ERiKANSKi Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST ffl AMERIKI
Sfftfe: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei	*
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 247.
CHICAGO, ILL., PETEK, 24. DECEMBRA — FRID AY, DECEMBER 24, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Ker mu Anglija in Amerika ne nudite pričakovane pomoči, je bil Ciang Kai-šek prisiljen, da je sprejel podporo domačih komunistov in Rusije, vsled česar bodo ti dobili kontrolo nad kitajsko vlado. — Vesti o pomoči iz Mongolije.
Šanghaj, Kitajska. — Ena
posledic sedanje vojne na Kitajskem bo, kakor sedanja znamenja kažejo, ta, da bo Kitajska prešla popolnoma pod kontrolo komunizma. Vodilne osebnosti v vladi se tej struji sicer točasno še upirajo, toda bržkone ne bo dolgo, ko bodo ti ljudje z vlade odstranjeni in nadomeščeni s komunisti.
Vrhovni vodja kitajske armade, Ciang Kai-šek, komunizmu sicer osebno ni naklonjen, kar je jasno pokazal, ko je vodil dolga leta vojno proti njemu v Kitajski sami, vendar pa v položaju, kakoršen je zdaj, ne more ostati v sporu z njim. Pričakoval je in, kljub temu, da je doživel zadnje čase bridka razočaranja v tem oziru, še vedno nekoliko pričakuje, da mu bo prišla potrebna pomoč proti Japonski od strani Anglije in Amerike. Na to upanje pa ne more dosti dati in je zato prisiljen, da se nasloni na drugo veliko državo, ki mu lahko nudi pomo£, namreč na sovjetsko Rusijo. Ta pa obljublja to pomoč le pod pogojem, da Kitajska prizna komunizem. Tako ne preostaja Kai-šeku drugega, kakor, da se ali poda Japoncem, s čimer bo Kitajska izgubila svojo samostojnost, ali pa sprejme po-m°č od Rusije in se s tem za-Plse komunizmu, toda reši deželo.
Prvo obveznost napram komunistom je sprejel Kai-šek kmalu po izbruhu vojne, ko so mu ti nudili svojo pomoč Proti Japonski. Tako se zdaj bivši sovražniki, komunistična armada in vladna armada, bo-re rama ob rami skupne proti Japoncem. Nato mu je pričela pomagati še Rusija z voj-nim materijalom,zlasti •/ aero-Plani; in tla je imela že koli-toliko sigurno zagotovilo, da bo Kitajska prešla v komunistične vode, predno je ^°slala svojo pomoč. Kakor
govore zadnja poročila, se 0 kitajska vlada v kratkem reorganizirala tako, da bo v nJej dobilo mesta število komunistov.
Brez dvoma bi Rusija podala Kitajski na pomoč tudi Sv°.ie izveižbano moštvo, ako
bi
£a sama ne potrebovala;
°benem se pa tudi noče javno Pokazati, da podpira Kitajko, in je zato napravila d^u-Bačen načrt: Pregovorila je ylado pokrajine Mongolije, da ta poslala vojaštvo na Kitajsko. Mongolija jo svoje-Vrstna dežela. V enem oziru bi jo lahko prištevali k Veliki Kitajski; vendar pa je samo-stoj na republika, toda že dol-leta je popolnoma pod ruskim vplivom iiv njeno vojaštvo je organizirano po sovjetskem sistemu. Ako bi tore, sla Mongolija na pomoč Kitajski, bi bila to v resnici ruska pomoč, dasi bi se uradno
PORAZ ZA MUSSOLINI J A
Padec Teruela se smatra kot hud udarec za Mussolinija.
Madrid, Španija. — Po sedem dni trajajočih ljutih bojih ob silovitem mrazu so vladne čete zadnji torek končno zasedle celo mesto Teruel. Ker je bilo to mesto ena najvažnejših postojank nacionalistične fronte in se je smatralo kot nekako nepremagljivo, je z njega padcem zadan gen. Francu občuten poraz. Kakor se trdi, je pa to še večji poraz za Mussolinija, ko vseh njegovih 80,000 mož, kolikor jih ima po ugotovitvah v Španiji, ni moglo zmage vladnih preprečiti. Baje Mussolini zdaj Hitlerja snubi, naj ta pošlje bolj izdatno pomoč nacionalistom.
-o-
USMILJENOST NA NEPRAVEM MESTU Chicago, 111. — Neki Arthur Miller je pretekli torek zvečer napadel dve dekleti ter eni vzel zapestno uro, drugi pa en dolar. Pri tem jim je povedal žalostno storijo, da je primoran ropati, češ, da ima doma stradajočo ženo in malega otroka. Dekletom se je mož tako zasmilil, da je ena od njih, ko je prišla domov, poslala svojega brata in nečaka, naj poiščeta nesrečneža in ga pripeljeta v hišo. Res sta ga našla na istem prostoru ter ga vzela s seboj. Tamkaj se je pokazal skesanega in je eni vrnil zapestno uro, dočim mu je druga dovolila, da sme obdržati dolar. Po neprevidnosti pa potegne tedaj Arthur neko knjižico iz žepa, in iz nje padejo štirje dolarji. Ko se je tako izdal, je pobegnil iz hiše, a kmalu ,potem ga je imela policija.
——o-
OBTOŽENI KRŠITVE NEV-TRALNOSTNEGA ZAKONA New York, N. Y. — Neka federalna porota je zadnji torek vložila tožbo proti štirim družbam, namreč Curtiss-Wright, American Armament, Mirando Bros, in Aircraft Export, navajajoč,da so te družbe kršile federalni nevtralnost-ni zakon. Glasom obtožnice so namreč v letu 1934 prodale orožje in aeroplane Boliviji pri njeni tedanji vojni s Para-guaj. Obtožba je vložena tudi proti osmerim posameznikom.
tega ne moglo trditi.
Med osrednjo Kitajsko in Rusijo se je pričela zadnje dni graditi nova cesta, na kateri je zaposlenih okrog milijon delavcev; dolga bo okrog 3000 milj in bo gotova v par mesecih. Pitom nje bo Rusiji nato omogočeno, da bo pošiljala Kitajski vojni materijal, ne da bi je Japonska pri tem ovirala. i
KONGRES
SE RAZŠEL
Malo uspeha dosegel tekom petih tednov.
Washington, D. C. — Izredno zasedanje kongresa se je zaključilo zadnji torek ir. obe zbornici ste se razšli na počitnice, dokler se ponovno ne sestanete k rednemu zasedanju, ki se otvori 3. januar ja. Izredno zasedanje, ki je trajalo pet tednov, je sprejelo popolnoma le pet malo pomembnih zakoriov, dočim se točke predsdnikovega programa ali niso dokončale, ali se niso obravnavale, ali pa so bile zavrnjene. Sprejeta sta sicer dva zakona, farmarski in gradbeni, toda glede obeh se bo morala vršiti še konferenca med obema zbornicama. Zavrnjen pa je bil delavski predlog.
-o-
AMERIŠKI IN ITALIJANSKI PARNI K KOLIDIRALA
London, Anglija. — V gosti megli se je pripetila zadnji torek na morju blizu nizozemskega obrežja nezgoda, ko sta trčila drug v drugega a-meriški parnik City of Hamburg in italijanski parnik Con-fidenza. Dočim je zadobil italijanski parnik le neznatnejše poškodbe, se je pa nasprotno o ameriškem sprva mislilo, da se bo potopil, vendar pa je pozneje počasi sam odplul v neko nemško pristanišče.
-o-
NAPETOST SE ZNATNO
UBLAŽILA Moskva, Rusija. — Zadnja nevarna napetost 'med Rusijo in Japonsko se je v veliki meri omilila ko je sovjetska vlada pretekli torek za eno leto obnovila z Japonsko pogodbo, po kateri je dovoljeno japonskim ribičem ribariti na Pacifiku ob sibirskem obrežju. Sedanja pogodba poteče z 33.. decembrom in Japonci so grozili že z nasiljem, ako bi je Rusi ne bili pri volji obnoviti.
PREPOVEDAN POLET NAD KALIFORNIJSKIM OZEMLJEM
San Diego, Cal. — Poveljstvo mornarice Zed. držav je izdalo odredbo, po kateri je prepovedan polet transportnim in privatnim aeroplanom preko ozemlja med tukajšnjim mestom in Mexicali, Mehika. Kakor trdijo nekatera poročila, se nameravajo v tem o-zemlju zgraditi močne vojaške postojanke, katerih značaj mora ostati tajen.
KRIŽEMSVETA
—	Tokio, Japonska. — Notranje ministerstvo je izdalo odlok s katerim se letos prepoveduje praznovanje božiča. Dasi Japonci niso krščanski narod, se je božič zadnja leta pri njih priljubil; temu pa je zdaj vlada napravila konec.
—	Gibraltar. — Španske nacionalistične oblasti so prepovedale uvoz v svoje ozemlje vsakršnega tujezemskega denarja, izvzemši angleškega. Še posebej je zabranjeno uvažanje denarja, ki ga je izdala španska vlada.
—	Berlin, Nemčija. — Vsaka tujezemska glasbena kompozicija se mora v bodoče predložiti oblastem v cenzuro, predno se sme prodajati, da "se varuje nemško kulturno življenje pred škodljivim vplivom tujezemske glasbe."
.-o-
CAPONEJA ČAKA NADALJNJA KAZEN
Chicago, 111. — Ko bo znani kralj chicaških gangster j ev, Al Capone, izpuščen iz federalnega zapora na otoku Alcatraz, bo moral odsedeti še eno leto v tukajšnji okrajni ječi zaradi neke davčne zadeve. Tako je končnoveljavno odločilo zadnji torek tukajšnje apelacij-sko sodišče. Capone je bil obsojen v federalno ječo na deset let in bo od tam v najboljšem slučaju izpuščen v januarju 1939.
NEUSPEŠNA POGAJANJA
Del. federacija zapustila konferenco, ker CIO ni pristala na njene pretirane zahteve.
Washington, D.C. — Mirovna pogajanja med delavsko federacijo in CIO organizacijo so se zadnji torek definitivno končala, in sicer s popolnim polomom. Delegati se ne bodo več sešli k nadaljnjim konferencam in to znači, da se bo boj med delavskimi vrstami nadaljeval, in sicer bržkone v še bolj srditem tonu kakor doslej.
Konec pogajanjem je napravila delegacije federacije, ko je torkovo konferenco brez nadaljnjega zapustila,ker CIO ni bila pri volji, brezpogojno pristati na njene zahteve. In te zahteve so se glasile, da se mora CIO enostavno razpustiti; tiste unije, ki so bile že prej v federaciji, bi se zopet sprejele nazaj kot take, dočim bi se o drugih unijah, ki so bile organizirane po razkolu, vršile šele konference, kaj naj se napravi z ftj'imi.
Lewis na te pretirane pogoje seveda ni mogel pristati, ker bi s tem v resnici izdal delavstvo, ki se je na novo pridružilo CIO, in tako se bo ta civilna vojna v vsej svoji brezobzirnosti nadaljevala.
-o-
IRSKA SPRAVILA ANGLIJO V ZADREGO London, Anglija. — V kočljiv položaj je spravil irski predsednik de Valera angleškega kralja. Pri imenovanju novega irskega poslanika za Italijo je riamreč priznal italijanskega kralja tudi kot cesarja Abesinije. Ker Irska še vedno spada pod britansko krono, bo moral angleški kralj imenovanje podpisati, s čimer bo Anglija priznala dva abesinska-cesarja; uradno je namreč za Anglijo še vedno Selassie pravi abesinski vladar.
Iz Jugoslavije
Predrzen čevljarski pomočnik iz Celja, ki se je izdajal za policijskega agenta in si tako prisvajal nepošten zaslužek. — Nenavadna usoda posestnika pri Polenšaku. — Smrtna kosa. — Druge novice.
PODOBNO LADJO JAPONCI POTOPILI

Ameriška ki jo kaže gornja vodah.
ladja Panay, ki so jo Japonci nedavno potopili na kitajski reki Jangce, je bila podobna tej ja slika in ki nosi ime Oahu ter je bila njena "sesterska" ladja. Tudi Oahu je v kitajskih'
Lažni policijski agent
Celje, 4. dec. — Že dne 7. novembra je prišel v neko gostilno na Bregu 24-1 etni čevljarski pomočnik Adolf S. iz Celja. Ko je tam opazil vojnega invalida Tomaža B. iz Botričnice pri Št. Juriju ob juž. žel., ki je prosil goste za milodare, je stopil k njemu, se mu predstavil kot policijski agent in ga vprašal za dokumente. Nato je pregledal gostilno in stopil v vežo, kjer je našel invalida. Takoj je invalida prijel in ga s silo odvedel do sredine Masarykovega nabrežja. Tam mu je rekel, da ne sme beračiti, in je zahteval od njega denar. Invalid mu je nato izročil okrog 30 din. "Agent" mu je zapovedal, naj gre proti "Otoku", sam pa je krenil zopet proti kapucinskemu mostu. Invalid, ki se mu je zdela zadeva seveda sumljiva, je javil dogodek policiji. Dne 7. novembra okrog ene ponoči se je pojavil Adolf Š. v nekem celjskem hotelu in se predstavil kot policijski agent. Stopil je v sobo, v kateri je prenočevala Elza G. Zahteval je od nje dokumente, napisal njene rojstne podatke in vprašal, ali ima kaj denarja. Hotel je ostati z njo v sobi, kar mu ni uspelo. Dne 1. dec. se je pojavil v istem hotelu v gasilskem kroju. Stopil je v sobo Štefanije S. Izjavil je, da je od policije, in zahteval od nje legitimacijo. Ker pa S. ni imela legitimacije, jo je začel nadlegovati. Ker pa ni uspel, ji je zagrozil, da ji bo že še pokazal, in je odšel. Na podlagi osebnega popisa so Adolfa Š. v četrtek izsledili in aretirali. Pri konfrontaciji je priznal svoja dejanja.
■-o-
Po pretepu ga je zadela kap
Ptuj, 6. dec. — Pri Polenšaku je te dni pred hišo posestnika Alojzija Vičarja nastal prepir med doslej še ne izsledenimi fanti. Pri tem je dobil Alojz Vi-čar nekatere poškodbe in je še tisto noč umrl. Smrt je bila takoj prijavljena sodišču v Ptuju. V soboto popoldne je bila na pokopališču pri Polenšaku obdukcija. Zdravnik dr. Vrečko je u-gotovil, da je Vičarja zadela možganska kap, očitno zaradi razburjenja in strahu. Orožniki dalje iščejo pretepače.
-o-
Mlada srnica
Bregana, decembra. — V lovišču Josipa Kalina iz Bregane je našel gozdni čuvaj Vogrin koncem letošnje pomladi v grmovju kakih 10 dni staro srnico. Ker se mati srnice tudi drugi dan ni pokazala, da bi jo nahranila, je čuvaj izročil srnico Josipu Kalinu. Živalico so počeli hraniti z mlekom in sicer na steklenico, kakor hranijo otroke. To je dobro uspelo in po nekaj tednih je iz najbolj plahe gozdne živali, postala popolnoma domača. Kaj hitro se je seznanila z vsemi v hiši in se je posebno rada družila z domači-
mi živalmi, ponoči pa spala v svoji lični hišici. Celo domačih psov se ne boji, a najraje ima domačo hčerko dveletno Nadico, s katero se igi-ate včasih po ves dan.
Smrtna kosa
V Mariboru je umrl šentpe-terski župnik in duhovni svetnik Anton Tkavc. Pokopan je bil na najlepšem prostoru ob Marijinem svetišču na Gori, poleg svojega predhodnika župnika Martina Štrakla. — V Ljubljani je umrla Mirni Puhar, rojena Spli-chal, soproga državnega uradnika. — V celjski bolnici je u-mrla Pavla Gajšek, posestniko-va hči iz Turjega pri Hrastniku, stara 16 let.
-o-
Na ženo je streljal Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal posestik Gott-hild Osterle iz Kaniže pri Št. Ili-ju, ker je streljal na svojo ženo in jo tudi ranil. Obsojen je bil na dva meseca strogega zapora in pogojno na tri leta.
-o-
Pod vozom Na Rečiči ob Savinji se je prevrnil težko naložen voz na 66 letnega Franca Skoka in ga močno poškodoval, da se je moral iti zdravit v celjsko bolnico.
-o-
Mrtvega so našli
Pri Hotizi v Prekmurju so našli v bližnjem močvirju truplo 26 letnega čevljarskega pomočnika Štefana Jaklina,ki je najbrže v vinjenosti zabredel v močvirje, kjer se je zadušil, kajti na njem niso našli nikakih znakov nasilja.
-o-
Poskušen poštni rop Pismonoša Jakob Potočnik iz Spodnjega Dupleka je poslal svojega 11 letnega sin£ na pošto v Vurberg, kjer je fant dobil poštno torbo v kateri je bilo le nekaj časopisov, s katerimi se je odpeljal s kolesom proti domu. V Vur-berškem gozdu sta ga nenadoma napadla dva neznanca ter mu hotela vzeti poštno torbo, ker sta mislila, da je v njej denar. Slučajno je prišel po poti neki moški, nakar sta napadalca pobegnila. Dejanja sta osumljena dva viničarja iz Grajane pri Ptuju.
-o-
Nenavaden dogodek
Z Jesenic poročajo naslednji zanimivi dogodek, ki se je pripetil mlademu tovarniškemu delavcu na poti v tovarno. Bil je nekoliko pozen, pa se je z vsemi silami uprl na pedale svojega že za muzej sposobnega kolesa in drvel z vso naglico, da je jemalo vid. V tem diru je zavozil v moderen avto last nekega jeseni., škega zdravnika ravno ko se je ta ustavil, in obsedel na strehi avtomobila ne da bi se
Širite amer. slovenca
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 24. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedalj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto.....................................$5.00
Za pol leta ___________________________ 2.50
Za četrt leta ..................................1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _______________________$6.00
Za pol leta _____________________3.00
Za četrt leta ................................ 1.75
Posamezna številka.................... 3c
The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year ___________
For three months ___________
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______________$6.00
For half a year_____________3.00
For three months_______. 1-75
Single copy ________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo moraje biti i»pos!aci na uredništvo VBaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ae vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kako dolgo bodo vzdržali Kitajci?
Ni dvoma, da gre v sedanji vojni Kitajcem zelo slaba. Razloge za to, je naš list navedel že takoj ob začetku kitaj-sko-japonskega konflikta. Na strani Kitajcev že dolgo vrsto let vlada needinstvo. Razni pokrajinski generali, ki so vladali vsak zase, brez vsake prave podrejenosti kakemu središču, so vlekli in še vlečejo vsak v svojo stran. Vojska neorganizirana in brez modernega orožja kot letalstva, podmornic, tankov, težkega topništva, motornih vozil, itd. Kaj bodo? Ce tudi .jih je kot listja in trave, moderno orožje kosi in uničuje. Kitajska vojska je napram Japonski dobro oboroženi in organizirani vojski, kakor nedisciplinirana čreda. Zato gre, kakor gre. Vse nau-dušenje in vsa dobra volja v takih okoliščinah nič ne pomaga. Japonci zasedajo vsa glavna kitajska mesta enega za drugim. Prav kakor so Italijani Abesinijo, kjer je tudi marsikdo mislil, da ne bo šlo lahko. Moderno orožje je, ki zmaguje.
Za Kitajsko bi bila edina rešitev, če bi se Japonska zdaj zapletla v vojno še z kako drugo silo. Tega se pa Japonci ogibajo, ker slutijo kaj bi bilo. Mnogo se govori o možnosti vojne med Japonci in Rusi. Toda vse ostaja le pri govoricah in zgleda, da se Stalinova sovjetija boji za lastno kožo. Ako pa do tega ne pride, je kakor zgleda usoda Kitajske že zapečetana. Le kak izreden dogodek bi znal rešiti Kitajce. Ali pa do takega izrednega dogodka pride ?
Za enkrat zgleda da je v tej nenapovedani vojni sreča na strani Japonske. Kitajska morala počasi popuščava. Med vodilnimi kitajskimi generali že vlada needinstvo. Proti maršalu Kajšeku vodijo tiho propagando in če ga strmoglavijo, bodo razcepljeni pokrajinski generali sklenili z Japonci mir, pa bil kakoršenkoli, samo da bo ustrezal njihovim osebnim interesom in ambicijam. In do tega zna priti lahko vsak dan.
Kakor se vidi iz japonskih nadaljnih priprav, ti zdaj pripravljajo silovit napad na važno južno pristanišče Kanton.
S tem ne mislimo občudovati japonske uspehe, niti malo ne. Saj vsak ve, da je japonski pohod nad Kitajce čisto roparskega značaja. Ampak dejansko so točasno take razmere, na katere je treba gledati tako, kakoršne so in nobeno pretiravanje na eno ali drugo stran ničesar n6 pomaga.
Situacija za Kitajsko je žalostna. Razlogi k temu pa so pocepljenost in vsestranska razprtija med kitajskimi voditelji zadnja desetletja. Japonskim uspehom pa pomaga dobro organizirana vojska, občudovanja vi^edpa disciplina in moderno orožje. To je vse.
Kitajski voditelji pa zdaj lahko spoznavajo če hočejo veljavo reka: kjer se prepirata dva in to posebno med brati — tam sigurno tretji dobiček ima!
Bruseljska konferenca je izvršila veliko delo. Seveda samo na papirju! Diplomatje so pač le papirnati vojaki, medtem ko imajo Japonci prave vojake. Zato je pa bruseljska konferenca le samo ugotovila, da se vprašanje, ki se tiče Daljnega vzhoda, tiče ločeno posameznih držav po svetu.# Ugotavljati to, ni bilo praV nič potrebno hoditi v Bruselj. To že skoro vsak človek sam ve. Japonci pa še najbolj in zato tudi vsako državo posebej naklestijo. Pred, več ko 30 leti so naklestili Ruse, zdaj klestijo Kitajce in — who will be next? Ako bodo hodili okrog Japonca posa-mez, jih bodo vsi dobili. Tudi to naj enkrat ugotove.
Komunisti v Združenih državah so zadnje mesece na moč aktivni. Z mesecem januarjem bodo začeli izdajati tri dnevnike. Na osrednjem zapadu začno izdajati "Midwest People's Daily". Vsi dnevniki bodo imeli nalogo pisati v takem stilu, da ne bodo odbijali, pač pa vabili z vsemi mogočimi gesli ljudi v svoj delokrog. Z drugo besedo: slepomišili bodo z ljudsko in antifašistično fronto, itd., kateri služita komunistom za limanice, na katere naj bi se-'dafi kalini.


UMRL JE TRPIN
Cleveland, O.
V sredo dopoldan, pretekli teden, je odzvonil zadnjič v slovo zvon fare sv. Kristine faranu in podporniku-,da ustanovitelju fare, staremu na: seljencu: Antonu Darovcu.
Utrujen od 13 letne dolge bolezni, je v nedeljo zjutraj mirno v Gospodu zaspal ob pol šesti uri, ko so ljudje odhajali k božji službi.
Ko se je raznesla govorica o njegovi smrti, je slednji rojak s pomilovanjem zajeknil: "Rešil se je trpljenja.'' Daleč na okrog so ga poznali, saj je plezal z njegovim dvokoles-nim vozom daleč na okrog po naselbini in se ustavil pri temu ali drugemu sosedu na vrtu in se znjim porazgovoril, da si je krajšal čas. Sedeč tako na vozilu je poganjal kolesi z rokama, noge so bile popolnoma nerabne in to toliko let.
Vsak je pa vedel da je bil rajni zelo vesele narave in kratkočasen za razgovor, žal pa, ne samo da ni mogel rabiti nog, tudi slišal ni. Ko so ga obiskali prijatelji, mu je bilo mučno, ker je vedel, da jih ne sliši, ko mu kaj pripovedujejo. Na ta način so mu mnogokrat zablestele solze v očeh. Tako se ga je lotila dolga in težka bolezen in ni je-njala, dokler ni zmagala. Dolgo se ji je ustavljal. Bil je kakor hrast trden, kajti, bil je učen stavbenik in je sam naredil več hiš v okolici kjer je živel, zato je užival še večje spoštovanje.
Rajni je bil doma iz Doljne Straže pri Novemu mestu p. d. Dragonarjev in je prišel v Ameriko leta 1899. Ko je postal kmalu vdovec se je v drugič poročil s sedanjo soprogo Marijo rojeno Kraje doma iz Lipovca fara Ribnica.
Trpljenje mučne in dolge bolezni sta s soprogo delila. Kar je trpel on je tudi ona trpela in to se razume, negovala ga in tolažila ter vse storila zanj, da bi laglje prenašal trpljenje. Zadnje čase je rajni popolnoma oslabel. Tudi njegova dobra volja je opevala ; jesen njegovega življenja se je z zimo približala. Nič ni slišal, več ni čutil. Dozorel je, kakor dozori cvetka na polju predno usahne. Soprogi, ki je bila kakor soprog vsa zmučena, so pomagale dobre katoliške žene sosede iz usmiljenja vzdrževati, določeni čas težke bolezni. Se enkrat je obiskal župnik fare Sv. Kristine Darovcevega očeta, drugi dan je pa že oznanil v cerkvi, da je preminul velik mučenik Anton Darovec. Vsi v naselbini so nekako z zadovoljstvom sprejeli to sporočilo, kajti vedeli so, da je veliko trpel, saj je dosegel 72 let. Pri obisku, ko so ga hodi-
li kropit, so se čudili, da je pri tolikemu trpljenju in taki starosti, izgledal še tako mla-deniški in krepak.
Za njegov pogreb se je zbralo veliko ljudi, dasi je bilo to jutro vse ledeno, so skoro napolnili cerkev do kraja. Poleg domačega župnika Fa-thra Bombača sta prisostovala pri Requiemu tudi Rev. Matija Jager in Rev. Father Sodja iz fare sv. Vida. Društvo sv. Imena in društvo SDZ. ter veliko ljudi so spremili pokojnika v lepem redu do pokopališča sv. Pavla, kjer počiva že toliko naših pionirjev kakor tudi Rev. Andrej Smrekar in Father Hribar, Skepe, Kren, Kraker in številni iz naselbine Nottingham in Euclida. Vsi, katerih se spominjamo naj v miru božjem počivajo. Hiša družine Darovec se nahaja na 19114 Shownee Ave., Cleveland. Marljivi soprogi Mrs. Mary Darovec in ostalim sorodnikom pa globoko sožalje.
Prijatelj.
-0-
KAKO SE IMAJO OB PRAZNIKIH V JOLIETU
Joliet, III.
Čeravno niso tukaj preveč zadovoljive delavske ter življenjske razmere, so prodajalne v prometnem delu mesta (loop) naravnost oblegane od ljudstva ki kupuje razne božične darove za svoje drage. To je pač znamenje, da narod misli premagati težkoče in dajati drug drugemu veselje, kolikor je mogoče. — That's the spirit!
Gotovo, da veselejše ni te dni v nobenem domu, kot pri Mr. in Mrs. Frank Rogel, na Broadway St., pri katerih se je oglasila pridna štorklja in jim za praznike pustila lušt-no in živo "dalico," ljubko sestrico malemu Robertu. — Častitamo!
Za naše prijatelje, kateri nameravajo obiskati svoje tukajšnje sorodnike in prijatelje in znance, za božične praznike, se naznanja, da bodo v cerkvi sv. Jožefa sv. maše na božični dan po sledečem re du: Prva slovesna peta sv. maša ob 5 uri zjutraj; ob pol 7 uri. ob 7, 8, 9 in pol dvanajsti uri tihe sv. maže. Ob 10 uri peta sv. maša. — Popoldne ob 8 uri bodo pete li-tanije in blagoslov z Najsvetejšim.
Bolni in pod zdravniškim nadzorstvom na svojih domovih so: Mr. Martin Juričič iz Center St., uslužbenec mestnega vodnega (Water) oddelka in John Gerl na £ummit St. uslužben pri Moores Stove Sties. — V okrajno bolnišnico se je te dni podal Mr. John Bozich, Jr., iz Otis Ave. Rockdale, ki je bil uslužben pri General Refractores Co. Upamo da se ob času čitanja teh
vrstic vsem trem tukaj omenjenim, kakor tudi drugim bolnikom, ki niso imenovani, stanje toliko izboljša, da se bodo s svojimi dragimi in bližnjimi veselili božičnih praznikov.
Kakor se poroča, pride 9. jan. prihodnjega leta zopet nazaj na radio znani Father Coughlin, iskreni bojevnik za socijalne pravice. Glave točke v njegovem programu so sledeče: Edino kongres ima pravico kovati denar in določati njegovo vrednost. — To je važna točka v konstituciji Žedinjenih držav in vendar se ne upošteva, kajti mogočna organizacija "Federal Reserve System" ima denar naše dežele pod kontrolo. Ta organizacija lahko odtegne ali pa doda k sveti denarja v cirkulaciji. To velepomembno delo bi moralo biti v rokah vlade, kakor zahteva državna ustava. — Druga velevažna točka za katero se Father Coughlin poganja, je; poštena in stalna plača delavcem, zadostna za preživljanje delavca in njegove družine. Zanimivo dejstvo glede Rev. Coughlina je to, da se dosedaj še ni našel človek, ki bi mu dokazal, da ni na pravem stališču. Torej zopet bo milijone poslušalcev poslušalo z zanimanjem.
Brat Louis Martincich, finančni tajnik tukajšnje Zveze slovenskih društev poroča, da predprodaja vstopnic za veselico na predvečer novega leta.. 31. dec., lepo napreduje. Kar je pa posebno zanimivo v njegovem poročilu je to, da je sobrat Joseph Ausec, preds. dr. sv. Janeza Krstnika št. 143, KSKJ., obljubil preskrbeti tiskanje vstopnic brezplačno. — No ja, tako se da tajniku korajžo. Thank You. Joe!
Pri nas je še precej mrzlo. Par dni nazaj je močno deževalo in tako je postalo vse ledeno. Potem je na vrh zapadel še sneg, da je bilo res nevarno hoditi okolu ali se voziti. Toda, le poglejte skozi okno, kako se otroci tega vesele. Torej le ni za vse tako hudo.
Pravijo, da na Gorenjskem, kadar dežuje, ne poskušajo dežja ustaviti, ampak Boga zahvalijo in pustijo, da neha deževati kar smo od sebe. — Potem pravijo, da kadar sneži na Dolenjskem, tudi Dolenjci ne poskušajo snega ustaviti, ampak fantje se zberejo skupaj, pa dekleta tudi in začnejo se sankati ter s snegom drug drugega obmetavati, dokler se ne stopi. Ali se še spominjate? — Tukaj ;v Jo-lietu pa, kadar nas zebe, se lepo pozdravljamo z Mr. Go-lobičevim premogom in se ob njem prijazno grejemo.
Še nekaj moram poročati in sicer to, da je pri tolikšnih letnih društvenih sejah, ostalo v odborih po večini vse po starem. — Vesele božične praznike ter zdravo in zadovoljno novo leto 1938 uredništvu, naročnikom ter ostalim ameriškim Slovencem,je iskrena želja
John L. Živctza, Jr.
POZOR DRUŠTVENIKI NA WILLARDU!
Willard, Wis.
Vsa društva, podporna in cerkvena so prošena, da se v petek opolnoči, to je na sveti večer, korporativno udeleže polnočnice.
Vsa društva odkorakamo z društvenimi zastavami iz dvorane v cerkev. — Glede drugega ste pa že slišali oznanilo v cerkvi.
Ludwig Perushek
G. ANTON ŠTRUKEL, V POGOVORU S SLOVENSKIMI PIJONIRJI V LA SALLE
La Salle, III.
(Konec)
Prišel sem k petemu pijo-nirju, ki je Mr. Joe Koss in sem moža, ki šteje 72 let, začel izpraševati odkod je doma in kako je prišel v Ameriko, kaj je delal in, še to in ono, kar mi je rade volje razložil. Pripovedoval mi je tako le:
Rojen sem bil v vasi Cero Log, številka 13. Pri hiši se je reklo pri Kosovih. Morda bo kdo mislil, da sem bil vesel, ko sem se podal v Ameriko, pa nisem se preveč tega veselil. Prišel sem pa 1. 1899 in sicer naravnost v La Salle. Svoj prvi kruh sem si služil doli pri Black Bali cementni tovarni, kjer so plačali po 13c na uro. Tam sem delal dve leti in en mesec, do meseca januarja 1901. Od tam sem jo mahnil v American Germany cementarno in sem bil še dosti srečen, da sem dobil delo še v letu 1901 in sicer stalno, da sem si tako služil tam svoj kruh celih 36 let.
—	Poročil sem se bil še v starem kraju in sicer v cerkvi sv. Jerneja sva si z mojo žen-ko obljubila zakonsko zvestobo leta 1897. Rodili so se nama štirje otroci, od katerih žive trije, eden je pa umrl.
—	T>rašal sem £a, če je bil tudi pri ustanovitvi cerkve v La Salle. — Seveda sem bil, mi je začel naprej pripovedovati. Marsikak dolarček sem daroval za zemljo in drugo, kar me danes veseli, ko vidim na tem kraju, kjer je poprej stala manjša cerkev, sedaj ta-ko_ veličastno cerkev sv. Roka. Pomagali so nam Father gu-štaršič. Za zemljišče smo plačali osemindvajsetsto dolarjev. Prvi naš župnik je bil č. g. Anton Podgoršek. — Ali ste se dali kaj zavarovati za slučaj kake poškodbe ali. smrti, da bi domači imeli kaj, če bi umrl, sem ga dalje vprašal.
—	Seveda, k društvu sv. Barbare sem vstopil leta 1901 in Pa h JSKJ sern bil pri društvu tri leta, Potem sem pa stopil v društvo sv. Martina št. 75, KSKJ. Pri tem društvu smo imeli posebne obleke (uniforme) kadar smo nastopili v paradi, kar je bilo večkrat. Nastopili smo z dolgimi sabljami kar je bilo takrat zelo v modi.
Tak je bil moj pogovor z našimi pijonirji in vesel sem bil, da so mi toliko zanimivega povedali. Iz teh pogovorov se vidi, da so naši ljudje veli-
ko pretrpeli, ko so si služili svoj kruh, pri vsem svojem delu pa niso pozabili na vero svojih očetov. Kakor hitro so videli, da jih je prilično število skupaj, so si zaželeli svoje cerkve in svojega dušnega pastirja, da bi jim bil pomočnik v sili in dušni zdravnik. Zaželeli so si svoje cerkve, da bi v njej v svojem jeziku nemoteno hvalili in častili Bega ter se mu priporočali v molitvah, v kateri bi v svojem jeziku prepevali slavo Njemu, od katerega prihaja vse dobro in h kateremu hrepene naše duše. To je zares prava slika vernega slovenskega naroda.
•-o-
DETROITSKE NOVICE Detroit, Mich. Zopet se oglašam v tem priljubljenem listu, da poročam, kako je pri fari sv. Janeza Vianeja. — V zadnjem dopisu sem omenil o našem šivalnem klubu, ki takrat še ni imel imena. Sedaj pa lahko poročam veselo vest, da je klub dobil svoje ime. "Čebelica" mu pravijo. — Lepo ime ima, ki spominja na pridne čebelice, ki nabirajo med iz raznih cvetlic. Pa je to tudi primerno ime. Kakor je namen čebelic, da kolikor mogoče vec sdu naberejo, tako je namen žensk, ki so članice tega kluba ta, da napravijo kolik01' mogoče veliko raznovrstnega blaga, katero se bo potrebeva* lo za cerkveni bazar, .ki g8 bomo imeli enkrat kmalu P° novem letu. Najprej so te žen* ske seveda nakupile blaga, >2 katerega šivajo in izdelujej0 krasno odejo, katere bo ede11 udeležencev bazarja gotovo dobil in sicer še z garancij0' da ga pod odejo ne bo zet>50. Za nedoločen čas, imajo 7 ženske vsaki četrtek zvečer s1' vanje sedaj pri eni, drugič PrI drugi članici kluba "Čebelice." To bo šlo tako dolgo, & pridejo vse na vrsto. Pove11' vam pa na tihem, kaj PG'eS šivanja še se počnejo. V€ste
včasih se tako okorajžijo, tudi katero zapojo, pa ri je tudi katera okrogla. Perushek ima pa nalogo, . jim s svojimi pripovedk3'11! dela kratek čas, kadar jih 11 veselje peti. Pravijo da ' — da ne zaspijo. Pa tudi ^ to, da vsaj za kratek čas p°za jo na križe in težave, ki imajo s svojimi dedci. tis"1 novnice tega kluba so -,'1'. Frances Plautz, Mrs. Perushek, Mrs. Jvlary Ma^'
nich, Mrs. Mary Spehar,
m
po-
Ivanka Krek, Mrs. Anna tochnik, Mrs. Jennie -Pra^1,' Mrs. Anna McGee in Mary Kambich. Ce še veseli da bi se jim rada f družila, pravijo, da se na J glasi pri Mrs. Frances Pla°3(, Društvo Najsv. Imena )e ^ oddalo nagrade jn sicer so J, bili deležni Mr. Louis na, Monroe, Mich., drug0 j dobil Rev. Frank Srebrfl9'
tr<
tudi iz Monroe, Mich. i»
tjo Miss Anna Smaltz. zdrav in vesele praznike.
Poročevalk
pO'
'ŠIRITE AMER. SLOVEN^ ------------
"TARZAN NA RAZISKOVANJU'
(20)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice BurrougllS
Ko se je čez tfolgo časa potem Tarzan prebudil iz nezavesti, v katero je padel po silnem udarcu nekega vojaka, je opazil, da sedi v temni precej obširni uti, ki je bila spletena iz močne džungelske trave in palmovih vej, Roke in noge je imel trdno, zvezane in tako mu je bilo nemogoče da bi ujel! . . .
... Z močnim zaletom in trdnim oprijemoni sc je Lady Grey stoke spretno rešila na vejo močnega drevesa in tako je bilo, da se je lačen lev zaletel v praznino in močno priletel na tla, nakar je še bolj divjal in rjovel, da je človeka stresalo do inozga, Jezno jc' gledal p roj i ubcgluny plcjiu.
S svojega varnega mesta, visoko na močni drevesni veji je Jane videla princa Sborova pod sosednjim drevesom, kako ji v .strahu ves trepeUl. Da ga potniri mu je zaklicala: "Nfijbolje da se odpraviš stran od tam, toda ne delaj nikakega iuma, da te lev ne zasliši, kajti potem je -,p'rav gotovo po tebi."
Jane je spoznala, da je lev v resnici sestradan in se je bala, da bo opazil princa Sborova ter napadel. Zato »e je poslužila zvijače in siicr se je spuščala z veje kakor da bi hotela doli, da je s teirj zopet privabila leva v bli-Žiuo, kjer se. bo ropet pripravlja) da jo napade. Pač nevaren poskus!
Petek, 24. decembra 19-37
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3

I
a
0
1
Družba
sv. Družine
i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
'I^rL^r Sedež: Joliet, lil ^JSEf
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik- George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet IIL
Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
g J Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So Chicago,111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, VOO N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr.( 925 Wads worth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR: Antnn Strukel 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pcnna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Cnicago, 111.
Do dne 1. januarja je D.I D., izplačala svojim članom in članica®, ter njihovim dedičem raznih_podpor, poškodnin in posmrtnm, ter doi-niških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družinil
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. - D. S. D. 100%
SOLVENTNA.	c
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1938
voščim vsem glavnim uradnikom in uradnicam in njihovim družinam, kakor tudi vsem podrejenim društvom, njih uradnikom in uradnicam. Naj bi Bog blagoslovil vaše delo v zasebnem in društvenem življenju!
GEO STONICH, gl. predsednik DSD.
Vesele božične praznike in srečno zdravo ter napredni oče Novo leto
želim vsem glavnim uradnikom(icam), uradnikom-(icam) krajevnih društev in skupnemu članstvu naše dične organizacije Družbe sv. Družine!
FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
f^Vm&i,
Vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno Novo leto 1938
želim vsem glavnim uradnikom in uradnicam DSD., kakor tudi vsem društvenim uradnikom in uradnicam in sploh vsemu članstvu DSD., vam želi vaš sobrat JOHN PETRIC, gl. blagajnik DSD.
VESELE in RADOSTNE božične praznike in srečno Novo leto
želim vsem gl. uradnikom in vsemu članstvu Družbe sv. Družine: Želim, da bi v letu 1938 vladala se boljša bratska ljubezen in sloga med članstvom, dti bi se naša dična Družba sv. Družine pomnožila v članstvu in društvih.
ANDREW GLAVACH, preds. nadz. odbora.
VESELE in RADOSTNE
božične praznike želi vsem gl. uradnikom (cam) , kakor tudi celokupnemu članstvu Družbe Svete Družine
UREDNIŠTVO GLASILA.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D.
Predragi mi člani (ice):—	. ,
V dolžnost si štejem, da se vam prav močno zahvalim za klonjenost in pomoč, katero izkazujete ko vas eden aU cuu* obišče za spremembo vašega certifikata na boljše certifikate, x* teri so bili sprejeti po zadnji konvenciji. Zahvalim se tudi za ie-pi sprejem, ko smo prišli na vaše društvene seje, ker ste sli nam
tako lepo na roko.	,
Ker je pri tem silno veliko dela in ker vzame dosti časa, zato ni bilo nam mogoče še priti do vsakega društva in do vsakega člana ali članice, ampak, dosedaj smo obiskali seje v Waukeganu, Ottawi, La Salle, Chicagi in Jolietu, in do drugih pa pridemo z pojasnili kakor hitro bo nam mogoče. Res, enim se tc spremembe vidijo kot ne potrebne; drugi pravijo, da je pa ta korak zadnje konvencije eden izmed najboljših v zgodovini naše Družbe. Pro, sim, dovolite meni tukaj vam podati svoje mnenje pri tem. Zapomnimo si prvič, da so danes državni zakoni jako ostri, in ker so
ti zakoni meni dobro znani, ravno tako tudi obstanek naše Družbe, zato sem vse te važne zadeve predstavil zadnji konvenciji za rešitev, ne kot kakšni diktator, ne za svojo lastno korist, ampak, za v korist skupnega članstva in za bodočo protekcijo Družbe sv. Družine.
Bodite obveščeni, da mi člani in članice v razredu "A" smo bili samo 60% solventni, to pa zato, ker smo bili v enem posameznem razredu, in kadar je eden umrl, ali je bil suspendan, ali odstopil, je bilo nas toliko manj, in tako je padla tudi naša solvent-nost v tem razredu in ni več kot prav, da smo se enkrat in za vselej uredili na dobro in trdo podlago. Zdaj znamo, da za kar pla-čevamo, da ni samo za naše dediče, ampak, v slučaju, da tudi mi še v svojem življenju kaj potrebujemo da se lahko obrnemo na svoj certifikat, ker bo nosil denarno vrednost in gotovo vidite, da to ni nič drugega kot samo sigurna protekcija za vsakega posameznega, kakor tudi za Družbo. Ni meni potreba omeniti o depresiji ker jo vsaki več ali manj počuti in ko se ta spravi v red, ne pomeni, da ne more priti druga v bodoče in je prav, da se zdaj pripravimo, da nas ne najde kakor je zadnja.
Torej, naša Družba je zdaj na trdni podlagi in vsak si lahko preskrbi boljših certifikatov, ker boljše zavarovalnine ne morete nikjer dobiti, in zato se vas opominja, da napravite spremembo, ko vas obišče naš pooblaščenec(ka), ali uradnik(ca) društva. Ko se spremembe delajo, vsak dobi kredit na stari certifikat in tako da se računi strinjajo se plača mala razlika, za katero dobite rezit, potem pa društvo dobi pa kredit iz glavnega urada. Torej brez skrbi plačate tistemu, kateri pride do vas, da vam poda vsa pojasnila in ko napravite spremembo. Kakor že omenjeno, da je pri tem dosti dela, za to vas nadalje prosim za vašo naklonjenost in pomoč, tako, da bomo čimprej še imeli vse urejeno.
Poprašuje se, ako je to prisiljena stvar za spremeniti stare certifikate. Dragi mi člani in članice, ne. Ampak, pomeni tole: Kdor ne spremeni svoj certifikat, ne bo imel nobene sigurnosti koliko bo njegov asesment na mesec v bodoče, ta stvar je šla v veljavo s dnem 1. septembra 1.1. in kateri ne spremeni se bo razlika med starim in novim asesmentem odštevala vsaki mesec od rezerve in v slučaju smrti bodo sami odgovorni za izplačilo tiste po-smrtnine, in v takih slučajih se lahko rezerva tistih, kateri ne spremenijo hitro porabi. Kaj se pa zgodi, če vsa rezerva poteče? Pridejo pa hude naklade, in v enih slučajih prehude za plačati, in tega ne bi jaz rad, videl, da bi se našim članom (icam) to godilo, :n zato priporočam, da vsi napravite spremembo in zdaj plačate tisto malo razliko v novem asesmentu.
Ravno tudi tako za naše člane in članice v razredu "B" bodo pa po 1. januarju, 1938, manj plačevali, to pa zato, ker so čez 100 % solventni, ampak, namesto, da vzamejo kredit, kateri bo 4c za 8250 zavarovalnine, 7c za $500 in 13c za $1000, da spremenijo tudi svoj certifikat na enega izmed novih, kateri bodo nosili denarno vrednost, in razlika v asesmentu je jako mala, in v enih slučajih tudi nič, in zato tudi tukaj priporočam, da spremenite stari certifikat na boljšega. Ako bo kateri potreboval še kaj več pojasnila, prosim obrnite se na moj urad, hočem obenem vam podati vse kar potrebujete in moja želja je, da bi bilo vsakemu vse popolnoma razumljivo in zadovoljno.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom, ostanem vaš udani za napredek Družbe sv. Družine.
FRANK J. WE DI C, gl. tajnik.
GREETINGS
To the Supreme Officers, Delegates, Branch Lodge Officers, and the Membership at Large of the Holy Family Society of the United States of America:
As we approach the birthday of the One who nearly two thousand years ago came into this world bringing with him the teachings of love and Christianity, it might be well for us to pause for a few moments in retrospect and remember that another idea born of those ideals of love and Christianity without a doubt prompted the formation of the world's first fraternal society. To the entire membership of the Holy Family Society, I desire to express my heartiest congratulations because of the fact that they have interwoven the teachings of love, Christianity and fraternalism in such a manner as to make a fraternal society which enjoys a most enviable position among all fraternal societies.
Shortly after the Christmas holidays comes the birth of a new year. With its opportunities for us, individually, of prospering and bettering ourselves, both spiritually and materially, and an opportunity for the Holy Family Society to become larger and stronger, may I exhort you all, for the benefit of your Society materially and for the benefit of yourselves spiritually, to put forth every effort to make it grow.
And at this time the season of peace on earth and good will to all men, may I sincerely thank you for your past cooperation and wish you a Very Merry Christmas and a Bountiful New Year.
L. DONALD COYLE. --o--
liko stopati, ker smo še majhni, ker ta lestvica ni obvezna za sedanje članstvo in ne za one, ki bodo pristopili v našo organizacijo pred 1. jan. 1938, razun če kateri izmed teh, po 1. jan. 1938 zviša svojo zavarovalnino ali spremeni svoj certifikat. Če druge večje organizacije lahko poslujejo po zahtevah državnega zakona, zakaj bi ne mi? To je moje priporočilo. Če hočemo, da bomo napredovali, treba nam je delovati roka v roki, zato prosim cenjeno članstvo, da se to vprašanje enkrat za vselej sklene na prihodnji seji 26. dec., na kateri pridejo v razpravo vse najvažnejše točke, o katerih se razmotriva in razpravlja ter končno sklene in so v veljavi skozi celo leto. Zato je tudi potrebno, da ste vsi navzoči, da veste za kaj se gre. — Najvažnejša je pa seveda volitev odbora za nastopno leto, kajti če imate dobre društvene uradnike, se na nje lahko zanesete, da bo društvo z njih sodelovanjem napredovalo v vsakem oziru. — Apeliram in prosim, da pripeljete na to sejo tudi vsak po enega kandidata za v odrastli ali mladinski oddelek. S tem boste storili veliko plemenito delo za se, , za svoje društvo in celo organizacijo. Nadalje prosim tiste, ki so na potnih listih, ki so se javili bolni, da za naprej upoštevajo to le: Pri našem društvu je narejeno to, da se njihova bolniška podpora šteje samo od tistega časa, ko tajnik dobi od dotične-ga sporočilo po poŠti, na kateri je datum poštnega pečata in nič drugo. To da bote vedeli. Torej, če tajnik dobi sporočilo in je na poštnem pečatu A. M., to je preclpoldnem, ste za tisti dan deležni bolniške podpore. Če pa je P. M., pa šele drugi dan. Društveni tajnik se mora ravnati po tem, kar članstvo odobri in sklene na seji. Da ne bo torej eden ali drugi pisal, da ni prav dobil bolniške podpore. Nadalje tajnik tudi dobiva pisma, podobne vsebine: Ta ali oni se pritožuje, da boleha že en teden, drugi dva, pa da ne dobi njegove bolniške podpore, kako more to biti? To dragi moji, je pa vaša krivda, ker se ne javite takoj ko zbolite. Taki se potem hudujejo na tajnika in poleg tega še predsedniku pišejo, dasi on nima s tem prav nič opraviti, samo tajnik je odgovoren za take slučaje. Bodite nekateri malo bolj zavedni.
Vesele božične praznike in srečno novo leto.
John Barbich, tajnik
■-o-
IZ URADA DR, SV. DRUŽI
NE ŠT. 6, DSD.
North Chicago-Waukegan, III
Cenjeno članstvo. S tem se vam naznanja, da se vrši naŠ£ prihodnja redna seja v nedelje 2. jan. 1938 in sicer v šolskih prostorih. Ob 1 uri popoldne začnem s pobiranjem asesmenta potem ob 2. uri se prične seja.
Na tej seji nastopi novoizvo-
1Z URADA DR. SV. IVANA
KRSTITELA, ŠT. 13, DSD.
Chicago, 111.
Cenjeni sobratje in sosestre. Naša prihodnja redna in obenem glavna letna seja se bo vršila v nedeljo 26. dec. točno ob pol dveh (1:30) popoldne v navadnih prostorih. Imamo več važnih točk za rešiti in kakor vam je znano, pride na dnevni red tudi volitev odbora za prihodnje leto. Od vas cenjeno članstvo je odvisno, da si izvolite dobre, zanesljive in agilne odbornike, ki bodo delovali za napredek društva in DSD. — Prosim vas, da je udeležite te letne seje kolikor mogoče vsi.
Vsem članom in članicam našega društva, kakor tudi celokupnemu članstvu DSD vesele božične praznike ter srečno in milosti polno novo leto!
John Densa, tajnik
»iinmmiiiniiimnm![jiiiiiiiiii!innniiiiminftmnniiiniinHinr'-
Dopisi lokalnih društev
'iiuiuiiiiiiniiiniiiimcjiiiuiiiiuiniiiiHiiuiiuiuuu'Juiuiimuuuir^
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, III.
Prijazno vabim še enkrat celokupno članstvo našega društva, da se poiuoštevilrio udeleži glavne letne seje v nedeljo 26 dec. točno ob 1 uri pop. v navadnih zborovalnih prostorih. Udeležite se prav gotovo vsi, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu. Slišijo se pritožbe na mojem domu, da to in to ni pri društvu prav. Meni je težavno vse to prenašati, toda moja dolžnost je, da se tega držim. Osebno jaz ne bom nobenega učil kaj ima napraviti. Vsak previden gospodar na svojem domu previdno gospodari in če si kaj prav ne napravi, mora pač sam potrpeti s svojo družino. — Torej, udeležite se te glavne seje, da ne bo potem nepotrebnega govorjenja ali oporekanja. Vi ste wdniki in kar vas večina zahteva, boate tu-
di dosegli, zato pridite na sejo in tam povejte ter svetujte kar mislite da bo prav in koristno.
— Pri naši organizaciji imamo lepo število precej starih članov, ki so že veliko pomagali v vseh ozirih, kakor tudi v finančnih zadevah, pa niso dobili še nobene zahvale, pač pa se jim naklada na rame od časa do časa težje breme. Meni se pa vidi, da se vse premalo brige za shu'e člane in članice, za naše prvake, ki so pri organizaciji žc od njenega začetka. Priporočal bi, da bi naše članstvo na prihodnji seji, nekaj v tem oziru napravilo in naj bi se vprašalo naše glavne uradnike in tudi naše delegate zadnje konvencije DSD oziroma zaradi te nove plačilne lestvice, ki pride v veljavo s prihodnjim letom po zahtevi državne zakonodaje. Po mojem prepričanju, bi se naj pustilo članstvo v American Experience Table of Mortality in 4% obresti, ne 3 '/■> % kot je sedanja zahteva American Experience Table of Mortality. Tako hi članstvo manj plačevalo in bi bilo precejšnje olajšanje za članstvo. Ni nam treba na ve»
ljeni odbor za nastopno leto, katerega so izvoljeni: Anton Ma-rinčič preds., Gertrude Hauer podpreds., John Jamnik blagajnik, Joseph L. Drasler Jr. tajnik, Gabriel Drasler zapisnikar; nadzorniki, oz. nadzornice so: Frances Terček, Frank Šebenik in Frances Gerčar. — Članstvo se prosi, da se udeleži te seje, kakor tudi novoizvoljeni odbor, da bo zasedel svoja mesta.
Omeniti želim tudi da vsi oni, ki so že spremenili svoje certifikate v nove, da jih prinesejo na sejo, da jih potem odpošljem, na glavni uracl in od tam dobe nove certifikate. Tudi vsi oni, naj prinese s seboj na sejo režite novih certifikatov, katere imate, da vam potem uredim plačevalni red.
Prazniki so pred nami. Najlepši in najpomenljivejši izmed vseh. Zato vam voščim cenjeno članstvo, kakor tudi vsem članom in članicam naše organizacije, za te božične praznike vse najbolje. Naj bi nam Bog dal zadovoljstvo in mir v prihodnjem letu 1938. Zato vesele božične praznike in srečno novo leto.
Joseph L. Drasler, Jr., taj.
IZ URADA DR. SV. TEREZIJE, ŠT. 16, DSD.
Chicago, III.
Naznanja se članicam zgoraj omenjenega društva, da se vrši prihodnja redna društvena seja v ponedeljek 27. dec. zvečer v navadnih prostorih. Ker imamo več važnih točk za rešiti in je tudi volitev odbora za iiastopno leto, pridite vse članice na sejo. Vsaj enkrat v letu se vsaka lahko udeleži društvene seje. — Nadalje vas opomnim, da katera bo spremenila svoj certifikat, da se gotovo udeleži seje, kjer bo slišala kakšne bodo nova pravila. — Prosila bi vse, katere dolgu-iete, da bi poravnale svoj dolg če je le mogoče, da ne bo treba vas vedno opominjati in hoditi :>koli po asesment. — Na seji bote slišale tudi celoletni račun, da boste vedele kako obstoje naše društvene finance. Torej vse na ?ejo v ponedeljek večer. — Vesele božične praznike in srečno zdravo novo leto vsem članicam našega društva in vsemu članstvu DSD.
Amalia Anzelc, tajnica
IZ URADA PREDS. DR.
ŠT. 1, D 3D.
Joliet, III.
Zabava dr. sv. Družine št. 1, DSD., ki se je vršila 18. nov. v cerkveni dvorani, se je prav dobro obnesla. Kot predsednik društva, se ob rej pri liki v imenu društva prav le po zahvalim vsem, ki so pre-krbeli darila in ki so proda-ali vstopnice ter tem, ki sc irugače kaj delali na veselici ia so tako pomagali do tolikega uspeha. Hvala vsem, ki ^0 se veselice udeležili. Pre-oričan sem, da je vsak želel biti srečen in kaj domov odnesti. Tudi sam sem bil tam s takimi željami, pa se mi stvar ni posrečila. Hvala tudi mu-sikantom, ki so omenjeni ve-:er taka izvrstno nastopali in razveseljevali vse navzoče. Ivala vsem, za lepo udeležbo.
Naša prihodnja mesečna seja n obenem letna seja se bo vrši-'a v nedeljo 26. dec. in sicer v itari šoli ob 1 uri popoldne. Čla-
in članice so prošeni, da se u-ieleže v polnem številu, ker se ia letnih sejah delajo načrti za poslovanje v prihodnjem letu. Takrat je čas da poveste svoje mnenje. Vsak ima enake pravice, pa ima tudi enake dolžnosti. Neumestno je potem zunaj seje govoriti, da bi bil sklep seje tak ali tak če bi bil "on" na seji. Zato naj pride vsak na sejo, pa ne bo imel nihče kaj reči in ne bo nikakih izgovorov. Na seji bo tudi volitev društvenih uradnikov za prihodnje leto. To je velikega pomena. Zato je tudi iz tega vzroka važno, da se udele-vite seje vsi in si izberete v odbor take, v katere imate zaupanje.
Zadnje čase sem šel z našim gl. tajnikom DSD v naselbino Ottawa, Chicago, Waukegan, La Salle. Povsod smo bili prav lepo sprejeti. Zato me nekako veže dolžnost, da se zahvalim za lep prijazen sprejem, kakor tudi za lepe seje, ki ste jih imeli in pa za okusne večerje, predno smo odšli domov. V Ottawa smo večerjali pri rojaku Mr. in Mr:. Bajuk, ki imata lepo posestvo in
gostilno. Mrs. Bajuk je druga glavna podpreds. DSD. Hvala za vse, kar ste za me storili. V Chicagi smo bili prijazno sprejeti in seja se je vršila v lepem redu. Hvala glavnemu uradniku preds. nadz. odbora, ki nam je dal okusno kapljico.. Bog ga poživi še mnogo let. Hvala tudi Mr. in Mrs. Antonu Tomažinu za okusno večerjo. — V Waukeganu smo bili lepo sprejeti in se zahvaljujem dobro znanemu rojaku Mr. Joseph Nemanichu ter rojaku Mr. Fr. Opeki, ki sta oba agilna člana DSD. — Slišal sem, da je Mr. Opeka močno zbolel in mu želim ljubega zdravja. — Njihovemu društvu pa želim da bi krepko šlo naprej po začrtani poti. Bratu Grčarju pa hvala za lepo vodstvo s katerim je vodil sejo. — V La Salle, so nas tudi prijazno sprejeli. Lepa hvala gl. uradniku kot preds. porot, odbora, kakor tudi kot preds. dr. sv. Družine št 3, DSD, ki se je na seji dobro postavil, zato so ga tudi za naprej še izvolili. Bog te živi! Ne smem pozabiti tudi njegove boljše polovice za okusno večerjo. Kadar pridemo v La Salle, se zopet oglasimo pri vas. Vašemu društvu pa želim, da bi dobro napredovalo. Hvala lepa za lepo petje in zabavo, ki smo jo bili deležni pri vas.
Že sedaj vam priporočim, da si zasigurate vstopnice za starega leta večer, ko bomo imeli prav lep program in plesno veselico v Slovenia dvorani, kjer bo igrala nam znana Deichma-nova orkestra. Odbor Zveze slovenskih društev se trudi, da bo ta večer nekaj takega, česar še nismo imeli v tej dvorani. — Saj pravim, člani 15 združenih društev v Jolietu, če se količkaj zanimajo, bodo prav gotovo prišli na ta lepi sestanek in pomagali do boljšega uspeha. — Kot finančni tajnik Zveze še enkrat vabim vse iz Jolieta, kakor tudi iz naše okolice in bližnjih naselbin, da se udeležite te naše prireditve v Slovenia dvorani na Silvestrov večer, da bomo tam začeli novo leto 1938. — Vsem prav vesele božične praznike in srečno novo leto.
Louis Martmcih, preds. dr. št. 1, DSD.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
DENARNE POŠILJAM
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za: $ 2.55 $ 5.00 5 7.20 $10.00 $11.65 $23.00
Din: . 100 . 200 . 300 . 420 . 500. .1000
' V
Za: $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
talijo: Lir: .... 100 .... 200 .... 500 ....1000 ....2000 ....3000
Pri večjih svotali poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Družinska pratika
ZA LETO 1938 ] je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
--.--«-i ir
Potek, 24. decembra 1937
"Dušica

s

ROMAN
— *rr.
Spitala B. Orczy Prevedel Paulua
Le par gospodov je ostalo v sobici. Gospod Foulkes je zaprl vrata.
Princ waleski se je tedaj obrnil k Chau-velinu in dejal nevoljno:
"Gospod! Zdi se, da igrate komedijo, ki ne more in ne sme imeti zadnjega dejanja ! Nikakor ne morem dovoliti, da bi šel moj prijatelj, gospod Blakeney, z vami na Francosko! Saj bi mu tudi vaša vlada ne dovolila stopiti na francoska tla, ker nima potnega lista. In potnega lista v današnjih — razmerah ne more dobiti, če nima naravnost uradnega posla na Francoskem !"
"Nikar se ne bojte, Visočanstvo!" je posegel vmes Percy. Moj podjetni prijatelj tule ima — če se ne motim — že pripravljen potni list zame v žepu svoje sivkaste suknje! — Ali ni res, gospod," se je obrnil k Chauvelinu, "da imate tamle v žepu svoje brezhibno ukrojene suknje potni list, . ki ste ga čisto nalašč zame pripravili?"
Brezbrižno, šaljivo je govoril, nihče ni razumel pravega pomena njegovih besed.
Chauvelin, seve je razumel, kaj hoče njegov nasprotnik reči, — da je izpregle-dal vso igro, da ne gre slepo, ampak z odprtimi očmi v past, ki mu jo nastavlja zaupnik revolucijonarne vlade. Da si torej naj ne domišljuje, kako ga bo ukanil —.
"Potni list bo pripravljen, gospod," se je izognil Chauvelin vprašanju, "koj ko uredijo priče vse podrobnosti dvoboja."
"Priče naj se gredo solit!" je odvrnil Percy mirno. "Saj menda ne zahtevate, da nas potuje cela karavana na Francosko?"
"Čas, kraj in pogoje dvoboja je treba določiti," je odgovoril Chauvelin nemoteno. "Gospod Percy Blakeney je vse previsok gospod, da bi take malenkosti sam urejeval!"
"Gotovo da je! Manjkalo bi meni, pa tudi vam, gospod — eh — Chauvelin, dobre volje. In dobra volja je pri takih rečeh vedno zelo važna, kajne?"
"Gotovo, gospod Percy!"
"Moje mnenje pa je tako, da prepustiva ureditev vseh teh podrobnosti gospodu, ki mu vsaj jaz najbolj zaupam. Ste zadovoljni?"
"Katerega gospoda mislite?"
"Slučaj —! Slučaj, gospod Chauvelin! — Ako Njegovo kraljevsko Veličanstvo dovoli, naj odloči slučaj!"
"Ne razumem vas!"
"Kocke bova vrgla, gospod! Čas, kraj, pogoji, — trikrat vrževa kocke in kdor dobi, tisti odloči. Ste zadovoljni, gospod?"
Chauvelin se je obotavljal.
Sam je bil poln prevar in goljufij, zato je tudi druge imel za sebi enake. Sumil je, da mu pripravlja Percy skrito zanko.
Nehote se je obrnil k waleškemu princu kakor bi pri njem iskal pomoči.
Pa Anglež rad stavi in igra. Niti sam princ ni bil izjema.
Chauvelin se je obrnil na napačni naslov.
"Seveda —! Slučaj, kocke!" je dejal princ na nemo Chauvelinovo vprašanje.
"Kocke, kocke, kocke!" so klicali vsi.
Chauvelinu se ni zdelo varno, da bi se branil. Sicer pa, je premišljeval, tudi slučaj ni mogel mnogo škodovati njegovim
načrtom. Če Percy Blakeney dvoboj sprejme, — in sprejeti ga mora, ker ni mogel več nazaj — se bo dvoboj vršil na francoskih tleh.
In to je Chauvelinu popolnoma zadostovalo.
Vse, drugo, čas in pogoji, je bilo brezpomembno, je bilo le sredstvo v dosego čisto drugih namenov.
Malomarno je torej skomignil z rameni in dejal:
"Kakor želite!"
Vsi so se radovedno zgrnili krog mize sredi sobe. Nekdo je prinesel kocke in običajni, yrček ter oboje izročil Percyju.
Z etybTflogo malomarno sloneč na baršu-nastem stolu se je Percy gizdavo naslonil čez mizo k svojemu protivniku, porožljal s kockami v vrču in vprašal:
"Torej najprvo kraj, kajne, gospod?"
"Kakor želite, gospod!" je odgovo-ril Chauvelin.
• Vrgla sta kocke, najprvo Chauvelin kot gost, za njim Percy.
Vsi so stezali vratove in napeto gledali na mizo.	1 *
"Moje točke so višje!" je dejal Percy brezbrižno. "Jaz torej naj določim, kje se bo vršil zgodovinski spopad med najpod-jetnejšim možem Francije in največjim lenuhom, ki je kedaj živel v zedinjenem kraljestvu Velike Britanije. — Samo toliko da vprašam, gospod, kateri kraj bi svetovali vi?"
"O — je pač čisto vseeno, gospod Percy !" je odgovoril Chauvelin hladno. "Vsa Francija vam je na razpolago!"
"Ej —! Mislil sem si da bo tako!" ga je zavrnil Percy. "Pa—čisto prepričan le nisem bil, da bi bili tolikanj velikodušni!"
"Ali vam ugaja lesovje krog Pariza, gospod?"
"Predaleč od obrežja, gospod Chauvelin ! In preveč potovanja! Rad bi se vrnil domov brž ko mogoče. Ne — Pariz ne! Recimo rajši Boulogne —. Lep, zanimiv kraj! Boulogne, gospod, kajne?"
"Kakor želite, gospod!"
"Torej Boulogne —. Nasipi na južni strani mesta."
"Kakor želite! — Ali vrževa vdrugič?"
Smeh in vzkliki so spremljali Blakeney-eve zbadljive besede. Spet so zarožljale kocke i vdrugič sta vrgla.
"Topot ste vi na vrsti, gospod Chauvelin! — Glejte kako pravično nama deli slučaj usodo! Jaz sem izbral prostor, in izvrstno sem izbral, to morate sami poznati, vi pa odločite čas!
Čakam, gospod —! Torej na južnih nasipih v Boulognu. Kedaj —?"
"Nocoj v štirih dneh, ko zazvoni v stolnici večno luč," je odgovoril Chauvelin.
"Jako dobro! Ampak — kolikor vem, je vaš$0 preklicana vlada zaprla cerkve in odpravita zvonenje. Francozje naj sami najdejo svojo pot v pekel, pot v nebesa jim je zaprl narodni konvent —. Ali ne? Saj vendar večne luči ne smejo več zvoniti!"
"V Boulognu ni prepovedano, gospod!" je odgovoril Chauvelin suho. "Sicer pa vam dam besedo, da bodo tisti večer prav gotovo zvonili večno luč!"
"Ob kaki uri?"
(Dalje prih.)
ZAHVALA
Ul
Chicago, Illinois.
Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, da se zahvaliva vsem najinim prijateljem in znancem za "Suprise party", ki ste ga nama priredili dne 21. nov. ob priliki najinega 25 letnega zakonskega življenja.
Ne moreva najti primernih besed, da se dovolj dostojno zahvaliva vsem, ki ste se zato potrudili, da je bilo vse tako lepo pripravljeno v zadovoljstvo vseh udeležencev, nama pa v nepričakovano presenečenje. — Ker bi vzelo preveč prostora, da bi imena vseh udeležencev tukaj objavila in bi morebiti katerega ime bilo pomotoma izpuščeno, nama zato oprostite. Zato-raj se na tem mestu iz dna srca zahvaliva vsem darovalcem za lep dar, katerega ste nama iz vaše dobre bolje podarili.
Da je bila pa tako velika in vesela družba skupaj zbrana, gre zahvala Mrs. Nečimur in Strupek; Mrs. Jurečič in Jurca, ki so to pričele in se veliko trudile, da je bilo vse tako lepo izpeljano. Nadalje se zahvaliva naši mali deklici Miss Mary Nečimur, katera je naju pozdravila s krasno čestitko ter izročila košarico srebrnih rož, okrašeno z 25 srebrnih dolarjev. Zahvaliva se tudi Mr. John Sever ju za ves njegov trud in lepe govorniške besede in čestitke ter vsem drugim govornikom, kateri so nama
omenjeni večer čestitali.
Posebna zahvala naj bo izrečena dr. sv. Terezije št. 16, DSD, katerega sem članica, ki nama je v dar poklonilo krasno srebrno sliko z 25 letnico, in katera me bode na vas, drage sestre, zmiraj spominjala. Obljubim vam, da hočem biti dobra vaša članica, ter vedno pomagati društvu, koliko bo v moji moči. Bog vam plačaj!
Iz dna srca se zahvaljujeva za prejete čestitke našemu gl. predsedniku JSKJ. Paul Bartel-nu, našemu gl. tajniku Anton Zbašniku, in Antonu Terbovcu, uredniku našega glasila Nova Doba, JSKJ. Zelo sem bila presenečena, da so se naši gl. uradniki spomnili svoje članice. Zahvalim se Vam posebej za izražene čestitke z obljubo, da bom kot dobra članica delala zmiraj za korist našega društva in naše dobre in lepe Jednote.
Izrečena bodi najlepša zahvala za prejeto čestitko Mr. in Mrs. Ludvig Košnik, le škoda, da nista bila navzoča in bi videla kako je bilo sedaj in 25 let nazaj. Gotovo še se spominjate.
Dragi prijatelji, še enkrat se vam iz dna srca vsem skupaj in vsakemu posebej zahvaljujeva, želeč vam zdrave in vesele božične praznike, ter srečno in zadovoljno novo leto 1938.
Vam udana,	(Ogl.)
Mr. in Mrs. Louis Kovacic.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. ,,
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
*imiiiinjnninNNiininiMHiHuiinmiinuuinm^
I SLOVENSKI ■ MOLITVENIH j
| praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi | Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
s	I
I DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c i
Lepo vezan, zlata obreza ........................ .............................................$1.25 1
| MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza.....................i................-....... 75c g
Zlata obreza ............................................................................................S1-«) |
I MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c |
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 |
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 =
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 |
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 |
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .............................................................................. 95c |
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 |
POT K BOGU. Zlata obreza............................1......................................$150 |
Rdeča obreza ..............................:........................................................... 95c g
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...................................................................-.................$1.50 š
REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 g
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 |
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza..............................................................................'.. 75c j
Lepo vezan, zlata obreza .......................................................-..............$1.00 g
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...................................................$1.75 g
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 |
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 =
. Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 |
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................................$1.50 1
g
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c =
Zlata obreza ..........................................................................................$1.25 1
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c 1
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ..........................................................................................$1.50
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money | Ordru in ga pošljite na:	|
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois
OUtHiniiMnaiiiuiiuiiiMiUHMiiNinnuiiHiiiiuiuiiiiniH
Pisano polje
J. M. Trunk
Zolov film.
Film "The Life of Emil Zola'' se hvali kot izmed najboljših. Mogoče so igralci pokazali svoje najboljše moči. Ako so militarični krogi hote-
nekaj zdaj iz Pariza Sam Baron, amerikanski socialist, ki je tudi šel v Španijo na uro gledat, pa je bilo celo nekaj kaše. Našteva: "Overwhelming distrust of .the "Priefco
li prikriti lastno krivdo in , Communist coalition" Govern-sramoto in zvalili krivdo na ment, dissatisfaction over the
nedolžnega Juda Drayfussa, je povsem Zola storil dobro delo, ko se je potegnil za nedolžnega Juda. Simpatija do kakovosti filma je pa umevna tudi iz stališča, da pri sedanjem močnem antisemitskem duhu gre za 'opravičenje ju dovstva, in pri filmski industriji imajo Judje glavno besedo, kar pa zopet ne sme porajati nobenega antisemitizma, ako proizvajajo kak dober ali dobre filme. Mnogi Judje so se na odrih dobro izkazali, mnoge je pa povzdignila na višino le bolj ista judovska kritika, ki se ravna tudi
po — simpatiji.
*
Še — v Jugoslaviji.
Sporazum med opozicional-nimi strankami se je dosegel le med Hrvati in Srbi. Pogrešal sem Slovence. Ali jih ni. ali vsaj ni mecl njimi opozicije? Zdaj vidim, da so in imajo tudi opozicijo.
Interne strankine zadeve je težko presojati, politika ima ribji rep. Opozicija se je pojavila prav v vrstah bivše SLS. Prav, da se raztegne sporazum tudi na Slovence, saj niso tako malenkostni v Jugoslaviji, ako je namreč ta sporazum zrelo in realno delo in bo uspešno, in to bi bilo iz političnega stališča želeti. Ako pa sporazum ni tako delo, ni izvedljiv, ne bo uspeha, je le "skok v meglo", kakor se zatrjuje, utegne tudi slovenska opo/icija tratiti le čas in moči. Nadaljni razvitek bo prinesel uspeh ali neuspeh, in pri obojem bodo tudi Slovenci u-deleženi. Le to je danes razvidno, vse drugo le ugibanja.
*
Španske vasi.
Nekaj zagonetnega imenujemo — španska vas. V Španiji je, to se razume, vse špansko, ampak prav tam je zdaj tudi največ "španskih vasi". Ako kdo ugiba, katera stranka utegne končno zmagati, se mora tako ugibanje kolikor toliko naslanjali na nekaj realnega, obsotoječega, ne le morda na kako simpatijo. Ako govori bolj srce, ne razum, more kako prorokova-nje zmage sicer zadeti, saj obe stranki ne bota zmagali, ampak brez razuma, ki upošteva le realne razmere, bodo večinoma take napovedbe -• španske vasi.
So še druge —. španske vasi tam v Španiji. Tudi "Prosve ta" je objavila pismo sloven skega prostovoljca z republi kanske fronte, kakor pravijo zdaj, ko se je vreme socialistom precej stemnilo. Vse je sijajno od junaštva, strategije do šampanjca, le cigarete s*) bolj liberne. Razume se, da je na strani nacionalistov vse pod vsako kritiko. Od kakega prostovoljca se ne more pričakovati druge sodbe. Bolj resne so te "španske vasi," ako piše

PIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO------
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, HI.
enforced retirement of Largo Caballero, intense "dislike of the reign of terror" created by the secret police, informers and spies of the Communist Cheka "arbitrary censorship for the political advantage of those in contro", failure, to gain any victory during the entire Civil war, and the unpopular removal of the seat of government to Barcelona as involving serious complications..."
Tako tam, tako tu, pravcate španske vasi. Vsaj razsodnim Amerikancem bi se lahko odprle oči.
Še španske vasi.
Tudi dva amerikanska kon-gresnika, John T. Bernard in Jerry J. O'Connell, sta šla v Madrid gledat, kako kaj ura kaže. Sijajen sprejem, veliko veselje, vse je sijajno. Zdaj bota pričela akcijo v kongresu, da se pomaga Madridu, kateremu je kongres tako že pomagal s prav vsemi sredstvi. Španska vas. Prvi je rojen na Korziki, bo toraj katoličan, drugi je katoličan iz Butte, Mont., in je študiral na zavodu Carol! College (prej Mt. St. Chaiies College) in na Georgetown University> Washington, D. C., toraj na katoliških zavodih. Zagonetno je za katoliškega človeka, kako more kak katoličan gledati "razdejanja na svetem We' stu", kakršno je zdaj v Mad" ridu, pa hvaliti in poživlja^ na pomoč. Well, španska vas. pa zopet nič take robe. Vsa] O'Connella hvali na vse prete-ga komunistični "EJaiW Worker" in O'Connell je bil katoliško poročen se je ločil W1 zopet — poročil.
Here you have.
-o-
BACIL OŠPIC IZOLIRAN
Zdravniki s Kolumbijske um* verze dr. Joani Bradhurstovi se je posrečilo izolirati bacil ošplC" Strokovnjaki menijo, da bo za' naprej mogoče s cepljenjem varovati otroke pred to bolezni' jo. Poleg tega je verjetno, da se bo dalo posihmal ugotoviti diag' nozo ošpic mnogo prej kakor Je bilo doslej v navadi. Zdaj se Je dala .bolezen dognati šele tedaj; ko so se pokazali na koži rdeč1 madeži.
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in ' —8 zvečer izvzemši ob sredah. . Rezidenini telefon: La Grange 3960
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar lelite krasiti grobove jilj dragih, ne pohabite, da imate "a razpolago lastne?' rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vr»t nagrobne spomenike v vseh na«e binah dpžave Illinois. Cene delo jamčeno, postrežba solidna- » priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti grobni spominski kamen, piStt« podpisanega za vsa pojasnila » cene. V Vaio korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSE* 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787 ___.