362
Dopisi.
Iz Topčidera v Srbii 2. okt. —- Carigradska  kon-ferencija je vendar le nekak mir skovala, ki  srbskemu narodu ni po volji;   tudi  srbski   knez   v svoji proklamacii na srbski narod je svojo veliko nezadovoljnost dosti očitno pokazal pa nezadovoljnemu in razkačenemu narodu upanje dal na boljo bližnjo priložnost;   pa nekteri prenapetneži se niso dali potolažiti, temveč so grde psovke zoper njega raztrosili med   narod.    Narodna   vojska   (armada)   se  je   po   Belem gradu in po Topčideru   zadnje dni  preteklega mesca ,   sli— šavši, da se mir kuje, trikrat spuntala;   hotla je s silo na Turka udariti,   da  je   knez   sam   mogel   med   njo  stopiti; nihče   drugi  je   ni   mogel potolažiti.    Se   ve  da  skozi   tri mesce   se  je naveličala   z beligradskih   barikad   na  turški grad Turkom v obraz gledati. Sploh se govori in iz vsega se vidi,   da sedanji   mir  se   ne   bo   dolgo   vzdržal,   zakaj narod je preveč razdražen. Po sklenjenem miru se je knez v Kragujevac podal   in od toda bo  naprej svojo   kneževino obhodil.     Barikade  so   po   Belem   gradu   zginile   in   stare turške sance   in   grabni,   ki   so   dozdaj   srbsko   in   turško mesto ločile, so se začele podirati in zravnovati; obe mesti se bote zedinile.   Turkov po   celem jako prostranem mestu nikjer več ni;   Judje in Nemci so večidel že prve dni, ko so se pokati začeli,   v Avstrijo plašni pete odnesli.    Turki so iz grada svoje bule (babe) , otroke in za orožje nesposobne starce v Turčijo poslali;   kar jih je  za  orožje  pripravnih,   so   vsi   v  gradu (mestu) ostali,   kterega hočejo, kakor se ustijo, do zadnje kaplje krvi braniti; pravijo celo, da se iz njega ne umaknejo,   tudi ne, ako jim sam sultan zapove. ^Sultan, ako hoče, se zna tudi iz Carigrada umakniti;   al  mi   se iz  beligradske trdnjave   nikakor ne bomo." Tako junaško sedaj govorijo!   —   Tudi srbska vojska je le malo zmanjšana; narodna straža se je sicer večidel razpustila, pa le za nekoliko dni.    V Topčideru bojo skozi zimo 4 baterije, deloma narodne, deloma regularne vojske.   Tudi vojniške bolnišnice, ki so po velicih topčiderskih kasarnah, in v kterih jez že dva mesca zdravniško službo izvršujem, bojo skozi zimo ostale. —  Mesto Užica, kjer je dvakrat več turških kakor srbskih  prebivavcov bilo,   kakor sem že v „Novicaha povedal, in ktero mesto so srbski Turki „mali Carigrad" imenovali, je 17. dne p. in. pogorelo.   Skoraj tri mesce  je   bilo vedno   kavsanje   med   turškimi   in   srbskimi prebivavci;   od   onega   časa   namreč,   ko  je   Beligrad   od Turkov bombardiran bil,   so se počeli užički Turci ,   ki so sploh poturčeni Srbi, kaj nepošteno, ošabno, grozovito ponašati; napadali so mirne srbske prebivavce podnevi in ponoči, ropali so jih, jim kučo za kučo požigali in jim, kar so mogli in kakor so mogli škodovali. Ponoči 17. septembra so Turki  zopet Srbe napadli, nenadoma nekoliko prebivavcov pobili   in   več kuč zapalili;   al  zdaj   se   Srbi zdramijo, se jim junaško v bran postavijo  in^ Turke še tisto noč vse v užički grad zapodijo.    V hudem boju  se je mesto zapa-lilo in   popolnoma je zgorelo.     Drugo jutro so počeli Srbi
363
turški grad, kamor so okoli 4000 Turkov ponoči zapodili, napadati ter ga tako trdo prijeli. da so Turci v kratkem primorani bili mini prositi. V boji s Turci so Užičani junaštvo svojih bratov Crnogoreov pokazali. Pravijo, da so Turki iz Užice in Sokola v Bosno iztiraui.
Dr. Janez Podliščekov. Iz Sežane 12. okt. vŽ* Danes smo imeli prav veselo slovesnost, kjer smo na lepo poravnanem in z drevjem nasajenem prostoru iz novega vodnjaka prvikrat dobro in cisto vodo pili. Kdor suhi Kras pozna in ve, da vsi tisti, ki kapnic nimajo, morajo vsako poletje vodo iz kalov in smrdljivih luž vec ur dalječ si voziti , se ne bo čudil , da se začetek s posvečevanjem in veselico obhaja, in tedaj tudi v spomin današnjega dneva in v čast Sežancom kaj več opomnimo. Znano je, da poleg železnice po vlitih železnih cevih je voda iz potoka blizo Ležeč napeljana, ktera čez Divačo in Sežano do postaje v Proseku teče. Mini-sterstvo je že pri napravi železnice in tega vodotoka Sežancom rabo vode dovolilo , ako si prostorni vodojem napravijo. Čeravno je tistikrat več zaslužka pri veliki cesti in pri napravi železnice bilo, vendar se ni hotel nobeden tega dela lotiti. Ko je pa leta 1859 naš c. kr. okrajni predstojnik gosp. August Rehfeld v Sežano prišel, je bila njegova prva skrb, z besedo in djanjem sosede k napravi vodnjaka spodbujati, in kmali se je začelo na občne stroške kamnje pripravljati; z zedinjenim trudom vseh sosedov se je delo začelo, pri kteremu je naš župan gospod Dragotin Polaj skrbno na to gledal, da se vodnjak dobro dodela. Lepo obokani vodojem je tako velik in prostoren, da se nimamo tudi v najbolj suhih letih za vodo bati, kjer po osmoljenih, iz sklejenega popirja napravljenih cevih, ktere so naš gosp. župan iz Angležkega naročili, iz velikega vodo-hranilišča (Reservoir) železnice teče, in tedaj naš vodnjak lahko zmiraj polni ostane. Nad sesaljko ali trombo je zidana hišica s spominskim kamnom, na kterem se bode slovenski nadpis napravil. Naj bode ta vodnjak lep izgled vsem Krašovcem, da v vsaki vasi take silno potrebne vodnjake napravijo. — Druga vesela novica je, da sežanska kuracija je zdaj za faro povzdignjena in da se v tem mescu novega kaplana pričakujemo.
Iz IVovega mesta. — Tihi, kakor bi jih ne bilo, vendar ne dremljejo naši mestjani o tem, kar zadeva lepšanje mesta. V malo letih se je jako popravilo. Vedno se podpirajo stare raztrgane bajte in mesto njih se dvigujejo nove lepše poslopja. Strelišče, prej v slabem stanu, predelalo se je letos že večidel. Tudi zvonik samostanske cerkve je predelan in na novo krit. Lansko leto se je napravil tukaj nov vodnjak, ki preskrbuje celo mesto s potrebno vodo, kar smo prej težko pogrešavali; dobiva jo iz Krke. Od velikega vodnjaka so napeljane cevi pod zemljo tudi v druge kraje po mestu, da v sili ne more vode nikjer zmanjkati. — Ze lansko zimo so 55Novice" nekaj omenile o čitavnici v Novem mestu; al le prekmalo je vse potihnilo. Letos se je ta misel zopet zbudila; pravijo, da se hoče eden viših gospodov potegniti za to reč, ktera nobenega poštenega domačina ne žali, sicer pa nekako novo in veselo življenje zbudi povsod, ker oživlja lepo narodno petje in dušno hrano daje s časniki slovanskimi, pa tudi druzimi, ki ne zatirujejo narodnosti slovenske. Bog daj tedaj čitavnici srečo; čas je, da ne ostanemo na veke „Bedieutenvolk". — Letina se ni pri nas nič kaj obnesla. Trta je obrodila po enih krajih srednje, po druzih celo slabo. Krompirja imajo eni obilo, toda dobrega, drugim se še seme ni povrnilo. Ajda je bila polna kakor brinje, vendar je tudi njo poparila tu in tam neka neugodna sapa, ki je brila, ko je ajda najbolj cvela. Zelje je slabo, repe in korenja pa utegnemo še precej pridelati.
Iz Trebnega 20. oktobra. Pri današnji volitvi je bil dr. Skedel, advokat v Novem mestu, za deželnega poslanca izvoljen. Drugo pot kaj več o tej volitvi.
Iz Ljubljane. 10. dne t. m. so presvitli cesar za c. k. poglavarja naše dežele izvolili gosp. barona Janeza Schloissnigg-a, prejšnega poglavarja na Koroškem. Ce se ne motimo, je on od leta 1834 do 1846 služil v Ljubljani pri c. k. deželnem poglavarstvu, tedaj mu dežela naša in narod naš nista neznana. Iz Koroškega pa se nam, kar smo pretekle leta večkrat v časopisih brali, iz verjetnega vira potrjuje, da je ustavoljubni gospod bil vseskozi pravičen obema narodoma; priča tega je med drugim osnova ljudskih šol ondašnjih, — da so na Koroškem pred imeli zakonik v obeh jezikih kakor na Stajarskem itd. Da ob kratkem rečemo: predrago nam je slišati to, da ga koroški Slovenci še zdaj pozabiti ne morejo, ker je do njih bil vselej pravičen.
— V poslednji seji deželnega odbora je bilo glede na silno potrebo sklenjeno , da se bo brž prihodnjo spomlad bolnišnica naša nekoliko povekšala; tudi je deželni odbor dovolil, naj se v Ljubljani vpelje pasji davek, ki ga mestni odbor že davnej želi, da bi se zmanjšalo število psov in s tem zmanjšala nevarnost stekline. Deželni odbor bo v prihodnjem deželnem zboru opravičil ta in uni sklep z neodložljivo potrebo.
—   V seji mestnega odbora 16. t. m. so se pretresali dohodki in stroški za prihodnje leto. Po kratkem razgovoru o tej ali uni reči je bil sprejet načrt po gospodu županu osnovani. Redni dohodki so prevdarjeni na 78.193 gold., redni stroški pa 60.401 gold. Med ostalimi 17.792 goldinarji je namenjeno 15.000 gold. za nove stavbe in sicer za tlak, ki se bo na novo pokladal itd., 2792 gold. pa za neprevidne potrebe. Tedaj tudi prihodnje leto se bo, kot dosihmal, dasiravno spet marsikaj novega pričakujemo, brez vse davkovske doklade gospodarilo.
—   Nemila smrt je 19. t. m. vzela častiti Miroslav Vilharjevi rodovini ljubljenega sinka Alfonza, dijaka v 6. razredu tukajšne gimnazije. Bil je rajnki v vsem izvrsten mladeneč, veselje svojih starišev, nada domovine naše; še le 16 let star je zložil že marsiktero mično pesmico domačo; poslednja je bila ta, ki jo wNovicea danes prineso. Na gomili prerani moremo le zdihniti s žalostnimi stariši njegovimi: „Gospod, prečudne so Tvoje pota!"
—   Spet smo imeli priložnost občudovati rodovitnost našega močirja: gosp. Zalar, posestnik dobroznane gostiv-nice „pri Slonu1,4, je pridelal na svojem zeljniku veliko po 14 funtov brez štora težkih zeljnatih glav; tudi prelep karfiol je zraste! pridnemu gospodarju na njegovem zemljišču, kterega nikoli ni požigal.
—   Po včerajšui 55Danici" smo zvedili še le imena novih učiteljev za našo gimnazijo , ki smo jih v „Wiener Zeitg." pa tudi v „Laib. Ztg.u zastonj iskali. Sledeči so : dr. Ahn iz Selingenstadt-a (Hessen-Darmstadt) , doslej v Peštu, — dr. Nejedli iz Prage, doslej v Leutschavu, — g. Honig iz Schonberga, doslej v Pressburgu, g. Naszl iz Tepla, doslej v Šemnici; — še eden pa se menda obeta iz Tirolov. Da je slovenščina med 6 učiteljev razdeljena, pravi 53Danica", ni zato, da bi se bili gospodje tako trgali za njo, da bi je bil vsak en kos dobil, marveč le zato so jo mogli tako razkosati, ker so je je — v nji ne potrjeni — po pravici branili. Mi le gosp. kateheta Marna milujemo, ki na prsih večkrat bolehen mora toliko breme nositi — res le iz zgolj usmiljenja do milega maternega jezika. Prihodnji deželni zbor bo imel pač vzroka dovelj poprašati: kako je to, da pri toliki množini izvrstnih slovničarjev, ki jih med učitelji šteje slovenska dežela, ne postavijo za slovenščino potrjenega učenika ravno v Ljubljani, ki je že pod Metternihovo vlado leta 1817 dobila učenika slovenščine prof. Metelkota! — K statistiki gimnazije ljubljanske imamo še dostaviti, da lani, ko je vodja zlo zbiral nove prihodnike in ni vsakega vzel, se je vendar na novo nabralo 129 dijakov; letos, čeravno so vsakega vzeli,   kdor  se je  oglasil,   pa sta prišla  le 102,
tedaj 27 manj memo lani; 2 sta že pred preskušnjo odstopila, 2 sta bila zavržena, 2 pa sta že prvi teden odšla; letos je 35 ponavljavcov, lani jih je bilo le 21. Glede na te številke korespondent „Tagespoštnia pač ne bo mogel letos tistih dedukcij delati, ki jih je delal lani. — Prošnjo za sprejem sostavljavca rajnke „Torbice" v tukajšno gimnazijo je visoko ministerstvo zavrglo rekši, da „se pritožba ne more vslisati." — Z veseljem so lani z „Danicou vred „Novice4< povedali, da se je pod vodstvom nepozabljivega rajnega gosp. Grabnarja v Alojzjevišču kršanski nauk po slovensko razlagal. Al to veselje ni dolgo trpelo; ž njim je zamrla tudi slovenščina. Pod vodstvom gosp. dr. Gogala se razlaga kršanski nauk se ve da  spet po nemško.
— (Poberki iz raznih časnikov.) Poslednji čas nam naši prijatli , ki prebirajo mnogostranske časnike, niso nič nabrali zanimivih „poberkov*; le Pressini ^Schmerzens-schrei" o „unverantwortlichen Apathie und politischen Zer-fahrenheit" ljubljanske ^nemške stranke* je pomina vreden, češ, da ni ne enega kandidata za Trebno očitno oklica la kakor so to storile „Noviceu — Moniteur slovenski! Ce dopisun ne ve (?), da njegova stranka raje na tihem po vseh kotih rije kakor krt, namesto da bi očitno stopila pred svet kakor mi, naj pa k nam pride, da ji to povemo. Smešno je, kar je dopisun dalje o dr. Kiunovem programu bleknil, rekši, da je „ein ungemein viel versprechendes Sendschreiben, vvelches uns anfangs Bleivveiss gefarbt er-schien, jetzt aber von der ,,Novice" selbst abgelehnt wirdu. Da je dopisun mogel plesnjiv ,,Witz" Hansjorgelnov spečati, se je — zlagal po stari svoji navadi, rekši, da so „Noviccu odbacnile dr. Klunov program, čeravno je v 42. listu lahko bral, zakaj niso prinesle celega programa njegovega. Spet je dr. Klun zdaj lahko se prepričal, iz kakošne peke je pri nas tista stranka, ki je nemški liberalizem v štant vzela in se ,,liberale deutsche Partei" imenuje, kakor seje imenovala stranka  rajnkega Hassenpflug-a v Hessenu.
364