V Tri -a, v f^e^e«^ 18. i ! ■ . c ! i in praži, kih, 5 ?'}\ raj. A«; kec i št. 30, I. rvadstr. Vsi v. Nefrankirana pisma se ne • : se ne vračajo. Me ' dina. 1 actnik kensoreij ' rt'*, vpisane zadruge z f. ca .^siSkega št. 2QL i tva :n I:pra7e štev. 11 57. (C J ;eiO........K 24.^ ............12.— ........6.— za ceio i eto . ...... 5.20 .......K- • . 2.60 ■r ar r ?" " mm Posainezne številke .Ftrii*kega armauuega zbora, bojujočega se v najožji zvezi z Nemci, so Iztrgale zapadno Grabowiec sovražniku no sedemkratnem naskoku važno oporišče «n so udrle tam v sovražno Klavno postojanko. V ozemiju jugozapadno Krasnostawa so nemške siie preb'le sovražno linijo. Ob gornii Bystrzyci m severno Krasni-k3 so osvojile naše čete sovražne predpo-stojanke. Tudi zapadno Visle se je zopet pričela uspešna ofenziva. V vzhodni Galiciji je položaj neizpre- menien. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. Z nemško-ruskega Dojijo. BERLIN. 17. (Kor.) Veliki glavni stan. 17. julija 1915: Vzhodno bojišče. Pred par dnevi pod višjim vodstvom geueralteldmaršala Hindenburga na tem bojišču zapričeta ofenziva je dovedla do velikih rezultatov. Armada generala pehote BeIowa. ki je dne 14. julija pri Kuršanih in severno prekoračila Vindavo, je ostala v zmagovitem napreroča: Kanadski ministrski predsednik j Borden, ki se mudi s^daj v Londonu, je bil d< de!jen kabinetnemu svetu. Razgovor med ameriškim državnim tajnikom in nemškim poslanikom. LONDON, 17. (Kor.) Reuterjev urad j poroča iz Washingtona (Ki 15. t. m.: Dr-, žavni tajnik Lansing »e povabil nemškega poslanika za jutri na razgovor. S turških bojišč. CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: i Na dadaneiski fronti se dne 14. julija pri Ari Burnu in Seddil Bahru ni vršila nobena akcija. Naša artiljerija je prisilila sovražne ru-• šilce torpedov k in prevozne parnike, ki ! so se skušali bližati pri Ari Burnu, v beg, potopila en sovražni plav, enega pa zažgala. Na fronti ob Iraku so dne 13. julija naši prednji oddelki levega krila skupine Mun-tefik sijajno izvršile svojo nalogo s tem, da so v boju, ki je trajal od polnoči do po < poldne naslednjega dne. odbile sovražnika kljub hudemu ognju. Naše topničarke so mu prizadejale težke izgube. Našteli smo v pasu datljevih dreves 500 padlih sovražnikov, med njimi več angleških oficirjev. Vrh tega je odpeljal sovražnik na dveh ladjah mnogo padlih in ranjenih. Naše izgube znašajo: 1 poročnik iti 5 vojakov mrtvih, 21 vojakov ranjenih. Sovražni tonovi so tekom akcije izstrelili 300 kro-, gelj in ranili le enega vojaka. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta. Sovražnik je pri Ari Burnu le z velikimi napori obvladal požare, ki so jih zanetile naše bombe v njegovih strelskih jarkih. Poooldne je neka angleška križarka pod zaščito torpedovk in iskalcev min iz velike daljave obstreljevala naše postojanke pri Kabatepe. a brez uspeha, čeprav ?e pri tem sodeloval sovražni privezni balon. Pri Seddil Bahru je obstreljevala sovražna artiljerija brez učinka celo - uro naše desno krilo. Sovražnik že dva dni odpravlja ranjence na več bolnišniških ladjah, ki so odphi-le proti zapadu. V noči od 14. na 15. t. m. je naša obrežna artiljerija pregnala sovražne rušilce torpedovk, ki so se bližali Kerevezderu. Dne 15. julija smo konstatirali, da se poslužuje sovražnik bolnišniških ladij za prevažanje in izkrcevanje čet. Ob Iraku. Sovražnik, ki je bil iz Ka-latclnaina. zapadno Korne, z uspehom vržen nazaj, je dne 14. t. m., potem ko je dobil ojačenja, napadel ponoči naše po-| stojanke ob bregovih Evfrata. Boj se je ! trdovratno nadaljeval do naslednjega dne in se ie končal zvečer s porazom sovražnika, ki je imel zlasti na našem desnem krilu velike izgube in se je v neredu u-Imaknil. Sovra; ;t:'( se je približeval s če-, tami, ki jih je i.-^rcal zapadno Kalatelaina potom bark. ki vozijo po Evfratskem prekopu, našemu desnemu krilu za hrbtom in ga je skuhal obkoliti, a je bil vsled odpora in protinapade v naših čet in prostovoljcev i vržen "azaj proti Evfratu. Del Angležev, k? se več vkrezti, je pometal orožje in dve strojni puški v vodo in se spustil na beg. V tem boju je imel sovražnik nad tisoč mrtvih. Med njimi se nahajajo tudi angleški poveljnik in dva oficirja. Uplenili smo 32 bark, 200 pušk in bajonetov, veliko množino municije, ženijske-ga orodja in oficirske daljnoglede. Z ostalih front ni poročati ničesar pomembnega. __ t Nadvojvodinja Marija Rainer. BADEN, 17. (Kor.) Nadvojvodinja Marija Rainer je danes ob 9~dopoldne umrla. DUNAJ, 17. (Kor.) Blagoslovljenje in pokop trupla nadvojvod inje Marije se bo vršil v sredo opoldne pri kapucinih na tiho. ______ Ustavljen nizozemski parnik pri Sirakuzah. RIM, 16. (Kor.) »Messaggero« poroča iz Sirakuz, da je neka francoska križarka včeraj p^r milj jugovzhodno Sirakuz u-stavila parnik »Bengalen« iz Rotterdama in ga vsled tega, ker je imel na krovu bencin in nafto, odvedla na Malto. stria!« (Živela Avstrija!) in pela prekrasno Ha y d novo cesarsko himno — slovaški cerkveni napev, kakor je zgodovinsko dokazano — ter izražala takorekoč v zadnjem hipu svoje domoljubno prepričanje. Namestnik je zaklical sivemu vladarju glasen >liocli«! in tisočglava množica ga je ponavljala, da je donelo do nebes. seveda pa tudi do magistrata, odkoder so se ravnokar odpravljali -— iredentisti, ker je vlada občinski odbor razpustila. Ko so potem začele padati prve sence binkoštnega večera in so zadnji vlaki z naborniki in uradniki, pa tudi z ostanki dotlej zaupljivega tržaškega prebivalstva jeli zapuščati mesto ter se vzpenjati na Kras. proti Štajerski, slikoviti Koroški in divni Solnograški, tedaj se je v Trstu pričela laška n o č, ki rni ne pride nikdar iz spomina. Hodil sem ono soparno noč gor in dol po ulicah, ki jih je razsvetljeval požar »Piccolove palače, da se ie videlo. kakor podnevi. Loška noč v Trstu. Kaj se je godilo po napovedi vojne. „Slovenec" poroča po „Kartner Tagb'attu*: Do jutranje zarje je na binkoštno nedeljo pihal s sinje Adrije čez Trst vlažnovroč jug. Oknice so šklepetale, svetiljke po ulicah so se mu vdajale, in zatvornice prodajalen je stresal sem in tja. Tudi čez balken moje hotelske sobe se je radovedno priplazil, pa se udobno udomačil v moji spalnici ter me skoro zadušil s svojim žgočim dihom. — Tako piše vojni poročevalec Pavel Schweder. — Prestrašen sem skočil s postelje - piše dalje — in opazil, da ni videti po hišah in pri vratih binkoštnega cvetja, kakor je pri nas doma navadno. Tudi praznične radosti v očeh Tržačanov si zaman iskal. Približno 100.000 ljudi je mesto že zadnje dni zapustilo, ostanek pa se je valil rano dopoldne, ko so še zvonovi vabili k službi božji, proti kolodvorom. Italijanska vojna napoved je bila pred vrati, in vse se je balo, da prične sosed sovražnosti z napadom svoje mornarice na odprto tržaško mesto. Zaman se je bilo opozarjalo, da je tržaški zaliv proti takim presenečenjem zavarovan z mogočnimi utrdbami. Zastonj je bilo tudi praviti ljudem, da je na£a mornarica izgubila le vojno ladjo „Zento" in da je sicer v Adriji popolna, kakor je bila poprej. Vse to dokazovanje ni nič izdalo. Priprave laške iredente so bile preveč dobre, in najboljše glasilo „neodre-šencev", „II Piccolo", je že leta in leta ljudi prepariral za sedanji trenutek. plozije cele butare slavnega lista na tako nenavaden način razširjale po mestu. Naenkrat se je začul klic: »Avanti, al mu-nicipio!« (Naprej, k mestni hiši!«), toda tam je bil že postavljen vojaški kordon, in tako se ie lepa palača ohranila. Šel sem dalje prt stranskih ulicah, kjer je tudi začelo sumljivo žvenketanje. Kjerkoli ie bila kaka laška kavarna tako neprevidna, da ni zaprla vrat, povsod je vdrla v prostore množica, ki je je biio čedalje več, in razbila s palicami velika stekla, strgala s stropa električne lestence, polomila stole in mize, biljarde, zdrobila posodo, šipe, sploh vse, do česar je mogla. Med tem pa ie bilo že proglašeno naglo sodstvo, in vojaštvo ie z golim orožjem v roki nazadnje napravilo laški noči v Trstu konec.« Zelo zanimivo je to poročilo in prav posebno še za nas Tržačane. »ki smo sami videli »kaj se je godilo ff^to noč v Trstu in tudi za čitatelje našega lista, v katerem smo natančno poročali o teh dogodkih. Moratorij. 21. Splošni moratorij. (jospod Mayer zdaj tahKO poseda po Rimu in premišljuje o ponesrečenih uspehih svoje politike, ki mu je sicer vrgla mnogo milijonov, končno pa hipoma odpovedala. Stari grehi iredente so bili, ki so doved-li v Trstu do požiganja osebne lastnine. Dalekostoječ opazovalec bi se prav nič ne čudil, če bi slišal. Slovenci so »Picco-lovo« poslopje zažgali. Navedeni nemški vojni poročevalec pa pravi, da se je bal pogroma na Nemce: Vsi smo pričakovali Jernejsko noč za Nemce, ampak nastopi! je Menetekel-ufarsin za neodrešence.« Okoli petih popoldne so na namestni-ški palači razvili cesarsko zastavo; to je bilo znamenje, da je vojna napovedana. Nekak »široko« strahu se je vlegel na mesto. Ko sem se poslavljal od ekscelence namestnika Frles-Skeneja in njegove ljubeznive soproge — piše poročevalec dalje — sem zaslišal nastop mnogotisocgla- iii s ki. rntir- iKoli sem govoril, vsak je bi! do skrajnosti razburjen vsled vojne napovedi z italijanske strani, kar so ljudje v prvi vrsti pripisovali delovanju iredente. V ljudstvu so se bile gojile neizpolnive nade, kot konec pa se je pokazal na grozečem obneb-ju za Trst sodni dan. Zaman je bilo ljudi opozarjati, da mesto ni v nevarnosti, tudi če bi se iz strateških ozirov in na podlagi prejšnjih izkušenj v (laliciji z njimi postopalo kakor z odprtin mestom ter se morda iz pretirane previdnosti »evakuiralo < (izpraznilo.) Sprva je množica samo demonstrirala, kmalu pa so jo ojačili izrodki iz pristaniških beznic, ki so pričeli pleniti in požigati in tedaj se ljudje niso dali več nikjer zadržati. Značilno pa je. da so vse nasilnosti merile le na »regnicole« (italijanske državljane) in da so se demonstranti pri vsem tem ravnali po zgledih z onstran av-strijsko-italijanske meje. Za izgrede je torej odgovorna tista Italija, katere prebivalstvo je zadnje dni popolnoma v duhu tržaške druhali divjalo v Milanu, Benetkah. Rimu in drugod proti Nemcem in Avstrijcem. Kolikor sem opazil, se je laška noč pričela s precej nedolžno »mačjo god bo < pred poslopjem društva »Lega Naziona-ie«. Par tisoč ljudi je naenkrat obkolilo kavarno v pritličju velikega poslopja ter prisililo regnikole. ki so tam sedeli, in njih iredentarske pristaše, da so naglo odnesli pete. Ljudje so se smejali, peli, kričali, žvižgali, kar žažvenkeče nekaj šip, stol prileti iz kavarne na ulico, stolu sledi nekaj miz, in že so spretne rokeHrgale s poslopja italijanske napise. Miz in stolov je bil na cesti že cel kup, in naenkrat švigne iz te gromade plamen, ki so ga netili z žganjem, obmetavajoč ogenj s steklenicami z alkoholnimi pijačami, seveda tudi iz kavarne. Še preden sem se prav zavedel, kaj ima iz vsega tega nastati, je švigal plamen že do prvega nadstropja. Platneni zastori na oknih so nekaj časa plapolali semtertja in že se je videl ogenj, ki je prihajal iz notranjosti poslopja, ki je bil ) v nekaj minutah že en sam ogromen plamen. Ljudje okrog so obmolknili in se spogledovali. Kar jih je bilo pametnih, so drugim odsvetovali od nadaljnili nasilnosti, toda zaman. Prihiteli so gasilci, a množica ii!i je spodila nazaj, prikorakalo ie redarstvo, a drulial je policijo sprejela z za-sm^hom in žvižganjem. Ko so prihiteli vojaki., so jih demonstranti dvignili na ra-tne in z glasnimi »evviva-: skušali odnesti od požara, da bi preprečili vsako rešilno delo. Šele čez nekaj ur se ie-posrečilo požar omejiti, toda glavno gnezdo iredente z društvi in dvoranami za shode ter telovadnim klubom vred in pa hujskač »PiccoIo» so bili v tem hiptj — pogorišče. Bila jfm je zadnja ura. »Piccolovo« palačo na trgu Goldoni so sklenili razljučeni bralci lista, ki je spravil Trst na rob propada, štirikrat zažgati, in čeprav so proti njim nastopali redarji in orožniki z meči in bodali, se jim je končno vendar posrečilo zanetiti bakljo, ki je s svojo lučjo daleč ob jadranskih obalah svedočila us<*lo največjega lista laške iredente. Papir, olje, barve, cesar je bilo po vseh prostorih, so kajpada izborno kurivo, ogenj je skakal kakor blisk iz sobe v sobo. iz dvorane v dvorano, in v 48 u-rah so bile uničene milijonske vrednosti. i s ve množice, ki je vzklikala: »Evviva i'Au-i Grozno lepo je bilo gledati, kako so eks- Začetkom vojne je vlada izdala naredbo, s katero so bila plačila vseli terjatev začasno odložena. Ta odgoditev je nastopila sama iz sebe, avtomatično in ni bilo treba morda napraviti kako prošnjo pri sodniku, pri katerem je upnik vložil tožfjo ali pa predlagal eksekucijo. Plačati se je moralo le nekatere terjatve, ki so bile iz moratorija posebej izvzete in sicer obresti vseli vrst, terjatve na najemščinah in terjatve iz službenih jn mezdnih pogodb. Mo-1 ratorij pa se ie tikal le takih terjatev, kjer je dolžnik postal dolžan že 1. S. 1914. Kasnejši dolgovi, n. pr. posojilo, izplačano I. 8. 1914., ali terjatev na blagu, sprejetem ta dan ali pozneje, vse to je bilo treba plačati, kakor je velevala dotična pogodba. Vlada je namreč smatrala, da je moral tisti, ki se je zadolžil med vojno, žc računati z novimi razmerami, (iiede starih terjatev pa je vlada z naredbami, ki so druga za drugo izhajale, plačilo omogočila v stopnjah (obrokih). Vsak obrok je znašal po 25% prvotne glavnice. Danes, ko je poteklo že skoro celo leto, odkar je izšla prva moratorijska naredba, so sta*e terjatve že do malega vse zapadle: od terjatev, nastalih pred 1. avgustom 1914., so popolnoma zapadle, t. j. upnik lah ko zahteva popolno plačilo, ne le vseli onih terjatev, ki so v plačilo bile v smislu pogodbe zapadle že pred I. S. 1914.. ampak tudi one, ki bi bile po pogodbi zapadle do I. novembra 1914. Kar je starih terja-te*v zapadlo tettbm novembra 1914, mora biti plačano že tričetrt in tekom tekočega meseca zapade že zadnja četrtinka. Od terjatev, ki bi imele zapasti decembra 1914, je zapadlo junija 1915. že 50%, tekom julija 1915. treba plačati tudi drugo polovico. Stare terjatve, ki so zapadle tekom januarja 1915. so zaenkrat še popolnoma odgodene; a le do I. M. 1915. N. pr., kdor je lani meseca julija prejel posojilo i:i podpisal menico z zapadlostjo I. I. 1915., temu ie vsa terjatev razun obresti odgo-dena še vedno in jo b<> moral plačati se-le 1. 8. 1915. Stare terjatve, ki so zapadle po I. 2. 19hn, spl'iii niso bile deležne moratorija. Iz. tega je videti, da splošni moratorij za navadne dolžnike nima več mnogo praktičnega pomena. Vlada pa je izdala celo vrsto predpisov, ki vkljub temu omogočujejo olajšave. Dala je v roke s od n i j e, dovoljevati odgo-ditve. .'ko nastopijo posebni pogoji. Odgoditev i iučila po sodniku je lahko jako dalekosežna. O njej bomo kasneje razpravljali. Posebne določbe veljajo v prid denarnim zavodom. Vlada jim je morala priskočiti na pomoč, kajti začetkom Vojne je vsakdo hotel vloge dvigniti, vplačeval ni nihče nič, še manj pa da bi kdo dolgove plačal. S časom se je to popravilo, in danes že zopet naraščajo vloge. Moratorij je denarnim zavodom omogočil, da so odplačevali vloge v obrokih, ki so znašali komaj par procentov vsak mesec. Na hranilne \ loge, v kolikor so bile vplačane po 1. H. 1914.. seveda moratorij n: bil voorabljiv. Do 1. oktobra 1914. so bile banke in hranilnice primorane vračati le a 200 kron mesečno na hranilno vlogo. Drugi kreditni zavodi le a K 100, rajfajzenke le a K 50. Od 1. oktobra naprej in vse do danes pa so morale banke in hranilnice vračati vsak koledarski mesec na vloge po 5or~ najmanj pa mesečno po 200 kron. Teh 5% se je izračunalo v razmerju s hranilno vlogo, kolikor je znašala 1. s. 1914. Drugi kreditni zavodi morajo plače- Stran II. „EDINOST" štev. 197. vati le 2'> vloge, a najmanj a K 1<*> en v>ak koledarski mesce. Raifeizenke pa nalilo a K 5o vloge. Za plačilo davkov in za plačilo najeinščin je vlagatelj ino^el zahtevati nekaj več. vendar le pri bankah in hranilnicah in če ie vloga presegala K Hranilnih vlog pri naših zadrugah se torej te izjeme ne tičejo. Za primorske denarne zavode je usta- novila najnovejša naredba izjemo, da se izplačilu podvržene odstotke računa od stu ali v ...... zne^a dotične vloge ne na dan 1. K 1M14, trgovini le dve pomožni sili. ce pa temveč 21. 5. 1915. Delniške banke, kojih obrtniki, da imajo v svojem obrtu največ delniška glavnica ie višja nego 1 miliion 5 pomofenh delavcev. Na podlagi takefa vtguji nic ccic ^cucidt |c siuvci trgovcem. Tem ni treba niti posvedočiti, ktuvalcev na naši gimnaziji. Poosebljena j slučaju primerno pomoč. da so potrebni odloga, kadar zanj prosijo pri sodniku. Oni morajo prošnji priložiti le potrdilo tržaške trgovske zbornice, da se njih obrtno poslovališče nahaja v Tr-tržaški okolici in da imajo v so prani temu neznatna izguba, ki jo ima n-' jnkov, nepozabnega profesorja, zgodovinarja, čelu. Splezal je bil na neko drevo in padel pnik ako dobi plačilo kasneje. »n pisatelja Janeza Jesenka — ni poznal in z istega z višine kakih šest metrov, ter so Najveće ugodnosti pa nudi najnovejša ; ljubit Jerneja Novaka ?! In kako je on ljubil pri tem ranil. Sicer je imel še srečo, da si naredba celokupnega ministrstva od 2S.; slovenske dijake ! Tako rekoč kumoval je ni storil kaj hujšega. - Na zdravniški po- juniia 1915 tržaškim malim obrtnikom in vzgoji ene cele generae je slovenskih intele- staji službujoči zdravnik je obema podelil . -------ktuvalcev na naši gimnaziji. Poosebljena slučaju primerno pomoč. zvestoba in vnema v službi je bil pokojni Padel je vsled oslabelosti na cesti ter Novak! Naj je bil ravnatelj Peter ali Pavel: se ranil. Včeraj zjutraj je 66 letnega, v hiši pokojniku je poverjal svoje popolno zaupanje. §t. 2 v ulici sv. Mavricija stanujočega me- Niso postopali ž njim kot s podrejenim slugo, šetarja Viljema Malveriija hipoma obšla na ampak kotjuzorno zanesljivim organom uprave cesti slabost, vsled česar je revež padel ne- i mestu ie zavoda. In Novak ~ 1 -------- | " ! "— *--- J—" —'— ! —1 :— štel to v zlo? — je v svoji priprosti poštenosti tudi izražal rekoč: „Jaz in gospod ravnatelj sva. . . itd. V lrstu, dne lb. julija došlo na prevzv. knezonadškotijski ordinarijat v Gorici pismo, ki je je poslal dekan v Gradiški, velečastit: gospod Karol Štacul, in ki ima naslednjo vsebino: Cremona, dne II. junija 1915. Velečasti-ti knezonadškofijski ordinarijat V smislu dobljenih navodil sporočamu prevzvišene-rnu ordinarijatu, da se nahajamo internirani v Cremoni v nekem vzgojnem zavodu in da se nam prav dobro godi. Škof v bil tako prijazen, da nas je ob- se je tudi — kdo bi mu zavesten na tla. Pri tem je pa udaril z glavo j iskal in nam dovolil imeti sv. mašo. — Nas zavedal sveje cene, kar Qb rob kamenitega trotoarja ter se precej naslov je: Cremona, Comando Deposito A T Prof. dr. Ivan Herbar. fiu.ii i — .---— — . - ~ 1914.. naii ianj pa mesečno na vsako vlogo j iz najemnih pogodb m terjatve na obre -ti. v tekočem računu kron 4<>0, na hranilno)___(Dalie drugič.) vlogo pa i««! kron. Delniške banke, kojih glavnica znaša manj kakor 1 milijon kron, morajo vračati vsaj po 3'< vloge na tekoči račun, kakor je znašala 21. 5. 1915., a najmanj 4'K) kron na mesec, največ pa kron UM 10. Na hranilne vloge so ti zavodi primorani plačati največ a kron 20d 1.8. na-na račun svoe hranilne vloge več rvr 550 4\ron. in sicer n. pr. kron 600. neseca iuffja 1915. ne more*zahtevati Vest o nenadni, a junaški smrti dr. Ivana Merliarja je nemilo iznenadila vse|je la ,e rayn nQ in odkrito one rojake, ki so poznal, vrlega inoza po- ^ _ je ime| ^^^ ur in sebno pa nas tržaške Slovence, Mer je trpkih izkustev! In pokojni Novak je bil po-blagi pokojnik mnogo let deloval z vzgojo tudi y yse j;senJkove tajne. Po- mladme in izobrazbo svojega ljubljenega k& . Navak . bH -l UZQTf kako more naroda. Izventržaski Slovenci ne čutijo tudi človek v skromnem položaju uživati težke izgube tako bridko, kakor nn. ki p j-1 lQŠno spoštovanje — uzor poštene slo-trebujemo za svoj sedanji in bodoči tezKi venske du$e» Na; počiva v miru! — Vdova obstanek obilo narodnih delavcev na pokojnjkoVa nas prosi, naj objavimo še, da raznih poljih. je bij0 pokojniku 68 let ia da je umrl pre- Političnega boja se pokojnik v javnosti viden s sv. zakramenti za umirajoče, ni udeleževal, zato ie pa tem vztrajnejše i 0bčjna ]e dala na razpo1ago konzorciju mesaijev večjo množino mesa v salati, ki se bo prodajalo po raznih mesnicah po 2 K 88 vin. kg. — Prodaja se prične v sredo, 21. t. sta po vpokojitvi Jesenka moža v kavami ostajala po celo uro v razgovorih, kakor intimna prijatelja, oživljajoč si spomine na doživljene vesele in grenke ure. In Jesenko - tista krepka, na videz trda, a v resnici naj- ^ 4 ... i_i ■»«_ _ . __ _ _ f-uina Jovic. žena ^late Jovica. vas Jovici. ob- blažja narav, ki m poznala ozirov ne na I eina K*rnca 'in Ana Jovič žena Ire j0™a od desno, ne na levo, in tudi ne na vzgoraj, ki ravnotam, odšli od doma nekako začetkom julija posvečal vse svoje sile narodno-socijalne-iiiu. društvenemu, izobraževalnemu in Naslednji begunci se, valni urad za begunce* sar. I H. Sodnijski moratorij. takih društev. Omeniti hočemo tu ie nekaj najvažnejših. L. 1905. jc bil izvoljen na C. M. skupščini v Logatcu v glavni odbor C. M. D. kot : zastopnik tržaških podružnic. To častno i mesto je upravljal do I. 1913. ko se je odpovedal radi obilih poslov. V odboru je bil i spreten zagovornik želja in nasvetov tržaških podružnic, ki so v tej dobi r;arast!e od 4 na 18. Pri mnogih teh je sodeloval ob ustanovitvi. m. Beguncem iz Rovinja, ki bivajo v Trstu, daje cesarski komisar na znanje, da se je rovinjska kmečka posojilnica in hranilnica premestila provizorično v Pazin. Bolnica pri Sv. Mar. Magdaleni. Mestni magistiat javlja: Bolniki, oboleli za trebušnim legarjem, škrlatico, ošpicami, sušico se sprejemajo ves dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. Desinfekcije na domu za iste bolezni se izvršujejo v ravnoistem času. Zjutraj podane (rprušuje Mate Jovič pri Josipu Yarešk<\ Trst, Sv. Mar. Magdalena Zg., št. 269.) Družine PodbršCek-Kraševec. Gorenjavas-Kanal. (Vprašuje Anton Podbršček, Trst ul. Carintia 39.) — Ivan Podbršček se nahaja ranjen v bolnici v Kremsu. Anton in Terezija Kurinčič, Idrsko pri Tolminu (vprašuje hči Katarina Kurinčič, Trst, Vrdela-Sco-glietto, št. 1.) * * 9 kakor poroča „Poizvedo-v Trstu, ul. Boschetto 32, vrata 23. nahajajo v Metliki na Kranjskem: Justina Krivišič, Anton Krivišič, Katarina Konte, Viljem Konte in Ivana Konte, Pula Katarina Renčelj. Štefanija Cheriatin. Angela ; Zalar in Eleonora Ravasini, Trst. Ivan Zarn, naduČitelj, Vrtojba pri Gorici. Ivana Doktorič, Karolina Doktoric in Oton j Doktori?, Trst. Alojz Bajec, naduč teij, Gorica. Fani Vuga, Marija Vuga, Jožefa Vuga in Neža Podbršček, Kanal pri Gorici. Avgust Zom, sin nadučitelja, Vrtojba pri Gorici. Emil Zom, sin nadučitelja, Zorka Mozetič in Gabrijela Mozetič, Solkan, Goriško. Era. Ulian, Versa; Alojz Morsut. Pcrteo-Ie; Civaltir Venier. Saciletto; Herman Ro-sin, Vilki Vicentina; Ivan Evgen Maran-gon, St. Vid ob Toru; Ernest Scrernin, Nogaredo; Deziderij Spagnul, Krmin; N. Zanolla, Krmin; Josip Calligaris, Aiello; N. Caucig. Šlovrenc pri Moši; Nikodeni Plet. Romans; Ivan Mondini. Chiopris; Izidor Primos, Medea; Franc Marinič, Kojsko v Brdih; Andrej Uršič, Šlovrenc pri Neblem v Brdih. LISTNICA UREDNIŠTVA. Poroča se nam. da se raznaša okoli vest, da je nas glavni urednik povedal neki osebi, da je neki dopis o pošti v Čr-nemkalu pisal g. Urbančič. Izjavljamo, da je ta govorica popolnoma neresnična. ■ a ■ a MALI OGL HS 1:: □□ QO □□ se računigo po 4 stot. besedo, j Mastno tiskane besede se rafiu- J najo enkrat več. — Najmanjša j : pristojbina znaša 40 6totink. : J □□ □□ štev. X prihod gumijevih i u usnja. — Trst,, po ilpe t n: kov ulica Molin „Palma" a vento 312 Gostilnc-Hi RAVALICO ulica S. Laz-zaro 8. Plzensko svetlo in bavarsko črno pivo I. vrste. Domača in nemška kuhinja vedno pripravljena. M13 Posestvo Vidtii - •-.». da ima splošni moratorij, go vplival, da so se v zimskih večerih vrče izvz.c itrnio m'rda denarne zavode, za sila redna predavanja, in ie tudi sam če-praktično življenje danes že malo pome- stG predaval. Bil je nekaj časa odbornik i V Trg. izobraževalnem društvu je mno- tozadevne prošnje, se, če je mogoče, izvrše popoldne istega dne, popoldne podane pa drugo jutro. Za prevoz v nujnih slučajih in tega društva, ki je po njegovi inicijativi razširilo svoj delokrog. Kot član društva je sodeloval pri ustanovitvi »Trgovske obrt. Zadruge 1. septembra 1915.. dovoliti nekaj odlo njegove obujale splošno zanimanje. Opis literarnega delovana pa opustimo, ker srno prepri- ga le za take prostore, ki so popolnoma ah -ani da to opiše strokovnjak. Pripominja-vsaj večinoma namenjeni kaki trgovini ali; mo Je da je Jani za^e) preiskavati literarno obrti. Pa tudi tukai mora dotični obrtmk ; 7apu^ino našega pesnika Fr. Cegnarja. a dokazati, da je potreben ozira, v tem slučaju mu more sodnik odložiti polletno najemščino tako. da mora plačati polovico j ^ ^ Merhar ^ ^ ]8?5 v delo ie preprečila vojna. takoj, drugo polovico pa ob četrtletju. Ce I ra mora obrtnik plačevati najemščino če-trtleno v naprej, mu more sodnik plačilo razdeliti na mesece. Ker se pri nas v praksi že od začetka vojne naprej večji del ] itak plaeuie mesečno, saj so se gospodarji morali ozirati na najemnike, nima ta j odl<»g za naše kraie posebne važnosti. Ne- i kaj več pn»te roke ima sodnik napram) onim trgovcem in obrtnikom, ki rnćreio s spričevalom trgovske zbornice dokazati, da so trgovali večinoma z inozemstvom aii p?, da so ži\eli od tujskega prometa. Takim trgovcem in obrtnikom sodnik lahko odloži tudi plačilo naiemščin. ki zapa-deio letos, ako je bila pogodba sklenjena I red začetkom vojske. Odloži jim lahko tudi plačilo mezd in obresti, vendar le v kolikor so zapadle pred 1. K 1914. N. pr. vtiničar v Opatiji) ali na Bledu, lahko zaprosi za odlog plačila letošnje najem-ščine do najdalje 31- decembra 1915-, če ima lokal v najemu na podlagi stare pogodbe in prinese potrdilo trgovske zbornice. da je -red v seru navezan na tujski j promet. Največ ugodnosti pa inore sodnik dati i za take kraje, ki so neposredno prizadeti j od vojne (vojni okoliš). Za vojni okoliš se i smatraio tisti okraji, kjer ie sodnija radi I Dolenji vasi pri Ribnici. Po dovršeni ljudski šoli je vstopil na gimnazijo. Ker ie bil vrlo nadarjen, je bil v 3. gim. razredu sprejet v ljubljansko Aloiziievišče. Tu je ostal do 7. gimn. razreda. Ker pa ni čutil v sebi poklica za duhovniški tan. je ostavil ta zavod. (Alojzije v išče je podoben zavod kakor naš tržaški konvikt. Op. ured.) Po končani maturi 1. 1896. je odšel kot enoletni prostovoljec v Plzenj in potem na dunajsko univerzo, katero je z izvrstnim uspehom končal 1. 1901. Se isto leto je bil imenovan za profesorja slovenščine na tržaški c. kr. drž. gimnaziji, od koder ga ie poklicala lani državljanska, dolžnost na bojno polje, kjer je našel dne 4. t. m. junaško srn rt za domovino, katero je tako iskreno liubil. Dne 5. julija je zagrnila zemlja našega j sivega Krasa zemske ostanke vrlega moža. katerega nesebično in vztrajno delo ter zasluge ohranimo tržaški Slovenci v večnem spominu in iskreni hvaležnosti. ____V. E. DomaČe vesti. volno po dobri ceni, baker po li K, rned po 1 K Naslov : APPEL, Fiazza Scuole Israelitiche. Priporočljive tvrdke. Prodajalne jestvin. u »i t j»3 Mlllfti Trst, Fiazza Ponterosso KVuL VUo liUlsJ Trgovina jestvin in kolonjal t nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. -- Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 500 den, Anton Stojkovič, Leopold Lisjak, Ivan Antonac. Ruski ujetniki v Božjakovini na Hrvatskem. Pred kakimi desetimi dnevi so privedli na veleposestvo Božjakovino na Hrvatskem kakih 100 ruskih ujetnikov, da nadomeščajo na delu odsotne domače ljudi. Hrvatski iisti poročajo, da so se ti Rusi hitro udali v svoj položaj in da so popolnoma zadovoljni. Stanujejo in jedo skupno: dvakrat na dan čaj — pravi ruski samo s sladkorjem brez vsake primesi — dobivajo mesa in goveje juhe. Posebno mnogo jedo kruha. Do 190 kilogramov na dan, torej skoro 2 kg na osebo. Ne jedo pa nekaterih naših jedi, kakor n. pr. zelenega iižola v stročju in nekaterih drugih prikuh, pač pa prosijo in jedo mnogo krompirja, ki jim je najljubša in glavna hrana. Delajo pridno in dobro, kakor se jih je napotilo. Za svoje delo dobivajo denarno nagrado MJ vinarjev dnevno. A-li, če se upošieva jako dobra in obilna o-skrba. so povsem dobro plačani za svoje delo. Ko konča žetev žita, jih pošljejo dalje na košnjo sena po travnikih, oddaljene od posestva. „ Pogreša se Peter Kosmač 17. peš- Avgust pl. Felszegy (v počastitev spomina polka, 1. stoinije. Od 10. januvarja ni več grofice Onorine Sordina) K 20.__ glasu od njega. Kdor kaj ve o njem, naj ~ " 7 sporoči njegovi žalostni materi Katarini; £gHB rOZlMl ZlUlI W TKlU. Kosmač v Zabrežcu štev. 3., pošta Papir. Velika zaloja papirja ^ ^ po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONi: DOL LIK AR, Via dei CJelsi „ex Marangoni*. Telefon št. 27-81. štev. Iti (1812) Šivilje. j m aarovaia gg, grof Sordina v dobrodelne svrhe, ki jih ima določili cesarski komisar, in to v počastitev spomina grofice Onorire Sordina, rojene ba ronice Scrinzi pl. Montecroce. XXI1L izkaz darov, došlih cesarskemu komisarju za begunce iz Furlanije in Istre : Dr. Ivan Stuparich v počeščenje spomina grofice Onorine Sordina-Scrinzi K 40, Ivan Stellio Jatros iz Krfa in Jurij S. Jatros iz Trsta v počastitev spomina grofice Onorine Sordina-Scrinzi K 20. Skupaj K 60. Doslej izkazanih K 42.226 40. — Skupna svota K 42.266*40. VI. izkaz c. kr. namestništvenemu predsedstvu došlih darov za okrepčevalnico ranjencev Kobdilj-Štanjel : Evgenij Teodorovich f 1|1|mf1f,i#M «„«i#| * nirr.CD TRST, K 10, Josip Marinitsch K 20, dr Edvard SIOVGIISKII SlUltJO A. RIEuEK PiazzJ Enenkel V počastitev spomina Onorine gro-jdella Boraa št%\ vrata 9. — Damska krojacnica. fice Sordina K 25, dr. Henrik Ferrari in g.a ; Izdeluje vsakovrstne obleke poangleškem in fran- : , *71U „ " z* . ^ ..... ___! coskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za Andrema K do, u. in u. wnaauer povoaom . Iedišče it(f zmerne. smrti gospice Cucuglizza K 10, baron Peter --- Morpurgo v počastitev spomina Onorine, Žgatliarne grofice Sordina K 50, druž na baronice Na-j . iA-^sl«^- odlikovala / /lato talije Dubsky v počastitev spomina Onorine StilM Zjanjaflia kolajno v Trslu! grofice Sordina K 40, Despina in Konstantin Via Cavaua 5. Bogat izber likerjev ; grški in Iran- . _j.___ - - --------r\Mnvt«iA nrrrtfinn An^lr! trtni o t IfranJcTii Vi ri in i o t'/»/> Vr:t£lri slivovec Izber grenčic. — ^lascice in prepefienci. Grški mastici iz Sija. Tilijalka na vogalu Verdijevega trga ne Nadalje so došli cesarskemu komisarju ulice deir Oroiogio. — Se rr;roroi^a Andre sledeči darovi: V kor st skladu za brezpo- A " 1 ° 11 ° r u 1 _ selne uradnike mestne zastavljalnice prispevek za mesec julij K 73.43, X. Y. K 2, v j korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni g.a Štefanija Stavro (v počastitev spo-; nrna grofice Ovorine Sordina K 30, v korist vojakom na južnem bojišču, Marij vitez Morpurgo K 50, v korist tržaških mladostrelcev ViitiM mm IV^ - - —------------ v m* — »- • . , -- Costi V počastitev spomina Onorine grofice coski konjak, kranjski briDjevec, kraški si Sordina K 40. Skupaj K 245. Doslej izka- -"SaST fa zanih K 3273. Svota K 3519. ti Razni. vrat, oken, stopnic v ul. Piccardi st. IS jc pren.tščenov ul. Pasquale Skladišče Iievoltella št. 4 r 8. t Jernej Novak. Skromna mu je H!a služba in skromen je bil njegov socijalni vriske začasno ustavila svoje poslovanja položaj. Bil je ssmo šolski sluga na tukaj-< ziroma je bil sedež sodnije prernešcen ; c> državni gimnaziji. !n vendar so drugam. \ vojnem okolišu so dalje tisti ga _ zlasti v prejšnjih časih — poznavali kr.iji. '.icr jc vsled oblast ^net?;* ukaz.i jn spoštovali v širokih slovenskih slojih kot nu ral znaten del prebival zapustiti poštenjaka, kremenit značaj jn pa vsled nje-svojo bivališče. Večina Primorske je voj- gove velike ljubezni do narodne stvari, ni okt.liš, zlasti tudi Trst in Pula. ne pj se- Mn^go let je bil med najbolj delavnimi či-/an^ki in krvper^ki okraj. j nitelji v našem, poleg političnega društva Boršt pri Trstu. Danes vsi k Tirolcu ! Podružnica CMD pri Sv. Marij Magdaleni priredi popoldne ob 5. predstavo, kjer nastopijo naši malčki s petjem, deklamacijami in prizorčki. Takšne nedolžne zabave so pač v sedanjih časih najbolj primerne za razvedrilo otrok in njih staršev, so pa tudi edine prireditve naših CM podružnic. Oficijelno mapo za časopise za kavarne in gostilne je izdala pisarna za vojno pomoč na Dunaju. VIII., Kochgasse 7. — Mapa je izvedena v črno-rmenih barvah in ima na platnici in na vloženih listih in-serate. Stane 2 K. Naročbe se morejo pošiljati tudi na tehnično obratno centralo pisarne za vojno pomoč, I. Hoher Markt štev. 5. (Dne 17. julija 1915.) V vojnem okolišu ima sodnik pravico, da odhodi vsaktero terjatev, torej tudi terjatve na obrestih in najemninah zaenkrat naidalje do 31. decembra 1915. Ce je kdo n. pr. tožen na Dunaju, lahko pri dunajski sodniji predlaga, da se mu cela terjatev c dgodi. Da biva v vojnem okolišu, je sodniji itak znano. Treba torej !e še v dotični vlogi trditi in n. pr. s kakimi iavni- „Edinost- najstarejšem, častitljivem „Del. podp. društvu", v katerem se je v nekdanjih Po prstu, mesto po icMju je udaril s kladivom 14 letni Mihael Štok, ki stanuje v ulici Carpison Št 17. Zbijal je namreč skupaj neko igračo, ter se pri tem udaril s kladivom po kazalcu leve roke ter si ga ranil do krvi. Moral je na zdravniško postajo, • Koleraba kjer mu je zdravnik des nficiral rano in mu Mleko obvezal prst. Pazite aa otroke 1 Ne puščajte jih samih na ulico! Antonija Predolinova, ki stanuje je včeraj opoldne pri-! Moka (za. kuhinjsko rabo) . Sladkor......... Mesa (goveje) sprednji deli zadnji „ . Mebo telečje Meso koštrunovo • • • • Slanina (soljena) • . . . Gojat, kugana....... Maslo sirovo Kokoši . . • ••••*•< Piščanci Polenovka snba ...... „ namočena • • • Fižol •••••»»•„••• Bob ..■••••.«.. Ječmen .*....«•• Fižol (stroiji) vinarjev . • G rab « • • Krom p r „ • . Paradižniki . * . Radič . • . Salata . • • <'«tou » • • Č!ebula n • • Jajca » • • Buče • • • Pesa 9 • • Mnluncanc » • • Kumare ■ • • Na te pri zavarovalnem zavodu za življenje in rente „a L L i R H Z" zavarovane osebe ! Vsled nastopnih dogodkov se je plačevanj® premii utežavilo. I »a pa naae zavarovance lahko ! pred izgnbo obvarujemo, tako prosimo za k "I - kf pcsiijatev palice in vplačilni* knjižice z natančnim naslovom K 3<>0 kg ; . (adreso)f na kar bodimo za naprej plačevanje skrbeli in če m< goče slučajne zaostanke s pogojem primernim posojilu poravnali. Sm) tudi radi pripravljeni, na vsa se zavarovanja tikajoča Olja (najceneje > .....K 5 20 k„ . . . . K 8 — kg K 2 — do 2 40 kg » . . 4.40 do 5.40 kg .....K 12 — kg .... K 6— kg K 6 — do 7*50 ena K 2-50 do 3.V) eden . . . K 2 20. 2 4(1 kg ...... 1-28 kg ; . . K 1-50. 1 60 kg .....K 1.80 kg ! .......K 2 bO , . . . 32 40, 48 kg ......72, 80 kg . . . 20, 24, kg ..... 16 20, kg . . 6 do 8 merica . . 6 do 8 glava . . 8. 10 glava . 16 do -_*0 k-mad . . 18, 20 komad , . . 6. 8 12 komad . . 1 do 2 komav akcijski zaviroviiu dražba u Življenje ia rtste Dunaj I, Helferstorfestr. 1. r % Vesti iz Gorlšbe. učiteljišča ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se ie preselil in ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdlrame lotiov brezboierine. Plombiranje, v ulici Giulia št 38, časih osredotočalo malone vse naše'socijaino Peljala na zdravniško postajo svojega šest- C kr. moškega Sanje ?stremljenje, namenjeno oaši! letnega sina Pavla. Dečko se fe z druz.mi; p. n. gg. učitelji se tem potom masi v mestu. Ali upokojeni in sedaj pokojni Jernej Novak — umrl je v mestni bol- J nišnici dne 15. julija — je bil na široko znana in ljubljena oseba tudi med našimi intelektuvalci. Kdo njih, ki so zadnja deset- Autorizirana Mmim nn spričevali posvedočiti, da ie pmot-i letja Študirali na tukajšnji državni girrnazijii------------------ r----, ----- položaj dolžnika sktb in trditi, da je na-1 »ebno pa za fasa ofeta skiv.ensk ih di-precejšnjo, pa vendar ne globoko goriškega se Je z aruzimi p. n. gg. ucneiji se iem potom vabijo, da otroci lovil na ulici, a pri tem je prišel pod naznanijo v svrho dopošiljatve mesečne neki voz, ki mu je šel s kolesi preko obeh plače svoje sedanje bivališče ravnateljstvu nog ter mu jih precej težko ranil. pod nastopnim naslovom: V. Bežek, c. kr. izvršuje vsakovrstna dela - Enajstletnega losipa Orzano, ki stanuje »čit. ravnatelj, Ljubljana, Marije Terezije tU£jj popravlj^jfl kOVČegCV, lOftlC liti. v ulici sv. Frančiška št. 38, je tudi mati pri- cesta 6, H flirla„skih duhov- Trst, ulica Sette fontane št. 45- vedla na zdravniško postajo: dečko je imel 17 goriških, večinoma furlanskih dunov-1 rano na nikov interniranih v Italiji. Dve (). julija je