kroga, 17. 9.: Olimpija - Domžale, CM Celje
-	Mura, Luka Koper - Maribor, HiT Gorica - Triglav, Nafta - Rudar.
2.	SNL
Pari 1. kroga - 6. 8.: Aluminij - Bela krajina, Dra-vinja Kostroj - Šmartno 1928, Krško - Garmin Šenčur, Kalcer Radomlje - Roltek Dob, Šampion Celje
- Interblock.
Pari 2. kroga - 14. 8.: Roltek Dob - Aluminij, Šmartno 1928 - Interblock, Bela krajina - Šampion Celje, Garmin Šenčur - Kalcer Radomlje, Dravinja Kostroj -Krško.
Pari 3. kroga - 21. 8.: Aluminij - Garmin Šenčur, Krško - Šmartno 1928, Kalcer Radomlje - Dravinja Kostroj, Šampion Celje - Roltek Dob, Interblock - Bela krajina.
Pari 4. kroga - 28. 8.: Dravinja Kostroj - Aluminij,
Šmartno 1928 - Bela krajina, Roltek Dob - Interblock, Garmin Šenčur - Šampion Celje, Krško - Kal-cer Radomlje.
Pari 5. kroga - 11. 9.: Aluminij - Krško, Kalcer Radomlje - Šmartno 1928, Šampion Celje - Dravinja Kostroj, Interblock - Garmin Šenčur, Bela krajina -Roltek Dob.
Pari 6. kroga - 17. 9.: Kalcer Radomlje - Aluminij,
Šmartno 1928 - Roltek Dob, Garmin Šenčur - Bela krajina, Dravinja Kostroj - Interblock, Krško - Šam-pion Celje.
Pari 7. kroga - 25. 9.: Aluminij - Šmartno 1928, Šampion Celje - Kalcer Radomlje, Interblock - Krško, Bela krajina - Dravinja Kostroj, Roltek Dob - Garmin Šenčur.
Pari 8. kroga - 1. 10.: Aluminij - Šampion Celje, Šmartno 1928 - Garmin Šenčur, Dravinja Kostroj -Roltek Dob, Krško - Bela krajina, Kalcer Radomlje -Interblock.
Pari 9. kroga - 16. 10.: Interblock - Aluminij, Šampion Celje - Šmartno 1928, Bela krajina - Kalcer Radomlje, Roltek Dob - Krško, Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj.
Mina četrta v Barceloni
Naša plezalka Mina Mar-kovič je v finalu svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Barceloni dolgo držala drugo mesto, po zadnjem plezanju pa je zdrsnila na končno četrto mesto med najboljšo šesterico finalistk. Zmago je vnovič slavila Japonka Akijo Noguči.
Markovičeva si je z desetim mestom v sobotnih kvalifikacijah edina od Slovencev izborila polfinalni nastop, kjer je bila šesta, v finalu pa je s četrtim mestom dosegla svojo najboljšo letošnjo uvrstitev v balvanih (v Milanu je bila na uvodni tekmi sezone peta). Pri moških je bil zelo blizu polfinalnega nastopa Jernej Kruder, a je bil v soboto z 21. mestom v kvalifikacijah za mesto prekratek za nedeljsko nadaljevanje. Poleg njega sta v kvalifikacijah nastopila še Klemen Bečan, ki je končal na 25. mestu, ter Jure Bečan, ki je bil 33. Zmago je slavil Rus Rustam Gelmanov.
»V Barceloni je Mina Marko-vič dosegla svojo najboljšo uvrstitev v balvanih, žal je bilo to četrto mesto in je za las ostala brez stopničk. Američanka Alex Puccio je namreč prav v zadnjem poizkusu dneva preplezala še zadnji balvan in jo izrinila z zmagovalnega odra,« je razburljivo tekmo v Barceloni, po kateri je Slovenija za las ostala brez odličja, opisal slovenski selektor Simon Mar-gon.
»Vendar je Mina z odličnim
Foto: Stanko Zebec
Mina Markovič je v letošnji sezoni naredila velik korak k svetovnemu vrhu najboljših balvanskih plezalk.
plezanjem ponovno pokazala, da se lahko ne le v težavnosti, kjer je že večkrat stala na stopničkah, temveč tudi v balvanih povsem enakovredno meri z najboljšimi,« je slovensko plezalko pohvalil Margon.
Naslednja tekma svetovnega pokala bo že ta konec tedna, 2. in 3. julija, v angleškem Sheffi-
eldu, kjer se bodo plezalci in plezalke spet merili v balvanih. Od Slovencev bosta na Otoku nastopila le Klemen Bečan in Jernej Kruder, ostali reprezen-tanti pa se bodo pripravljali na bližnje svetovno prvenstvo, ki se bo 15. julija začelo v italijanskem Arcu.
JM, sta
Nogomet • Marko Drevenšek (Domžale)
Končno prva lovorika
V sezoni 2010/11 je ekipa Domžal osvojila pokalno lovoriko, v prvenstvu pa je zaostala le za Mariborom. Veliki delež k uspehu domžalske ekipe je prispeval Marko Drevenšek, ki je edini nastopil na vseh prvenstvenih tekmah ter zbral 2803 minute igre. Očitno je, da se je ta odlični igralec sredine igrišča po prihodu iz ptujske Drave dobro znašel in še enkrat dokazal, da gre za kakovostnega nogometaša. Po končanem prvenstvu so igralci dobili nekaj dni odmora, ki je še kako prišel prav nogometašem, da so nekoliko pozabili na nogomet.
Marko, kako bi ocenili sezono ekipe Domžal?
M. Drevenšek: »Če rečem, da je bila sezona dolga in napor-
na, potem ne povem nič novega; pomembnejše je, da je bila tudi uspešna. Dolgo smo bili blizu Maribora, vendar nam dokončen priključek ni uspel. Priložnosti smo imeli, vendar jih nismo izkoristili. V pokalu je bilo seveda drugače.«
Verjetno vam je finale pokala v Stožicah, kjer ste premagali Maribor, ostal v lepem spominu.
M. Drevenšek: »Finale je bil zelo dober, spremljalo ga je veliko gledalcev. Mi smo imeli celo večjo podporo, kot smo jo pričakovali. V takšnem ambi-entu ne potrebuješ dodatnega motiva, čeprav smo si oboji zelo želeli pokal. Na koncu smo se mi veselili. Tudi zame je bil to velik dogodek, saj je to moja prva lovorika.«
Vaša ekipa je imela obilico težav s poškodbami, kar nekaj igralcev je bilo dodatno obremenjenih, saj v borbi za lovorike ni bilo priložnosti za počitek.
M. Drevenšek: »Res so nas poškodbe dodobra razredčile in tako je bilo breme na tistih, ki smo bili zdravi, še večje. Na koncu smo bili že zelo utrujeni, saj ni bilo pravega časa za regeneracijo. Kljub vsemu smo vzdržali in osvojili vsaj eno lovoriko. To pa se je moralo poznati v igri in mogoče je bil to jeziček na tehtnici, da v prvenstvu nismo mogli narediti več.«
Športni direktor Domžal Matej Oražem je za spletno stran kluba izjavil, da so Marko Drevenšek, Tadej
Apatič in Juninho na »udaru« za odhod v druge klube.
M. Drevenšek: »Po prihodu z dopusta sem nekaj slišal o
tem, vendar do mene ni prišlo nič konkretnega. Jasno je: če bo prišla prava ponudba, se lahko dogovorimo tudi za pre-
stop. Zaenkrat pa normalno treniram v Domžalah, kot da se ni nič zgodilo.«
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Državno prvenstvo
Gazvoda tretji v cestni vožnji, Vrečer drugi v kronometru
V	soboto je v okolici Nove Gorice potekalo državno prvenstvo kolesarjev v cestni vožnji, v nedeljo pa je bilo v Soški dolini na sporedu še državno prvenstvo v kronometru. »Na cesti« je slavil Gregor Bole (Lampre), v nedeljo pa glavni favoriti Jani Brajkovič (Radio-Shack). Na obeh dirkah so seveda nastopili tudi ptujski kolesarji in upravičili optimistične napovedi pred vikendom. V soboto je bil od perutninarjev v ospredju Gregor Gazvoda, ki je stopil na najnižjo stopničko na odru za zmagovalce, v nedeljo pa je ponovno zablestel Robert Vrečer in pravzaprav edini resneje ogrozil zmago favorizira-nega Brajkoviča ter na koncu zasedel odlično 2. mesto.
V	soboto se je najprej blizu 70 članov in mlajših članov za naslov prvaka pomerilo na 160 kilometrov dolgi krožni trasi (20 krogov po 8 kilometrov). Na startu dirke Kromberk-Ajševica-Kromberk ni bilo le Janija Brajkoviča (nastopil je le na nedeljskem kronome-tru) ter Simona Špilaka. Že v drugem od dvajsetih krogov je glavnini pobegnilo 7 kolesarjev, med njimi sta bila tudi Matej Mugerli in Dejan Bajt iz Perutnine Ptuj. Omenjena skupinica kolesarjev je imela že pet minut prednosti, ko so tempo v glavnini pričeli narekovati kolesarji, ki nastopajo za klube v tujini. Delo »legio-narjev« se je obrestovalo, saj so imeli ubežniki dobrih šestdeset kilometrov pred ciljem le še 20 sekund prednosti. Takrat se jim je priključil Ptujčan Mitja Mahorič (Adria Mobil), a je ubežnike takoj zatem ulovila glavnina. Nato je sledil pobeg večje skupine kolesarjev, v kateri so bili lanski prvak Go-razd Štangelj (Astana), Grega Bole (Lampre), Vladimir Ker-
Foto: Marjan Kelner
Najboljša trojica v cestni vožnji: 2. Blaž Furdi (Adria Mobil), 1. Grega Bole (Lampre) in 3. Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj)
kez (Sava), Blaž Furdi, Tomaž Nose (oba Adria Mobil), Andrej Omulec (Loborika), Andrej Rajšp (Radenska), Gregor Gazvoda, Matej Marin in Robert Vrečer (vsi Perutnina Ptuj). Približno osemindvajset kilometrov pred ciljem je Robert Vrečer poskusil solo pobeg. Zmagovalca uvodnega kronometra na nedavni dirki Po Sloveniji so zasledovalci ulovili pred začetkom zadnjega kroga. V zadnjem krogu je najprej sledil napad izkušenega Gorazda Štanglja ter nato še Gregorja Gazvode. V ospredju so ostali Štangelj, Gazvoda, Fur-di in Bole. Po pričakovanjih je bil nato v ciljnem sprintu najmočnejši Bole in uspel je doseči svoj prvi naslov prvaka v tej kategoriji. Na 2. in 3. mesto sta se uvrstila Furdi in Gazvoda iz Perutnine Ptuj. Perutnina je po
njegovi zaslugi tudi na državnem prvenstvu v cestni vožnji imela tekmovalca na stopničkah. Matej Marin je bil 5., Robert Vrečer pa 7.
V nedeljo so se je nato na skrajnem zahodu Slovenije za naslov državnega prvaka udarili še najboljši kolesarji v vožnji na čas. Na progi med Solkanom in Plavami v Soški dolini, dolgi 37,9 km, je pričakovano slavil Jani Brajkovič (RadioShack), drugi je bil Robert Vrečer (Perutnina Ptuj), ki je zaostal 22 sekund, tretji pa Kristijan Koren (Liquigas) z minuto in sekundo zaostanka. Brajkovič je upravičil pričakovanja in na Primorskem dokazal, da bo v dobri formi pričakal Tour de France, ki se bo v soboto začel v Normandiji. Res pa je, da v so-
boto ni nastopil in je bil bistveno bolj spočit kot Vrečer, ki je bil tudi v soboto v igri za najvišja mesta. Letos izvrsten Celjan v ptujski vrsti pa je kljub temu tudi na kronometru ponovno potrdil, da je v odlični formi ter da letos nekaj izjemnih dosežkov v tej disciplini (zmaga na Poljskem, slavje na prologu dirke Po Sloveniji) ni bilo naključnih. Praktično edini je za ovratnik dihal Brajkoviču in z odličnim nastopom napovedal boj za visoka mesta tudi na Kitajskem, kamor so Ptujčani odleteli v ponedeljek. Štirikratni državni prvak in branilec naslova Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj) je bil na koncu 5., za zmagovalcem pa je zaostal dobre tri minute.
tp
Rezultati sobotne cestne dirke, 160 km:
1.	Grega Bole (Lampre) 3;48:39
2.	Blaž Furdi (Adria Mobil)
3.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj)
4.	Gorazd Štangelj (Astana) - vsi isti čas
5.	Matej Marin (Perutnina Ptuj) +0,25
6.	Vladimir Kerkez (Sava)
7.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) - vsi isti čas
Rezultati nedeljskega kronometra, 40 km:
1.	Jani Brajkovič (RadioShack) 45,53
2.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) +0,22
3.	Kristijan Koren (Liquigas) 1,01
4.	Blaž Jarc (Adria Mobil) 1,43
5.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj) 2,14
6.	Luka Mezgec (Sava Kranj) 3,49
7.	Aldo Ino Ilešič (Type 1) 4,14
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) je bil na kronometru edini resni tekmec Janiju Brajkoviču.
Ptujčani 10 dni na Kitajskem
Dirke, na katerih nastopajo kolesarji Perutnine Ptuj, se vrstijo kot po tekočem traku. Počitka ni, saj so ptujski kolesarji le dan po DP v kronometru že poleteli proti deželi z največ prebivalci na svetu. Tam bodo 10 dni (od 1. 7.) nastopali na zelo močni dirki, imenovani Tour of Quinghai lake, že ime pa pove, da bo dirka večinoma potekal okoli omenjenega jezera. Ptujčani bodo na Kitajskem edina slovenska ekipa, na dirki pa bodo nastopili na izrecno željo organizatorja, kar je nedvomno lepo priznanje za ekipo Perutnine Ptuj. Organizatorji dirke bodo Ptujčanom krili vse stroške (nastanitev, letalske karte, logistika, prehrana ...), tako da bo omenjena dirka ena najcenejših za trenutno najuspešnejšo slovensko ekipo. Dirka Tour of Quinghai lake bo potekala na precejšnji nadmorski višini (od 2000 do 4000 m nad morjem) in prav zanimivo bo videti, kako se bodo s traso dirke spoprijeli kolesarji Perutnine Ptuj. Ob formi, v kateri so letos, ne dvomimo, da bodo tudi na Kitajskem uspešni.
Teniške novičke
Vrnitev Blaža Role na ATP turnirje
Foto: Črtomir Goznlk
Blaž Rola se je po vrnitvi iz ZDA takoj podal na Nizozemsko.
Futures turnir na Nizozemskem
Po nekajmesečni odsotnosti se je s študija v ZDA v Slovenijo vrnil Blaž Rola. Doma pa ne uživa zasluženega dopusta, ampak se je najprej podal na 15 tisoč dolarjev vredni Futures turnir na Nizozemsko, saj v tem času brani veliko ATP točk iz lanske sezone. Ker v času študija v ZDA ni igral turnirjev, je izgubil nekaj mest na svetovni lestvici ATP (trenutno je padel že pod 500. mesto) in ni med nosilci.
V	Bredi se je v 2. krogu pomeril proti 6. nosilcu, Fincu Timu Nieminenu (265. na ATP), in ga premagal, kar je bil lep začetek evropske serije. V četrtfinalu je imel še močnejšega tekmeca, Čilenca Jorgeja Aguilarja (4. nosilec), proti kateremu je tesno izgubil. Že ta teden Blaž igra naslednji futures turnir na Nizozemskem.
Breda, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola - Inigo Cervan-tes-Huegun (Španija) 6:3, 6:3;
2.	krog: Rola - Timo Nieminen (Finska, 6) 6:1, 6:2;
četrtfinale: Rola - Jorge Aguilar (Čile, 4) 4:6, 6:7(3).
ITF turnir Radenska open
V	Mariboru je pretekli te-
den potekal mladinski ITF-tur-nir Radenska open, ki je imel oznako 4. stopnje. Na njem je s posebnim povabilom organizatorjev nastopil tudi Urh Krajnc Domiter in bil uspešen v 1. krogu, saj je ugnal 16. nosilca, Nemca Johannesa Ha-erteisa (1:6, 7:6(6), 6:1). Kljub temu da je imel v 2. krogu na papirju lažjega tekmeca, Čeha Davida Krcmarja, je bil ta uspešnejši in je slavil s 6:4, 7:6(0).
Urh je bil vpoklican tudi v mladinsko reprezentanco Slovenije, ki se bo v začetku julija pripravljala na nastope na ekipnem in posamičnem evropskem prvenstvu. Ob njem so v reprezentanci še Nik Razbor-šek, Blaž Bizjak (oba AS Litija) in Matej Leljak (ŽTK MB).
Nina in Tamara v reprezentanci U-14
Iz ptujskega teniškega kluba sta vabilo na reprezentančno akcijo prejeli tudi Nina Potočnik in Tamara Zidanšek, ki sta nepogrešljivi članici ekipe U-14; ta se v tem tednu v Rogaški Slatini meri v kvalifikacijah za ekipno evropsko prvenstvo z ekipami Rusije, Avstrije, BiH, Belorusije, Danske, Francije in Švice. Gre za enega izmed štirih kvalifikacijskih turnirjev, iz katerih se na finalni turnir v Italijo uvrstita le prvouvrščeni ekipi.
jm
Planinski kotiček
Stol (2236 m)
Sobota in nedelja, 16. in 17. 7.
Ljubitelji narave, pohodništva: v soboto, 16., in nedeljo, 17. 7., se bomo podali na najvišji vrh Karavank - Stol. Odhod je ob 5.00 s parkirišča na železniški postaji Ptuj. Izhodišče pohoda bo v dolini Završni-ce. Pot ne bo zahtevna. S parkirišča pri Tinčkovi koči bomo nadaljevali po širokem kolovozu v smeri koče pri izviru Završnice. Od koče bomo krenili v smeri Zelenice do na novo zgrajenega doma na Zelenici. Po počitku nas čakajo še slabe štiri ure hoje.
Po osvojitvi vrha Karavank se bomo spustili do Prešernove koče, kjer bomo prespali. Po zajtrku se bomo spustili po Žirovniški poti do Valvasorjevega doma pod Stolom (1181 m), ki ga dosežemo po slabih treh urah hoje. Po zasluženem počitku bomo nadaljevali pot proti Žirovniški planini, kjer nadaljujemo pot proti Tinčkovi koči (1070 m), do katere bomo potrebovali slabi dve uri. Po počitku se bomo odpravili na parkirišče do prevoznih sredstev ter se odpeljali proti Završniškemu jezeru, kjer se bomo malo odpočili; tisti pogumnejši se bodo lahko okopali ... Po počitku in okrepčilu s toplo vodo nas čaka še vrnitev domov.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim razmeram (visokogorje, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje, brisača ...).
Prijave za izlet sprejemamo do torka, 12. 7., v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 040 754 499, kjer so na voljo dodatne informacije. Prevoz bo z osebnimi avtomobili, v primeru večjega števila prijavljenih (do 25) se bo organiziral posebni avtobus (kar pa malo podraži stroške prevoza).
Cena izleta je 20 € in vključuje prenočišče, organizacijo in vodenje. Obvezno član PZS v letu 2011!
Vrnitev bo predvidoma do 21.ure! Izlet vodi Jože Dajnko.
Odbojka na mivki
Še manj kot mesec do spektakla na mivki na ptujski Ranci
Prejšnji torek je v Ljubljani v prostorih OKS-ja v hali Tivoli potekala tiskovna konferenca pred pričetkom letošnje sezone odbojke na mivki, ki v Sloveniji postaja iz leta v leto prepoznavnejša, turnir pa med drugim obišče tudi najstarejše slovensko mesto. V lanski sezoni so serijo, ki poteka pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije, sestavljali trije turnirji, letos pa bomo boje najboljših slovenskih odbojkarjev in odbojkaric na mivki lahko spremljali na štirih prizoriščih.
Serija, ki uradno nosi naziv Slovenian Beach Tour 2011, se bo sredi julija začela s turnirjem v Mokronogu. Uvodno tekmovanje, na katerem bodo nastopile le moške dvojice, bo 15. in 16. julija. Teden dni kasneje (od 20. do 23. julija) se bo na Ranci ob Ptujskem
jezeru že tretje leto zapovrstjo odvijal mednarodni turnir BeachMaster, pravi športno-za-bavni spektakel, ki si ga je lani v štirih dneh ogledalo blizu 15.000 gledalcev, letos pa jih, če bo vreme lepo, pričakujejo še več. Omenjen dogodek na Ptuju tudi sicer prerašča v prireditev širših razsežnosti. Turnir na Ptuju bo potekal tako v moški kot v ženski konkurenci, enako kot tudi državno prvenstvo, ki ga bo zadnji vikend julija že tradicionalno gostil Kranj. Zaključek sezone bomo lahko spremljali v Mozirju, kamor bodo organizatorji poleg slovenskih odbojkarjev in odboj-karic znova povabili atraktivne tuje ekipe. Četrti in hkrati tudi zadnji letošnji turnir se bo odvijal med 11. in 13. avgustom.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Na Ranci ob Ptujskem jezeru bo od 20. do 23. julija že tretjič zapovrstjo potekal BeachMaster.
Šahovski kotiček
Kamniška planinska pot (Velika Planina - Kamniška Bistrica)
Sobota in nedelja, 16. in 17. 7.
Letošnje leto bomo vodniki PD Ptuj organizirali Izlete ter prehodili celotno Kamniško planinsko pot. Razdelili smo jo na tri dvodnevne izlete. Tokrat je pred nami prvi izlet.
Pot nas bo vodila v dolino Kamniške Bistrice, od koder se bomo z gondolo popeljali do zgornje postaje kabinske žičnice. Nato bomo nadaljevali peš do Domžalskega doma na Mali planini (1666 m). Pot nas bo po malici vodila mimo naselja počitniških hišic na Konjščico in Dol pod planino Rzenik ter nato na greben Konja (1803 m). Do vrha bomo potrebovali slabe tri ure. Sledil bo krajši postanek. Pot nas bo nato vodila do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m). Do koče bomo hodili dve uri. V njej bomo tudi prenočili (planinska izkaznica s plačano članarino za leto 2011 je obvezna).
Po obilnem zajtrku se bomo nato povzpeli na Ojstrico (2350 m) po južnem pobočju. Vrh bomo dosegli po uri in pol hoje. Z vrha Ojstrice se bomo nato spustili proti Škarjam in se povzpeli na Planjavo (2394 m). Z vrha Planjave bo sledil spust - najprej položen, nato pa strmejši, ponekod varovan z jeklenicami. Spust do Kamniške koče na Kamniškem sedlu bo trajal slabi dve uri. Tu si bomo privoščili kosilo in daljši postanek. Pot bomo nato nadaljevali (brez nahrbtnikov) na Brano. Njen vrh bomo osvojili v uri hoda po severnem pobočju. Pri vzponu in sestopu je potrebno biti zelo previden, ker je pobočje, ki ga prečkamo, strmo in posuto z drobnim kamenjem. Z vrha se bomo spustili nazaj do Kamniške koče na Kamniškem sedlu, se malo odpočili in v zgodnjih popoldanskih urah sestopili v Kamniško Bistrico, ki jo bomo dosegli po slabih treh urah spusta. Sestop je prijeten, saj pot vodi v serpetinah ter nato skozi gozd.
Odhod: sobota, 16. 7., ob 6.00 z železniške p. Ptuj.
Vrnitev: nedelja, 17. 7., do 21.00 (ŽP Ptuj).
Oprema: planinska za visokogorje, glede na vremenske razmere.
Prehrana: iz nahrbtnika ali v planinskih postojankah.
Cena: 30 evrov (prevoz, spanje, čaj).
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do 12. 7. (število mest je omejeno).
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Ljubitelji lepih planinskih izletov ste vljudno vabljeni.
Lepote Kamniško-Savinjskih Alp čakajo, da jih obiščemo.
Vodja izleta: Vlado Fridl
Veslanje • Tilen Vidovič, BD Ranca
Pred Vidovičem glavni del sezone
Ptujski kajakaš Tilen Vidovič (Brodarsko društvo Ranca) iz leta v leto dosega vedno boljše rezultate. Pred začetkom letošnje sezone je dobil sponzorja (Dravske elektrarne Maribor), ki dodobra podpira njegov program, hkrati pa je dobil novega trenerja Stjepana Ja-niča. Plod tega sodelovanja je viden napredek, posledično pa odlični rezultati na izbirni tekmi za sestavo slovenske državne reprezentance v kajakih in kanujih na mirnih vodah v italijanski Mantovi.
V	tem času je Tilen na intenzivnih pripravah na glavni del tekmovalne sezone. Odličen kajakaš na mirnih vodah bo med 30. junijem in 3. julijem sodeloval na mladinskem evropskem prvenstvu na Jarunu v Zagrebu. Teden pozneje, 9. in 10. julija, bo tekmoval na državnem prvenstvu na edini registrirani progi za kajak in kanu na mirnih vodi v Sloveniji, na umetnem jezeru reke Drave na Ptuju. Višek tekmovalne sezone bo za Vi-doviča nastop na svetovnem prvenstvu v Brandenburgu v Nemčiji. Pred vsemi temi velikimi tekmovanji je velik talent ptujskega veslanja in športa nasploh postregel z zanimivimi odgovori o začetnih pripravah za to sezono, o novem trenerju, ocenil tekmovalne uspehe in pričakovanja pred prihajajočimi tekmovanji.
V	tej sezoni ste začeli priprave že v februarju na Portugalskem. Kako dobre temelje ste naredili takrat za to sezono?
T. Vidovič: »Veliko smo delali na vzdržljivosti in sami tehniki. Po dobrih treh tednih sem se udeležil tudi sprinter-ske tekme, ki jo je organiziral NELO, in tam na 200 m dosegel 4. mesto. S tem rezultatom
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič: »Letos smo se zelo osredotočili na samo evropsko in svetovno prvenstvo, tako da sem pravzaprav na uvodnih mednarodnih tekmah samo potrdil dobro formo in nastop na teh večjih tekmovanjih.«
sem bil zelo zadovoljen, saj s trenerjem Stjepanom Janičem pravzaprav nismo delali nobenih posebnih priprav za sprint, delalo se je na bazi oziroma nabiranju kilometrov.«
Naslednji korak je bil sodelovanje z novim trenerjem Stjepanom Janičem. Kaj novega vam je prinesel v vaš trenažni in tekmovalni proces?
T. Vidovič: »Pred Stjepanom je bil moj trener Grega Pono-marenka, ki me je uspešno vodil čez večja tekmovanja, kot so npr. lansko evropsko prvenstvo v Moskvi in predlansko v Poznanu; v poletnem delu priprav smo vseeno vsi skupaj sodelovali s Stjepanom, ki je kot športnik deloval zelo resen, skromen in odločen. Ustrezal mi je tudi njegov trening in način delovanja, zato sem izkoristil priložnost za sodelovanje. Problem je le takrat, ko sem doma in morava za sporazumevanje uporabljati internet. Drugače sem zelo zadovoljen.«
Veliko časa ste trenirali tudi s Špelo Ponomarenko. Ste tudi od naše olimpijske dobili kakšne nasvete?
T. Vidovič: »Špela mi pomaga psihično, daje mi nasvete za izboljšanje tehnike, izda kakšno skrivnost, ki jo lahko uporabim pri zagrevanju, da lahko na največjih in najpomembnejših tekmah res dam vse od sebe ... «
V zimskem času ste podpisali pogodbo z DEM o sponzoriranju vašega tekmovalnega programa. Za kakšno pogodbo gre in na kakšne načine vam pomagajo na vaši športni poti?
T. Vidovič: »Podpora DEM je velik plus, saj vem, da sem finančno preskrbljen za to sezono in sem lahko brez dodatnih skrbi. Seveda pa moram na tekmah potrditi svojo hvaležnost z dobrimi rezultati - brez njih bi mi bilo zelo težko.«
Že na uvodnih tekmovanjih ste dokazali, da ste v dobri formi, medtem ko je
bil zaenkrat vaš najboljši rezultat na izbirnih tekmah letos v italijanski Mantovi. Ali ste zadovoljni z rezultati in kateri so po vašem mnenju izstopajoči?
T. Vidovič: »Letos smo se zelo osredotočili na samo evropsko in svetovno prvenstvo, tako da sem pravzaprav na uvodnih mednarodnih tekmah samo potrdil dobro formo in nastop na teh večjih tekmovanjih. In ker smo tako osredotočeni na EP in SP, smo izpustili druge mednarodne tekme in se odločili za daljše priprave na Madžarskem. Rezultat v Mantovi je bil odličen, 3. mesto na 1000 m v moji ne najboljši disciplini je bil zame skorajda šok, ampak zaradi tega 'mučenja' je bil v Mantovi toliko slabši rezultat na 200 m.«
Ste v zadnjem delu priprav na tri glavna tekmovanja v tej sezoni (nastop na EP, SP ter DP, op. p.). Kako poteka ta zadnji del priprav?
T. Vidovič: »Veliko truda je bilo vloženega že v pripravljalnem delu sezone, zdaj še samo tempiramo formo za najpomembnejše tekme. Te so že blizu in časa zmanjkuje, potrebni so le še zadnji popravki v tehniki, tako da me ne skrbi preveč, ker se počutim odlično in kajak kar 'leti'.«
Kakšne so vaše rezultat-ske želje na teh velikih tekmovanjih?
T. Vidovič: »Ker se nisem udeleževal nobenih dodatnih mednarodnih tekem, je vse skupaj zelo težko predvideti in kalkulirati. Najprej upam na Afinale v obeh disciplinah (500 m in 200 m), na tekmah pa se moram samo skoncentrirati nase in na svoje veslanje ter dati vse od sebe. Upam le na najboljše.«
David Breznik
Boks • Sparing revija pred BK Ring
Uspešna revija boksa
Boks klub Ring je že v letu 2010 priredil dve javni trening sparing borbi in to posrečeno potezo ponovil tudi to soboto, ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, pred klubskimi prostori. Glavni namen je širši javnosti predstaviti boks kot olimpijsko športno disciplino, njegov razvoj in napredek.
Na Ptuju je tokrat sodelovalo sedem klubov: BK Slovenska Bistrica, BK Celje, KBV Gladiator, ŽBK Maribor, FCL Ljubljana, KBV Fužinar in BK Ring Ptuj. Videli smo enajst dvobojev, ki so se po starostnih skupinah raztezali od osnovnošolskih boksarjev do mladincev in članov. Revijo je spremljalo precej gledalcev, ki so videli zanimiv boks, nekaj dvobojev je bilo tudi na visokem kvalitetnem nivoju. Domači klub so zastopali Domen Bauman, Monika Božičko, Nino Mi-lošič, Aleš Kujovec, Blaž Škrjanec in Nejc Nedeljko -zadnji trije so v ringu pokazali največ. Škrjanec se je pomaknil tudi v kategorijo višje, do 64 kilogramov, in je zelo dobro opravil svoj drugi nastop proti Denisu Zveru. Nedeljko in Kujavec sta boksala »v valovih« in kakovostno. Bistvu revije je bilo v tem, da se je večina
dvobojev končalo neodločeno (razen tistih, ki so se končali predčasno, s K. O.), saj je šlo za prijateljske sparing tekme. V ringu smo iz ptujskih vrst videli osnovnošolca Domna Baumana in mlado boksarko Moniko Božičko.
Po končani reviji je glavni trener Boksarskega kluba Ring iz Ptuja Ivan Pučko povedal: »Osnovni namen revije je bil, da se čimveč boksa in da mladi na takšnih revijah zbirajo izkušnje. Dali smo priložnost tudi našemu podmladku in mislim, da so vsi pokazali veliko želje in tudi znanja. Prav tako pa sem pozitivno presenečen nad odzivom in kvaliteto nekaterih dvobojev.«
Foto: Črtomir Goznik
Boksarska revija je pred BK Ring privabila številne gledalce.
Glede na odličen odziv tekmovalcev in gledalcev v ptujskem klubu že razmišljajo, da
bodo prihodnji mesec priredili še eno podobno revijo.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ivan in Sašo Pučko sta bila zadovoljna s prikazanim.
Pari:
1.	osnovnošolci: Alen Pauman (Sl. Bistrica) - Kristjan Šumi (BK Celje)
2.	osnovnošolci: Domen Bauman (BK Ring Ptuj) - Mitja Grušovnik (KBV Gladiator)
3.	mladinke: Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Larisa Portir (ŽBK Maribor)
4.	mladinci: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Domen Horvat (FCL Ljubljana)
5.	člani: Silay Fisnik (KBV Fužinar) - Boštjan Ferlež (BK Celje)
6.	člani: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Simon Dovč (FCL Ljubljana)
7.	člani: Martin Senič (KBV Gladiator) - Dejan Tavčer (BK Celje)
8.	člani: Davor Bjelič (ŽBK Maribor) - Miha Sernec (BK Sl. Bistrica)
9.	člani: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Gregor Soršak (ŽBK Maribor)
10.	člani: Klemen Turkuš (KBV Fužinar) - Nejc Vodovnik (BK Celje)
11.	člani: Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (FCL Ljubljana)
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Središčani tudi na vrhu lestvice ferpleja, strelcev
■■■
Pred dobrim tednom se je končalo tekmovanje v ligah, ki jih organizira in vodi MNZ Ptuj. Kljub finančni krizi so klubi vzdržali do konca prvenstva. Medtem ko je bilo prvenstvo v 1. ligi nekoliko monotono zaradi izstopajočega Središča, je bilo toliko pestrejše in zanimivejše v drugi ligi MNZ Ptuj. Na srečanjih se je zbiralo solidno število ljubiteljev nogometa, pomembno pa je omeniti tudi to, da se z nogometom ukvarja veliko število mladih - kljub vsem »dobrinam« sodobnega časa. Nikakor ne moremo mimo tistih, ki so znali otroke pritegniti na nogometne zelenice, in tistih, ki so to obsežno tekmovanje vodili brez zapletov.
1. liga MNZ Ptuj
Gorišnica 152, 9. Dornava 188, 10. Apače 188, 11. Pragersko 210, 12. Hajdina 227.
2. liga MNZ Ptuj
1. PODVINCI A. P.	22 18	0	4	I1:30	54
2. MAKOLE	22 16	2	4	59:20	50
3. GRAJENA	22 12	4	6	66:44	40
4. TRŽEC	22 12	2	8	5I:58	38
5. MARKOVCI	22 12	1	9	44:4I	3I
6. CIRKULANE -1	22 9	5	8	39:38	31
7. PODLEHNIK	22 8	4	10	40:29	28
8. ZG. POLSKAVA	22 6	I	9	36:45	25
9. SLOVENJA VAS	22 I	3	12	24:38	24
10. LESKOVEC	22 I	3	12	26:52	24
11. HAJDOŠE	22 5	3	14	3I:62	18
12. SP. POLSKAVA 22 1		4	1I	32:68	I
1. SREDIŠČE	22	1I	2	3	66:30	53
2. OPLOTNICA	22 12		8	2	50:20	44
3. APAČE	22 11		4	I	44:33	3I
4. HAJDINA	22 11		3	8	56:35	36
5. BUKOVCI	22 10		4	8	39:36	34
5. GORIŠNICA	22	9	6	I	40:36	33
7. SKORBA	22	9	5	8	52:43	32
8. LOVRENC	22	9	5	8	35:32	32
9. VIDEM	22	6	6	10	30:44	24
10. DORNAVA	22	6	3	13	35:48	21
11. ROGOZNICA	22	5	4	13	33:49	19
12. PRAGER. - 8	22	2	0 20		1I:91	-2
NAJ STRELCI: 29 - Denis Petek (Grajena); 19 - Matej Svržnjak (Pod-vinci Agrocenter Ptuj); 16 - Jernej Stojnšek (Makole).
FERPLEJ: 1. Podlehnik 109, 2. Leskovec 114, 3. Spodnja Polskava 131, 4. Markovci 141, 5. Podvinci Agrocenter Ptuj 144, 6. Slovenja vas 148, 7. Grajena 156, 8. Makole 157, 9. Zgornja Polskava 170, 10. Hajdo-še 179, 11. Cirkulane 188, 12. Tržec 232.
NAJ STRELCI - 21 zadetkov: Rok Muršič (Gorišnica) in Marjan Ivanuša (Središče ob Dravi); 19 - Aleš Predi-kaka (Apače).
FERPLEJ: 1. Središče ob Dravi 107, 2. Skorba 127, 3. Rogoznica 130, 4. Lovrenc 131, 5. Videm 135, 6. Bukovci 141, 7. Oplotnica 143, 8.
Mladinci	- vzhod			
1. ZAVRČ	12 12 0	0	I4:8	36
2. ORMOŽ	12 8 2	2	40:20	26
3. CIRKULANE	12 5 4	3	33:24	19
4. DORNAVA	12 4 3	5	35:34	1I
5. BUKOVCI	12 4 0	8	24:39	12
6. STOJNCI	12 1 3	8	2I:44	6
7. ROGOZNICA	12 1 2	9	14J8	5
NAJ STRELCI: 27 - Stojan Mur-šek (Zavrč); 16 - Matej Pal (Zavrč); 14 - Mitja Zagoršek (Dornava).
FERPLEJ: 1. Zavrč 41, 2. Ormož 43, 3. Stojnci 46, 4. Rogoznica 68, 5. Bukovci 68, 6. Dornava 77, 7. Oplotnica 98.
Mladinci - zahod
1.	VIDEM	15 13	1 1	82:22	40
2.	SLOVENJA VAS 15 11	0 4	95:37	33
3.	APAČE	15 7	1 7	61:46	22
4.	OPLOTNICA	15 7	0 8	32:46	21
5.	TRŽEC	15 5	0 10	42:57	15
6.	GRAJENA	15 1	0 14	18:122	3
NAJ STRELCI: 45 - Tomi Štumber-ger (Slovenja vas); 28 - Nejc Šenkiš (Apače); 24 - Igor Cafuta (Videm).
FERPLEJ: Apače 32, 2. Slovenja vas 56, Grajena 63, 4. Videm 77, 5. Tržec 87, 6. Oplotnica 118.
Kadeti
1.	ORMOŽ	14 12	0	2	108:17	36
2.	HAJDINA	14 10	1	3	81:18	31
3.	ROGOZNICA	14 9	1	4	57:33	28
4.	PODVINCI -1	14 8	2	4	86:26	25
5.	STOJNCI	14 5	2	7	42:58	17
6.	BOČ	14 4	1	9	42:51	13
7.	GRAJENA	14 3	3	8	64:73	12
8.	GEREČJA VAS -1 14 0	0	14	13:199	-1
NAJ STRELCI: 23 - Blaž Mulej (Gorišnica), 22 - Tomi Gojnik (Podvinci); 21 - Lovro Bočkaj (Rogoznica) in Rok Letonja (Hajdina).
FERPLEJ: 1. Ormož 28, 2. Hajdina 42, 3. Podvinci 43, 4. Rogoznica 45, 5. Gerečja vas 59, 6. Gorišnica 68, 7. Stojnci 68, 7. Boč 75.
Starejši dečki
1.	A. E. BISTRICA 17 13 2 2 70:17	41
2.	ORMOŽ 17 11 2 4 86:23	35
3.	NŠ POLI DRAVA 17 10 2 5 69:31	32
4.	ALUMINIJ -6 17 11 3 3 65:15	30
5.	SKORBA 17 9 3 5 54:26	30
6.	GRAJENA 17 8 2 7 62:32	26
7.	PODLEHNIK 17 6 3 8 43:34	21
8.	MARKOVCI -1 17 2 1 14 12:132	7
9.	ZAVRČ-CIRKUL. 17 1 0 16 16:116	3
10.	PRAGERSKO -1 9 1 0 8 15:66	3
STRELCI: 22 - Klemen Zlatnik	(Ormož); 21 - Žan Susman (NŠ Poli Drava); 17 - Tilen Lacko Kolar (Grajena) in Rok Babič (Ormož).
Mlajši dečki - zahod
1.	ALUMINIJ 14 13 0 1 124:6	39
2.	A. E. BISTRICA 14 13 0 1 136:5	39
3.	GEREČJA VAS 14 9 0 5 39:33	27
4.	BOČ 14 6 1 7 56:62	19
5.	LOVRENC 14 6 0 8 24:68	18
6.	VIDEM 14 2 2 10 25:75	8
7.	PRAGERSKO 14 2 2 10 7:103	8
8.	OPLOTNICA -3 14 1 3 10 16:77	6
Mlajši dečki - vzhod
1.	NŠ POLI DRAVA 14 13 1 0 109:12	40
2.	STOJNCI 14 12 0 2 93:21	36
3.	ORMOŽ 14 8 3 3 54:29	27
4.	PODVINCI -1 14 7 2 5 73:33	22
5.	A. E. BISTRICA B 14 5 3 6 43:35	18
6.	BUKOVCI 14 3 2 9 45:88	11
7.	SREDIŠČE 14 1 1 12 22:136	4
8.	DORNAVA 14 0 2 12 12:97	2
Danilo Klajnšek
Nk Oplotnica: Ob 40-letnici v Štajersko ligo?
Nogometaši iz Oplotnice, ki so v 1. ligi MNZ Ptuj osvojili 2. mesto, so po odpovedi Središča blizu napredovanju v Štajersko ligo. O tem smo se pogovarjali s trenerjem NK Oplotnica Jo-žetom Horvatom: »Že tretjo sezono smo končali tik pod vrhom lestvice. Lansko sezono je bil prepričljivo najboljši Zavrč, a tudi takrat smo pokazali, da znamo igrati dober nogomet in da si želimo napredovanja, saj smo bila edina ekipa, ki je v prvenstvu premagala Zavrč. Tudi to sezono smo si zastavili cilje, da bi osvojili 1. mesto, ki bi nas vodilo v višjo ligo, čeprav so nas pred prvenstvom zapustili štirje ključni igralci (odšli so v NK Zreče). Vso sezono smo igrali superiorno, napadalno, odprto in z željo, da odločimo vsako tekmo v
Nogomet
NK Oplotnica
naš prid. Žal se na koncu ni izšlo, da bi bili prvi; ob samo dveh porazih smo imeli preveč neodločenih izidov. V ligi smo dobili najmanj golov, kar dokazuje da je ekipa dozorela, kompaktna in dobro pripravljena.«
V Središču ob Dravi so se odločili, da se kot prvaki odpovedo napredovanju v Štajersko ligo. Kako pa razmišljate v vašem kubu, če bi
dobili povabilo za igranje v Štajerski ligi?
»Oplotnica bo v prihajajoči sezoni imeli v tekmovanju MNZ Ptuj štiri selekcije: U-8, U-12, U-18 in člansko ekipo, kar nam omogoča zadovoljevanje pogojev za igranje v Štajerski ligi, ki si ga tako želimo. Če res dobimo ponudbo za popolnitev Štajerske lige, smo pripravljeni zaigrati v višjem
Nogometno druženje v Trzcu
V Tržcu so zaključili tekmo- srečanjem med NK Tržec in Letos je bilo že sedmo in tudi valno sezono s tradicionalnim nogometaši družine Emeršič. tokrat se je zbralo precej lju-
_
Foto: DK
Številčna ekipa družine Emeršič
rangu tekmovanja. Za nas in širšo javnost v Oplotnici bi veliko pomenilo, če bi ob letošnji 40-letnici kluba napredovali. V letošnjem letnem planu je obnova travnate površine in izdelava atletske steze. Izdelana sta tudi načrt in shema novih tribun. Mislim, da bo Oplotnici to leto dalo veliko optimizma za naprej.«
Danilo Klajnšek
biteljev nogometa (ali je bilo več članov družine Emeršič ali »ostalega sveta«, je bilo težko oceniti). Tokrat so slavili nogometaši Tržca, ki so svoje tekmece premagali z 10:3. Zadetke za NK Tržec so dosegli Skrbinšek (4), M. Pečnik (3), Krajnc (2) in Štrucl (1), za ekipo Emeršič pa je vse zadetke dosegel Jože Emeršič.
NK TRŽEC: Mišič, M. Pečnik, A. Pečnik, R. Pečnik, Dejan Skrbinšek, Damjan Skrbinšek, Vinko, Šeliga, Serdinšek, Krajnc, Sitar, Zupanič, Štrucl, Žitnik, Podpečan in Bratušek. Trener: Robert Pečnik.
EKIPA EMERŠIČ: Alojz Emeršič, Niko Emeršič, Ivan Emeršič, Marjan Emeršič, Damjan Emeršič, Borut Emeršič, Bojan Emeršič, Joži Emeršič, Franci Emeršič, Alen Emeršič, Niko Emeršič, Jan Emeršič, Timi Emeršič, Domen Emeršič, Boris Emeršič, Timi Emeršič, Jožef Emeršič, Gregor Emeršič, Jože Klajnšek. Trener: Alojz Emeršič.
Danilo Klajnšek
Nogomet m A. E. Bistrica
Igor Vorih novi trener ekipe Aha Emmi Bistrica
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so v minulem prvenstvu v 3. SNL - vzhod osvojili 11. mesto, s čimer so si priigrali obstanek. Uspeh je toliko večji, ker so nastopili izključno z domačimi nogometaši. Pred spomladanskim delom prvenstva so jih zapustili štirje nogometaši, vodstvo kluba na čelu s trenerjem Mladenom Dabanovičem pa ni poseglo po okrepitvah, ampak so rešitve poiskali znotraj kluba.
Po končani sezoni se je s trenerskega mesta poslovil Mladen Dabanovič, saj se bo še bolj posvetil treniranju vratarjev v celjskem prvoligašu CM Celje. »Naš cilj je bil dosežen: ostali smo v ligi. Veselje je toliko večji, ker gre za naše, v klubu vzgojene fante. Za kaj več ni bilo na voljo finančnih sredstev in naša usmeritev se je pokazala za pravilno. V prihodnji sezoni ne bom več opravljal
trenerskega dela v klubu, bom pa ostal v ožjem odboru in delal z mladimi,« je dejal bivši reprezentančni vratar Mladen Dabanovič, ki ga poznamo tudi kot vratarja ptujske Drave.
V Slovenski Bistrici so se odločili, da bo novi trener Igor Vorih (na sliki), ki je nazadnje treniral nogometaše Lenarta, še prej pa Gerečje vasi in Podvincev. Nogometaši ekipe AHA EMMI Bistrica bodo priprave na novo prvenstvo pričeli 11. ali 12. julija. Cilji kluba in njihova usmeritev - vlaganje v domači kader - ostajajo isti.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
FC Ptuj do polfinala
V Slivnici pri Mariboru je potekal 5. tradicionalni turnir v malem nogometu. Imel je humanitarni pridih, saj so vso prijavnino (380 EUR) namenili težko obolelemu mlademu nogometašu Lorenzu Paviču - Encu. Denar mu je predal direktor podjetja Gol, d. o. o., Bruno Krklec.
Med devetnajstimi nastopajočimi ekipami je bila tudi ptujska FC Ptuj. Največ pozornosti je bila deležna ekipa FC Legende, za katere je nastopil tudi slovenski reprezentant in član Palerma Armin Bačinovič. Ekipe so bile v predtekmovanju razvrščene v šest skupin. V skupini F so Ptujčani
osvojili 2. mesto, saj so s 3:0 premagali ekipo Rubrik.net, s 5:0 ekipo Burmanec ter s 3:6 izgubili proti ekipi FC Legende in se uvrstili v nadaljnji krog izločilnega tekmovanja. FC Ptuj je tam s 3:1 premagal Elipso, v polfinalu pa izgubil z 0:1 proti ekipi Argentina. Zmagovalec turnirja je postala ekipa Avto Strašek, ki je že četrtič zapored osvojila naslov prvaka.
FC PTUJ: Mitja Trop, Ian Emeršič, Matej Gaiser, Boštjan Kupčič, Gregor Hebar in Vili Lovrenčič. Vodja ekipe: Peter Golob.
Danilo Klajnšek
Ekipa FC Ptuj na turnirju v Slivnici
Nogomet • Kvalifikacije za 1. SNL U-14: Ljutomerčani obstali v kvalifikacijah
Po zmagi mladih nogometašev (U/14) mariborskega Tezna v prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev v 1. SNL v Ljutomeru (2:1) so bili Mariborčani uspešnejši tudi v povratni tekmi. Na domačem igrišču so slavili s 3:2 in bodo v novi sezoni nastopali v 1. ligi. Strelca za ljutomersko vrsto sta bila Klemen Lah in Matej Županec.
NŠ
Kvalifikacije za 2. SNL vzhod: Mladim Ormožanom končno uspelo
V sredo sta v Malečniku potekali povratni kvalifikacijski tekmi med kadeti in mladinci Malečnika in Ormoža. V Ormožu so se ekipe razšli z neodločenim izidom, kadeti 0:0 in mladinci 2:2. Tokrat so strelci bili še bolj razpoloženi, s končnim izidom 9:6 (štel je seštevek vseh štirih tekem) pa so si napredovanje v 2. SNL - vzhod zagotovili Ormožani. Tudi tokrat so kadeti remizirali (2:2), mladincem pa je uspelo nadoknaditi zaostanek 0:2 in ga preobrniti v zmago 5:2. Tako se je mladim Ormožanom po dolgih letih končno uspelo vrniti v drugoligaško karavano.
Kadeti: Malečnik - Ormož 2:2 (1:1); strelca za Ormož: Patrik Žganec (15.), David Janežič (83.).
Mladinci: Malečnik - Ormož 2:5 (2:1); strelci za Ormož: Aleš Leben (33., 64., 83.), Uroš Krajnc (47.), Blaž Podgorelec (85.).
KU
Foto: DK
Kikboks • Tešanj open
Sedem zmag v Tešnju
Ekipa ptujskih kikboksarjev se je v soboto, 18. junija, udeležila mednarodnega turnirja »Tešanj open« v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 250 tekmovalcev iz 9 držav. Iz Ptuja so nastopali člani Kung fu kluba in Kluba borilnih veščin Ptuj.
Člani KBV Ptuj so osvojili 6 prvih, 3 druga mesta in 2 tretji mesti. Ptujčani so nastopali v disciplini semi kontakt, le Benjamin Golob ki je nastopal v disciplini light kontakt in kick light.
Rezultati:
-	prva mesta so osvojili Patrik Šulek (ml. kadeti do 10 let do 32 kg in nad 32 kg), Timi Sitar (ml. kadeti do 32 kg), Gašper Mlakar (kadeti do 57 kg) in Vito Čurin (kadeti do 63 in 69 kg);
-	drugo mesto so osvojili Luka Vindiš (kadeti nad 69 kg), Timi Sitar (ml. kadeti nad 32 kg) in Gašper Mlakar (kadeti do 63 kg);
-	tretje mesto je osvojil Benjamin Golob (člani do 74 kg v kick lightu in light kontaktu).
Skoraj vsi tekmovalci so nastopali v dveh kategorijah. Rezultati so posebej razveseljivi zaradi dejstva, da so morali tekmovalci na poti do medalj premagati kar nekaj tekmecev. Na tekmovanju je kot edini slovenski mednarodni sodnik sodil Edvard Štegar iz Ptuja. Ekipo Ptuja sta
Kung fu klub Ptuj so na Tešanj-opnu v Bosni in Hercegovini pod vodstvom trenerja Karla Šauperla zastopali: Bojan Kujavec, Mitja Potrč, Adnan Hasanagic in Tomi Hoj-nik. V kategoriji do 69 kilogramov je v kick lightu mladinec Tomi Hojnik zasluženo zmagal. Prav tako v kick lightu sta pri članih drugi mesti zasedla Adnan Hasanagic (do 94 kg) in Mitja Potrč (do 69 kg). Slednji je dominiral v finalni borbi, a je kljub temu izgubil. Hasanagic je izgubil proti izkušenemu Josipu Semrenu iz BiH, ki ima za seboj že preko 80 borb (od tega skoraj 30 profesionalnih dvobojev). V low kicku se je dobro v kategoriji do 69 kilogramov boril Bojan Kujavec, ki je v polfinalni borbi izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja, Albancu Eltonu Zenelli, ki se bori tudi v profesionalnih ringih. Štiri medalje in dobre borbe kažejo velik napredek in dober potencial članov Kung fu kluba Ptuj.
DB
spremljala trenerja Vladimir Sitar in Branko Fidler.
Franc Slodnjak
Ptujčani v Tešnju (manjka Vito Čurin)
Foto: Franc Slodnjak
Nogomet
1. memorial Marjana Klemenčiča v Zlatoličju
V soboto se je v športnem parku Zlatoličje odvijal 1. memorial Marjana Klemenčiča, ki so ga organizirali Klub mladih ter številni športni zanesenjaki iz Zlatoličja. Turnirja v čast nekdanjega nadarjenega vratarja se je udeležilo 16 ekip.
Prva zmaga je pripadala Marjanovim sošolcem Nogometnega razreda iz Celja, ki so v velikem finalu ugnali ekipo Bar Čuk; tretje mesto je pripadalo ekipi iz Gerečje vasi. Ob igrišču se je zbralo lepo število gledalcev.
PG
Četrti tradicionalni tek partnerskih mest
Prehodni pokal prvi ekipi TAO
V počastitev dneva državnosti in 20-letnice samostojnosti Slovenije je MO Ptuj v sodelovanju s Tekaškim klubom Maraton Ptuj in Zavodom za šport Ptuj 25. junija organizirala že 4. tradicionalni tek partnerskih mest po ulicah in trgih starega Ptuja, ki je trajal neprekinjeno osem ur, od 10. do 18. ure. Tek je potekal po Mestnem trgu, Miklošičevi, Slomškovi, Prešernovi, Ca-fovi, Dravski, Vošnjakovi in Jadranski ulici, Vrazovem trgu ter po Aškerčevi in Krempljevi ulici nazaj na Mestni trg.
Tek partnerskih mest je kot ena od tradicionalnih prireditev ob dnevu državnosti namenjena druženju občanov z udeleženci iz drugih krajev, prijateljev iz pobratenih in partnerskih mest ter utrjevanju mednarodnega sodelovanja na področju športa, kulture, turizma. Tek je spremljal bogat kulturni program, ki so ga oblikovali FD Rožmarin Dolena, mlade pevke ljudskih pesmi iz KD Cirkulane in ansambel
Foto: Črtomir Goznik
Teči po ptujskih ulicah in trgih je velik napor, o tem so se lahko prepričali tudi udeleženci letošnjega teka partnerskih mest, ki so ob progi pogrešali gledalce, kaj le redki Ptujčani so si vzeli čas in jih spodbujali.
Trios v dopoldanskem času, na zaključku teka, ko so podeljevali priznanja in zahvale ter razglasili najboljše, so nastopili tamburaši iz Cirkulan, v zabavnem delu, ki je trajal pozno noč, pa še skupina Resonanca in pevka Mili.
Na 4. tradicionalnem teku partnerskih mest je nastopilo 18 ekip; pet so jih sestavila
S' +
tradicionalni tek pobratenih mest Ptuj 2011 i 4th Traditional Run of Partner Towns Ptuj
partnerska mesta: Burghausen (moška in ženska ekipa, v kateri je tekla tudi ena Slovakinja), Banska Štiavnica (moška ekipa), Ohrid (mešana ekipa) in Nagykanizsa (moška ekipa), številčno najmočnejše je bila zastopana Tekaška akademija za odrasle Ptuj, ki je nastopila s šestimi ekipami (tremi moškimi, dvema ženskima in eno mešano), TK Maraton Ptuj z dvema, po dve moški ekipi je
imelo tudi KD Špica Ptuj, z mešano ekipo je nastopil Zavod za šport Ptuj, mešana ekipa je bila tudi ekipa Zavec@planet.si, mešana pa je imela tudi ekipa pod imenom U-Ban.
Posamezniki, ki so tekli osem ur, so bili Tomaž Pivec, ki je pretekel 64 krogov, Zmago Horvat 46 krogov, na svojo željo pa je kot rekreativec progo odtekel Boštjan Šeruga, ki je v šestih urah pretekel 38 krogov (dve uri teka je izpustil).
V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa ŠD TAO 3 z 72 krogi, druga je bila ekipa Burghausna z 69 krogi, tretja pa TAO 5 s 66 krogi. Med moškimi ekipami je slavila ekipa ŠD TAO 1 z 92 krogi, ekipa Banske Štiavnice je bila druga s 86 krogi, tretja pa ekipa Burg-hausna z 81 krogi. Pri mešanih ekipah je prvo mesto pripadlo ŠD TAO 2 z 82 krogi, druga je bila ekipa Zavoda za šport Ptuj s 70 krogi, tretja pa ekipa Zavec@planet.si s 65 krogi. Absolutna zmagovalka 4. teka partnerskih mest je postala ekipa ŠS TAO 1 z 92 krogi, ki je s tem osvojila prehodni pokal letošnjega teka.
MG
Prehodni pokal 4. teka partnerskih mest je osvojila ekipa TAO 1, ki je bila proglašena za absolutno zmagovalno ekipo. Zanjo so tekli Andrej Voglar, Matevž Zavec, Robert Prelog in Andrej Podgoršek.
Kolesarjenje • KD Špica Ptuj
Od izvira do izliva reke Drave
Foto: Črtomir Goznik
Trije posamezni tekači, ki so tekli osem ur: Zmago Horvat, Tomaž Pivec in Boštjan Šeruga
z dobro voljo in veliko medsebojnega vzpodbujanja je še-sterka premagala začrtano pot. Najstarejši član odprave Tomi-slav Jakomini je ob vrnitvi na Ptuj povedal: »Na tej poti smo se lahko društveni kolegi med sabo zelo dobro spoznali. Za najboljše se je izkazalo, da smo si na poti cel čas pomagali med seboj, koliko se je pač dalo, da smo izpolnili naš začrtan cilj.«
Naslednji večji projekt bo na sporedu med 18. in 25. junijem, ko bo društvena ekipa prekolesarila Bosno in Hercegovino, medtem ko bodo člani društva imeli tudi svojo ekipo 25. junija na Teku partnerskih mest na Ptuju.
David Breznik
Člani KD Špica so prekolesarili pot od izvira do izliva Drave.
Vsak športnik ima določen cilj: člani Kolesarskega društva Špica iz Ptuja so si lansko leto zastavili cilj, da bodo prevozili pot od izvira do izliva reke Drave. To jim je letos tudi uspelo.
V skupinskem duhu so premagali približno 715 kilometrov od San Candida v Italiji do Aljmaša na Hrvaškem. Svojo razgibano kolesarsko misijo so odpeljali v treh dneh, kar pomeni, da so vsak dan naredili etapo v dolžini krepko čez 200 kilometrov. Prva etapa je tako
potekala od San Candida do Ebendorfa, druga od Ebendor-fa do Koprivnice (v tej etapi so se peljali tudi skozi Ptuj) in tretja od Koprivnice do Aljma-ša. To pot je zmoglo šest članov KD Špica iz Ptuja in sicer
Jernej Slejko, David Jerič, Romana Čuček, Ivo Čuček, Aljoša Derič in Tomislav Ja-komini.
Kolesarje je tri dni spremljalo zelo spremenljivo vreme, od močnega dežja do hude vročine in jutranjega mraza, vendar
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (30. del)
Srečanje s Slovenci v ZDA
Končno je prišel že dolgo pričakovani dan, da se srečam s svojimi rojaki v ZDA. Člani Slovenske ženske zveze v Sheboyganu so me že pred časom povabili na vseslovensko srečanje v Milwaukeeju. Srečanja s Slovenci sem se zelo veselil -in niso me razočarali.
V	četrtek dopoldne sem se odpravil proti mestu Milwaukee. Tja me je peljala moja znanka Mary Ann, ki je slovenskega rodu in je zelo aktivna v Slovenski ženski zvezi v Sheboyganu. Kovček sem že imel pripravljen, tako da je nisem dolgo zadrževal pred odhodom. Med potjo sva poslušala slovensko glasbo s CD-ja, vmes pa se veliko pogovarjala. Seveda sva na poti imela tudi počitek za osvežilno pijačo in prigrizek. Ker sva imela veliko časa, sva oba v pričakovanju debatirala, kaj vse so pripravili za to konvencijo. Čas na poti nama je zelo hitro minil in kaj hitro sva prišla v Milwaukee.
Že predhodno smo se dogovorili, da bom za čas konvencije čez vikend stanoval pri družini Frohna, ki živi v Milwaukeeju. Mama Helena ima slovenske korenine. Tudi slovenščino zelo dobro obvlada. Kljub temu da je bila rojena v ZDA tako kot tudi njena sestra, je ohranila stik s Slovenijo in slovensko kulturo, s katero seznanja tudi svojega sina Marka in moža Craiga.
V	Milwaukeju sta me tako sprejela moja gostitelja Crai-gova in njegov sin Mark. Deležen sem bil toplega sprejema, čeprav v angleškem jezi-
Z Mary Ann, ki me je pripeljala na konvencijo, in gospodom dr. Janezom Bogatajem
ku. Najprej mi je Mark razkazal center mesta. Odpravila sva se kar peš. Nato pa sta mi z očetom razkazala še druge dele mesta - z avtom, seveda.
Ko smo prišli k njim domov, nas je pričakala Markova mama Helena. Zelo se me je razveselila. Prijetno sva klepetala. Bila je navdušena nad tem, da se še vedno najde nekdo, ki s sabo prinese pristno domačo besedo. Kar nekaj časa sva porabila, da sva klepetala v slovenskem jeziku. Zelo je bila radovedna, prav vse jo je zanimalo. Družina me je gostila kot princa. Imel sem občutek, da mi želijo ponuditi vse, kar imajo in mi zmorejo nuditi.
Zvečer je bila na programu prva prireditev konvencije - predstavitvena večerja. Udeležencem so priredili zelo lep sprejem. Predstavili so program in tudi goste. Prireditev je potekala v večji igralnici v mestu. Zbralo se je veliko Slovencev. Gostili so tri goste iz Slovenije, ki so prišli posebej za to konvencijo: državnega sekretarja RS Boštjana Škrleca, generalnega konzula RS v Clevelandu Jureta Žmauca ter profesorja etnologije na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Janeza Bogataja. Predstavili so tudi mene kot dijaka na izmenjavi iz Slovenije. Na koncu so še predstavili program za
naslednje dni. Po končani predstavitvi programa smo se odpravili domov.
Gostiteljska družina je zame zelo dobro poskrbela, saj sem bil nastanjen v sobi za goste. Tudi sicer se je videlo, da sem prišel v premožno družino, ki si je z delom v Ameriki ustvarila dom in premoženje.
Naslednji dan smo se Mark, njegova mama Helena in jaz udeležili predavanja dr. Janeza Bogataja o slovenskih običajih. To je potekalo v hotelu, kjer je bila nastanjena večina udeležencev konvencije. Predavanje je bilo zelo zanimivo, še posebej za udeležence s slovenskimi koreninami.
Vsi udeleženci konvencije smo se zvečer zbrali v ogromnem muzeju v centru mesta, imenovanem "Milwaukee Public Museum". Tam so v "evropski vasi" priredili Zarja fest. Prireditev je dobila ime po reviji, ki jo mesečno izdajajo za Slovence v Ameriki. V njej predstavljajo razne dogodke, zanimivosti itd., ki zadevajo Slovence. Ima že dolgo tradicijo. Prireditev se je odvijala v muzeju, ki sem ga že pred nekaj meseci enkrat obiskal. Večina dogajanja se je odvila pred slovensko hišo. Prepričan sem, da jim hiša kot simbol veliko pomeni. Pred slovensko hišo so imeli manjši oder, kjer so obiskovalce zabavali z živo narodno-zabavno glasbo. Bilo je tudi na pretek slovenske hrane. Spoznal sem veliko novih ljudi, Slovencev, ki so želeli z mano spregovoriti vsaj nekaj besed.
Zanimivo je bilo videti, da so prikazali izdelavo in peko
S prijateljem Markom na predstavitveni večerji
Foto: Aljaž Jelen
S prijatelji iz Milwaukeeja
Foto: Aljaž Jelen
slovenske potice. Recept so prevzeli od svojih staršev ter s ponosom ohranjajo to tradicijo. Na krožnikih je bilo veliko tradicionalnih slovenskih jedi. Opazil sem, da nekateri obiskovalci že dolgo niso segli po takšnih jedeh, saj so jim teknile in so bili z njimi zelo zadovoljni. Sam sem poskusil nekaj pripravljene hrane, zato lahko mirne duše povem, da se okusi dejansko ne razlikujejo od hrane doma, ki sem je navajen.
Prireditev je trajala do devete ure zvečer, ko smo morali počasi izprazniti najeti prostor, saj nikakor ni zmanjkalo vprašanj in pogovora o Sloveniji. Vsi udeleženci so posebej poudarjali, da je letos dvajseta obletnica samostojne Slovenije, kar je potrebno še posebej praznovati.
Prihodnjič pa opišem še preostanek vikenda s Slovenci na konvenciji.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls - Podlehnik
Cirkulane, Zavrč • Uspela akcija Star papir za novo upanje
15.000 evrov za Mislovičeva in nagrada za učence
Osnovnošolci OŠ Cirkulane-Zavrč so se že februarja letos vključili v vseslovenski projekt zbiranja starega papirja pod naslovom Star papir za novo upanje. S predlogom, kako porabiti del zbranega denarja, pa so prepričali komisijo in tako postali pravi zmagovalci projekta.
Sredstva, ki so se zbrala od prodanega papirja, so se namreč polovično namenila za pomoč v tujino (za izgradnjo šole v Malaviju v Afriki), s preostalimi 15.000 evri pa se financira izbran humanitarni projekt v Sloveniji. In učenci OŠ Cirkulane-Zavrč so se s pomočjo občine Zavrč in Rdečega križa prijavili na natečaj za izbiro najboljšega predloga pomoči; predlagali so, da se denar nameni za sanacijo borne hiške, kjer komaj še živita sokrajana iz Gorenjskega Vrha Nežika in Rajko Mislovič. Tričlanska komisija, ki je izbirala med humanitarnimi predlogi iz vse države, je kot najboljšega določila prav predlog učencev iz OŠ Cirkulane-Zavrč. Kot
Učenci OS Cirkulane-Zavrč so do zadnjega kotička napolnili dvorano in čakali na svojo nagrado - rajanje s skupino Čuki; bilo je zabavno kot že dolgo ne.
nagrado za najboljši predlog pomoči so učenci „prejeli" zabavo z ansamblom po lastni
izbiri - mladi so izbrali Čuke -, še večjo nagrado pa sta prejela oba Mislovičeva, saj si bosta s
podarjenim denarjem lahko popravila svoj dom.
„Ko smo izvedeli za projekt Star papir za novo upanje, ki ga organizirajo Ekologi brez meja, smo se na obeh šolah in vrtcih, tako v Cirkulanah kot v Zavrču, odločili, da bomo sodelovali. Povezali smo se tudi s podjetjem Dinos, ki je dostavilo zabojnike za papir. Skupno je bilo v času akcije v državi zbranih kar 374.000 ton starega papirja. Koliko smo ga nabrali pri nas, nismo izvedeli. Vsekakor pa smo zelo srečni in zadovoljni, da je bil naš predlog pomoči Rajku in Nežiki Mislovič izbran kot najboljši humanitarni predlog v državi," je povedala vodja projekta Suzana Petek, ki ji je v celotni ak-
Zaključne slovesnosti, kjer jima je bil podeljen bon za 15.000 evrov, sta se udeležila tudi srečna obdarovanca Nežika in Rajko Mislovič.
ciji pomagal še Izidor Gnilšek. Prireditev ob koncu šolskega leta minuli petek je bila tako še posebej slovesna in razigrana; potem ko so bon z vrednostjo 15.000 evrov predali ganjenima Mislovičevima, je ravnateljica OŠ Cirkulane-Za-vrč Kristina Artenjak podelila še priznanja učencem za posebne dosežke na različnih tekmovanjih v minulem šolskem letu. Zlata priznanja so prejeli plesalci in plesalke folklorne skupine in Domen Kotolenko, srebrna priznanja Alen Fuks, Andreja Pajnkiher, Erika Kolednik, Petra Dre-venšek, Domen Kotolenko, Dejan Žlahtič, Klaudio Šipek,
Veronika in Doroteja Domjan, Gregor Kotolenko in Lucija Slameršak, posebno priznanje za naslov državnih prvakinj pa sta prejeli še Doroteja Domjan (tek na 1000 metrov) in Veronika Domjan (met krogle).
Takoj po uradnem delu slovesnosti pa se je začel tisti najlepši in najbolj pričakovani del prireditve za večdeset-glavo množico učencev vseh razredov; oder so namreč ob glasnem ploskanju zavzeli Čuki in začela se je pravo rajanje, ki mu dolgo ni bilo konca. In prav vsi so se strinjali, da je bila to res super nagrada - za super opravljeno delo.
Foto: SM
Foto: SM
Piše: Dani Zorko m Nova Zelandija (12.)
Južni otok
Končno sem prispel na Južni otok Nove Zelandije. Pristanišče se imenuje Picton in je manjši kraj z eno glavno ulico in neštetimi prenočišči. Jaz sem si svojega uredil malce izven mesta, in ker sem prispel na otok zelo pozno, sem se z lastnico dogovoril, da mi ključe pusti v poštnem nabiralniku. V temi prikolo-vratim do hiše in lepo začnem brskati po nabiralniku. Povsod je bilo že vse temno, zato me je nemalo presenetil sosedov kuža, ki je prilajal okrog ovinka in pričel skakati vame. Bolj sem ga poskušal prepričati, da nisem pismonoša, bolj ga je imelo, da bi mi izmeril hlače. Ves ta trušč je seveda zbudil vso sosesko in tudi moja gostiteljica je privršala iz hiše v spalni srajci. Prav nič ni bila jezna, lepo me je posadila za mizo in mi ponudila nekakšen puding. Uf, fajn. Pošteno sem bil lačen, a okus se ni skladal s sliko. Bljac, kaj lahko ženska naredi iz dobre jedi. Ker pa me je tako s pričakovanjem gledala zraven, sem nekako prebavil ta biskvit. Ker sem se hotel že takoj narediti dobrega, sem seveda to stvaritev krepko pohvalil, kar je seveda vzela zelo osebno in mi obljubila, da mi naslednji dan pripravi še večjo porcijo. Na koncu je še dodala, da ga drugače nihče ne je in da sem v bistvu prvi, ki ga je pohvalil. Mar bi bil raje tiho, bumbar ...
V sobi sem bil skupaj z dvema Malezijcema, ki sta bila kar posrečen par in sem se jima moral vedno smejati. Eden je bil vedno tiho, saj ni znal niti besede angleško, drugi pa je venomer govoril, njegova angleščina pa je bila tudi bolj siromašne sorte. Posebej aktivna pa sta bila ponoči. Glasni del para je smrčal kot letalo, drugi, ki je molčal ves dan, pa ga je preklinjal v njihovem jeziku. V glavnem, celo noč ni spal nihče.
Po velecenjenem pudingu sem si nekako moral popraviti okus in sem se pridružil neki nemški družbi, ki se ji tudi ni mudilo spat. Zanimive debate, izmenjava izkušenj ter popotni-ške zgodbice so nam krajšali čas, na jasnem nebu pa smo končno odkrili tudi t. i. južni križ, ki ga
Edini park v pristanišču Picton
Pogled na 'sounds' s pristanišča Picton
je menda mogoče videti zgolj z južne poloble. Gre za nebesni pojav štirih zvezd, katerih ogli-šča tvorijo deltoid s pravim kotom v sredini.
Drugo jutro sem v pol ure prehodil celotno mestece, ki ga je povezovala le ena glavna ulica. Odločil sem se opraviti enega izmed 'great walkov', desetih velikih pohodov po Novi Zelandiji, ki nosi ime po bivši angleški kraljici Charlotte. Ogromno krajev, poti in znamenj je poimeno-
vanih po evropskih voditeljih in zgodovinskih osebnostih, ki so obiskale te otoke. Gre za več kot 70 km dolg pohod, ki poteka na območju, imenovanem Marl-borough Sounds, in prestavlja nekakšne zalive in fjorde na severnem delu otoka. Z ladjico te odpeljejo na začetek poti daleč v neki zaliv, nato pa začneš pohod proti celini. Po navadi ljudje potrebujejo 3 do 5 dni, jaz pa sem se odločil pot prehoditi v slabih treh dneh.
Začel sem iskati prevoznika, ki bi me dostavil do začetka poti, in potem sem hodil od posrednika do posrednika in se pogajal za vsak dolar. Predvsem pri enem podjetju so bili zelo vztrajni in vedno, ko sem se nejevoljen že odpravil proti vratom, so v slogu najboljših sredozemskih trgovcev pridirjali za mano z boljšo ponudbo. Na koncu smo se le dogovorili za dobro ceno, pa še del prtljage mi bodo dostavili na konec poti, da mi ni treba vsega nositi zraven. Ker sem imel samo en nahrbtnik, sem doma lepo naredil selekcijo in vzel le najnujnejše, za ostalo sem pa naprosil mojo 'kuharico' za vrečko za smeti, ki sem jo lepo pritovoril do pristanišča. Vsi so imeli super drage nahrbtnike in opremo, le jaz sem tovoril stvari v vrečki za smeti. So pa imeli kasneje dolge nosove, ko sem jih na pohodu pustil daleč zadaj.
Če Picton ne bi imel pristanišča, ga res ne bi bilo vredno obiskati. Pomislite, imajo le eno gostilno. Pri nas ima gostilno že skoraj vsaka vas, tu pa le centralno pristanišče. Za kosilce sem si privoščil pica-kruh, ki je zelo popularna jed tukaj. Testo je kar debelo, čisto kruhovo, vse ostalo je pa po navadi prepuščeno domišljiji. Seveda so z nadevom zelo varčevali, drugače je pa bil čisto soliden za štajerski trebuh. Vsaj ena stvar, ki ima okus, kot ga mora imeti.
Pred odhodom sem si zvečer privoščil še pošten tuš, da bom čim bolj svež zjutraj začel svoj pohod. Ker je bilo treba vstati že okoli šestih zjutraj, sem se v posteljo poskusil odpraviti malo prej kot običajno. Že sem naredil zadnji krog in se odpravil proti sobi, ko se naenkrat zraven mene nariše lastnica z ogromnim krožnikom - njenega ogabnega pudinga. Pa sem si pokvaril naslednjih nekaj dni .
Nadaljevanje prihodnjič
Posrečena dekoracija moje gostiteljice
Foto: D. Zorko
Popularni 'fast food' Kivijev -pica kruh
Videm • Košnja po starem
Nekateri se obvladajo koso
Brata Marjan in Benjamin Vidovič iz Repišč že vrsto let organizirata ročno košnjo haloških bregov; tudi letos sta zbrala somišljenike, da so pokazali, kako še znajo vihteti svoje kose.
Kosci, zbrani pri Vidovičevih v Repiščah
Košnjo so začeli zgodaj zjutraj, skorajda sredi noči, saj se urini kazalci še niso dotaknili pete ure. „Po starem je to četrta ura zjutraj, ko začnemo. Najprej je seveda na vrsti poži-rek žganja za moč, pozdrav in kratek klepet, potem pa košnja brez odmora tam do desete ure dopoldne. Letos sta se z nami pomerili tudi dve ženski in moram priznati, da nista prav nič zaostajali," je po košnji povedal Beno Vidovič in še dodal: „Naš namen nikakor ni spodbujati k tekmovalnosti,
ampak k ohranjanju starega običaja, ki ima povrhu še koristen namen."
Letos so se pri Vidovičevih zbrali kosci iz več krajev, da niso bili lačni, je poskrbela gospodinja Nada, za sladke dobrote pa Jana in soseda Lojzka, ki je spekla „gobanco", zraven pa še obvezen „oprešak". Brata Vidovič pravita, da bosta običaj ročne košnje ohranjala še naprej, dokler bo le kdo, ki bo še znal in hotel s sklepano koso zarezati v plasti zrele trave.
SM
Na valovih časa
Torek, 28. junij Danes goduje Hotomir.
1389 je turška armada v bitki na Kosovem polju premagala srbsko fevdalno vojsko.
1577 se je rodil flamski slikar Peter Paul Rubens.
1586 je umrl utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar.
1712 se je rodil francoski filozof Jean-Jacques Rousseau.
1904 se je rodil v Loki pri Zidanem mostu slovenski pisatelj in pesnik
Ludvik Mrzel.
1914 je 9. zbor Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Ljubljani sklenil, da premestijo sedež strankinega izvršnega odbora v Trst z utemeljitvijo, da je Trst največje slovensko delavsko mesto. Sreda, 29. junij Danes godujeta Peter in Pavel.
1793 se je rodil češki izumitelj Jossip Resel, oče ladijskega vijaka. Josip Resel je bil po rodu Čeh, ki pa je delal in živel v Sloveniji. 1798 se je rodil veliki italijanski pesnik Giacomo Leopardi. 1801 se je rodil francoski makroekonomist Frédéric Bastiat. Bil je zagovornik optimistične, strogo liberalne klasične šole. 1877 se je rodil bosanski pisatelj Petar Kočic. Njegovo najbolj znano delo je ostra satira tedanjih razmer Jazbec pred sodiščem. 1908 je papež Pij X. javno razglasil, da so zaključili z modernizmi v Rim-ksokatoliški cerkvi.
1913 se je začela druga balkanska vojna.
1930 se je rodila italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci. Njena knjiga Bes in ponos, ki jo je izdala leta 2002 po terorističnem napadu na ZDA, opozarja Evropejce na nevarnost islama in je po svetu zbudila veliko pozornost. Četrtek, 30. junij Danes goduje Emilija.
1688 je angleški parlament odstavil kralja Jakoba II., za njegovega naslednika so določili Viljema III.
1884 se je rodil francoski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in literarni kritik Goerges Duhamel. Bil je tudi kirurg in član Francoske akademije. 1893 se je rodil vzhodnonemški politik Walter Ulbricht, predsednik DR Nemčije med letoma 1960 in 1973.
1908 je padel na Zemljo najsvetlejši meteor, ki ga opisuje zgodovina. Padel je na območje Tunguske s osrednji Sibiriji. 1934 so v »noči dolgih nožev« v Münchnu elitno nacistični Hitlerjevi oddelki SS pobili Ernsta Röhma in vse vodstvo SA. Hitler je tako dobil trdno oblast v stranki.
1997 je Hongkonk v noči iz današnjega na jutrišnji dan po 156 letih
prešel iz britanske pod kitajsko oblast.
Petek, 1. julij
Danes goduje Bogoslav.
Danes je mednarodni dan zadružništva.
69 se je za rimskega cesarja oklical Vespazijan, ki se je pred tem odlikoval v bojih oziroma zatiranju Judov.
1646 se je rodil nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.
1804 se je rodila francoska pisateljica George Sand. S svojimi romani se je zavzemala za svobodno ljubezen, emancipacijo žensk in socialno pravičnost.
1867	je začela veljati ustava Severno-nemške zveze 22 držav in svobodnih mest severno od majnske črte. Bila je nov korak na poti k združeni nemški narodni državi.
1878je bila ustanovljena Prizrenska liga, prva nacionalistična organizacija Albancev, ki je dokazala obstoj nacionalnih teženj pri tem narodu. 1900 je opravil prvi polet zrakoplov grof Zeppelina. 1903 se je začela v Parizu prva kolesarska dirka Tour de France. Sobota, 2. julij Danes goduje Marija.
1566 je umrl je francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah. Rodil seje 14. oktobra 1503. 1714 se je rodil nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck. 1724 se je rodil nemški pesnik Friedrich Gottlieb Klopstock. 1847 se je rodil francoski geolog Marcel-Alexandre Bertrand, kije razvil teorijo, da so določena gorovja nastala z gubanjem Zemljine skorje. 1925 se je rodil kongovski politik, prvi ministrski predsednik Demokratične republike Kongo Patrice Lumumba. Umorili so ga leta 1961. 1976 sta se uradno združila Severni in Južni Vietnam. 1703 so ustanovile Uršulinke v Ljubljani prvo dekliško javno šolo, ki je ostala 170 let edina javna šola za dekleta. Nedelja, 3. julij Danes godujeta Tomaž in Irenej. Danes je dan slovenskih rudarjev.
1866 je v bitki pri Kôniggrëtzu pruska vojska premagala avstrijsko. S tem je Prusija dokončno izločila Avstrijo iz odločanja v nemških zadevah.
1875 se je rodil nemški zdravnik, kirurg Ferdinand Sauerbruch, eden izmed pionirjev prsne kirurgije.
1883 se je rodil v Pragi avstrijski pisatelj židovskega rodu Franz Kafka. 1928 so se pojavili v trgovinah prvi televizorji. To se seveda ni zgodilo pri nas, ampak v ZDA. Za televizor je bilo treba odšteti 75 dolarjev. 1962 je Francija je razglasila neodvisnost Alžirije. 1992 so vzpostavili najdaljši zračni most v zgodovini. V Sarajevo so do začetka januarja 1996 s 13.000 poleti prepeljali več kot 160.000 ton živil, zdravil in druge pomoči.
1868	se je rodil v Poljanah slovenski filozof in teolog Aleš Ušeničnik. Ponedeljak, 4. julij
Danes goduje Urh.
Urh (Ulrih) je zavetnik vinogradnikov, ribičev in tkalcev. Zavetnik pred vodnimi nevarnostmi in poplavami.
1804 se je rodil ameriški pisatelj Nathaniel Hawthorne. Opisoval je pu-ritanski svet naseljencev Nove Anglije.
1807 se je rodil italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi, borec za osvoboditev in združitev Italije.
1900 se je rodil ameriški jazzovski trobentač in pevec Luis Daniel Armstrong, imenovan Satchmo.
1810 je generalni guverner Ilirskih provinc Marmont z odlokom uvedel pouk slovenščine v prvostopenjske šole in gimnazije. 1833 se je rodila v gradu Turn v Potočah pri Preddvoru pripovednica in pesnica Josipina Turnograjska, s pravim imenom Josipina Urbančič Toman. 1846 se je rodil v Ljubljani slovenski literarni kritik, urednik in šolnik Fran Levec, ki je leta 1899 izdal prvi Slovenski pravopis.
AvtoD£OM
Tokrat tudi za bolj športne voznike
Novi SLK ponuja inovativno samozatemni-tveno stekleno streho, sistem proti vrtinčenju vetra in povsem klasično, ali če hočete, retro podobo avtomobila, ki je vendarle usklajena s smernicami tovarne. Notranjost potnika razvaja z udobjem, prvovrstnimi materiali in večino tehnike, ki je danes na voljo pri Mercedesu. Zasnova roadsterja ostaja ista, kar pomeni dolg motorni pokrov, skromne kapacitete prtljažnika, prostor samo za dva (premožna) potnika, sedeža pa sta pomaknjena proti zadnji pogonski osi.
Današnji SLK predstavlja tretjo generacijo tako za zahtevnejše tradicionalne voznike kot tudi za nekaj mlajše športnike, veseli pa ga bodo tisti, ki uživajo v vožnji z odprto streho in imajo v svoji garaži še kakšnega večjega mercedesa, ki je sposoben prevažati celotno družino in prtljago.
Oblika je skrbno načrtovana, premišljena ter povzema večino oblikovalskih idej super-športnega mercedesa SLS. V maski izstopa tri-kraka zvezda, vstopniki za zrak in LED dnevna svetila, ki so se jih pri tem proizvajalcu dolgo časa otepali, a se trendom niso uspeli upreti. Za masko se skriva cel kup sodobne tehnike (radar, kamere, tipala), ki je potrebna za delovanje asistenčnih sistemov, za katere je treba
globoko seči v denarnico.
Nemški inženirji so se trudili avtomobilu vcepiti tudi nekaj uporabnosti, kar velja za prtljažni prostor, kjer lahko dno obrnemo in dobimo oporo s pritrdilnimi trakovi za manjše predmete, s tem da je prostora v osnovi za 335 litrov, ob pospravljeni strehi pa še za 110 litrov manj.
Tudi voznikovo delovno okolje je polno tradi-
cije. Naj omenim klasično uro na vrhu armaturne plošče, analogne merilnike ali okrogle prezračevalne lopute, ki s svojo obliko spominjajo na Mercedesove športne primerke iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Sredinska konzola je v osnovni prekrita s poliranim aluminijem, na instrumentni plošči pa je prostor našel tudi zaslon, kjer voznik lahko opazuje podatke navigacije in ostalih naprav.
Na vrhu seznama doplačljive opreme je steklena streha oziroma elektrokromno strešno steklo magic sky control, ki s preprostim pritiskom na gumb poskrbi za temnejšo notranjost. Če so delci v njem pod napetostjo, se postavijo tako, da prepuščajo svetlobo, v primeru, ko napetost prekinemo, se razporedijo naključno, kar zatemni steklo, njena posebna zgradba pa zmanjšuje prepustnost sončnih in UV žarkov. Seveda bodo kupci lahko izbirali med običajno stekleno ali aluminijasto streho. Za omilitev vetra v laseh je med oba zaščitna loka nameščena zavesa airguide, ki se tedaj, ko je ne potrebujemo, skrije za zaščitna loka.
Tretja generacija je na voljo z bencinskimi motorji, ki ponujajo od 185 do 310 KM moči, letošnjo jesen lahko pričakujemo tudi dizelsko izvedenko 250 CDi, proti koncu leta pa strupeno različico AMG. Vsi trije bencinci imajo zaradi manjše porabe goriva serijsko vgrajen sistem start/stop. 1,8-litrska bencinska šti-rivaljnika s turbinskim polnilnikom zmoreta 185 oziroma 205 KM. Na voljo je tudi orjaški 3,5-litrski šestvaljnik s 310 KM. Kupci „običajnih" SLK ne bodo prikrajšani za poseben zvok motorja, saj imajo tudi različice s štirivaljnim motorjem vgrajen sistem za posebno stalno zvočno kuliso motorja.
Opreme je dovolj že v osnovi, a pri znamkah premium ne sme manjkati posebnega razva-janja za ravno tako posebno ceno. Novi SLK je moč naročiti s paketi exklusiv, designo in AMG, med tehniko velja omeniti multimedijski sistem z velikim osrednjim barvnim zaslonom, zagon motorja in odklepanje vozila s pametno kartico, parkirno asistenco, ambientalno osvetlitev ali daljinsko upravljanje strehe.
Mercedesovi inženirji so izboljšali tudi pasivno varnost s čvrstejšo zgradbo karoserije, ki je kljub temu sedaj lažja, k čemur so pripomogli aluminijasti pokrov motornega prostora in aluminijasta prednja blatnika.
Pri domačem uvozniku pričakujejo, da bodo letno v promet spravili deset do dvanajst road-sterjev, kar seveda ni veliko, saj gre za nišni izdelek, ki od vas zahteva najmanj 41.470 evrov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vaginalne okužbe (3.)
(Nadaljevanje)
Pred okužbami in neravno-vesjem v nožnici se lahko dodatno zaščitimo:
•	izogibajte se pretirani intimni higieni. Izogibajte se uporabi penečih kopeli, parfu-miranih mil, dezodorantov, olj in razkužil, ki dražijo kožo in sluznico;
•	priporoča se nošenje spodnjega perila iz naravnih materialov. Glivice se rade zadržujejo v toplem in vlažnem okolju, zato ne nosite tesno oprijetih hlač in sintetičnega perila, ki ne prepušča zraka;
•	pri spolnih odnosih pazite na partnerjevo in svojo higieno;
•	v kopališčih, savnah ali termah uporabljajte brisačo kot podlago za sedenje in pogosto menjajte kopalna oblačila;
pri menstruaciji pazite na higieno in pogosto menjajte tampone in vložke;
•	izogibajte se stresu oziroma se ga naučite obvladovati.
V lekarni je na voljo veliko pripravkov brez recepta, s katerimi si lahko pomagate ob pojavu težav ali pa že v preventivni namen. Gre za vaginalne
tablete, globule, kreme, gele in prhe.
Farmacevt mora presoditi, ali lahko ženski pomaga z izdelkom brez recepta ali mora obiskati zdravnika. Bakterijska okužba ni primerna za samoz-dravljenje.
Izdelki za zdravljenje blagih nožničnih vnetij:
•	globule z 20 % borax glicerinom, ki je antiseptik;
•	vaginalne prhe - prha je pripomoček za intenzivno vaginalno higieno ter preprečevanje vaginalnih težav. Z izpiranjem nožnice se ostanki celičnega materiala in izločkov, ki se sicer zbirajo na materničnem vratu in ob njem odplaknejo. V primeru infekcij pa se odplaknejo tudi škodljivi mikrobi. Zadostuje uporaba enkrat tedensko;
•	vaginalete ali krema, ki vsebuje antimikotik klotrima-zol. Zdravilo je primerno za samozdravljenje ponavljajočih glivičnih okužb ali ob jemanju antibiotika;
Na voljo je tudi veliko izdelkov za vlaženje in obnavljanje vaginalne sluznice in zunanjega spolovila. Ti izdelki vsebujejo:
farm.
-	natrijevo sol pirolidinsko-karbonske kisline, ki je naravni vlažilni faktor in vlaži sluznico, in izvlečke kamilice, ki deluje protivnetno;
-	vitamin C (hitro vzpostavi kislo okolje, krepi celično odpornost),
-	mlečno kislino (vzdržuje stalno kislost nožnice),
-	srebro (deluje protibakte-rijsko in protiglivično).
Za vlaženje sluznice lahko uporabimo tudi kremo, ki sluznico navlaži in zaščiti. Rastlinski izvlečki soje, grozdnate svetilke in črne detelje z izoflavoni delujejo na nožnično sluznico, tako da zmanjšajo njeno atrofijo in povečajo elastičnost no-
žničnih tkiv. Izvlečki aloe vere, ognjiča in laškega smilja pa delujejo protivnetno. Vsebuje še hialuronsko kislino, ki vzdržuje vlažnost sluznice ter pomaga pri celjenju poškodb.
Vaginalno mikrofloro lahko zaščitimo tudi z jemanjem oral-nih probiotikov, ki vsebujejo seve mlečnokislinskih bakterij. Pomagajo povečati število naravnih lakobacilov v vagini in s tem ohranjajo ravnovesje vaginalne flore in izboljšajo njeno kakovost.
V lekarni lahko kupite tudi test za ugotavljanje pH-vredno-sti v nožnici. Ko pride del te-sterja v stik z izločki v nožnici, se zgodi barvna reakcija, ki jo s pomočjo barvne skale odčitamo in ugotovimo, kakšna je vrednost pH. Ta test nam omogoča sprotno spremljanje stanja v nožnici. pH-vrednost v nožnici je smiselno spremljati takrat, ko ima ženska težave v nožnici (srbenje, neprijeten vonj), po zdravljenju infekcij z antibiotiki in med nosečnostjo.
Za naravno zaščito nožnice so nujni: ustrezna debelina sluznice, primerna kislost nožnice (pH-vrednost), ravnovesje mikroorganizmov in splošno dobro počutje ženske. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Iglavcev je na naših vrtovih preveč
Iglavci so postali sestavni del okrasnih vrtov, čeprav so to rastline, ki sodijo bolj na gorenjske strmine kakor na štajerske ravnice. Pri nas jim je poleti pogosto prevroče, to velja predvsem za nekatere nežne borovce, pa tudi mnoge nizke, pritlikave oblike smrek. Vse namreč izvirajo iz gorskih krajev, kjer je padavin tudi poleti veliko. Še bolj pa so iglavci občutljivi na zimsko in poletno zastajanje vode v območju korenin. To velja tudi za zelo priljubljene »ciprese« za živo mejo. Ciprese sem dala v narekovaj zato, ker rastline , ki jih sadimo pri nas, seveda niso resnično ciprese. Te so sredozemske rastline, ki naših zim ne bi prenesla. Pri nas s tem imenom povečini imenujemo različne paciprese in thuje. Res je, da imajo številne dobre lastnosti, med njimi je na prvem mestu hitra rast in lahko razmnoževanje. A za vse tiste, ki si želite bolj ekološki vrt in naravni videz svoje okolice, naj povem, da predstavljajo oviro, pregrado za številne koristne živali. Brez teh pa si težko predstavljam naravi prijazen način pridelovanja zelenjave in sadja. Pa še manj občutljiva je. Ciprese tudi zelo slabo prenašajo močno obrezovanje, zelo pogosto pa propadejo posamezne rastline ravno takrat, ko postane živa meja najlepša. Rade jih napadejo pršice, pozimi pa pogosto trpijo sušo, ki se kaže na spomladanskem sušenju iglic. Tudi sol z asfaltiranih cestnih površin jih počasi uničuje.
Namesto cipres je za tiste, ki res ne morejo brez pozimi goste, nepredirne žive meje, primernejša tisa. Ta je odporna na vse prj omenjene težave. Mnogi se je bojijo, ker sodi med strupene rastline. A za tiste naj povem, da je tudi oleander strupen, pa se ga nihče zaradi tega ne boji in ga vidim skoraj pri vsaki hiši. Tisa je strupena samo, če se jo poje, in sicer dokaj veliko, okoli 1 kg iglic bi bilo treba pojesti. Povejte mi, zakaj bi otrok pojedel cel kilogram neužitnih iglic! Pri oleandru zadošča veliko manj. Dotikanje, božanje, obrezovanje nikakor ni nevarno. Tudi tisa raste hitro, obrezujemo pa jo lahko povsem po lastni želji. Že visoko živo mejo lahko porežemo povsem do tal, iz nje lahko oblikujemo različne like, čeprav tudi teh ne imeti preveč na vrtu, ker tudi ne sodijo v naše kraje. Visoko ceno nadomestimo tako, da posadimo nekoliko manj rastlin in smo nekoliko bolj potrpežljivi pri tem, kdaj se bo živa meja povsem zarasla. Poleg tega pa ciprese kazijo podobo tradicionalne, lepe Štajerske, tudi Haloz in Slovenskih goric. Naša tradicionalna živa meja je zarasla z gabrom. Tudi gaber lahko režete, oblikujete, v karkoli že želite. Lahko zraste visok, potem sadite 1 rastlino na 70-80 cm. Če pa bo živa meja nižja, sadite rastline na 50 cm. Gostejšo pa dobimo, če rastline nekoliko zamikamo v cikcak in sadimo na 40 cm.
Iglavci nujno potrebujejo zimsko zalivanje takrat, ko je malo padavin. Zimska suša se pozna šele takrat, ko pričnejo ponovno odganjati, to je šele v maju. Takrat že pozabimo, da je bilo pozimi suho. Sušenje iglic je lahko tudi posledica pršic, takrat so iglice od blizu nekoliko pikaste, posledica sesanja posebnih škodljivcev, ki se naselijo na vejah. Zato ob nenadnem rumenenju in odpadanju iglic najprej preglejte notranjost iglavca. Če so na vejah vata-ste prevleke, nitke med iglicami ali storžem podobne tvorbe, imamo težavo. Odpravimo jo lahko le z močnejšimi sredstvi za varstvo rastlin. Tretiranja ponovimo vsaj trikrat v pet- do sedemdnevnem razmaku, in sicer tako, da temeljito omočimo tudi notranjost drevesa. Spomladi pa uporabimo še mineralna olja za zatiranje zimskih škodljivcev na sadnem drevju oz. vinski trti.
Iglavce imamo radi zato, ker hitro rastejo in prinašajo zelenje tudi v mrko zimo. Včasih pa rastejo kar prehitro. Vendar morate vedeti, da povečini izredno slabo prenašajo obrezovanje. Edina izjema pravzaprav je tisa. Zato lahko vsako leto porežemo samo tisti na novo zrasli, svetlejši del letne rasti. To je pomembno predvsem pri živih mejah in tistih brinih, ki jih uporabljamo za prekrivanje nabrežin. Ravno zdaj je še čas, da to novo rast pokrajšamo. Ne pozabite, nikoli jih ne režemo do lesa, če želimo obdržati lepe, zelene rastline. Pri borovcih in smrekah lahko odščipnete do 2/3 nove rasti, novih vršičkov, vendar je zdaj še skrajni čas. Za to delo izkoristimo kakšen ne prevroč, najbolje je oblačen dan. Tudi drugače iglavce režemo vedno veliko kasneje kakor listavce, šele v aprilu ali maju. Po obrezovanju jih pognojimo s posebnimi gnojili za iglavce.
Še ena težava se pojavlja v tem času. Na mnogih okrasnih drevesih in grmih se pojavlja sušenje poganjkov - koncev vejic. To je lesna monilija. Proti njej ni druge rešitve kakor škarje. Vsak posušen vršiček je potrebno odrezati, in sicer najmanj 10 cm v zdrav les. Pri okrasnem grmičevju in drevesih je najbolje, da po veji nazaj poiščemo ustrezno manjšo vejico, ki gleda v smer, kot si želimo rast rastline. Običajno je to rast ven iz grma. Nato obolelo vejo odrežemo 0,5 cm za izbrano vejico. Rez naj bo rahlo poševna, poševnina pa nagnjena stran od vejice, ki je ostala.
Odcvetele so tudi vrtnice. Cvetove porežemo takoj, ko pa preneha cveteti cel šop (kjer cvetejo v šopih), poiščemo prvi list s petimi lističi, ki gleda iz grma vrtnice. Podobno, kakor je opisano zgoraj, 0,5 cm in poševno tukaj odrežemo odcvetel vrh rastline. Prej bomo to naredili, prej bodo rastline ponovno zacvetele.
Miša Pušenjak
i.n
Foto: Miša Pušenjak
SLOGA
i
www.sloga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
S svetovne
glasbene
scene
Ameriška revija Forbes vsako leto sestavlja seznam najbolje plačanih glasbenikov na svetu. Na vrh te lestvice v zadnjem letu so se zavihteli irski rockerji U2, ki so tudi lani bili na prvem mestu med največjimi zaslužkarji v svetu glasbe. Člani zasedbe U2 so v tem obdobju zaslužili neverjetnih 138 milijonov evrov, zahvaljujoč predvsem super uspešni svetovni glasbeni turneji »360«. Na drugem mestu
To je to
Foto: wordpress.com
U2
■p	
	
m . 1	mM fc^ ji
Foto: wordpress.com
Elton John
najdemo ameriško zasedbo Bon Jovi, ki je v enakem obdobju zaslužila 88 milijonov evrov. Prvo trojko zaokrožuje britanski zimzeleni pevec Elton John z 71 milijoni evrov.
Seznam 10 glasbenikov, ki so po reviji Forbes največ zaslužili v preteklem letu:
1.	U2:138 milijonov evrov
2.	Bon Jovi: 88 milijonov evrov
3.	Elton John: 71 milijonov evrov
4.	Lady Gaga: 64 milijonov evrov
5.	Michael Buble: 49 milijonov evrov
6.	Paul McCartney: 47
r —	
	
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
milijonov evrov
7.	The Black Eyed Peas: 43
milijonov evrov
8.	The Eagles: 42 milijonov evrov
9.	Justin Bieber: 37 milijonov evrov
10.	Dave Matthews Band: 36
milijonov evrov
Za posledicami srčne kapi je pred dnevi v 69 letu starosti umrl Clarence Clemons, dolgoletni saksofonist zasedbe Bruce Springsteen and the E Street Band. Član te zasedbe je bil več kot 30 let, prav tako je imel nekaj časa lastno skupino Temple of Soul, ob vsem tem pa je igral tudi še v nekaterih drugih zasedbah, kot so Jerry Garcia Band, Rin-go Starr's All Star Band in z Aretho Franklin, Jacksonom Brownom in Roy em Orbiso-nom. Od tega legendarnega saksofonista so se poslovili številni svetovno znani glasbeniki, kot so U2, Coldplay, Slash, Bryan Adams in številni drugi. Člani skupine U2 so se od Clemonsa poslovili na koncertu na Angel Stadionu, kjer je pevec Bono Vox o tem glasbeniku spregovoril nekaj besed med izvajanjem skladbe '«Moment Of Surrender«.
Popularen italijanski pevec Tiziano Ferro, ki se ga v Sloveniji najbolj spomnimo po njegovi uspešnici Perdono, letos praznuje 10. obletnico od izdaje svojega prvega albuma. Ob tej priložnosti je pred dnevi izdal zbirko svojih naj-
večjih uspešnic, ki so že dosegljive za nakup preko spletne trgovine iTunes. Na albumu najdemo njegove skladbe, ki so jih v novi preobleki odpeli nekateri največji zvezdniki italijanske glasbene scene, kot soJovanotti, Eros Ramazzotti, Laura Pausini, Max Pezzali, Fiorella Mannoia, Biagio An-tonacci in številni drugi. Ob tej priložnosti je Ferro povedal, da že pripravlja material
za svoj novi studijski izdelek. ®@®
Tiskovni predstavnik britanske pevke Amy Winehouse je sporočil, da je pevka odpovedala vse planirane nastope v okviru svoje evropske turneje. Njena vrnitev na svetovne glasbene odre se je namreč v Beogradu pred dnevi končala zelo klavrno, saj je na oder prišla opita in nesposobna zapetje. Nezadovoljni obiskovalci njenega beograjskega koncerta so nastop označili za pravo katastrofo. Kljub zatrjevanju njene ekipe, da je pevka premagala težava z odvisnostjo od alkohola in drog, več kot očitno ni tako. Najprej so odpovedali njene nastope v Turčiji in Grčiji, pred dnevi pa je bila odpovedana tudi celotna evropska turneja, v sklopu katere je pevka nameravala nastopiti na festivalu v španskem Bilbau, festivalu v italijanski Lucci, v švicarskem Locarnu ter na drugih
evropskih prizoriščih. ®®®
Popularna ameriška pevka Katy Perry (Katheryn Eliza-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CHANGED THE WAY YOU KISS ME - EXAMPLE
2.	BOUNCE - CALVIN HARRIS FT. KELIS
3.	THE A TEAM - ED SHEERAN
NEMČIJA
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/GOONROCK
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
Razkužila
Zadnjega, recimo nekaj več kot pol leta vse pogosteje opažam takšne ali drugačne reklame za vse sorte razkužil. Takšnih namreč, ki so dovolj majhna, da jih lahko spravite v vsako torbo in vsak žep ter se tako za vedno zaščitite pred zlobnimi mikrobi iz okolja. Nič presenetljivega ni, da so se ti izdelki začeli pojavljati ravno v času zadnje gripe in vsesplošne panike.
Kakor da bi se virus prenašal preko dotika in ne preko zraka ... Pa to zdaj ni pomembno. Pomembno je to, da se to kar naprej reklamira po televiziji, ob cesti opažam ogromne panoje z napisi v smislu "... bodite varni, zaščitite se itd.", ljudje pa na koncu to celo kupujejo. Kajti kar naenkrat so vsi mikrobi okoli nas postali sila resna grožnja človeški rasi in druge možnosti, kakor da si pred vsakim stikom dodobra razkužimo roke, preprosto ni!
Naravnost grozljiva mi je reklama na televiziji, v kateri otrok seže po jabolku, mati pa mu to prepreči in ga opozori, da si mora najprej razkužiti roke. Zato mu nanje kane nekaj razkužila, se nasmehne in otrok je dovolj varen, da lahko poje navadno jabolko. Prav zares grozljiva reklama! Ustvarja se namreč neka iluzija o tem, kako naenkrat naša okolica ni več varna, mikrobi so vsepovsod! Na jabolkih nedolžnega izgleda, v svežem zraku in vodi, na kozarcih in kar bi (kot poudarjajo oglaševalci) moralo skrbeti vsakega starša, celo na igračah nič hudega slutečih malčkov.
Zato pa so potrebni parni čistilniki, s katerimi lahko brez težav dez-inficirate prav vse igračke, da bodo ponovno "varne". Očitno teroristi niso več tako popularni ali pa so se ljudje sčasoma preprosto adaptirali in ponovno potrebujejo nov dražljaj, novega sovražnika. O nečem je pač potrebno zganjati vik in krik, saj vsi vemo, kakšno rajo je najlažje obvladati - prestrašeno.
Ob tem pa nihče ne bi pomislil, da pa morda vendarle tudi mikrobi niso tako škodljivi, kakor bi se jih rado prikazalo. Od nekdaj so bili med nami in vedno bodo, to je dejstvo. Naš organizem pa je že narejen tako, da jih sproti uničuje in se zavaruje pred njimi. In vse to razkuževanje v vsakdanjem življenju se mi zdi popoln nesmisel in potrata denarja. Sploh pa pri otrocih! Za te je namreč nujno, da pridejo v stik z raznimi mikrobi, saj le tako lahko razvijejo zdravo imunost. Ampak s tem se "moderni in izobraženi" starši ne ukvarjajo. Najpomembnejša je namreč varnost otrok, zaradi česar se jih z vseh strani zavija v vato in ščiti pred vsakim izkustvom, potem pa so vsi začudeni, ko ti otroci kasneje zbolijo zaradi vsake navadne hišne bakterije ali virusa, ki je sicer popolnoma neškodljiv ...
Za vse tiste mikrobofobe, ki si vztrajno vtirajo razkužilo v kožo, pa samo še to: največ možnosti za okužbo imate tako ali tako z dihanjem, saj je v zraku na milijarde raznih mikrobov, haha. Zdaj pa hitro po maske!
Matic Hriberšek
beth Hudson ) je objavila že peti singel s svojega aktualnega zelo uspešnega albuma »Teenage Dream«. Skladba nosi naslov »Last Friday Night (T.G.I.F)« in bo po njenih besedah velika poletna uspešnica. Prvi štirje singli z omenjenega albuma: »California Gurls«, ki jo je zapela skupaj z Snoopom Doggom, »Teenage Dram«, »Firework« in »E.T.«, ki jo je posnela z Kanyjem Westom, so postali velike svetovne uspešnice, vsem štirim pa je uspel tudi preboj na uradno ameriško glasbeno lestvico Billboard Hot 100, kar pred njo ni uspelo še nobene izvajalcu v zgodovini.
®®®
Kot smo v naši rubriki že pisali, člani ameriške glasbene skupine Red Hot Chili Peppers zaključujejo delo na novem studijskem albumu »I'm With You«, ki bo izšel avgusta. Znano je že tudi, da bodo svoj novi studijski izdelek po Evropi predstavljali na turneji, ki se bo pričela 7. oktobra v Kol-nu in končala 17. decembra v Madridu. Seznam koncertne turneje še ni popoln, tako da lahko ljubitelji njihove glasbe še upamo, da se bo nastop te super popularne zasedbe zgodil tudi v Sloveniji.
Janko Bezjak
1.	THE I
2.	YOU /
estvi
NAJ C y
W
j LAZY SONG - BRUNO MARS I AND ME (IN MY POCKET) - MILO\
3.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
4.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
5.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
6.	THE EGE OF GLORY - LADY GAGA
7.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ I PITBULL
8.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
9.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
10.	MR.SAXOBEAT - ALEXANDRA STA
11.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
bučkini zrezki, paradižnikova
solata
SREDA
kumarice s smetano, mlad pečen krompirček, ocvrte piščančje palčke ČETRTEK
omaka s stročjim fižolom, hrenovke PETEK
testenine s tunino, solata SOBOTA
tlačenka v solati (z jajčko, paradižnikom, papriko...) NEDELJA
vratovina na žaru, zelenjava z žara, paradižnik, mlada čebula PONEDELJEK
testenine z gobovo polivko, solata
*Bučkini zrezki
Sestavine: 1 bučka, 20 dag trdega sira (edamec, gavda, trapist, ...), 2 jajci, 2 kosa na kocke narezanega belega kruha, 1 čebula, 2 stroka česna, 4 žlice moke, mleko, sol, poper, peteršilj, drobtine, olje za pečenje.
Bučko olupimo, dobro operemo, nariba-mo in malce posolimo. Na kocke narezan
kruh prelijemo z malo mleka in nekaj časa pustimo, da se kruli dobro zmehča. Nariba-no in osoljeno bučko nato dobro ožamemo in jo damo v posodo s kruhom. Tej zmesi dodamo nariban sir, jajci, strt česen, sesekljano čebulo, sol, poper in sesekljan peteršilj. Vse skupaj dobro premešamo, dodamo moko in toliko drobtin, da postane zmes toliko kompaktna, da jo bomo lahko oblikovali. V ponvi segrejemo olje in vanj polagamo oblikovane in v drobtinah povaljane bučkine zrezke. Pečemo jih na obeh straneh, da dobijo lepo rjavo skorjico.
**Vratovina na žaru
Sestavine: 1 kilogram vratovine; za marinado: 1 dl olja, 5 strokov stisnjenega česna, 3 čajne žličke gorčičnih semen v vinu, 1 čajna žlička mlete sladke paprike, sok polovice limone ali sok ananasa, 1 čajna žlička kečapa, sol, poper, origano.
Vratovino narežemo na 1 cm do 1,5 cm debele kose. Posebej pripravimo marinado iz navedenih sestavin, vsak kos mesa potopimo vanjo ter ga položimo v posodo, na koncu ostanek marinade prelijemo po mesu, zapremo posodo in postavimo v hladilnik vsaj 3 dni pred peko. Vratovino popečemo na žaru po vsaki strani 5 minut. Zraven ponudimo svež paradižnik, mlado čebulo in zelenjavo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Dva kresilna kamna iskre delata.
•k-k-k
Eno pokvarjeno jajce pokvari celo peko.
-k-k-k
Ne klesti drevja, pod katerim počivaš.
-k-k-k
Iz osla ne narediš jahalnega konja, pa če ga še tako dresiraš.
-k-k-k
Kdor nima pravice, išče skrite stezice.
-k-k-k
Boljše je shranjeno jajce kot sneden vol.
-k-k-k
Kdor želi vrtnico sprejeti, mora sprejemati tudi trnje. -k-k-k
Lačni niso izbirčni. -k-k-k
Hudo je biti priklenjen, pa čeprav z zlato verigo. -k-k-k
Kdor ni okusil bridkega, ne pozna sladkega.
-k-k-k
Lačen trebuh nima ušes. Poln želodec se smeji. -k-k-k
Kjer je žgal ogenj, ostane brazgotina.
-k-k-k
Črno na belem nikdar ne izgine.
-k-k-k
ZE SPRASUJEJO Žena je obiskala moža v zaporu in mu povedala: "Otroci kar hitro odraščajo. Vedno večji so in že so začeli spraševati!" "Po meni?"
"Ne, kam si skril denar!"
KOLCANJE
Nuna je hlipajoče izstopila iz zdravnikove ordinacije. Naslednja pacientka, ki je vstopila, je vprašala doktorja: "Zakaj je pa nuna jokala?" "Rekel sem ji, da je noseča!" "Je res noseča?" "Kje pa! Toda nisem si mogel spomniti boljšega zdravilnega sredstva proti kolcanju, kot je jok!"
Caribbean Seo
SUHADOLČA-NOV JUNAK
EDINI SIN, EDINČEK
ZEVSOV SIN
LOJZE ROZMAN
MINO-METALEC
ORGANSKA SPOJINA
MED JAMBORA NAPETA VRV
PRIPADNIK TRUSTA
STADION V BUDIMPEŠTI
ITALIJANSKI FILMSKI
ZDRAVILNA RSTLINA
SESTAVIL
EDI KLASINC
SEVERNOAMERIŠKA LETALSKA DRUŽBA
FRANCOSKI
FIZIK (FRANCOIS)
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (JEAN)
SPOJINE AMONIAKA
HUDOBIJA
GL. MESTO ZAH. SAMOE
ESTONEC
PREGIBNA BESEDNA VRSTA, PRNOMEN
OBOROŽENA SILA, VOJSKA
IZDELOVALEC PASOV
MALTEŠKI PREMIER
igg6-g8
(ALFRED)
MODEL RENAULTA
ZDRAVKO AČKUN
PRIJETNA DIŠAVA
IZ BESEDE OMARA
NAŠ NARODNI (HEROJ MIHA)
RISBA, SKICA
POSLOVALNICA
SOCIOLOG SOROKIN
GLOBOKA NEZAVEST
FRANCOSKI KOMEDIO-GRAF
'arama
Liberia
Bajacas mingo -Filadelfia
amarirdo
Santa
RIMSKI CESAR
DERIVAT AMONIAKA
PREBIVALEC REČICE
DOLŽINSKA MERA
—«-tras-sm
GUANACASTE'"'3™

mapČR-cotn
.Barra da Colorarla
La
.Torluguero
Lowlands
. 'Triaran .	Puerto Viejo
Las Cartas ¿iverda .»»Cart«	a«Sarap„o,
•	Guápiles
Nicoya Las Juntas Zarcero BJ[VJ	* CARI ES San Ramón Gracia a
Puntaren as Esparza^' Alajuela	¿n™»» Siqu¡mss
•Tambor Malpaís ■ Mantezuma
Sámara
Santiago de Aserrí Cartago Puriscal
Turrialba
Jaco
Pacific
Quepos «, I Manuel Antonio
Moravia	Cahuita
Puerto Viejo deTalamanca " • Marizani
San Gerardo de Rivas
Talamanca
JOSA
NAŠ ROKOMETAŠ
(MATIJA)
RIBOLOVEC
FRANCOSKA TEKAČICA (MARIE-JOSE)
NAŠ SKLADATELJ
(DANILO)
JAP. FILM. IGRALKA
PAVEL ŠIVIC
UVEDBA REDA
DVOJICA
ČAČKA

NAŠ IGRALEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
BAJESLOVNO BITJE
kom razlagal spolno vzgojo. Ko je vstopila v razred, je na njeno presenečenje in grozo zagledala dva dijaka, kako spolno občujeta na profesorjevi mizi. Ko jo je profesor spolne vzgoje zagledal, ji je rekel: "Prosim, da zapustite učilnico. Veste, imamo praktični pouk." Učiteljica je zapustila razred, toda njena radovednost ji ni dala miru, zato je naslednji dan spet vstopila v učilnico med poukom spolne vzgoje. Spet isti prizor.
Čez teden dni jo je spet premagala radovednost. Vstopila je v učilnico in zagledala, kako na šolskih klopeh spolno občujejo njeni dijaki. Na vsaki šolski klopi je bil par in občeval. Profesor jo je zagledal in ji rekel: "Psssst! Kontrolna naloga!"
ČAKANJE
"Natakar, ali bom pri vas lačen vso noč?"
"Ne, kar brez skrbi bodite. Pri nas ob desetih zapiramo."
POLJUB
"Zakaj papež po vsakem postanku letala poljubi zemljo?" "To pa ja ve vsak, kdor se je že peljal z letali Alitalia!"
POŽAR
Mož prileti dopoldne v hišo in vpije:
"Požar! Žena, hiša gori!" Glas iz omare: "Rešujte pohištvo, rešujte pohištvo!"
SPOLNA VZGOJA Na veliko veselje srednješolcev je Ministrstvo za šolstvo v srednjih šolah uvedlo pouk spolne vzgoje. Tudi razredničarka enega od razredov se je zanimala za ta predmet, zato je nekega dne vstopila v učilnico, kjer je profesor njenim dija-
SLABSE ALI BOLJSE "Tri tedne ne pijte alkoholnih pijač, potem bova pa videla, ali se vam bo stanje izboljšalo," je rekel doktor svojemu pacientu.
"Ali ne bi raje poskusila tako, da bi tri tedne pil dvojno količino alkohola, potem bova pa videla, če se mi bo stanje poslabšalo?"
NIZKE CENE
Detektiv v samopostrežni trgovini že tretjič zaloti isto žensko pri tatvini.
"Zakaj stalno kradete v naši poslovalnici?"
"Zato, ker imate pri vas najnižje cene."
UGANKARSKI SLOVARČEK: APIA = glavno mesto Zahodne Samoe, PEREC = francoska tekačica (Marie-Jose, 1968-), PITIRIM = ime ruskega sociologa Sorokina, RANER = slovenski gledališki igralec (Ali, 1934-), SANT = malteški politik, premier 1996-98 (Alfred, 1948-), SMERDEL = slovenski slikar (Damir, 1945-), SOREL = francoski filmski igralec (Jean, 1934), SPEELMAN = angleški šahovski velemojster (Jonathan, 1956-), ŠTIMEC = slovenski roko-metaš (Matija, 1984-).
■ejGAS 'epeiuje 'euodeu 'oajaj '^aiujez '|epoe '¡uei ^doj} 'puioip 'ueorey 'p}snj} 'yi 'ay 'p|we 'imez '^e] toqn 'ejdv 'soujpa 'o| -ejusajd 'SON jaPd 'Jedny sojfi 'lapjaws 'ps -ejzA 'jUjLue '|3JOS 'ogejv 'wv ued :A3HS3a
íPoíHulajtz naí na iuztounzm í^tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
RENIJ
Govori se ...
... da vse tesnejše sodelovanje med poetovionskim in hajdin-skim prvim možem že rojeva konkretne sadove. Pobuda enega od svetnikov za združitev obeh občin je mnogokje naletela na pozitiven odziv; no ja, mnogokje pa seveda ne.
... da je šolskega leta sicer že konec, a poredni »učenci« še vedno prepisujejo. Edino ne vemo, ali je Mirko prepisoval od Pepčija ali Pepči od Mirka. Ali pa sta oba kupila svoj državotvorni »spis« od istega avtorja in ju je ta nategnil. Upamo, da sta uspela vsaj zbiti ceno za govor na polovico.
. da bo po otvoritvi holer-moške pristave dobrodelni koncert. Ni pa še jasno edino, ali za stroške selitvenega servisa ali za novi klavir.
. da bi lahko načrtovalko nove ormoške glasbene šole za »nagrado« povabili pomagat selit instrumente. Pa ne flavtice ali trianglčka, pač pa klavir.
... da večine tistih, ki so se v štentalski občini pritoževali nad smradom iz centra za ravnanje
z nevarnimi odpadki, ni motil »smrad« po pečenem volu na žaru, čeprav naj bi za eno in drugo baje bilo krivo isto podjetje.
... da poteka umestitev nove poetovionske ekipe v eno od lig MNZ Ptuj v najstrožji tajnosti, Notranje informacije imajo
oznako STROGO ZAUPNO, zunanje pa Strogo nezaupno!
Vidi se...
... da so bili ormoški glasbeni šolniki pri selitvi instrumentov zelo natančni, Res pa je tudi, si bodo dobro zapomnili, koliko klavirjev so morali preseliti,
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Anja Ljubec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo malega Matija, ki brezskrbno uživa v lepih sončnih dnevih. Poslala jo je njegova sestrična Anja Ljubec iz Borovcev.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 4. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Nuša Moravec, Runeč 43a, 2259 Ivanjkovci
Izjave slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€€	O
Bit	vvv	©©©	€	OO
Dvojčka	v	©©	€€	O
Rak.	vv	©	€€€	OO
Lev	v	©©	€€€	OOO
Devica	vvv	©©	€€	O
Tehtnica	vvv	©©©	€	OO
Škorpijon	vv	©	€€€	OOO
Strelec	vvv	©©	€€€	OO
Kozorog	v	©©©	€€	O
Vodnar	vvv	©©	€€€	OOO
Ribi	vvv	©	€€	O
Velja za teden od 24. do 30. junija 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2011. 1 znak - slabo,
V poslednjih letih je grški filozof in astronom Ana-ksagoras živel v velikem pomanjkanju. Ko je Periklej to izvedel, je hotel svojemu učitelju pomagati, toda bilo je prepozno. Umirajoči Anaksagoras mu je dejal:
"Dragi moj, če hočeš dolgo ohraniti plamen svetilke,
moraš olje pravočasno dolivati."
***
Pisatelj Prežihov Voranc si je privoščil velikanske količine solate. Zato je nosil v svojem nahrbtniku veliko skledo, da si je lahko kadarkoli sam pripravil svojo priljubljeno jed. Na potovanju po Franciji se mu je skleda razbila in moral je kupiti drugo. V veliki trgovski hiši sta hodila s prodajalcem po vseh oddelkih in nadstropjih. Voranc je zavračal vse ponujene sklede in skledice. Kar zagleda na polici velikansko skledo in reče: »E, tale bo prava!«
Prodajalec mu jo je zavil in se opravičil: »Oprostite,
mislil sem, da želite skledo samo za eno osebo!«
***
»Kdo je po tvojem najbogatejši človek v Grčiji?« so vprašali Demokrita.
»Tisti, ki se zna zadovoljiti s tistim malim, kar ima,« je odgovoril filozof.
***
Prijatelju, ki je Sokrata spraševal za nasvet o poroki, je ta dejal:
»Ne bi ti mogel priporočiti nobene ženske. Z izbiranjem tako ne dosežeš ničesar. Če je lepa, te bo varala; če je grda, ti ne bo ugajala; če vzameš revno, boš propadel, če pa bogato, ti bo ukazovala; če je pametnejša od tebe, te bo prezirala, če je omejena, ti bo neznosna.«
Kidričevo • Sklenili 14. občinsko praznovanje
Plaketa občine Štefanu Trčku
Prireditvenik
Nadaljevanje s strani 1
Ob 15. uri je bila v restavraciji PAN osrednja občinska slovesnost, ki so se je poleg številnih krajanov udeležili župan Crikvenice Damir Rukavina, častni občan Anton Brglez, poslanec Branko Marinič, župani sosednjih občin, predsednik uprave Taluma Marko Drobnič ter predstavniki podjetja Saubermacher Slovenija.
Župan je v slavnostnem nagovoru poudaril, da mu niso všeč dolgi nagovori in naštevanja raznih investicij, glede nezadovoljstva nekaterih občanov, ki se izraža tudi skozi različna civilna gibanja, kar sicer podpira, saj smo v demo-
kratični družbi, pa je dejal, da ob tem pričakuje odprt dialog in dogovarjanje na osnovi argumentov. Sicer pa je izrazil prepričanje, da bo občina Kidričevo, ki ima veliko razvojnih potencialov, tudi v bodoče odprta za vse občane, njihove želje in pripombe: »Prepričan sem, da bomo naredili vse, da bomo v naši občini, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala, le-tega v čim večji meri izkoristili. Želim, da je to praznik pozitivno in pogumno naravnanih ljudi, ki čutijo svoj kraj in so s ponosom občani naše občine.«
Najvišje priznanje, plaketo
Foto: M. Ozmec
Plaketo občine Kidričevo je župan Anton Leskovar letos izročil Štefanu Trčku iz Zgornjih Jablan (levo).
Foto: M. Ozmec
Člani ansambla Strangers iz OŠ Cirkovce so prejeli nagrado za posebne dosežke, saj so zmagali na razpisu za izbor himne vseslovenske športne prireditve Veter v laseh - s športom proti drogi.
občine Kidričevo, je župan po sklepu občinskega sveta izročil vsestranskemu aktivistu Štefanu Trčku iz Zgornjih Jablan.
Županu in občanom občine Kidričevo je ob prazniku čestital župan Crikvenice Damir Rukavina in izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med obema občinama na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. V imenu sodelujočih županov in predstavnikov sosednjih občin se je čestitki pridružil podlehniški župan Marko Maučič, zbrane pa je nagovoril tudi poslanec Branko Marinič.
Osrednjo slovesnost so s kul-
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH

A f
POP 7 TOP
1.	Ans. DONAČKA - Zaprla bom vrata za teboj
2.	MLADI GODCI-Nova polka
3.	Ans. SIMONA GAJŠKA ■ Vince je bog ustvaril
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Pesem domača
5.	Ans. KOLOVRAT - Kaj sem z leti spoznala
6.	Ans. NARCIS ■ Na pivškem naš je dom
7.	Ans. SKALA - Dekle iz sanj
turnim programom popestrili člani tamburaškega orkestra Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina, veteranska folklorna skupine Vinko Korže iz Cir-kovc ter mladi člani ansambla Strangers iz OŠ Cirkovce, ki so prejeli županovo nagrado za posebne dosežke - zmagali so namreč na razpisu za izbor himne vseslovenske športne prireditve Veter v laseh - s športom proti drogi, zaradi česar bodo nastopili na letošnjem festivalu Rock Otočec 2011.
Štirinajsto občinsko praznovanje so sklenili nadvse množično, s srečanjem občanov pod prireditvenim šotorom v Parku mladosti sredi Kidričevega, kjer so jih pogostili z volom na žaru ob zvokih ansambla Svetlin.
M. Ozmec
1.	DOMEN KUMER - Angel varuh moj
2.	ČRNA MAČKA-Po rusko
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Na obali
4.	MANCA ŠPIK-Žensko srce
5.	GOLTE-Najlepša si
6.	VANILLA VANILLA ■ Sam še en poljub mi dej
7.	DARE KAURIČ & THE BIKINIDETEKTORS - Zunaj se sonce smeje
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
| Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Torek, 28. junij
9.00
10.00
10.00
9.00
10.30
12.00 11.00
Benedikt, osnovna šola: 12. občinski praznik Benedikt - lutkovno pravljična delavnica „A veš, kako te imam rad? Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Vičava: letalska modelarska delavnica v organizaciji CID
Ptuj, Rimska ploščad: brezplačne ulične ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in prostovoljcev v organizaciji CID
Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1.
do 4. razreda - mentorica Špela Težak
Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik,
odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela
Težak
Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba
Sv. Tomaž, kulturni dom: srečanje občanov, starejših od 70 let
Sreda, 29. junij
9.00 Sv. Tomaž: medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju za
pokal občine Sveti Tomaž v organizaciji DU Sv. Tomaž 10 Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Vičava: letalska modelarska delavnica v organizaciji CID 10.00 Ptuj, Rimska ploščad: brezplačne ulične, ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in prostovoljcev v organizaciji CID 9.00 d Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1.
do 4. razreda - mentorica Špela Težak 10.30 Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik,
odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak
12.00 Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba 13.00 Ptuj, galerija Magistrat v mestni hiši: odprtje razstave slikarke
Nade Ivančič - Odklop v barva 18.00 Ormož, grajsko dvorišče: Festival Ormoško poletje 2011;
otroška lutkovna prestava z ustvarjalno delavnico Melite Osojnik - En kovač konja kuje 20.30 Ptuj, DomKulture: jazz glasbeni večer Robert Jukič - Operation Charlie
Četrtek, 30. junij
10.00
10.00
9.00
10.30
12.00 18.00
20.30
Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Vičava: letalska modelarska delavnica v organizaciji CID
Ptuj, Rimska ploščad: brezplačne ulične, ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in prostovoljcev v organizaciji CID
Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1.
do 4. razreda - mentorica Špela Težak
Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik,
odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela
Težak
Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba Ptuj, Dnevni center Ozara: Glasbeno-literarni večer - predstavitev uporabnikov dnevnega centra Ozara s poezijo, glasbo in pesmijo
Velika Nedelja, pred gradom: komedija Jesenska poroka avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič
Petek, 1. julij
10.00 Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Vičava: letalska modelarska delavnica v organizaciji CID 10.00 Ptuj, Rimska ploščad: brezplačne ulične, ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in prostovoljcev v organizaciji CID 9.00 Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1.
do 4. razreda - mentorica Špela Težak 10.30 Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik,
odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak
12.00 Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba 15.00 Sv. Tomaž, strelišče pri kulturnem domu: tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal občine Sv. Tomaž med ekipami naselij 18.00 Benedikt, Kulturni dom: 12. občinski praznik; odprtje sistema s
toplotno črpalko, ob 19.00 prireditev Pozdrav prazniku 20.00 Sv. Tomaž, v šotoru pri kulturnem domu: Festival kvintetov naro-
dno-zabavne glasbe - Prepih pod Kostanjem 2011 20.00 Cirkovce, dvorana: koncert folklorne skupine in pokačev iz Italije, veteranov in bivših članov FS Vinko Korže ter ljudskih pevcev iz Cirkovc
20.00 Vurberk, letno gledališče na gradu: predstava Iva Brešana „Veliki
poročni manevri" v izvedbi dramske sekcije KD Grajena 20.30 Slovenska Bistrica, Grad: Starobistriški večeri kulture - koncert
MePZ Tone Tomšič Ljubljana 20.30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija Jesenska poroka avtorja
in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič 21.00 Lenart, Športna dvorana: Len-Art; nastop Zagrebškega folklornega ansambla dr. Ivana Ivančana 21.30 Ptuj, Terme: predstava MG Ptuj in HNP Varaždin „ Komedija o loncu" Tita Makcija Plavta, v režiji Borisa Kobala
KINO PTUJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Od ponedeljka do četrtka 27., 28., 29. in 30. junija: 18.50 akcijska
kriminalka Hitri in drzni 5; 21.10 Art program: Kraljev govor Petek, 1. julij: 17.00 v slovenščino sinhronizirana animirano-igrana
komedija Hop; 18.50 zf. akcija Možje -X: prvi razred; 21.10 Art program: drama Božji možje
Mali oglasi
STORITVE
AKSIOM INSTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika. Tel. 031 371 187.
KLJUČI - KLJUCAVNICE STIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM rezan les po meri, ostrešja, late, morale, deske, opaž , bruna, vse z dostavo. Tel. 041 555 062.
PRODAM hlevske priveze za živino, klinaste brane, stroj za ličkanje koruze (kožuhalnik). Tel. 041 964 200.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 041/368-498.
PRODAM rotacijsko koso 135. Telefon 757 81 11.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Stefan Gačnik, Bodkovci 11 a, telefon 041 206 444, 758 1021.
PRODAM teličko, 14 dni staro. Telefon 041 368 431.
PRODAM trda mešana drva. Možen tudi razrez. Cena 42 evrov za kubični meter. Telefon 031 848 466.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Tel. 031 233 264.
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov na Ptuju Telefon 041 81 77 37.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
NA PTUJU PRODAM 3-sobno opremljeno stanovanje, II. nadstropje, renovirano v letu 2010. 041 / 915 364.
2,5-SOBNO STANOVANJE, 70 m2, letnik 1979, ugodno prodam, 68.000 evrov. Telefon 031 309 959.
70 m2 BIVALNI VIKEND v Gradi-ščah, občina Cirkulane, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 309 959.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU ODDAM 3-sobno opremljeno stanovanje, II. nadstropje, renovirano v letu 2010. 041 / 915 364.
V NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje v pritličju z garažo. Tel. 041 844 173.
MOTORNA VOZILA
PRODAM terensko vozilo džip izredno lepo ohranjen. Telefon 051 202 740.
PRODAM osebno vozilo racer v dobrem stanju, ostalo po dogovoru. Telefon 031 468 258.
RAZNO
samo za soncem v daljo gre, za soncem, ki že v morju mre.
Nalahno stopa, oči zapre in tone dolgo, še in še...
(T. Pavček)
Te dni, ko bi se morali veseliti svojih prvih srednješolskih spričeval, smo pretreseni nemo obsedeli v šolskih klopeh. Čeprav je Sandijeva ostala prazna, je bil ves čas z nami v naših mislih.
Bil je vzoren dijak, saj je odgovorno opravil vse šolske obveznosti. Pred sabo je imel jasne in visoke cilje, zato se je z zanimanjem učil. Le najtežje naloge so mu bile pravi izziv. Nas in učitelje je navduševal s svojimi izvirnimi rešitvami. Občudovali smo njegovo samozavest in umirjenost, kadar je moral pokazati svoje znanje za oceno. Zato je največkrat dobil najboljšo in tudi njegovo letošnje spričevalo je odlično.
Svojega znanja pa ni hranil le zase, ampak nam je bil vedno pripravljen razložiti, kadar česa nismo razumeli. Pomagal nam je še posebej v zadnjih dneh, ko smo se borili
za čim boljši uspeh.
V šoli je bil resen, skorajda odrasel, a ko je šolski zvonec odzvonil, se je pokazala tudi njegova radoživa narava. Smejali smo se njegovim hudomušnim domislicam, s katerimi nas je zabaval.
Najraje pa smo ga poslušali, kadar je govoril o motorjih. Toliko je vedel o njih in s takim zanosom je pripovedoval o vožnji z vetrom v laseh!
A žal je bila prav vožnja z motorjem zanj usodna.
Na ptujskem pokopališču smo se žalostni poslovili od njega.
Čeprav smo le eno leto sedeli v istih klopeh, smo stkali večno prijateljstvo, katerega vezi so močnejše od smrti, zato jih ne moreta pretrgati ne čas in ne razdalja.
Sošolci iz Strojne šole Ptuj
IMAS POPRAVNI izpit iz nemščine ali angleščine? Nudimo kakovostne in ugodne inštrukcije. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p. Tel. 041 366 414.
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1.6. do 30.6.2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU
•
Boris Miočinovič	■	_ F J T t
Aleš Gačnik	rtOVlH^ 1 ^J
S o d ob n avzri kat ur'besedi
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
			
NAROCILNICA			
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina			
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.			
Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptujd.o.		o.
Davčna številka:	Raičeva 6 :		
Telefon:	2250 Ptuji		
Datum naročila: i v	> (i ^		
Podpis: Jf	m* 1		
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
26. junija sta minili dve leti, odkar nas je zapustil
Jožef Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš.
Tvoji najdražji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
SPOMIN
Danes, 28. junija 2011, mineva eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica
Rozina Šumenjak
IZ GORIŠNICE 50
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate rože in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: mož Albin, sinova Albin in Janez ter hčerka
Erika z družinami
Usoda tvoja tragična nas pretresla je v dno srca. Premalo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega
Branka Ficjana
IZ PODVINCEV 94 *3. 1.1963 + 14. 6. 2011
se iskreno zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve, duhovniku za opravljen obred, gospe Veri za molitev in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter za odigrano Tišino.
Prav tako se zahvaljujemo Francu Maleku, s. p., za nesebično pomoč in podporo, vsem prostovoljnim gasilcem, ki so se udeležili sprevoda, MB Asfalti, podjetju Boxmark Kidričevo in mizarstvu Žlahtič ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi žalujoči
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeoD
Torek 21.G.
10:10 Hrana in vina
10:35 Freiled tedna
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:25 SpoznajmoSB.com
13:20 Spoznavamo obiine
13:30 Lokacija Slovenija
14:00 Ptujska kronika - por.
14:2510. obletnica kluba Soroptimist Ptuj
16:00 Ptujska branika - pon.
16:25 Polka in majolka
17:30 Hrana in «ni
18:00 Ptujska kronika - pen.
18 25 Povabilo na kavo - pon.
19:00 Tri - avtorski projekt Božene Krivec
19:50 Spoznavamo občine
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:25 Povabilo na kavo - pon.
21:00 SpoznajmDse.com
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:25 Info kanal
Sreda 29.6.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika -p«.
10:55 Povabilo na kavo - pon.
11:30 Modra
12:05 Spoznajoioso.com
14:0510. obletnica kluba Soroptmist Ptuj
15:25 Spoznavamo občine
15:351 koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj
16:30 Polka in majolka
PROGRAMSKA SHEMA PelV
17:35 Hrana in vino 18:00 Povabilo na kavo 1!;35 Ptujska kronika-pw, 19:00 Spoznajinose.com 19:55 Regi TV - Gorišnica 21:00 Povabili) na kavo-pon. 21:35 Spoznavamo občine 22:00 Ptujska kronika-pon. Četrt sk30.6. 10:05 Hrana in viao 10:30 Modro 11:05 SpoznajniDse.cooi 12:00 Ptujska kronika 12:25 Koncert Torrafolk 14:00 Ptujska kronika-pon. 14:25 Povabilo na kavo - pon. 15:00 RsjiTV-Gorišnica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Spoznavamo občine 16:35 Lokacija Slovenija 17:35 Hrana in vino 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:4010. obletnica kluba Soroptimist Ptuj 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Spoznavamo občine 20:35 Koncert Piazzollekj 22:00 Ptujska kronika- pon. 22:25 Info kanal
mi
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate tudi na T2
		
	SJ	¡CCRADIOPTUJ 89,8 »98,2 »104,3 ^^^^ www.radio-tednik.si
Markovci • Ob jezu gradijo malo hidroelektrarno
Energija za okoli 1250 gospodinjstev
V Markovcih, na desnem bregu jezu, so pričeli gradnjo male hidroelektrarne, s katero bodo izkoristili vodo, ki sedaj prek zapornic odteka neizkoriščena v staro strugo Drave.
Kot je pojasnil direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb, se je leta 1978 z gradnjo hidroelektrarne Formin kot zadnje izmed osmih elektrarn na reki Dravi končala gradnja »velikih« elektrarn na Dravi. »Osnovna dejavnost in strateška usmeritev Dravskih elektrarn je proizvodnja okolju prijazne električne energije iz hidroelektrarn. Z gradnjo male hidroelektrarne v Markovcih pa bomo energetsko izkoristili biološki minimum vode, ki sedaj preko zapornic odteka v strugo reke Drave. Imela bo moč 900 kW in predvideno letno proizvodnjo 6 milijonov kWh. Predvidena vrednost je 3,6 milijona evrov. S to proizvedeno električno energijo bi se lahko oskrbovalo okoli 1250 gospodinjstev.
Naj pojasnim, da v Sloveniji obratuje okoli 400 elektrarn, ki spadajo po velikosti med mikro, male in srednje. Mala hidroelektrarna Markovci je po velikosti nekje na vrhu te skupine. Posebno pa je potrebno poudariti še eno pridobitev za okolje, ki jo bodo najbolj čutili sosedje jezu v Markovcih: občutno se bo zmanjšal hrup, ki sedaj nastaja kot posledica vodnega slapa preko zapornic, saj se bo ekološki potrebni pretok zagotavljal preko male elektrarne.
Gradnjo smo pričeli 1. junija, končana pa naj bi bila že čez leto dni, sicer pa načrtujemo, da naj bi bila glavna gradbena dela zaključena že do 15. novembra.«
Kako je v tem času urejen lokalni promet, ki je potekal čez jez v Markovcih?
.- KUr /
Foto. M. Ozmec
Objekte za malo hidroelektrarno na desnem bregu Drave v teh dneh že gradijo tik ob jezu.
Foto. M. Ozmec
Lokalni promet čez jez v je za sedaj le delno oviran, bo pa potrebna nekaj časa popolna zapora.
»V tem času bi potrebovali okoli dvomesečno popolno zaporo ceste, ki poteka preko jezu. Tudi v času izven te popolne zapore bo promet do konca leta 2011 na območju jezu oviran. Naj dodam, da je bila omenjena problematika krajanom Nove vasi predstavljena že na zboru krajanov 22. februarja letos, vendar tedaj ni bilo pridobljeno soglasje za zaporo ceste od lastnikov kmetijskih zemljišč, ki omenjeno cesto čez jez uporabljajo za prevoz mehanizacije,
s katero obdelujejo kmetijska zemljišča na drugem bregu Drave. Najbližji obvoz, to pa je čez Puhov most na Ptuju, to pot zelo podaljša. Da bi na nek način vendarle omogočili prevoz in se izognili obvozu preko Ptuja, smo se v pogovorih z občino Markovci dogovorili o začasnem obvozu pod jezom v Markovcih - na mestu, kjer je bil izveden nasip za izvedbo zajeznega praga. Naj poudarim, da to velja za lokalno mehanizacijo in ne za javni promet.«
Borovci • Nova žrtev nezavarovanih železniških tirov
Ali v DEM načrtujete gradnjo še kakšne male hidroelektrarne?
»Vsekakor, gradili jih bomo predvsem na pritokih reke Drave, realizacija teh projektov pa je odvisna predvsem od uspeha pri pridobivanju koncesij, a jih je zadnja leta zelo težko pridobiti.«
Naj dodamo, da je malo hidroelektrarno v Markovcih gradi Gradbeno podjetje Konstruktor VGR Maribor.
M. Ozmec
Pod kolesi lokomotive umrl 24-letni mladenič
V petek ob 13.15 je prišlo na nezavarovanem železniškem prehodu v Borovcih do tragične prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 24-letni mladenič iz Rotmana pri Juršincih.
Kot so zapisali v policijskem poročilu, je tega dne mlajši moški vozil osebni avtomobil Škoda octavia iz smeri Dor-nave proti Borovcem. Ko je
pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda na železniški progi Ptuj-Ormož, vozila ni ustavil pred prometnim znakom »Ustavi«, temveč je
nadaljeval vožnjo. Takrat je iz njegove desne strani pripeljal tovorni vlak in silovito trčil v osebno vozilo. Voznik je zaradi hudih posledic prometne
nesreče umrl na kraju dogodka in ostal ukleščen v vozilu. Po neuradnih podatkih naj bi osebni avtomobil s celjsko registrsko oznako vozil 24-letni R. Z. iz Rotmana v občini Juršinci. V silovitem trčenju je vozilo vrglo okoli 20 m naprej v smeri vožnje vlaka. Kraj prometne nesreče si je poleg ptujskih policistov in gasilcev iz PGD Ptuj, ki so pokojnega rešili iz objema zvite pločevi-
Osebna kronika
Rodile so: Smiljana Bez-jak, Podgorci 91 - deček Nik; Danica Milošič, Ljub-stava 10, Videm pri Ptuju
-	deklica Danijela; Mateja Kmetec, Levanjci 15, De-strnik - deček Nino; Branka Smoli nger, Prešernova ulica 1, Ptuj - deklica Neja; Tadeja Mernik, Ženik 51, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček; Marjetka Cafnik, Vito-marci 3 b, Vitomarci, deček Anej; Mojca Emeršič, Tibolci 59, Gorišnica - deček Teo; Barbara Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 121 b
-	deček Luka; Tanja Golob, Tibolci 17 a, Gorišnica - deček Jaka; Marjana Munda, Zamušani 17, Gorišnica -deček Jaka Vito; Daniela Škof, Žikarce 23, Zgor. Korena - deček Blaž; Gordana Kolednik, Nova vas pri Ptuju 107 a, Ptuj - deček Gašper; Petra Potočnik, Spuhlja 93 c, Ptuj - deček Gal; Barbara Senekovič, Kosova ul. 11, Ptuj - deklica Lia; Urška Vajs, Kajuhova 62 b, Slovenska Bistrica - deklica Zala; Nika Veselic, Arbajter-jeva 5, Ptuj - deklica Leja; Ines Irgolič, Ul. heroja Lacka 13, Ptuj - deček Lan, Aleksandra Kešpert, Stogovci 48, Ptujska Gora - deček Anže; Svetlana Širec, Krče-vina pri Vurbergu 76, Ptuj -deček Anej; Tanja Medved, Lovrenc na Dravskem polju 8 f - deklica Stela; Verena Rakuša, Markovci 91 - deklica Maruša; Alenka Lah, Vinski Vrh 48, Miklavž pri Ormožu - deček Gal. Umrli so: Aleksander Sluga, Grajenščak 64 b, roj. 1995 - umrl 17. junija 2011; Angela Anzelc, roj. Botolen, Ptuj, Hercegova ulica 7, roj. 1934 - umrla 15. junija 2011; Alojzij Vizjak; Hardek 42 a, roj. 1933 - umrl 15. junija 2011; Franc Dreven-šek, Strajna 60, roj. 1929 -umrl 21. junija 2011. Poroke Ptuj: Jožef Horvat in Mateja Sraka, Ptuj, Spuhlja 71.
ne, ogledal tudi dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča na Ptuju, ki bo verjetno lahko ugotovil kaj več o morebitnih vzrokih in drugih okoliščinah te tragične prometne nesreče.
Žal je to že letošnja 68. smrtna žrtev prometnih nesreč na slovenskih cestah, kar je za 11 več kot v enakem obdobju lani. Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris
Kozenburger pa ob tem opozarja, da je smrtna žrtev v Borovcih že šesta letošnja smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske postaje Ptuj, kar je več, kot je bilo na našem območju mrtvih v vseh prometnih nesrečah lansko leto. Vse udeležence v prometu zato ponovno opozarjajo na skrajno previdno in strpno vožnjo, kajti pred nami so poletni meseci, po statistikah minulih let pa je znano, da je, kar se tiče prometnih nesreč, daleč najbolj črn mesec prav avgust!
-OM
Foto: M. Ozmec
V silovitem trčenju je vozilo Škoda octavia vrglo okoli 20 m naprej v smeri vožnje, zaradi hudih poškodb pa je mlad voznik umrl na kraju nesreče.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod bo pihal severni veter. V hribovitem svetu zahodne Slovenije popoldne ni izključena kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno, v četrtek pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami.