CELJSKI TEDNIK GLASILO SrCIALISTiCHE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 21. JANUARJA 1966 — LETO XXI, — ŠT. 3 CENA 50 DO CILJEV REFORME Še trda pot če bi se morali odločiti za najpomembnejšo nalo- go vseh delovnih ljudi, bi prav gotovo ugotovili, da je to borba za dosledno uresničevanje ciljev refor- me. Kljub vsem uspehom, ki smo jih v času reforme sicer dosegli — in ti rezul- tati niso majhni posebno pri izvozu, omejevanju in- vesticij, usklajevanju bia- govno-denamih odnosov itd. — bitka le še ni izbo- jevana. Da bi mogli stopiti v korak z drugimi razviti- mi deželami, da bi lahko v naši bilanci črtali davek, ki smo ga vse doslej pla- čevali na račun naše ne- razvitosti, bo treba še moč- no povečati produktivnost in kvaliteto našega dela. Pri premagovanju teh te- žav so in bodo levji delež nosili naši proizvajalci, če- sar v nekaterm delovnUi organizacijah ne upošteva- jo dovolj. Takšna je bila temeljna misel v tistem delu konfe- rence občinske organizaci- je Socialistične zveze v Celju, ko so delegati govo- rili o vlogi neposrednega proizvajalca pri izvajanju gospodarske reforme. Kljub temvi, da Socialistič- na zveza liima organizacij- skih obliK povezovanja v delovnih organizacijah, pa vendarle lahko vpliva na delo proizvajalcev — upravljalcev. Tako lahko stori na podlagi izmenja- ve mnenj, stališč in izku- šenj v krajevnih organiza- cijah. V teh razpravah se sicer ne bodo mogli kvali- ficirano govoriti o tem ali je v neki delovni organiza- ciji proizvodni proces ure- jen tako kot bi lahko bil. Socialistična zveza pa bi k taki razpravi lahko vzpod- budila tiste občane, ki so člani takih delovnih orga- nizacij. Le-ti bi preko orga- nov samoupravljanja prav gotovo lahko dosegli bolj- še rešitve. Na podoben na- čin se lahko Socialistična zveza angažira tudi pri ostalih aktualnih vpraša- njih — pri izpopolnjeva- nju delitvenega sistema, problemih zaposlovanja, kvaliflimcijskem sestavu zaposlenih itd. Kajti s če- dalje večjim uveljav- ljanjem delavskega uprav- ljanja bo vprašanj, ki bi jih lahko reševali od zunaj, če- dalje manj. Zanje so od- govorni delovni ljudje, ki s pomočjo svojih organov ugotavljajo kakšne so od- ločitve, ki bodo najbolj ko- ristile hitrejšemu razvoju tako delovne organizacije kot širše skupnosti. Naloga Socialistične zve- ze pa je, da spodbuja raz- mišljanja, izmenjavo mnenj in stališč o vseh po- membnih družbenih vpra- šanjih ter da mobilizira občane, da se v okviru or- ganov samoupravljanja za- vzemajo tudi za skupne koristi. MUHASTO VREME, KI NAS JE V ZADNJIH DNEH OBDARILO Z OBILICO SXEGA, DA- JE NAJVEČ DELA DELAVCEM KOMUNALNEGA PODJETJA ZA CESTE IN KANALIZACIJE. OBČANI Z ZADOVOLJSTVOM UGOTAVLJAJO, DA JE LETOŠNJA ORGANIZACIJA ČIŠČENJA SNEGA PO MESTNIH ULICAH IN CESTAH DOBRA. TUDI PLUŽENJE CEST PRVEGA IN DRUGEGA REDA, KI GA OPRAVLJA CELJSKO CE- STNO PODJETJE, POTEKA V REDU. POSNETEK PRIKAZUJE DELAVCE, KI SPROTI ČISTI- JO MESTNE ULICE. (Foto: J. Sever), PRED SZDL VRSTA NALOG Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora SZDL Mo- zirje je bil ponovno izvoljen za predsednika HINKO COP, za sekretstrja pa RUDI ZA GER. Na seji so obravnavali tudi sklepe nedavne občinske kon- ference Socialistične zveze, ki jih je pripravila posebna ko- misija, izvoljena na občinski konferenci. V njih je poudar- jeno, da bo organizacija So- cialistične zveze podpirala pri- zadevanja za nadaljnji razvoj in utrjevanje različnih oblik samoupravljanja v komuni, tako občinske skupščine, sve- tov, zborov volivcev, delavskih svetov, krajevnih skupnosti itd. Prizadevala si bo, da se bodo občani učinkoviteje vključili v oblikovanje in spre- jemanje sklepov in stališč, sodelovali pri oblikovanju po- litike in da bodo v njenih or- ganizacijah lahko obravnavali različna družbena Atprašanja, predlagali in dejavno sodelo- vali ter vplivali na sklepe ob- činske skupščine in samo- upravnih organov v občini. (Dalje na 5. strani) STE ŽE PORAVNALI NA ROCNINO ZA LETO 1966? CE NE, POHITITE, KAJTI ZA VSE NAROČNIKE — TUDI ZA TISTE, KI SE BODO NA- ROČILI DO KONCA MARCA IN PORAVNALI NAROČNI- NO ZA VSE LETO, PRIPRAV- LJA UREDNIŠTVO DOSLEJ NAJVEČJE PRESENEČENJE! DEJAVNOST OZTK V ŽALCU NEDOGRAJEN STADION V ŽALSKI OBČINI IMAJO REGISTRIRANIH OKROG 6000 ŠPORTNIKOV. PO ŠTE- VILU, ORGANIZACIJSKI MOČI IN USPEHIH SO ZA CELJEM NAJMOČNEJŠI, TO- DA PREMALO JE LJUDI, KI BI BILI VOLJNI DELATI. V lanski tekmovalni sezoni so športniki žalske občine na- predovali predvsem v kvali- teti. Partizan Žalec in Prebold tekmujeta v drugi republiški košarkarski ligi, Braslovčani in odboj kar j i iz Šempetra v drugi republiški odbojkarski ligi, rokometaši Griž so vodil- ni v štajerski ligi, medtem ko največje uspehe dosegajo žal- ski atleti. Ne smemo prezreti tudi cele vrste šolskih šport- nih tekmovanj, saj so imeli kar 10 občinskih prvenstev. Višek športne dejavnosti v lanski sezoni je bil prav go- tovo nastop ob priliki prazno- vanja 20-letnice osvoboditve in praznika žalske občine. Bi- lo je okrog 2500 nastopajočih. Dalje na 8. strani OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE V CELJU Za večjo družbeno uveljavitev Janko Ževart ponovno izvoljen za predsed- nika občinskega odbora SZDL v Celju Poročilo o sobotni konferenci občinske organiza- cije SZDL v Celju bi bilo nepopolno, če bi se omejili samo na ta zbor, kajti začetki konference segajo ve- liko dlje v priprave in na izredne delovne konference ^ krajevnih organizacij SZDL, v vso tisto razgibanost, 1 ki je zajela člane dvajsetih krajevnih organizacij; in i končno kot sestavni del konference moramo šteti tudi j razgovore z delegati o tistih treh osnovnih vprašanjih, j ki so tudi na sobotnem delovnem razgovoru dobila svoj poudafek in lahko ^i rekli zaključek. j Prvi poskus pripraviti in iz- vesti konferenco na širši osnovi, vključiti vanjo vse člane in potem še zlasti de- legate, ie povsem uspel. Tako je tudi la primer dokazal, da je uspešnost dela v množično- sti in aktualnosti. Vtem ko je bila množičnost zajamčena na izrednih delovnih konferen- cah krajevnih organizacij SZDL in potem na podkonfe- renčnih sestankih delegatov, so aktualnost zagotovila tri vprašanja, ki so jih zlasti de- legati proučili pred konferen- co in 3C v r^jihov: 2v-:7,[ za- vzeli tudi za določena stališča. Tako je bila konferenca prav- zaprav samo pika na i v prvi fazi aktivnosti in priprav na VI. kongres SZDL Slovenije. Konferenca je uspela in ta- ko prispevala pomemben de- lež k nadaljnjemu uveljavlja- nju organizacije SZDL v druž- benem življenju. Razen tega pa je tudi opozorila, da bo treba osvojili nove oblike in metode dela, da splošni se- stanki ne morejo več priva- biti članov, da bo treba več- jo pozornost posvetiti javnim tribunam, torej javni obrav- navi enega ali več določenih vprašanj, da bo treba še bolj okrepiti vez med člani in or- ganizacijo v eni in drugi sme- ri, da bo tf^ba od razprav- ljanj preiti h konkretnim akci- jam in omogočiti članom ter občanom, da bodo s pomočjo SZDL soodločali pri kreiranju politike. Razen delegatov, predstav- nikov javnega in političnega življenja celjske občine, mno- gih poslancev ter zastopnikov organizacij SZDL sosednjih občin sta konferenci prisost- vovala še zvezni poslanec in predsednik zvezne gospodar- ske zbornice TONE BOLE ter republiški poslanec in član glavnega odbora SZDL Slove- nije MITJA RIBIČIČ. , Dalje na 2. strani VREME OD 20.—30 JANUARJA Okrog 22. januarja dva do tri dni jasno s liudim mrazom. V ostalem bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi snežnimi pa- davinami, y zadnjih dneh janu- arja ponovna poostritev mraza. Dr. V. M. KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE V LAŠKEM V OSPREDJU gospodarska problematika Preteklo soboto je bila v dvorani vojaškega zdravilišča' v Rimskih Toplicah konferenca SZDL laške občine, ki ji je poleg številnih delegatov in članov republiškega glavnega odbora SZDL prisostvoval tudi zvezni poslanec Sergej Kraigher. Na konferenci so poleg or- ganizacijskih vprašanj obrav- navali največ probleme go- spodarstva, ki so za občino izrednega pomena. Kakor so ugotovili je položaj, nastal po reformi, za marsikakšno de- lovno organizacijo težaven, vendar se nov način gospo- darjenja dokaj dobro uveljav- lja. Razlike so seveda pred- vsem v različnih pogojih po- sameznih delovnih organiza- cij. V najslabšem položaju se je znašla lesna industrija, ki veliko izvaža, pri čemer pa prodajnih cen v skladu s po- rastom stroškov ne more po- večati. S tem v zvezi je tudi povprečje osebnih dohodkov v tej panogi najnižje in do- sega v galanterijskem podjet- ju Peta^ le nekaj nad 38.000 din. Večina delovnih organi- zacij je svoje poslovanje pri- lagodila novim predpisom in je temu ustrezno osebne do- hodke tudi povečala. Na konferenci so kritično obravnavali vprašanje kme- tijstva, ki se v občini ne raz- vija dovolj načrtno in mu tu- di kmetijska zadruga ne nu- di Zadostne pomoči. Dalje na 2. strani .„ Z.4NIMIVO PREDAVANJE V okviru TORKOVE TRI- BUNE bo v torek 25. januar- ja ob 19,30 predaval odgovor- ni urednik Naših Razgledov Bogdan Capuder o »RAZORO- ŽITVI«. Predavanje bo v ve- liki dvorani Narodnega doma — predavatelj bo govoril o borbi miroljubnih sil v svetu za dosego miru in o konferen- cah, ki so obravnavale razo- rožitev. Vstop je brezlačen. PIAVSTEI\ER »Predvsem, mene so po- stavili za direktorja. Ie to ne zato, ker se razumem na pisarije, temveč, ker sem v svoji stroki, »stro- kovnjak,« je dejal pred le- ti na sodišču, ko je odgo- varjal za poneverbo raču- novodje. Toda račun, ki ga je ON podpisal; koliko podpisov gre tako v nič, ga je obtoževal, ker je ra- čunovodja material zape- ljal k sebi domov... To je bilo pred leti, pred mnogi- mi leti... ^ Še pred tem, v tistih dneh, ko je prispel na ni- kšičko letališče samo zato, da bi lahko ^idel, kako se dvigajo v zrak z bežečo vlado zadnja letala, ko so jim takoj za tem ustaši slekli uniforme neslavno izdane domovine in ko so ga po nekaj dneh od do- mačega ognjišča preselili v Stari pisker in nato v Pre- Ijino — ni v sebi priznal poraza in ne uklonil. Bil je ključavničar, hlapec, šofer, referent za industrijo in obrt, direktor, z drugimi se je dvigal, zaradi drugih padal in ostal takšen, kot je bil pred desetletji, ko je pod Sokolom zbiral okrog sebe fante. Zdaj, že nekaj let znova zbira, kraljuje med rume- nimi, rdečimi in zelenimi mapami, ki predstavljajo člane Zveze borcev, z enoj- nim, dvojnim štetjem, ki so aktivno sodelovali in ti- ste, ki so pomagali ter one, ki so bili internirani. V vseh predalih je še prosto- ra, mnogo nekdanjih bor- cev, aktivistov in ilegalcev še nima svoje mape. Niso uveljavili ničesar, ker od tega ničesar niso imeli, ra- zen poti v mesto ... »Veš, to je tako, tisti, ki so bili doma, tisti, ki so jih primorali, da so poma- gali gibanju — celo Jisti, ki so jih rekvirirali, so po- hiteli in so pri teh uvelja- vitvah hujši kot — borci. Borce pa moramo drezati, da si uredijo, da jim druž- ba da, kar so si zaslužili.« Pri tem pa dobro vemo^ kako žive naši borci-kmet- je. Večina jih je za delo, nesposobna, zemlja pa za- hteva celega človega. Samo na nascili področju je ogromno borcev in bork, ki so potrebni pomoči, pri- znavalnin. Sredstev pa ni, le za najnujnejše, ki so že skorajda socialni proble- mi... Ta pomoč borcem priha- ja sila počasi... To ni kri- va, organizacija, temveč družba. No, letos bomo upajmo, uspeli, da bo tudi občina pri davčni politiki upoštevala status borca.« Takole se3^va, vsak na eni strani pisalne mize, in na njegovi desni so mape, pred nama pa prošnja: Za to in to učenko, katere starši so sodelovali v NOB, celjska gimnazija naproša, da bi ji plačali instrukcije, ker ima nezadostno ...« Kak0 pa naj plačamo tej insti'ukcije, oče je zapo- slen, mati učiteljica, v Ma- li rudnici pa imamo na pol gole otroke ... Sedaj pa re- ši tako, da bo prav,« pravi Edo. Ne vem, ne vem niti kako ste toliko, tudi tež- jih problemov rešili... Vem pa, da ste jih in da jih dnevno, ne samo pri vas v Šentjurju, temveč tu- di drugod rešujejo in reši- jo. Toda kako, to ne vem. NANI PISMA PlSiVIA PÍSMA TEi> IKU TEDNIKUROGATCANI PRIZADETI 15. novembra lani so ukinili potniški vlak, ki je vozil na progi Celje—Rogatec z odhodom iz Ce- lja ob 22.20. Z ukinitvijo tega vlaka smo najbolj prizadeti de- lavci, ki delamo do 22. ure. Pre- ostal nam je motorni vlak, ki vo- zi na progi Ljubljana—Kumro- vec, ki pa odpelje iz Celja ob 22.50. Vsi tisti, ki smo se prej vozili proti Mestinju, Podplatu ali Rogaški Slatini, moramo se- daj peš iz Stranja. Res je, da je avtobusno podjetje Izletnik u- vedlo takoj po ukinitvi avtobus- no progo, toda če imamo meseč- ne vozovnice za vlak, ne more- mo kupovati še avtobusnih vo- zovnic, saj stane mesečna vozov- nica iz Mestinja ali Podplata 10.800 starih dinarjev. Potniki se sprašujemo, če je bil viak^ ki so ga ukinili, zares nerentabilen, saj je bil vedno poln?! Menimo tudi, da bi mogli vozni red vlaka, ki nam je še ostal, spremeniti toli- ko, da bi odpeljal iz Celja pol ure prej. Tudi to je namreč po napornem delu precej. I. H. Koretno 10 Šmarje ŠMARSKI KINO V šmarski občini zadnje čase mnogo gradimo. Nastalo je kar novo Šmarje. Vse je obnovljeno; zares lepo. Samo nekaj, o čemer bi želel spregovoriti, ne more bi- ti v ponos šmarčanon^. To je naš »kino«. Ni še dolgo tega, kar sem bil tudi sam v kinu, iri rečem vam, da je bilo to zadnjikrat. Ne vem, kako se počutijo v tej dvo- rani drugi kinoobiskovalci, meni se zdi, da to sploh ni več dvora- na, ampak čisto nekaj drugega. Kinoobiskovalcev je v Šmarju kar precej in tudi cena vstopnic so skoraj enake kot v Celju. To- da kakšna jé dvorana! Slabo za- feinnjena, deske ob stenah odpa- dajo, platno je popolnoma rjavo, zaradi česar so seveda tudi slike slabše. Vprašujem, ali ga ne bi mogli vsaj enkrat mesečno opra- ti dvorane pa vsaj za silo ure- diti? Ali se bo naš.el kdo, ki bo' za to kaj naredil^ ali pa bomo ča- kali, da bo vse še bolj propadlo? Ivan Lakiner Goi^nja vas 26 O problemih šmarskega kina smo svojčas že pisali. Tedaj je šlo celo zato, da bi ga morali zapreti, kar so kasneje baje tudi storili. Pismo Ivana Laknerja pa dokazuje, da je celo vse ostalo pri starem. Ne bi bilo slabo, ko bi občani sami izvedli kakšno akcijo in dvorano uredili — mo- rebiti s samoprispevkom? Morda bi šlo? CELJSKO DRSALIŠČE V celjskem parku je te dni vse polno mladine. Zima ji je na- klonjena, pa zato niti ne pogreša umetnega ledu. Morda bolj kot to pa pogreša nekaj dragega — namreč kakšen topel prostor, kjer bi se lahko od časa do časa pogrela. In ne samo to, kaj ža- lostno podobo nudijo raziMčna oblačila, »razstavljena« po ruše- vinah okrog drsališča. Nihče ne zameri, da pač nismo bili finanč- no sposobni realizirati odločitve o organizaciji de^a svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ža- lostno pa je, da ne izkoristimo vsaj tistih možnosti, ki nam jih ta ambient daje in čigar smisel je predvsem v zdravi zimsko .športni rekreaciji naše mladine. Res je, da so si mladi sami po- magali, s tem, da so škropili ploščo, a žal si kakšne skromne barake z malo toplote ne morejo urediti sami. Valter Kresnik Robova Celje OBCÎNSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE V CELJU ZA VEČJO DRUŽBENO UVELJAVITEV v uvodnem delu je predsednik občinskega odbora SZDL JANKO ŽEVA&T govoril o nekaterih naj- važnejših nalogah SZDL, zatem pa so Franček Knafelc, Peter šprajc ter Igor, Ponikvar poročali v imenu komisij,' ki so proučevale določena vprašanja že v času priprav na de-> lovni zbor. Tako je tovariš Knafelc govoril o delu in zaključkih komisi- je, ki je proučevala vlogo in naloge SZDL pri nadaljnjem razvoju sa- moupravnega sisteina. Ko je ugoto- vil, da je organizacija SZDL v celj- ski občini dosegla v zadnjem času pomembne uspehe, zlasti v njenem vsebinskem delu, je znova poudaril potrebo, da se mora ta najbolj množična organizacija še bolj uve- ljaviti kot--tribuna občanov. Sociali- stična zveza naj v sedanji stopnji samoupravljanja omogoči svojim občanom, da v čim večji meri sood- ločajo pri reševanju vseh vprašanj. Zato se mora zavzeti, da bo komu- nalna skupnost prisluhnila mne- njem, in predlogom, ki jih dajejo ljudje. Poleg tega bo morala spre- meniti nekatere oblike dela, opusti- ti klasične sestanke ter preiti na razgovore o določenih vprašanjih. Pri vsem tem pa se bo zavzela za utrditev vezi med občani in organi- zacijami. Razen tega naj bi v vodst- venih organih uveljavili še delitev dela. S številom vključenih volivcev v SZDL (okoli 66 %) ne moremo bi- ti zadovolini. Zato naj vključevanje novih članov postane vsakodnevna naloga organizacij SZDL, pa ne za- to, da bi lahko rekli, da imajo to- liko in toliko članov, marveč edino- le zavoljo tega, da bi tako/Sociali- stična zveza aktivirala čim več ob- čanov v reševanje in obravnavanje ' družbenih problemov in spjoh v družbeno dogajanje. Mimo t^ga je tovariš ^nafelc opozoril na odnos odbornik—skupščina in odbornik— volivci, ki mora postati bolj pristen in stalen. Sicer pa je predlagal, da bo treba proučiti aktivnost občin- skih odbornikov. Ni naključje, da se je Peter šprajc, kof je govoril o vlogi in nalo- gah proizvajalca, kot pomembnega faktorja pri izvajanju gospodarske reforme, ves čas zadržal pri ukre- pih za stabilizacijo našega gospo- ' darstva. Tako je znova opozoril na intencije gospodarske reforme in na položaj delovnih, predvsem še in- dustrijskih organizacij. V tej zvezi je med drugirii opozoril na veliko iztros¡enost proizvajalnih sredstev. Zanimiva je bila pobuda, po kateri bi zajamčili večjo javnost v delu delovnih organizacij. V imenu tretje komisije je Igor Ponikvar govoril o družbenih služ- bah v pogojih gospodarske reforme. Pri tem se je zavzel za okrepitev materialne baze družbenih služb, sicer pa poudaril, da mora biti v skladu oziroma odvisna od sploš- nih materialnih pogojev in možno- sti. Tovariš Ponikvar je nadalje go- voril o slabo razvitem otroškem varstvu pa tudi o nekaterih značil- nostih našega šolstva, zdravstva itd. Kot prvi del tako je tudi razpra- va opozorila na številne naloge, ki čakajo Socialistično zvezo. V raz- pravi so sodelovali Jože Zagoričnik, Jaka Majcen, Risto Gajšek, Vilma štucin. Tone Bolq, Jože Volfand, Vojko Simončič, Drago Predan, Bo- ris Perline in Karel Šmauc. Tako je tovariš Bole med drugim dejal, da bi bilo neodgovorno, če bi že zdaj ocenjevali uspehe gospo- darske reforme. Tega ni mogoče na- praviti predvsem zaradi tega, ker procesa stabilizacije gospodarstva še ni konec. Zato pa je naloga So- cialistične zveze, da ga spremlja in podpira. Sicer pa je svoj nadaljnji prispevek razvijal ob vprašanju, kaj moramo storiti, da bomo uspeš- no izvedli stabilizacijo ob dosega- nju večje proizvodnje, večjega iz- vpza ter pri nadaljnji rasti osebne potrošnje in zaposiovanja. Poudaril je, da je osnovno vprašanje eko- nomske politike sedanjega časa pri nas uskladiti možnosti in potrebe. To še predvsem, ker so potrebe in želje zelo pestre in široke; med njimi pa se bo treba odločiti za ti- ste, ki lahko najbolj in najhitreje vplivajo na stabilizacijo. Druga iz- redno velika naloga se kaže na po- dročju delitvenih odnosov. Delitev dohQdka naj bo odvisna samo od ekonomskih rezultatov, kar pomeni, da bo treba izločiti vse tiste ele- mente, ki nimajo tega značaja. Ko pa je govoril o im^esticijski potroš- nji, je poudaril, da bi bilo napak, če bi osredotočili tako imenovani politični napad na investicijsko po- trošnjo v celoti. Dalj časa pa se je zadrževal pri ekonomskih odnosih z inozemstvom. Osnovni problem na tem področju je vsekakor ob- držati stabilizacijo deviznega kurza, dragi, ki je posiedica-prvega, pa ne- nehno večjega izvoza. Splošna ocena našega izvoza je ugodna, slaba pa je njegova regionalna razdelitev. Gre namreč za pojav, da se deficit pro- ti deželam konvertibilnih valut ve- ča, da pa se na področjih, kjer de- ficita nikoli nismo imeli, veča sufi- cit. Vse to kaže, da bo treba pre- usmeriti naš izvoz. Po predlogu kandidacijske komi- sije, ki ga je posredoval Cveto PeU ko, so tudi delegati sprejeli pobudo, naj ima novi občinski odbor SZDL v Celju le -25 članov, nadzorni pa 5. Poleg tega so izvolili še 16 dele- gatov za šesti kongres SZDL Slo- venije. Takoj po konferenci so se sestaM člani novoizvoljenega občinkega od- bora ter zbrali sedem članov v iz- vršni odbor. Za predsednika občin- skega odbora so vnovič izvolili Jan- ka ževarta, za podpredsednika pa Jožeta Bevca, medtem ko so dolžno- sti sekretarja zaupali Frančku Kna- felcu. Razen teh treh so v izvršnem odbora še Slava Faletič, Majda Tro- gar, Slavko Verdel in Bojan Volk. Udeleženci konference SZDL JANKO SMOLE v Ceiju Predsednik in podpredsed- nik izvršnega sveta SRS Jan- ko Smole in Beno Zupančič sta se v sredo mudila v Celju. Na sedežu celjske občinske skupščine sta se pogovarjala s predstavniki občinskih skup- ščin z območja bivšega celj- skega okraja o nekaterih ak- tualnih problemi]! siedo^fiiur i skega sodelovanja in financi- ranja dražbenih služb. Predstavniki občin so gosta seznanili iJtt-edvsem o medob- činskem financiranju šolstva drage stopnje, o problemih zdravstvene službe, o financi- ranju celjskega gledališča ter zavoda za, spomeniško varst- vo v Celju. —ma—. V ospredju gospodarstvo (Nadaljevanje s 1. strani) Na glede na to, da se je število kmetijskih proizvajalcev v preteklih letih znatno znižalo, je zemlja osta- la in jo bo zato treba obdelovati. Kmetijska zadruga tega problema vsekakor ne bo mogla rešiti sama, zato bo mogoče povečati blagovno proizvodnjo le na osnovi boljšega sodelovanja med individualnimi pro- izvajalci in zadrugo. N-ujno bo v ob- delovanje zemlje usmeriti več drob- ne kmetijske mehanizacije. V pre- teklem letu so sicer nabavili 20 mo- tornih kosilnic, vendar pomeni to v primerjavi s potrebami malo. Kljub temu, da je v kmetijstvu laške ob- čine dovolj strokovnjakov, pa je nji- hov vpliv pri povečanju kmetijske proizvodnje šibek. Udeleženci konference so soglasno podprli začeto akcijo za zbiranje sredstev, .namenjenih popravilu in novogradnji šol ter hkrati obljubi- li, da bodo krajevne organizacije Socialistične zveze preko svojih čla- nov nudile ustrenzo pomoč. Poleg obveznic skopskega poosjila, ki so jih prispevale delovne organizacije in posamezniki, so 'občani doslej zbrali že preko 5 milijonov dinarjev. Na konferenci so nadalje govorili o dejavnosti krajevnih skupnosti, pri čemer so ugotovili, da so se v za- četku svojega obstoja uveljavile le v večjih središčih, vtem ko bo vsem ostalim potrebna še pomoč organi- zacij SZDL. Vrazpravi je na konferenci sode- loval tudi SERGEJ KRAIGHER, ki je govoril o aktualnih gospodarskih problemih v zvezi z reformo, o pro- blemih mladine in usposabljanju že- na kot pomembnem činitelju ne sa- mo za sodelovanje v družbeno poli- tičnem življenju, ampak tudi pri prevzemanju določenih funkcij. ZABELEŽENO ZA VAS' PEDAGOGIKA V PLAVEM Dragi bralci! \ Zavijanje ali ovijanje zvezkov v osnovni šoli je koristno opra- vilo predvsem zato, ker ohr-anja zvezke in že na zunaj manifesti- ra pridnost, vestnost in druge po- dobne vrline učencev. Težave pa se lahko pričnejo že pri papirju. Da, toliko hujše, če recimo papir- ja kakršnega »predpiše« učiteljL ca, ni. Na neki celjski osemletki, ko- likor pač smemo verjeti otrokom, ki si včasih tudi kaj izmislijo ali narobe razumejo, je neka tova- rišica zahtevala, da si vsakdo o- vije zvezke v plav papir. Zgodilo se je baje, da je bil učenec, ki se je »prekršil« zoper plavo, kaz- novan. Zato je povsem razumlji- vo, če je oče otroka, ki še ni imel ovitih zvezkov, po vsem Celju iskal plav papir. Takšnega papir- ja namreč po papirnicah enostav- no ni. Ko je bil že obupan — in verjetno tudi plav od jeze — ga je staknil; ampak ne v trgovini. Marsikdo bo ob tej papirnati kapricioznosti pomislil: zakaj ravno plav papir? To žal tudi me- ni ni čisto jasno. Zdi pa se mi, da je plava barva trpežnejša od rjave, bele ali kake druge barve in da ima morda celo še kakšne drugačne pedagoško — znanstve- ne lastnosti, ki so nam neznane. Vsekakor ne gre samo za zaščito platnic. To bi bila potemtakem prva plat problema, drugo pa je pro- izvodna stran papirja. Tega nam- reč, kot smo že ugotovili, v pla- vem ni (kolikor ga seveda med- tem niso dobili). Ostane potem- takem izredno pereče vprašanje: kaj storiti? Če smem predlagati rešitev, bi rekel takole: tovarišica, katera zahteva od učencev, da si ovijajo zvezke v papir, ki ga ni, naj bi najprej poklicala v šolo proizva- jalce in jim jih naložila po riti. Morda bi zaleglo. Pa brez zame- re! Vaš Kozorog PO SVETU • PO SVETU « PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETr Po svetu nič bistveno novega. V središču pozornosti je še vedno ameriška vojaška avantura v Viet- namu, ki je dobila zdaj v veleposla- niku Henryju Cabotu Lodgeu nove- ga pobornika za nadaljevanje opera- cij iz zraka. Ta je namreč svetoval predsedniku Johnsonu, naj vendar ne odlaša in naj zopet ukaže bom- bardirati severnovietnamsko ozem- lje, kajti po njegovem mnenju bi si utegnil »mirovno ofenzivo kdo razložiti kot slabost ZDA.« Po mne- nju Prezidija CK vietnamske osvo- bodilne fronte pomeni ameriško »iskanje miru« samo manever, s katerim naj bi Američani prikrili svoje dejanske namene, ki ¿o v kre- pitvi in nadaljnjem širjenju vojne. Tako si od izjav, da bodo spoštovali premirje med budističnimi prazniki od 20. do 23. tega meseca, pač ne moremo dosti obetati. Za zdaj po- temtakem še vedno ni videti konca te ameriške brezumnosti (in ver- jetno tudi brezupnosti), ki terja obojestransko vedno več žrtev in ogroža svetovni mir. Vladni problem Indije, nastal po Šastrijevi smrti, je rešen. Za njego- vega naslednika so izvolili Indirò Gandhi, ministrico za informacije v sedanji vladi. Sodeč po njeni pred- hodni izjavi pomeni ta izvolitev na- daljevanja Nehrujeve politike, ki uživa velike simpatije indijskih množic. Po njenem mnenju ta poli- tika jasno zagotavlja koristi države in jo bo treba izvajati. Hčerka ve- likega državnika Nehruja je izrazila svoje stališče tudi do taškentske deklaracije, pri čemer je poudarila, da ho deklaracija pripomogla do boljših odnosov med Indijo in Pa- Jásísaam. Neredi zaradi neurejenih odnosov med plemeni so bili po mnenju za- hodnih opazovalcev v soboto v Nige- riji neposredni povod za upor, v ka- terem so strmoglavili premiera Do- levo, oblast pa je prevzel general Ironsij. Po zadnjih vesteh ga podpi- rajo vse nigerijske oborožene sile. Seveda je dogodek neprijetno pri- zadel London, saj gre za veliko afri- ško članico Commenwealtha, v ka- tero je Britanija največ upala. Ni- gerija je že četrta afriška država, ki je doživela udar. Kakšne bodo prak- tične koristi, bi bilo težko predvi- deti. prosluli samozvani šef rodezijska vlade lan Smith je pripravljen pri- četi pogovore z Veliko Britanijo ka- darkoli, le da bodo »konstruktivni«. Prav tako je izjavil, da kljub em- bargu Rodezija še vedno dobiva petrolejske proizvode. Pa naj še kdo reče, da Wilsonova politika v tem koncu ni dosledna! osnutek odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Na podlagi sklepa komisiic za programi- ranje in/ financiranje skupščine občine Celje z dne 19. I. 1966 dajemo v javno razpravo osnutek odloka o prispevku za uporabo mest- nega zemljišča. Občane, deloxTie organizacije, družbeno po- litične organizacije in krajevne skupnosti va- bimo, da podajo svoje pripombe na predlo- ženi osnutek pismeno na oddelku za uprav- no-pravne zadeve Skupščine občine Celje do vključno 26, 1. 1966. Načelnik oddelka za upravno-pravne zadeve Marjan Ašič, dipl. prav. Na podlaga 1. člena temeljnega za- kona o prispeviku za uporabo mestne- ga zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10/65) ter v zvezi s 3. in 8. členom te- ,ше1ј'педа zakona o prekrškiih (Uradni list SFRJ, ŠL 26-469/65) in 116. čl. sta- tuta občine Celje je Skupščina ob- čine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih okupinasti. ODLOK O prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen Za uporabo mestnega zemljišča na obriočju -občine Celje se plačuje pri- spevek. 2. člen Za mestno zemljišče vedija ipo tem odloku zaziLdainio iin nezazidano zem- Ijdšče v ožjili gradlbeinih okoliših do- ločeaiift^ v 1. òléinu odloka o dolačitvd ožjih gradlbeinih rajonov v občini Celje, Laško, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur pri Ceil'ju, Šmarije pri Jelšah, Šoštanj in Žalec (Uxadni list LRS, št. 36/59). 3. člen Priispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu »'pdspevek«) mora, plačevati lastnik oz. imetnik pravice uporabne, zakupnik ali uždvalec zemljišča ali stavbe na njem. 4. člen Piiisipevek se ne plačuje za mestno zemljišče: 1. ki se uporablja za v-ojaške na- ni ene; 2. na katerem so stavbe in prostor, ki jih, upora-bljajo verske skujpnostii za svojo yerskio dejavmost in so po zakonu <) "''naoionáiiizaciiji najemnih zgradb dn gradbenih zernljisc izvzeti od naciodi^izacije. Opomba: Po drugem odstavku 3. člena temeljnega zakona lahko oib- činska skupščina določi, da se prispe- vek ће plačuje tudi v dirugih prime- rih, zlasti v primerih, ko komunalna ■izgradnja ne pripomore k ugodnejša uporabi zemljišča. Nekatere občine imajo oprostitev še'za zemljišča: 1. ki je po urbanističnem programu določeno za kmetijsko oibdelavo dn . gozdarske namene; 2. kd je po urbanističnem programu namenjeno za zelen pas dn rekreacijo; 3. ki so po urbanističnem načrtu namenjena za zidavo, pa jih kmetij- ski proizvajalci začasno še obdelujejo, vendar samo tako dolgo, doikler se ne prične s priipravamii za gradnjo oz. s komunalnim urejanjem; 4. ki se uporabljajo za komunalne nadzemne oibjekte in naprave in na- peljave ter ki so pottirebna za gradnjo ali vzdrževanje komunalnih objektov in naprav; 5. za zemljišča oib vodotokih, ki so v upravi vodnogospodari&kih ongamii- zacij ; 6. ki so zavarovana po posebnih preapásdh; 7. ki se uporabljajo za železniške objekte in naprave; 8. ki se uporabljajo za telesno-kul- turno udejstvovanje; 9. kd jih uporablja občina, njeni or- gand, družbeno politične organdzacdje, društva, kulturno prosvetne ustanove in zavodi ter organizacije, ki se fi- nanoirajo dz občinskega proračuna ter zavodi za zdravstveno in socdalno ter otroško varstvo. 5. člen Mestno zemljdšče se glede na namen po predlogu urbanističnega programa za vplivno območje Celja razdeli: — na pretežno staniiovanjska pod- ročja; — na pretežno gospodarsko-poslov- na področja. Pretežno gaspodarsko-poslovna pod- ročja se delijo: a) na gospodarsiko-poslovna pod- ročja, namenjena industriji in proiz- voidni ' obrti ter razni dejavnosti in nameniom, ki niso pogojeni z večjo ali manjšo frekvenco prebivalcev — po- trošnikov (v nadaljnjem besedilu: pro- izvodna področja); b) na gospodarsko-poslovna pod- ročja, namenjena trgovini, obrti ter razni dejavnosti in namenom, ki za- htevajo čimvečjo frekvenco prebival- cerv — potrošnikov (v nadaljoijem be- sedilu: poslovna področja). 6. člen Glede na ugodnostii, ki jih imajo upoiraibniiki zemljišč pri stanovanjsikih stavbah, se razdeli mestno področje na pet kategoTij po naslednjih merilih: a) lega zemljišča v naselju glede na preskrbo (trgovina, servisi, gostin- stvo) dn oddaljenost od objektov šol- stva, zdravstva, prosvete, kulture dtd.; b) prometna povezanost s centrom; c) opremljenost s komunalnimi na- pravami; d) namembnost zemljišča po urba- nističnem programu; e) motnje pri uporabi stanovanjske- ga prostora zaradi nečistega zraka, smradu in ropota. ,V členih 7 do 11 osnutka odloka so navedene meje posameznih stano- vanjskih predelov po kategorijah. I 12. člen Gledfe iiia ugodnosti, ki jdh imajo uporabniki zemljišč za proizvodne na- mene v smislu 5. člena tega odloka, se razdeli mestno področje na 3 kate- gorije po naslednjih merilih: a) oibseg potreb po dovozu idateri- ala in suroviin in odpreme (blaga; tb) opremljenost s komunalnimi na- pravami, ki jih potrebuje določena dejavnost; c) prostorne možnosti razvoja xlolo- čene dejavnosti; d) namembnost zemljišča po urba- nističnem programu; e) povzročanje ropota, smradu in nečistega zraka ter onesnaženje te-^ kočih vod. \ ' v V členih 13 do 15 osnutka odloka so navedene meje posamezhih pro- izvodnih predelov po kategorijah. 16. člen Glede na ugoidñosti, ki jih imajo uporahniki zemljišč za poslovne na- mene v smislu 5. člena tega odloka, se razdeli mastno področje na 3 ka- tegorije po naslednjih merilih: a) lega zemljišča glede na pogoje za opravljanje poslovile dejavnosti; b) možnosti dovoza in odpreme bla- ga; , c) opremljenost iS komunalnimi na- pravami. V členih 17 do 19 osirTutka odloka so navedene meje poslovnih predelov po kategoriijah. 20. člen Prispevek za^ uporabo mestnega zemljišča se plačuje od površinske enote gradbenega zemljišča oziroma, od površine zgrajenega koristnega prostora. Površinska enota je m-. Nosilci stanovanjske pravice oziro- ma lastniki stanovanjskih prostorov plačajo prispevek od zgrajene ko- ristne stanovanjska površine, ki je, oziroma bi bila oisnova za določitev stanarine. Uporabniki zemljišč za proidzvodne namene, kd so navedeni v točki a) 2. OQstavká 5. člena tega odloka, pla- čajo prispevek od skupne površine za- zidanega in nezazidanega gradbenega zemljišča (z izijemo urejenih zelenih površin). ' UpoTabmki zemljišč za ostale po- slovne namene, ki so navedene v točki b) drugega odstavka 5. člena tega odloka plačajo prispevek od po- vršine zgrajenih koristnih prostorov, ki jih neposredno uporabljajo za po- slovno dejavnost in od površine ne- zazidanega gradbenega zemljišča, ki se ljфorab^ja v poslovne najnene (dvo- rišča, dovozii, odprta skladišča ipd.). 21. člen Višina prispevka se določi po me- todi točkovanja. 22. člen Za določitev števila točk pri upo- rabni^dh zemljišč za stanovanjske namene, se uporabljajo naslednja me- rila: a) lega zemljišča; b) komunalna opremljenost zcm- Ijiišča; c) racionalnost uporabe zemljišča; d) starost stanovanjske stavbe. 23. člen Za dioločitev števila točk pri upo- rabnikih zemljišč za proizvodne in poslovne namene se uporabijo na- slednja merila: a) lega zemljišča; b) povzročanje nečistega zraka, smradu, ropota in onečiščenja telliočih vod. 24. člen Pri stanovanjskih prostorih se do- ločijo točke za 1 m- koristne po^vršine takole: a) za lego zemljišča: — v stamovanjskem področju I. kaitegoimje 18 točk — v stanovanjskem področju II kategorije ' 11 točk — v stanovanjskem področju III. kategorije , 8 točk — v stanovanjskem področju IV. kategorije 6 točk — v istanovanjjekem področju V. kategorije 4 točke b) za komunalno opTemljenost zem- ljišča: — pristop po 'sodotoncxiurejeni cesti (asfalt, beton, pločniki) 5 točk — pristop po makadamski ^ cesti 2,5 točk — možen priključek na javno kanalizacij o 2,5 točk — možen priključek na vodovoidno omrežje, 1 točka — možen priključek na električtfiio omrežje 1 točka — javna razsvetljava ceste ob stavbi l,5to*ke — javne zelene površine ob stavbi (paik, zeleni pasovi ipd.) 1 točka c) za racionalnost uporabe zem^ Ijdšča: Za racionalnost uporabe zemljišče se število točk po a) in b) tega člena zniža: —pri stavbah z en;im stanovanjem za O % — pri stavbah z 2 do 4 sitanovanji za 8 % — pri stavbah s 5 do 10 stanovanji za 15 % — pri stavbah z 11 do 20 stanovanji za 20 % — pri stavbah z 21 do 30 stanovanji za 30 % —. pri sitàvibah z 31 in več stanovanji za 40 % V stavibah, kjer so razen stanovanj- ski tudi poslovni prostori, je šteti vsakih polnih 70 m- koristne poslovne površine za 1 stanovanje. Za nezazidano gradbeno zemljišče, za katero je ureditveni oziroma zazi- dalini načrt sprejet, se lodmeri prispe- vek od koristne površine predvidene zgradbe, pri čemer se vzame za osno- vo obračuna pri eno'druzinski hiši 80 m- koristne površine, pri večstano- vanjskih hišah pa 60 m^ koristne sta- novanjske površii^e na stanovanje. d) Za starost stanovanjske stavbe se število točk, ugotovljenih pod a), b) in c) tega člena zniža: — za stavbe, zgrajene po letu 1930 za O % — za stavbe, zgrajene od leta 1920—1930 za 5 % — za stavbe, zgrajene od 1900—1920 za 10 % — za stavbe, zgrajene od Д860—1900 za 20 % — za satvbe, zgrajene pred letom 1860 za 40 % 25. člen Pri zemljiščih,' ki se uporabljajo za proizvodne namene, navedena v točki a) drugega odstavka 5. člena tega od- loka, se določijo točke za 1 m^ skupne koristne povišine zazidanega in ne- zazidanega zemljišča takole: za lego zemljišča: — v proizvodnem področju I. kategorije 25 točk — v proizvodnem področju II. kategorije 18 točk — ,v proizvodnem področju III. kategorije 12 točk 26. člen Pri zemljiščih, kd se uporabljajo za poslovne namene, naštete v točki b) drugega odstavka 5. člena tega odlo- ka, se določijo točke za 1 m^ koristne zazidane površine in za 1 m- koristne nezazidane površine takole: za lego zemljišča: — v poslovnem področju I. kategorije 25 točk — v poslovnem področju II. kategorije 18 točk — v poslovnem področju III. kategorije 12 točk 27. člen Uporabnikom zemljišč za proizvod- ne in poslovne namene, ki pri svoji dejavnosti povzročajo nečist zrak, smrad, ropot lin onesnaženje tekočih vod in ki nimajo čistilnih naprav in naprav za dušenje ropata po veljav- nih predpisih, se število točk za 1 m^ po 25. in 26. členu tega odloka zviša: za onečiščenje zraka za 3 točke za onesnaženje vode za 1 točko za povzročanje ropota za 1 točko To zvišanje ne odveze plačnikov od plačila direktne škode, ki jo povzro- čijo z onečiščenjem zraka in onesma- ženjem vode. 28. člen Za določitev vrednosti točke se ugo- tovijo letni stroški, ki so potrebni za gradnjo, dograditev, rekonstrukcijo m vzdrževanje komumalrwh objektov in naprav koieiktivn^ potrošinje primar- nega in sökundarnega pomena ter skupno število točk v ožjih gradbenih okoliših. Vrednost točke v letu 1966 znaša 0,012 N din. Število točk, določenih v členih 24 do 27 tega odloka, pomnoženo z vred- nostjo 1 točke predstavlja dinarsko vrednost mesečnega pri'spev D. PREGELJ: Mislim, da moramo iskati vzroke mladinskega prestop- ništva v " okolju, v katerem mlad človek odrašča. Strinjam se s sod- nikom Cigojem, ki na prvo mesto postavlja družino. Rad bi dopolnil le v toliko, da bi takoj za družino navedel — šolo. Družine bî razdelil v dve katego- riji: na tiste roditelje, ki sami niso sposobni ali ki so sami kot takšni zdravstveni, socialni ali pa krimi- nalni problem; V drugo kategorijo pa starše, ki ne ¿krbe za svoje otroke, temveč vzgojo plačujejo, češ — tudi jaz hočem imeti nekaj od življenja. V takšnih zakonih pona- vadi vlada nezaupanje in nestrp- nost, ki se odraža na odraščajočem otroku. D. ŠUSTER: Za zvezo mladine in verjetno za vse družbeno^oUtične organizacije je neprilagojena mladi- na ves tisti del mladih, ki z neko pasivizacijo na najrazličnejše nači- ne manifestira nasprotovanje vsem družbenim dogajanjem. Želim po- vedati, da ni samo tista mladina problem, ki naredi delikt. O teh problemih ne bi smeli govoriti šele takrat, ko se mlad človek začne klatiti, pohajkovati in krasti. Začeti bi morali pri otroškem varstvu, v šolah ter v tistih interesnih orga- nizacijah, ki so bile in so za to usta- novljene. Razni pojavi anomalij v našem gospodarstvu, dušenje -kritike, raz- na nemoralna dejanja brez ustrez- nih -kazenskih sankcij — prepričan sem, da tudi ti problemi in pojavi vphvajo na razvoj mladega človeka. Z. STOJANOVIC: Omejila bi se le na mladino, ki je po naše neprila- gojena. Zato bi naj po moje na tem razgovoru poudarili predvsem po- moč družbenih organizacij, ki dela- jo z mladino, da bi v širšem, pre- ventivnem smislu s svojim delom poskrbele, da do teh pojavov ne bi prišlo. Nase analize kažejo, da se največ neprilagojene mladine regru- tira ravno iz vrst mladih, ki so osta- li ob strani organiziranega dela. S. SENICAR: Če govorimo o ne- prilagojeni mladini, bi želel, da^ bi tU danes govorili le o mladini v Ce- lju. Vem, da so problemi okrog te mladine pogojeni in podobni tudi drugje, vendar smatram, da bi go- vorili predvsem o mladini v Celju. S. MOŠKON: To je preozko. J. CIGOJ: Strinjam se s progra- mom uredništva toliko, kolikor so namreč problemi okrog te mladine v vseh občinah podobni, Celje pa le izstopa, ker je večje mesto, ker je v njem skoncetrirano več mladih. Opozoril bi na dejstvo, da se porast mladinskega kriminala stopnjuje v strnjenih naseljih, v mestih, kot so Celje, Žalec, Velenje, Šmarje itd. Zakaj gre pri mladinskem krimi- nalu? če govorim s pristojnosti okrožnega sodišča: vlomne tatvine! če govorim s pristojnosti občin- skih sodišč: tatvine, odvzem kakšne- ga motornega kolesa — torej v glav- nem tatvine ali eventualno poškod- be tuje lastnine. Ti delikti so v ' ospredju. A. SKUBIC: Opozoriti bi želela, da so ti problemi, ki so jih tovariši doslej navajali, specifični le za mestno mladino- Iz prakse vem, da so vzroki za porast mladinskega kri- minala oziroma za porast števila neprilagojene mladine na podeželju druoačni, saj večinoma bazirajo na materialni osnovi. Večina delikventov izhaja iz — revščine, ugotavljamo, da ti mladi ljudje jemljejo po večini prehran- bene artikle in oblačila. Zato me- nim, da bi občinske skupščine mo- rale najprej dajati sredstva ?a te ljudi, da bi jim omogočili znosno življenje in šele zatem govoriti o tem, koliko plesov in zabav ima mestna mladina. ZAKAJ TOLIKO MLADIH, KI NE DOKONČAJO OSNOVNEGA ŠOLANJA 7. CIGOJ: Na vseh področjih je delikt enak: tatvina. Na podeželju bo ukradel res sicer nekaj drugega kot v mestu, vendar krade. KRA- DE. Želel bi opozoriti še na nekaj, kar se mi zdi izredno pomembno: na spolno vzgojo. Ne pretiravam, vendar je težko verjeti, da tolikšno število mladih s podeželja ni se- znanjenih z osnovami spolne vzgoje in zaradi tega povzročajo delikte. Kaj je tu naredila šola, da je sta- nje takšno? R. BOBEN: V naših šolah danes mladim ljudem ne dajemo tisto, kar je visoko etično in moralno vredno. Spuščamo se v moralno vzgojo, ko- munalno vzgojo in razne vzgoje, kot da bi nekateri predmeti ne bili vzgojni, zanemarjamo pa vzgojo v smislu spoštovanja soljudi, zgodo- vinskih dogodkov ... Smatram, da bi morali marsikatero »vzgojo« zre- ducirati — naši učni programi bi kmalu vsebovali vrednejše in po- trebne j še snovi. Mladim ljudem prepogosto in pre- večkrat vsiljujemo — to smeš, to je prepovedano. To lahko poveš, o tem pa molči. Pri tem pa ne upo- števamo, kar so naglasih mladi tudi v zadnji številki CT: NE POSLU- ŠAMO NJIHOVIH MNENJ. Starej- ši se gremo monolog, mlajši pa naj bi bili publika, ne da bi smeli kar- koli prispevati h programu. Z. STOJANOVIC: V naših šolah so učenci s poukom preobremenje- ni. Zahteve šol so takšne, da jih večina otrok ne zmore. Predvsem pa moramo pri tem še vedeti, da imamo v naših šolah danes po- vprerečno, nadpovprečno in podpo- vprečno duševno razvite otroke. Vsi pa vemo, koliko otrok preneha s šolanjem v petem, šestem razredu. In ta mladina ostaja na cesti. S.- MOŠKON: Najbolj problema- tični so ravno ti otroci iz petega in šestega razreda, ki ostajajo na cesti. Za nekatere se nam posreči, da jim najdemo zaposlitev, toda za tp je potrebno izredno mnogo osebnih stikov in poznanstev. D. PREGELJ: Dejstvo je, da da- nes velja še vedno tisto: stric, teta, če teh ni, tudi zaposlitve ni! Toda mi imamo zavod za zaposlovanje delavcev — s skupnimi močmu se moramo truditi, da bi ta zavod opravljal delo, za Icatero je bil usta- novljen. V D. ŠUSTER: Tej mladini mora- mo omogočiti, da se strokovno usposobi, ker se ji v nasprotjem pri- meru zavestno odrekamo 1er ji s tem vcepljamo občutek, da za njo ni druge rešitve kot kriminal in po- hajkovanje. Z. STOJANOVIC: Eden bistvenih vzrokov, zakaj tolikšen odstotek mladih ne konča šolanje, je v ne- zadostni izobrazbi učnega kadra. Že v stari Jugoslaviji so tudi na nižjih šolah predavali ne predmetni uči- telji, temveč tudi profesorji. Danes pa na osemletkah najdemo manj ^ot dvajset let stare učitelje, ki se Vsekakor ne morejo pohvaliti z iz- rednim pedagoškim in drugim zna- njem. / R. BOBEN: Mi v Jugoslaviji ima- mo mnogo univerz — pa največjo nepismenost, če to ilustriramo z dovtipom iz Pavlihe: Turki so že dlje pod Turki in imajo manj ne- pismenih kot mi, ki smo se jih že pred nekaj sto leti znebili! Pre- pričan sem, da za naše slovenske razmere pomeni nepismenost tudi šest razredov osnovne šole. J. CIGOJ: Mislim, da v naših šo- lah premalo poudarjajo vrednote življenja, to je eno, drugič pa ko- piramo preveč kar prihaja z zaho- da. Na primer učni program gim- nazije je takšen, da ne daje našim gimnazijskim ljudem nekega pov- prečnega 'znanja, takšnega znanja, kot so bili na primer zrelostni iz- piti nekdaj. Nalogo, ki jo je lahko napisal kdorkoli in da jo je učenec samo zagovarjal — je mnogo prema- lo. Ti zrelostni izpiti so prepovršni, zato je tudi osip na fakultetah ta- ko velik. D. PREGELJ: Že v začetki* sem omenil veliko primerov pobegov, med katerimi so tudi'poskusi po- begov v inozemstvo. Leta 1963 smo imeli 209 primerov raznih pobegov. Naiilednje leto je to število že po- rastlo na 252. Za ilustracijo naj po- vem, žal tu ni predstavnika iz Ra- deč, da smo samo lani razpisali za njihove gojence 147 tiralic! Poseben problem predstavljajo mladi, ki so mentalno ali psihično prizadeti. Tu me bo verjetno tova- riš Boben dopolnil, mislim namreč povedati, da so ti otroci sugestibil- ni, da se dajo voditi, kar druge osebe pogosto izkoristijo. Zato ni nič čudnega, če imamoravno sebnih šol tako veliko otrok, ki se po končanem šolanju prepustijo mladinskemu prestopništvu. D. ŠUSTER: Pridružujem se mne- nju tovarišev, ki so razpravljali o učnih načrtih. Želim pa pripomniti še to, da bi bilo bolje, če bi se prosvetni delavci ukvarjali več z vzgojo, kot pa z materialnimi vpra- šanji. Vprašanje sredstev za šolo, za mlade ljudi, ne bi smelo biti cokla za razvoj mladih, če imamo sred- stva za svetovno pi^enstvo v ho- keju, če hočemo imeti čez dve leti že svetovno prvenstvo v košarki, ali ne bi bila ta sredstva bolje nalože- na za sanacijo problemov posebne- ga šolstva v Sloveniji? Ali moramo res v Jugoslaviji imeti čisto vsa svetovna prvenstva. Moramo se od- ločiti šefi za vrhunski ali atraktivni šport ali pa množičnost. Z. STOJANOVIC: Zdi se mi, da delamo staršem veliko krivico, ko s prstom kažemo nanje, če pri tem upoštevamo, da je v Celju okrog 12.000 mladih ljudi, da je od tega le 5 % v varstvenih ustanovah, da je večina staršev zaposlenih, da od njih zahtevamo vse večjo proizvod- njo, družbeno udejstvovanje, izobra- ževanje in tako naprej, se moramo sprijazniti z dejstvom in ugotovit- vijo, da smo na tem področju pre- malo storili. Pridružujem se tova- rišu Dagmarju toliko, da namreč imamo sredstva za razne stvari, za tako potrebne stvari kot so otro- ške varstvene ustanove — jih pa ni- mamo. V nekaj letih to vprašanje nismo mogli premakniti naprej. KAKO REŠI|I PROBLEM? R. BOBEN: Prepričan sem, da ta razprava ni namenjena strokovnja- kom, ki se bavi j o s temi problemi, kolikor ljudem, organizacijam, ki delajo z mladimi ljudmi. Ta da- našnji razgovor jim bo morda dal nekatere sugestije za bodoče delo. Navedel bi nekaj številk, s kate- rimi bi podkrepil svojo trditev, kakšen potencial za kriminal ima- mo v Celju, če pogledamo samo šte- vilke, koliko otrok imamo osebnost- no motenih, ki so že kategorizirani, pa izvzamemo tiste, ki so duševno ali osebnostno moteni, potem vidi- mo/da nam na tem področju še ne bo zmanjkalo dela. Nasprotno, tega bo vedno več, če ne bo pravočasno poskrbljeno za kategorizacijo, za grupiranja in tudi materialno omo- gočeno, da bomo lahko realizirali del teh pravic. Za primer navajam, da imamo zakon o obveznem šola- nju, zakon o invahdih, zakon o os- novnih šolah, o posebnih šolah — celo vrsto zakonov, ki pa nimajo nikakršne materialne osnove. Mi se lahko samo frazersko izživljamo, da to imamo, v resnici pa nismo spo- sobni v sedanji situaciji to uresni- čiti. Ko so vse te zakone priprav- ljali in sestavljaH, verjetno ni nihče pomislil na izračun, koliko to stane in če je to možno izvesti. V celjski občini je še danes izven posebnega šolanja 127 otrok, med- tem, ko je že v šolanju 277 celjskih otrok. Toda kategorizacija še ni za- ključena. Vsi ti otroci so danes še izven posebnega šolanja, neprimer- no obravnavani, vsi ti otroci doživ- ljajo v osno\Tiih šolah danes krah, ki je delček te neprilagojenosti, o kateri razpravljamo. Ne upam si ¿rditi in jamčiti, da bodo vsi ti otroci takšni, kakršne si želimo, vendar menim, da so sposobnejši in da se bodo lažje in hitreje prila- godili okolici, v kateri bodo po po- sebnem šolanju živeli. /. CIGOJ: Zdi se mi, da bi z de- lovnimi akcijami, ki so jih pred leti organizirali bi tudi danes lahko an- gažirali velik del mladine, ki ne ve kam s sabo. Na teh akcijah se je mladina med sabo spoznavala in skupno delala. Ne verjamem, da se kljub reformi ne bi dalo organizi- rati lokalnih občinskih akcij. Na pri- mer v Celju za ureditev športnih objektov pri bazenu. Politične orga- nizacije, ki bi izvedle takšen delov- ni program, bi v marsičem pomaga- le mladim. Prepričan sem, da bi z dobro voljo rešili mnogo proble- mov, ki bodo drugače ostali odprti in to ravno pri mladih ljudeh, Jci ravno zaradi nedelavnosti zaidejo na stranpota. S. SENICAR: Mi se kot politična organizacija res premalo ukvarja- mo s temi specializiranimi vpraša- nji. Smatramo pa, da bi morah pri vseh akcijah, ki so širšega družbe- nega zmačaja, nastopati skupno z vsemi ustanovami, organizacijami institucijami, ki se s temi vprašanji ukvarjajo. Dejstvo je, da ta mlada generaci- ja raste v obdobju, ko je tehnični napredek okupiral ljudi za borbo nekaterih materialnih dobrin, kot so avto, televizor in weekend, in da poleg tega, da so starši v tem času, ko so se borili za te dobrine, da so zanemarjali vzgojo otroka, je tudi mlad človek na vse načine poskušal, da bi se materialno osvojil, če je dobil zaposlitev je bilo v redu, če ne... D. ŠUŠTER: Nas moti predvsem dejstvo, da je mnogo mladih, ki se ne brigajo niti za družbene procese, ne za ekonomsko politiko in ne za zgodovino. Na primer: V zadnji šte- vilki CT-ja so dijaki gimnazije kri- tizirali tudi delovni program mla- dinskega kluba. Dobro pa vemo, da prihaja v klub mladina, ki bi karta- la od petih do devetih, kakor hitro pa začnemo s programom, pa naj bo to o Cankarju, Mozartu ali o po- dobnem — gredo ven in pravijo: pridemo nazaj po programu, če mu niti družina niti šola ne da ustrez- ne vzgoje, ga težko prevzgojimo tu- di mi. To sem mislil povedati, da ni samo tista mladina družbeno ne- prilagojena, ki je že naredila de- likt. S. SENICAR: Mi, ki delamo z mladimi, že dalj časa ugotavljamo, da je premalo povezave z instituci- jami, ki se ukvarjajo s kurativo in preventivo mladinskega prestopni- štva. Mislim, da so ti rezultati, ki so jih tovariši v razgovoru nanizali — plod takšnega dela. D. PREGELJ: Prepričan sem, da so tudi za takšno mladino možnosti zaposlovanja. Ali bo res naša proiz- vodnja zahtevala in rabila samo strokovno usposobljeno delovno si- lo? Prepričan sem, da bo fizično de- lo ostalo vedno, tu bi pa te ljudi z dodatnim šolanjem lahko'zaposli-~ И. R. BOBEN: Revščina naše šole nas sili, da sprejemamo vanjo vse vrste in kategorije otrok, ki niso uspevali v normalnih osnovnih šo- lah. Tudi vzgojno zanemarjene otro- ke ... Želel bi pa povedati, da so naši učenci, ki smo jüi uspeli zapo- sliti v celjskih tovarnah, izredno marljivi in pridni delavci. Imamo primere, da delajo ti otroci v pro- izvodnji, ki je že izredno specializi- rana in razdrobljena na posamezne faze dela, ki jih naši otroci v redu opravljajo, dosegajo norme... Tu pri nas se pogosto dogaja, da delamo mfentalno-higienske delikte nad ljudmi, ki jih po nekih zako- nih vsiljujemo v kolektive, v okolje, ki se ga na vse kriplje brani. To bi morali odpraviti. J. CIGOJ: Ob koncu bi želel še izvedeti, kaj je s celjskim disciplin- skim centrom? Mnenja sem, da bi se morale vse družbeno-politične organizacije, ki delajo z mladino zavzemati za ustanovitev takšnega centra, preko katerega bi se dali mnogi, mnogi problemi sanirati in odpra\áti. Mislim, da v Celju obsta- ja takšen kader, ki bi lahko uspeš- no vodil takšen center. Ali so tudi tu vprašanja sredstev? S povzetki razgovora o mladin- skem prestopništvu in neprilagoje- ni mladini zaključujemo naš del po- lemike o tem problemu. Z vsemi dosedanjimi sestavki smo namera- vali opozoriti na to, da v naši sredi- ni živijo mladi ljudje, ki bi jih z malo dobre volje in družbene po- mcjči obvarovali raznih negativnih pojavov, čeprav se zavedamo, da je ob reševanju mladinskega pre- stopništva tudi vrsta objektivnih vzrokov, naj služijo objavljeni se- stavki predvsem tistim, ki se s svo- jimi dejanji in odločitvami niso rav- no najbolj uspešno vključili v pri- zadevanja za dobro vzgojo našega mladega rodu. " J. Sever MLADIM MOPAMO OMOGOČI- TI, DA SE STROKOVNO USPO- SOBIJO, KER SE JIH V NA- SPROTNEM PRIMERU ZAVEST- NO ODREKAMO, TER JIM S TEM VCEPLJAMO OBUČTEK^ DA ZA NJIH NI DRUGIH RE- ŠITEV X KOT KRIMINAL, PO- HAJKOVANJE ... V NAŠIH ŠOLAH MLADIM LJU- DEM NE DAJEMO TISTO, KAR JE VISOKO ETIČNO IN MO- RALNO VREDNO. SPUŠČAMO SE V MORALNO VZGOJO, KO- MUNALNO VZGOJO IN RAZNE VZGOJE, ZANEMARJAMO PA VZGOJO V SMISLU SPOŠTOVA- NITA SOLJUDI, ZGODOVINSKIH DOGODKOV... VSE POLITIČNE, DRUŽBENE Ш INTERESNE ORGANIZACIJE BI MORALE POSVETITI VEČ POZORNOSTI PROBLEMOM MLADIH, JIH AKTIVNEJE VKLJUČEVATI V tiSTA PODROČJA DELA, ZA KATERA KAŽEJO ZANIMANJE KJE SO VZROKI ZA PASIVIZACIJO MLADIH IN KDO NAJ BO OD- GOVOREN ZA NAMERNO ALI NENAMERNO DUŠENJE KRITIKE? PREPRIČANJE, DA SE NE IZPLAČA GOVORITI, KER ŠE DANES LE OZEK KROG LJUDI KROJI POLITIKO OD OBČINE PA VSE DO REPUBLIKE IN ZVEZE — PORAJA DVOME V DEMOKRATIČ- NOST IN NAČELA SAMOUPRAVLJANJA. KMETIJSKO ZAVAROVANJE V KONJIŠKI OBČINI V TEŽKEM POLOŽAJU DOHODKI SKLADA KMETIJSKEGA ZAVAROVANJA ZNATNO NIŽJI OD IZDATKOV Na nedavnem posvetovaattju • novem zakonu o zdravstvenem za- varovanju kmetijskih proizvajalcev, ki ga je sklical občinski odbor SZDL v Slovenskih Konjicah, ser med drugim obravnavali tudi nekatere podatke iz tega področja za leto 1965. Upravnik podnižnice komimal- nega zavoda za socialno zavarovanje tov. Lazar je ob tej priliki pove- dal, da je sklad kmetijskega zavarovanja za območje konjiške občine v precej težkem položaju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ne more sproti poravnavati vseh računov. Ti se seveda kopičijo, dolg je iz dneva v dan večji, denarja za plačilo pa ni dovolj. V sikladu so za letošnje leto raču- nali, da bodo dobili skupaj blizu 68 milijonov dinarjev. V ta znesek bi kmetje vplačali iz katastrskega dohodka po stopnji 6 % nad 28 mili- jonov 500.000 dinarjev, premija, ki jo plačajo kmetje po stopnji 4,51 %, bi prinesla nekaj nad 19 milijonov dinarjev, dobrih 20 milijonov pa bi po lansko leto veljavnih predpisih prispevala občinska skupščina. Podatki o vplačanih prispevkih pa kažejo precej drugačno sliko, saj je doteklo v sklad le nekaj čez 48 milijonov dinarjev, od katerih so kmetje-zavarovanci iz obeh naslo- vov vplačali 37,400.000 din, občinska skupščina pa je prispevala 10,890.000 dinarjev, števuke torej jasno pove- do, da je za izpokiitev planiranih obveznosti potrebnih še dobrih 19 in pol milijonov dinarjev ali kakih 30 %. To so vsekakor zelo pomemb- ne številke, ki še posebej ponazoru- jejo težave, v katerih se nahaja sklad v začetku letošnjega ко1л darskega leta. še bolj pomembne pa postanejo, če povemo, da so iz- datki že presegli 63,340.000 dinar- jev in so le za štiri in pol milijona nižji od planiranih dohodkov ter za 15 milijonov višji od dejansko vpla- čanih prispevkov. Skoraj polovico vseh izdatkov ali približno 30 milijonov dinarjev je odpadlo na brezplačno zdravljenje v bolnišnicah, nad 19 milijonov di- narjev pa so iz sredstev sklada iz- plačali za zdravljenje v bolnišnicah, kjer je sklad plačal 90 % vseh stro- škov. Ostale postavke v izdatkih ni- so tako visoke, najmanjše pa so vse- kakor pri brezplačnih prevozih z rešilnimi voziU v znesku 19.000 di- narjev in izdiranje zob s 234,120 din. V različnih deležih je sklad plačal kmetijskim zavarovancem 11.376 dni zdravljenja v bolnišnicah, 14.520 primerov ambulantnega zdravljenja, 8.748 različnih receptov in 195 prevozov z rešilnimi vozili. Vse pravice in ugodnosti je na območju občine Slovenske Konjice uporabljalo 1.311 kmetijskih zava- rovancev, ki imajo 3.745 družinskih članov, kar pomeni, da je ugodno- sti kmetijskega zavarovanja uživaio 5.056 zavarovancev ali dobra četrti- na vseh prebivalcev. Od tega števila odpade nekaj nad 400 zavarovancev na borce NOB, ki imajo posamezne pravice .še iz nekaterih drugih za- konskih predpisov. Pri komimalnem zavodu za soci- alno zavarovanje oziroma njegovi podružnici v Slovenskih Konjicah smo zvedeli, da imajo v sedanjem času že več sto neplačanih raču- nov, njihovi zneski pa presegajo že nekaj desetin milijonov dinarjev. Razen tega pa računajo, da se bodo v letošnjem letu stroški še povečali za kakih 20%. Težko je reči, da bodo z novim zakonom vse te zadeve rešene in urejene, saj novi predpis nekatere zadeve drugače ureja. Res je tudi to, da kmetijski zavarovanci o vsem tem dostikrat niso bili seznanjeni in je verjetno marsikateri izmed njih bil v zmoti, ko je menil, da ima sklad vedno dovolj finančnih sredstev za kritje vseh nastalih iz- datkov, čeprav je dejansko stanje bilo povsem drugačno. Vse to se bo brez dvoma spremenilo po končani uveljavitvi novega zakona, saj bodo tudi kmetijski zavarovanci izvolili iz svojih vrst člane organov uprav- ljanja v okviru novih skupnosti. Že po dosedanjih razpravah na območ- ju konjiške občine lahko sklepamo, da kmetje razpravljajo in razmišlja- jo o kandidatih, ki jih bodo pred- lagali na zborih zavarovancev, pri čemer se zavedajo, da je od njihove- ga dela veliko odvisno, kakšno bo izvajanje novega zakona. ZA ENOTNE KRITERIJE Na posvetovanju o financiranju šolstva druge stopnje je bila tudi poslanka zvezne skupščine MAGDA KOČAR iz Celja. Hotela je pred- vsem zvedeti za mnenja predstavni- kov občinskih skupščin o 16. členu osnutka zakona o financiranju iz- obraževanja, ki je sedaj v javni raz- pravi. Ta člen namreč predvideva, da so gospodarske organizacije oproščene dajatev za drugostopenjsko šolstvo, če imajo svoje lastne institucije za šolanje svojih kadrov. Osnutek za- kona celo predvideva, da take orga- nizacije, če nimajo dovolj lastnin sredstev, lahko dobijo še del sred- stev 4z skupnega sklada. Poslanka Magda Kočar je menila, da taka rešitev ni najboljša, saj bi se tako vse važnejše gospodarske panoge izognile plačevanju prispev- ka, ker imajo svoje strokovne šole. Predstavniki občin so se s tem mne- njem strinjali ter se zavzeli, da bi novi zakon predvidevali%za vse go- spodarske organizacije enake mini- malne obveznosti. Sredstva naj bi odvajale v sklad, ki bi naj bil orga- niziran po teritorialnem ali proiz- vodnem principu. Na voljo gospo- darskim organizacijam pa naj bi za- kon prepustil, da lahko zberejo več- sredstev za financiranje lastnih strokovnih šol, če to želijo. Izobra- ževanje v izobraževalnih centrih in razne seminarje pa bi lahko gospo- darske organizacije mimo tega fi- nancirale iz sklada skupne porabe. Na posvetovanju so tudi menili, da bi bilo treba v tej zvezi razložiti, katere šole je treba financirati iz te- ritorialnih skladov. Že sedanja prak- sa nas sili v to, da bi vsaj v repub- liki dosegli enovitnost glede šolanja kadrov. Zato naj bi bil zakon čim- bolj konkreten, republika pa naj bi deklarirala vse šole druge stopnje in določila tudi minimalna enotna merila, po katerih bi bile dolžne go- spodarske organizacije odjaviti sred- stva v teritorialne sklade za finan- ciranje tega šolstva. —ma — Z avtobusom y šolo in domov DOBRI PMJATELJI Osnovna šola v Zrečah pri Slo- venskih Konjicah je v začetku le- tošnjega leta uvedla reden pre- voz učencev višjih razredov iz treh podružničnih šol na območ- ju pohorskega predela. šofer Stanko Rebemik se od- pelje po učence že zjutraj ob šestih, saj mora voziti v dve smeri, in sicer prvič na Gorenje, drugič pa proti Skomarju oziro- ma Resniku. Po isti poti jih v opoldanskih urah zvozi še nazaj v njihove vasi. šofer Stanko in njegovi varo- vanci se odlično razumejo. Če- prav je cesta glede na številne ovinke zdaj v zimskih mesecih precej nevarna, saj je tudi vzpon dokaj močan, pa je tovariš Re- bernik s svojim delovnim me- stom zelOf.zadovoljen. Pravi, da mu med vožnjo ni nikoli dolgčas in da so med otroci tudi številni dqjp-vi pevci, ki večkrat zapo jo. Da pa so tudi ti navezani na svojega šoferja, so dakazali ob novem letu, ko so ga obdarili s številni iskrenimi darili. Šofer šolskega avtobusa pa vzame v vozilo tudi kakega odraslega peš- ca, če je še dovolj prostora. Zato ni čuchio, da ga ima ta del Po- horja zelo rad, saj mu vsak dan zaupajo več kot sto svojih otrok. POTREBE VECJE OD "»ZNOSTI Včeraj in danes so bili v šmarski občini že prvi zbori volivcev, na; katerih so občani razpravljali o predlogu proračuna občinske skupščine, za leto 1966. Zbori občanov v šmarski občini so prvi na vsem območju nekdanjega celjskega okraja, verjetno pa bo šmarska občinska skupščinai prva tudi pri sprejemanju proračuna, saj računajo, da bo zasedanje, na katerem bodo ta pomembni dokument sprejeli, že konec tega meseca. Predlog, o katerem te dni raz- pravljajo, ni nič kaj razveseljiv. Vse kaže, da bodo številne potrebe tudi v letošnjem letu ostale ne- uresničene, to velja zlasti za komu- nalne zadeve, pa tudi še za nekatere druge. Sodeč po predlogu, bo v pro- računu namreč komaj dovolj sred- stev za kritje najpotrebnejših izdat- kov — kot so sredstva za šolstvo, kultumo-prosvetno dejavnost, soci- alno skrbstvo itd. Manjše bodo do- tacije družbenim in ostalim organi- zacijam, pa tudi pri izdatkih za delo državnih organov bo treba šte- diti, kjerkoli bo mogoče. Po pred- logu proračuna bodo letošnji do- hodki okrog devet milijonov 900 ti-< soč novih dinarjev, kar je približno toliko kot je znašal proračun po rebalansu v lanskem letu. Sestav- Ijalci letošnjega predloga proračima so namreč menih, da je treba do- hodke planirati reakio, saj ni nobe- nega upanja, da bi se osebni dohod- ki .zaposlenih zvišali za okrog 34 od- stotkov, kakor to predvidevajo v republiki. Pravijo celo, da bo že sedanje predvidevanje težko uresni- čiti. Predlog proračima za leto 1966. bodo do konca tega meseca še do- polnili s predlogi občanov. Verjet- no bo prišlo do marsikaterih spre- memb. Občani pa bi naj v svojih razpravah upoštevali dejstvo, da je sredstev malo in da bo možno rešiti res najnujnejše probleme. OD VSEPOVSOD SLOVENSKE KONJICE: Občin- ska skupščina je za uslužbence, ki delajo v upravnem postopku, pri- redila poseben seminar, v katerem jih dr. Pezdirc iz Celja seznanja z osnovnimi določili o upravnem postopku. Po končanih predava- njih bodo o tej temi opravili tudi izpite. TEPANJE: K uvodnemu razgo- voru v ! ciklusu kmetijskih preda- vanj je'prišld okrog 30 kmetov iz tega kraja in okoliških vasi. Na predlog slušateljev v Špitaliču, kjer bodo v prihodnjem tednu tak ciklus predavanj že zaključili, bo- do program dopolnili s štirimi u- rami predavanj o prvi pomoči pri živini. CELJE: Najstarejši člani delov- nega kolektiva celjskega hotela Evropa ter hotela Paka iz Velenja bodo v prihodnjih dneh odpotovali na štiridnevno potovanje po češki. Potovanje sta organizirali upravi hotelov, da bi nagradili svoje čla- ne, obenem pa si bodo na potova- nju ogledali tudi način dela hotel- skih uslužbencev v nekaterih mo- dernih hotelih. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU: Pred dnevi so se v popoldanskem času igrali pred zadružnimi hlevi otroci, med katerimi je bil tudi 11 leten Š. A., ki je imel pri sebi zračno puško. Med igro so se otro- ci med sabo sprli in v nepremišlje- nosti je Š. A. celo začel z zračno puško streljati nanje. Pri tem je zadel v oko devetletno MAJDO MARTINŠEK in ji ga izbil. Kljub takojšnemu prevozu v bolnišnico ji zdravniki niso mogli pomagati. Ta nesrečen primer kaže tudi ne- odgovornost staršev, ki dovoljuje- jo otrokom, da med igro uporab- ljajo orožje. Devetletna punčka je torej ostala brez enega očesa. SLOVENSKE KONJICE: V dru- gi polovici februarja se bodo tu sestali poslanci zvezne skupščine in se s predstavniki občine pogo- vorili o sedanjih gospodarskih in ostalih nalogah. Pobudo so dali poslanci sami z'željo, naj bi občin- ska vodstva pripravila vprašanja, ki zanimajo občane. Občinski od- bor SZDL bo v^tem smislu zbiral vprašanja na terenu. RADEČE: Prejšnjo soboto je bil občni zbor osnovne organizacije ZB. Kakor so ugotovili je bilo de- lo odbora v preteklem obdobju uspešno. Sklenili so, da organiza- cijo ZVVl vključijo kot sekcijo v organizacijo ZB Radeče. Obe ima- ta namreč iste cilje, ki so tudi v ohi'anjevanju tradicij NOB. Osnov- na organizacija nudi finančno po- moč pri šolanju dvema otrokoma borcev. Pred Sociatistično zvezo vrsta ишџЕод (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi v prihodnje bo za odnose med Socialistično zvezo, občinsko skupščino, organi samoupravljanja, družbeno-političnimi in družbenimi organizacijami v občini nujno po- trebna medsebojna odvisnost, spod- bujanje k delu in vsestransko sodelovanje. Organizacija Sociali- stične zveze si bo prizadevala, da se odnosi med kmetijsko zadrugo in kmeti utrdijo in da se pogodbeno sodelovanje še bolj razvije. Na seji so sprejeli tudi program dela občinskega odbora SZDL in njegovih pomožnih organov za L tromesečje. Na prvem mestu je vse- kakor obravnava gradiva Glavnega odbora SZDL Slovenije za VI. kon- gres in tez o organizaci|sko;-politič- nem razvoju ter o predlogih za spremembo statuta SZDL. Javno razpravo o tem obširnem gradivu bodo skušali čimprej organizirati tudi po krajevnih organizacijah So- cialistične zveze. Posebno skrb bo- do posvetili tudi obravnavi predlo- ga občinskega proračuna za 1. 1966 na bližnjih zborih volivcev in pri- pravam na volitve prve skupščine komunalne skupnosti socialnega za- varovanja kmetov. Valoge pred volitvami v sredo popoldne je bil v Celju plenum občinskega sindikalnega sveta na katerem so govorili o aktualnih nalogah sindikatov pri volitvah v samoupravne organe, pa tudi o letnih delovnih konferencah sindikalnih podružnic. Sindikalne organizacije v delov- nih kolektivih so torej s|>et pred odgovorno nalogo. Od samouprav- nih organov bo namreč v veliki me- ri odvisno, kako bodo delovne or- ganizacije izvrševale svoje obvez- nosti v letošnjem letu. Zato je prav, da o kandidatih skrbno razmislijo in da se v priprave na volitve samo- upravnih organov vključijo tudi vse organizacije v kolektivu. Odločijo Se naj za strukturo, ki naj izhaja iz nalog organizacije v prihodnjem obdobju, na kandidacijskih zbQrih — ki pa naj bodo izrazito delovni — pa naj kandidate dokončno izbere- jo. Bilo bi prav, če bi na kandida- cijskih zborih razpravljali tudi o dosedanjem delu samoupravnih or- ganov, hkrati pa sestavili tudi de- lovni načrt za prihodnjo mandatno dobo. Poskrbeti je treba tudi za primemo dopolnjene vohlne imeni- ke, urejena volišča in slovesno vzdušje med volivci. Ker pa bo med novoizvoljenimi člani prav gotovo tudi več takih, ki bodo prvič v delavskem svetu oziroma upravnem odboru, bi se morale sindikalne organizacije ta- koj po volitvah zavzeti za to, da bi za vse novoizvoljene organizirali krajše seminarje, na katerih bi jih seznanili z najvažnejšimi vprašanji in nalogami, ki se z njimi srečujejo samoupravi javci. SAMOUPRAVLJANJE V KOMUNI ži ZKORAK MED TEORIJO I \ i AKSO Med probleme, ki so jih nanizali predsedniki občinskih skupščin na zadnjem medobčinskem posvetova- ííju v Celju, sodi tudi vprašanje, ka- ko zagotoviti, da bodo gospodarske organizacije izpolnile priporočila občine glede obveznosti do drugo- stopenjskega šolstva. Mnenja so bi, Ц deljena. Medtem ko so eni vztra- jali, da je občinska skupščina ne- îïiocna, če organi upravljanja v pod- jetjih ne osvojijo priporočil občine, zopet drugi mislili, da je občin- ska skupščina najvišji organ samo- upravljanja v komuni. To mnei^je je- kajpak, edino pra- vilno, saj komuno sestavljajo vsi proizvajalci v občini. Zatq so pri- poročila občinske skupščine in druž- beno-političnih organizacij v občini obvezna za vse, brž ko se zanje opredeli večina upravljavcev. Saj Je le tako na podlagi demokratičnih razprav možna enotna in celovita politika v komuni. če ne bi bilo tako, bi pomenilo, d"a bi ponekod samoupravne prin- cipe izkoriščali v škodo širše druž- bene skupnosti, kar prav gotovo ni namen samoupravljanja. V takih primerih, ko gre za izpolnjevanje skupnih nalog, dogovorov in obvez- nosti, pa večkrat v podjetjih me- nijo, da je to napad na organe sa- moupravljanja in radi očitajo zago- vornikom občinske samouprave, češ, da se mešajo v delavsko samouprav- ljanje. Vsekakor^ so to protislovja, s kate- rimi se spopadajo subjektivne sile v komuni, čeprav je v teoriji vpra- šanje samouprave v komuni zelo jasno postavljeno. —-ma— PIVOVARNA LAŠKO JE MENDA EDINA DELOVNA ORGANIZA- CIJA NA PODROČJU OBČINE, KI VZDRŽUJE STALNE STIKE Z BIVŠIMI ČLANI SVOJEGA KOLEKTIVA. ZATO NI NA- KLJUČJE, DA JE PODJETJE OB NOVEM LETU VABILO V SVO- JO SREDINO VSE UPOKOJEN- CE, JIH POGOSTILO IN OBDA- RILO. HKRATI S TEM SO JIM OBLJUBILI T^DI BREZPLAČNI AVTOBUSNI IZLET. UPOKOJENCI SO BILI NAD SPREJEMOM IZREDNO PRESE- NEČENI, ZATO SO SE KOLEK- TIVU PIVOVARNE ZAHVALILI TER MU ZAŽELELI VSE NAJ- BOLJŠE V NADALJNEM RAZ- VOJU. KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST V SOLCAVI VEDNO 1*01 Ш RÂZVEDRBLA v današnjem času, ko se vsepo- vsod ukvarjamo s problemi кгДШг- no prosvetne dejavnosti," pogosto ugotavljamo, da peša, da ni zanjo dovolj denarja itd. V večini prime- rov je prav v manjših krajih še ved- no najti entuziaste, ki jim ni žal njihovega prostega časa, posvečene- ga kulturno prosvetnemu udejstvo- vanju. Med take primere gotovo so- di vas Solčava, ki leži prav na kon- cu Zgornje Savinjske doline. 2e nekaj let nazaj je tamkajšnje prosvetno društvo zelo aktivno. Domačinom priredi vsako leto ne- kaj predstav in kar je še posebej razveseljivo, starejšo generacijo za- menjujejo mlajše moči. Prav pose- bej je razgibana kulturno prosvet- na dejavnost v Solčavi v letošnji sezoni. Ni dvoma, da najdejo prebi^ vaici v njej tudi nadomestilo za te- levizijo, ki v ta kraj še vedno ni prodrla. Lanska akcija za postavi- tev televizijskega pretvornika tudi zaradi reforme ni uspela, vendar nameravajo Solčavani začeto delo nadaljevati in pretvornik postaviti letos. Poleg z gostovanji se je letošnja sezona pričela s praznovanjem kra- jevnega praznika, za katerega je pripravilo zanimiv in pester pro- gram prosvetno društvo in učenci. Dvorana je bila do kraja zasedena, prišli so celo iz oddaljenih krajev. Ob tej priložnosti so se mladinci predstavili občinstvu z Županovo Micko, s katero so kasneje tudi go- stovali. Učenci osnovne šole so do- sedaj pripravili dve igrici: Kristine Brenkove Čarobno paličico in An- dersenova Cesarjeva nova oblačila. Po nastopu jih je obdaril dedek Mraz in jim poleg drugega podaril pribor za foto krožek. Obe igri so pionirji ponovili pred dnevi, izkupi- ček pa namenili za smučarski te- čaj, ki bo v zimskih počitnicah. Med najpomembnejše kulturne dogodke v Solcavi sodi gotovo Sil- vestrov večer, ko je prosvetno društvo uprizorilo J. Steindékerja Prevaro v režiji Ivana Grobelnika. Vseh 32 nastopajočih je navdušilo občinstvo z zares solidno 'predstavo. Na željo občinstva so jo 9. januarja ponovili, teden dni kasneje pa go- stovali v Lučah. V bližnjih dneh bo- do gostovali še v Ljubnem in v Re- čici ob Savinji ter v črni na Koro- škem. Pri igri sodeluje tudi celoten domači ansambel. Skoraj tri in pol ure trajajoča predstava je èeveda terjala ogrom- no truda nastopajočih kakor še po- sebçj pri^adevriegi^ režiserja, ki je naáel toliko Časa, da je delo režiral, ga scenografske opremil in opravil vsa druga tehnična dela. Nekateri igralci so hodili na Vaje tudi tri- krat tedensko po dve uri daleč. Ne- kaj deset tisočakov, ki jih društvo dobi za vsako prireditev, zadostu- je komaj za plačilo najemnine za dvorano, ki so jo prebivalci Solčave zgradili sami. Pa vendar primer Solčave daje upati, da kulturno pro- svetna dejavnost tu kakor v drugih manjših krajih „е dolgo ne bo za- mrla. V. P. MEDOBČINSKO POSVETOVANJE V CELJU FINANCIRANJE ŠOLSTVA DRUGE STOPNJE V torek je bilo v Celju medobčin- sko posvetovanje predsednikov ob- činskih skupščin z območja bivšega celjskega okraja. Na njem so raz- pravljali o medobčinskem ilnanci- ranju nekaterih družbenih služb. Ni naključje, da so največ čzisa posvetili predvsem financiranju šolstva druge stopnje v letošnjem letu, saj je znano, da v komunah tudi letos ne bo denarja na pretek. Potrebe šolstva pa so, razumljivo, vsako leto večje pa najsi bo to za redno ali investicijsko vzdrževanje. V daljši razpravi so načeli vrsto problemov, ki pri financiranju šol- stva druge stopnje stppajo v ospred- je. Menili so predvsem, da zbiranje sredstev po kriteriju narodnega do- hodka ni najbolj pravično. Za sred- stva, ki gredo iz proračuna, bi bilo treba osvojiti kot edino pravilno merilo le proračun, nikakor pa ne naroAni dohodek. V krški občini n. pr. je narodni dohodek dokaj visok, proračunska sredstva pa ne rastejo skladno s tem dohodkom. Tako je tudi v marsikateri drugi občini. Sklad za šolstvo druge stopnje v Celju je predvideval, naj bi bil pro- račun sklada za letošnje leto za 27 % višji od lanskoletne realizacije. Povečanje temelji na republiškem priporočilu. Dvajset odstotkov tega povečanja bi bilo za povečanje oseb- nih dohodkov prosvetnih delavcev ter delno za povečanje materialnih in investicijskih vlaganj, 7 % poviša- nja proračuna pa so planirali na ra- čun večjega števila dijakov in pro- fesorjev v letošnjem letu. Predstavniki občin se s predlo- gom niso strinjali. Predlog sicer slo- ni na dejanskih potrebah, vendar ne na mo^ostih, saj komune letos ne bodo imeli skoraj nič več proračun- skih sredstev kot lani. Po daljši raz- pravi so se predstavniki občin do- končno zedinilî, da bodo letos finan- cirali šole druge stopnje iz dveh vi- rov. Gospodarske organizacije bodo zagotovile 1 % od osebnih dotioû- kov, iz občinskih proračunov pa bo- do v ta namen zagotovili le 5 % več sredstev kot lani. Tako bo sklad za šolstvo druge stopnje zbral letps okoli 10% več sredstev kot lani. Razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki bo 90:10, osebni dohodki prosvetnih delavcev v teh šolah pa se bodo lahko povečali za okoli 10 odstotkov. Občine dolgujejo skladu še za lan- sko leto okoli 270.000 N din iz pro- računov, prav tako pa tudi gospo- darske organizacije. Zato so se do- menili, da bodo občine lanskoletne obveznosti do sklada poravnale še v januarju, podjetja pa bodo naka- zala vse zaostanke najkasneje v feb- ruarju. Prav tako bodo občinske skupščine sklenile pogodbe s skla- dom do 25. januaurja. Čimprej pa bo treba skleniti pogodbe tudi z go- spodarskimi organizacijami. - ma — Negujmo slovenščino Propagandna komisija pri AMD »šlander« izdaja INFORMATOR, glasilo društva razmnoženo na ciklostilu. V uvodu piše: »Naše- mu članstvu posedujemo nov INFORMATOR z željo, da vam vsaj v skromnih okvirjih pove- mo in nudimo stvari, ki zanima- jo naše članstvo... « »V ostalem pa vam poseduje- mo sledeče,« »Brez tujih viz se potuje v na- slednje države...« »Turistična komisija se bavi z mnenjem, da bo čakala v bodo- če na iniciativo članstva. V tre- nutku, ko bo dovolj mnenj bo temu prisluhnila in izdelala ta- koj konkretni načrt...« »Društvena tranzverzala se sla- bo izvaja... « »V ostalem vas ponovno infor- miramo, da je za prevozenje transverzale postavljen rok...« »Posedujemo vam tudi letošnje končne rezultate dirkačev... « »Vsekakor so to za tekmovalce kakor tudi za njihovo matično društvo blesteči rezultati in jim iz tega mesta tudi iskreno če- stitamo tembolj, ker so po tej plati ob enem za naše društvo odlični ambasadorji... « Ne dvomimo v potrebnost in koristnost glasila INFORMA- TOR, saj je njegov namen oči- ten, vendar bi pri tem kazalo upoštevati dejstvo, da ni važno samo, kaj, temveč tudi, kako kaj povemo. Informator je samo eno izmed mnogih glasil, kjer bi lahko našli podobno slovenščino kot v citiranih stavkih. Tako je v prvem stavku vrsta napak — od nemogoče rabe zaimkov do nesmiselnih besednih zvez. »Po- sedujemo« bi biJa lahko tiskov- na napaka, vendar ni, ker se kasneje še ponavlja. Stavek bi se lahko pravilno glasil takole: Na- šim članom POSREDUJEMO no- vo številko Informatorja z željo, da bi jih vsaj v skromnem obse- gu obvestili o vsem tistem, kar jih zanima. Za naslednje stavke je značilna na Slovenskem dokaj priljublje- na srednja raba, kot na primer »se potuje«, »se slabo izvaja«. V prvem primeru bi morali re- či: lahko potujete, v drugem pa: Za društveno transverzalo ni za-, nimanja. In dalje: »Turistična \ komisija se bavi z mnenjem... « ] Očiten nesmisel; kvečjemu: se": ukvarja z mislijo. Slovenščina, ,glagolnika »prevozenje« ne po-¿ zna; sprejemljiv bi bil morda za Pohlina. Torej bi bil stavek lepši, če bi rekli: Ponovno vas obvešča- mo, da bi morali prevoziti trans- - verzalo do... Na koncu bi izra- zili dvom v to, da ima AMD kje kakšnega AMBASADORJA! Ne bodimo šalobarde^ Ta Prešernov vzklik naj velja ti- stim, ki se skriva(jo) za bândero LEPO MESTO. Je moj zapik, ki pa ni neogibno — poslednji. Stalne bralke in bralci CELJKEGA TED- NIKA že vedo, za kaj gre, drugim pa moram vsaj najnujnejše osve- žiti: ^ V 2. številki LEPEGA MESTA (v nadaljnjem besedilu — LM!) lani je doslej javno še »nepredstav- Ijeni» JANEZEK GRDOVID (v na- daljnjem besedilu — Janezek!) oštel »tovariša Jako, hmeljarskega strokovnjaka, zgodovinarja, turi- stičnega eksperta, itd. itd.« kot še večjega (ne) vedneža, kakor je on sam — Janezek. V isti številki LM je doslej še »ne-predstavljeni« zabodel »Jako VSEZNALA iz Ljubljane«, češ da »ponuja modrost, ki ga nič ne sta- ne, na ves glas«. Kdo od stalnih bralcev CT je na primer sploh dvomil o napadeni vsebini? Vrh vsega so me mnogi iz-' rečno opozarjali na ta dva zasme- hovalna opisa, od njih med prvimi — odgovorni urednik LM Milan Ce- tina! Ali ni povsem razumljivo in po- šteno, če sem v CT pozval izzivalca, naj se predstavi(ta), kot — občan n imenom? "Prejel sem pismo odgovornega urednika Milana Četine, češ, naj po- čakam na odgovor v naslednji šte- vilki LM. Milana Četino visoko ce- nim in spoštujem med drugim tudi zavoljo meni in v Celju splošno zna- nega dejstva, da mu je prenekateri las osivel znotraj zaprašenih pro- storov po uredništvih in tiskarnah — med dvema vojnama in še zlasti po NOV —, kakor se je to enako zgodilo tudi z mano. Poudarjam, da sem samo zavoljo njega discipU- nirano čakal. Zdaj je pred mano 3. številka LM z dvostolpičnim »odgovorom tova- rišu Slokanu in vsem drugim« pod naslovom MNOGO HRUPA ZA NIC. ^ Ne bom citiral LM več kot tpliko: ». .. Humorist Janezek Grdovid je v šali napisal« ... in... »slučajno je med bodicami bila objavljena tudi bodica MOJSTER JAKA, ki (pa) nima nobene zveze s tovari- šem Jako Slokanom ...« Morda še zaključni citat: »... Od- govor MNOGO HRUPA ZA NIČ je bil odobren na razširjeni seji ured- niškega odbora LM dne 19. oktobra 1965...« Tako in potem, naj vse tiho bi bilo! S poudarkom vztrajam, da mi »čriček« Janezek tako poceni ne bo ušel. Ne! ^ i »Ne bod'mo šalobarde!« Predvsem: bodimo nedvoumni! Nikakor ni ihogoče odgovarjati »to- varišu Slokanu in vsem drugim« z enim sestavkom oziroma z istim opravi če valnim dejanjem, zakaj podpisani sem in bom^objavljal vse z izključno lastno odgovornostjo, časnik CELJSKI TEDNIK pa mi je bil, (in bo verjetno še) le sredstvo — občilo, ki je na voljo vsem — tudi JANEZKU. Zakaj potemtakem povezovati podpisanega »z vsemi drugimi?« Za- kaj LM kvari ozračje mlademu celj- skemu novinarskemu rastju, ki mu »vremena še niso se zjasnila in mu prav zdaj ne sijejo prav mile zvez- de«? A propos! Trdim, da vsaj nekoli- ko po celjski kotlini iazgledanemu sploh ni vprašljivo, za kaj gre v tem primeru? Da gre za relacijo iz- ključno med »čričkom« Janezkom in podpisanim. Ostanimo torej — pri stvari in ne bod'mo šalobarde! Berite, kakor sem zapisal! Zakaj uredniški odbor LM dovo- ljuje Janezku izrabljanje glasila kot BANDÊRO? Da, kot bandêro v pro- cesiji! Procesije nikoli niso bile — brez dobrih namenov! Vseeno je, če sta moUtev in pesem ubrana... Ni pa uspeh brez važnosti, kdo v procesiji poje: vernik aH ne- vernik! In — JANEZEK je tak ne- vernik! Skriva se ob procesiji in čirika, čirika... In — mi je še včeraj nekdo v Ce- lju dejal: ' »Jaka, razmisli! Kaj pa, če JA- NEZEK sploh niti 'čriček' ni? V vsakem mestu — torej tudi v LE- PEM MESTU — je tudi nekaj, ki prav tako daje od sebe neartikuli- rane glasove, ki pa, čim posveti luč, ...zbeži in smrdi.,..!« Ali naj verjamem? Jaka Slokan Osnutek odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Nadaljevanje s 3. strani) Razpoložljiva sredstva Ч iz ipioračuna ca. 2,000.000 iz cestnega sklaida ca. 400.000 nekiribo ca. 1,600.000 II. variianta: V letu 1966 najj prispevek za! iipo- raibo mestnega zemljišča krije manj- kajoča sredstva za minimailno vzdrže- vanje 'Oibstoječih komunalniih naprav, najnujnejša vlaganja v ureditev ka- naliizacLje (pričetek gradnije kolektor- jev O'tok in Iipavčeva uLica) ter delno ureditev neikaterih moviià zaziidalnih okolišev. Potrebna sredstva N din za vzdrževanje ca. 4,000.000 za pričetek gradnje kolektoirjev , ca. 3,900.000 za delno komunalno ureditev novih .oikioHšev ca. 900.000 Skupaj potrebno ca. 8,800>,000 Razpoložljiva sredstva dz proTačuna za vzdirževanje ca. 2,000.000 iz cestnega siklada za vzdrževanje ca. , 400.000 posojilo iz sikilada SRS ca. 500.000 poso j ilio iz sklada za uireijainje mestoega zemljiiišča ca. 700.000 Skupaj razpoiložljiiva sredstva ca. 3,600.000 nekrito ca. 5,200.000 III. varianta: V letu 1966 naj prispevek za upo- rabo mestnega zemljišča krije manj- kajoča sredstva za realno vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav, po- trebna vlaganja v ureditev kanaliza- cije (pričetek gradnje kolektorjev Otok dn nadaljevanje proti Ostrožne- mu, Ipavčeva ulica, Huidinja) ter del- no ureditev nekaterih navih zazidal- nih okolišev. potrebna sredstva N din za vzidrževanje ca. 4,800.000 za pričetek gradnje kolektorjev . ca. 7,709.000 za delno ureditev konraiialnih naprav ca. 1,000.000 Skupaj poitrtìbna ßredstva ca. 13,500.000 Razpoložljiva sredstva iz pToračuna za vzdrževanje ca. 2,000.000 dz cestnega sklada za vzidrževanje ca. 400.000 poisoijiilo dz sklada SRS ca. 500.000 pioisoijiilo iz sklada za urejanje zemljdšč ca. 700.000 • Skupaj razipoložljdva sredstva ca. 3,600.000/ nekrito ca. 9,900.000 IV. varianta: Prispevek za urejanje mestnih zem- jiišč naj« bd v celoti krLl vse ' stroške .^zidirževanja, dzgradnje kanalizacije, colektorjev in OiStalih hiiidrotehničnih lel pri predpostavki, da se v sedmih etih uredi proibìem odvajanja, oidipad- idh void (vsii istrošikii znašajio ca. 70 mi- lijoniQv N ddn) ter vse istnoške za ko- nunailno ureditev noviih zaziidalnih Dkolišev. Potrebna sredstva , ' N dim za vzdrževanje ca. 4,800.000 za kanalizacijo, kolektorje in ostala hidrotehnična dela ca. ћ),000.000 za komunalno ureditev Hiovdh zazddalndh okolišev ca. 2,500.000 Skupaj potrebna sredstva ca. 17,300.000 Razpoložljiva sredstva iz cestnega sklada za vzdrževanje ca. 400.000 nekrito ca. 16,900.000 Ker bo točno števddo točk tznano šele ' po izvršenem točkovanju na podlagi osnutka oidloka, smo s pomočjo že razpoložljivih podatkov ocenili skup- no števdilo točk takole: pri stanovanjskih Točk zgradbah \ ca. 8,000.000 piri zemljiščih, ki s^ ' uporabljajo za proiLzvoidne namene ca. 23,000.000 pri zemljiščih, ki se uporabljajo za ostale , , poslovne namene ca. 5,000.000 Skupaj: ca. 36,000.000 Za zagotovitev potrebnih sredstev po prikazanih varia-nitah bi torej mo- rala znašati vrednost točke; pri I. varianti: 0,044 N din/točka letno aili 0,0037 N din/točka mesečno; pri II. varianti: 0,1444 N din/točka letno ali 0,012 N din/točka mesečno; pri III. varianti: 0,267 N din/točka letno ali 0,0223 N din/točka mesečno; pni IV. «varianti: 0,469 N din/tačka letno ali 0,039 N din/točka mesečno. Višina mesečnega prlsipevka za upo- rabo ñiestnega zemlj;išča po prikazani vrednosti točke bi znašala: (vrednost točke smo zaokrožiild) — za individualno stanovanjsiko zgradbo s 60m^ koristne stanovanjske površine, ki je zgrajena po letu 1930 Varianta v N din I II III IV največ (I. kat.) 6,66 21,60 58,14 70,20 naimanj (V. k.) 1,89 6,12 13,77 23,97 — za stanovanje v stanovanjskem bloku z 11 do 20 stanovanji, ki ima 60 m^ koristne površine in je zgrajeno po letu 1930 Varianta ^ v N din I II III IV največ (I. kat.) 5,76 17,28 38,88 67,68 najmanj (V. k.) 1,54 4,90 11,02 19,18 Kljub želji, da bi omogočili z uved- bo prispevka nemoteno izvajanje nujno potrebnih rekonstrukcij in iz- gradnje komunalnih objektov pa mo- ramo pri določitvi vrednosti točke upoštevati obremenitev družinskega proračuna. S tega stališča predlagamo občinski skupščini, da določi vred- nost točke' po prikazani II. varianti, tj. 0,012 N din/točka mesečno. V primerjavi z nekateiiimi drugimi mesti v Sloveniji, ki so že sprejela ustrezne odloke, bi znašal prispevek — pri enodružinski hiši s 60 m" ko- ristne površine: Minimalno Maxdmalno Kranj 11,40 19,80 Maribor 5,86 18,00 Ljubljana 6,00 22,00 Celje 6,12 21,60 — pri stanovanju v bloku s 1^ do 20 sfaiiovanji, ki ima 60 m- komstne površine: Minimalno Maxdmalno Kranj . 9,12 15,84 Maribor 4,69 14,40 Ljubljana 6,00 6,00 Celje 4,90 17,28 — pri zemljiščih, ki se uporabljajo v proizvodne in ostale posilovne na- mene, bi prispevek po II. varianti bil enak kot v Mariboru in Kranju.* , Iz vsega navedenega je razvidno, da kljub predlagam nizki vreidnosti točke po II. varianti prispevek za uporabo mestnega zemljišča v letu 1966 ii- nančno precej obremeni tako držav- ljane kot delovne organjizaoije. Ker bo zbrani prispevek v letu 1966 po predlagani II. varianti kril le naj- nujnejša začetna dela pri ureditvi ka- naüzaoije in izgracínji kolektorjev, bodo v naslednjih letih potrebna pre- cej večja sredstva za dokončno ure- ditev kanalizacije. Ta sredstva bo po- trebno zagotoviti ali z ustreznimi dol- goročnimi krediti, aili pa ustrezno zvi- šati vrednost točke. Pričakovati je tudi vedno večje težave pri financi- ranju stroškov vzdrževanja komunal- nih naprav iz proračunskih sredstev in bo tudi iz tega razloga potrebna v naisledaj'ih detiii korektura vrednosti točke. VABIMO VAS NA LZLETE! l>OSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI L\ INDIVIDU.'WLCI- poeebna ugodnost za zaključek sezonel 1. DVODNEVNI AVrOBlíSNI IZLET V XRST IN BENEfKt! Cena potovanja vključ- no potni Ust 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni Hst J.2Ü0 din. 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- piMPESTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA- TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJ- Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 dni. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU- pjAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena aranžmana po osebi 25.600 din. 7. KMETIJCI POZOR! Prirejamo 2 in 4- dnevne avtobusne izlete na ogled 68. medna- rodnega kmetijstva in kmetijske mehanizacije v VERONI. Prijave do 20. februarja 1966. 8. GRADBENIKI! V času od 19. do 27. marca 1966 razstava gradbenili strojev »BA- OMA« v MüNCHENU. Prijave za 5-dnevno avtobusno potovanje do 7. februarja 1966. 9. KAIRO, ASUAN, LUXOR, 6-dnevo poto- vanje z letalom, strokovni ogledi Asuanskega jezu, naselja EI NASER in zanimivi turistič- ni ogledi. 10. SLMA PARIS, 8-dnevno avtobusno poto- vanje na svetovni sejem poljedelske opreme. 11. LEIPZIG 6-dnevno potovanje na medna- rodni spomladanski velesejem. 12. 13-dnevno krožno potovanje po SREDO- ZEMLJU v mesecu maju. 1-DNEVNI IZLET Z OGLEDO.M CELOVCA GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA PO OSEBI din 3.200. — VKLJUČNO SKU- PINSKI POTNI LIST. PREVOZI BODO IZ- VRŠENI S 45 SEDEŽNIMI AVTOBUSI TIPA .MERCEDES«. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini — GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA, BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- litetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča- su sezone po zelo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih tipa ».Mercedes«. KOMPAS CEUE sprejema do vključno 15. 1. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZ- LETO.M OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50, MALI OGLASI PRODAM ZIDAN štedilnik — desni prodam. Naslov v upravi lista. GRADBENI material za hišo prodam. Naslov v upravi lista. KOMPLETNO enofazno črpalko za vodovod prodam. Ogled vsak dan od 6.—12. ure pri Praprotniku »Cevomontaža — Žalec«. ŠTEDILNIK- »Gorenje« — desni dobro ohra- njen in 2 kopalni peči v uporabnem stanju prodam. Naslov v upravi lista. W 2 — Eksp. model 62 prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO: 39 a zebilje, na sončni legi (vi- nograd in sadovnjak) manjša hiša z gospo- darskim poslopjem — elektrificirano, v bli- žini Griž pri Žalcu prodam za 25.000 N din. Anton JablanSek, Velenje, Šaleška 16. Kmetijska zadruga Slov. Konjice prodaja na drobno kvalitetna jabolka po N din 1,80 in 2.— dm. ZAPOSLITEV PLETILJSKO vajenko sprejmem. Po želji nu- dim oskrbo. Celje, Partizanska 29. GOSPODINJSKO pomočnico—-mlajšo upoko- jenko sprejmem. Nudim stanovanje in hra- no. Plača po dogovoru. Albin Laznik, Za- bukovca 128 — Griže. ZA SLOVENSKO družino z dvema otrokoma v inozemstvu iščem samostojno — pošteno gospodinjsko pomočnico srednjih let'. Od- lični pogoji. Socialno zavarovanje nepre- kinjeno. Ponudbe s sliko. Žalec, poštni predal 28. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k tri- članski družini. Pepea Stok, Celje, Ulica 29. novembra 7. STANOVANJE ZAMENJAM sobo (parket) z vsemi pritikli- nami za sobo .Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobg v strogem središču Celja oddam solidnemu tovarišu. Naslov v upra- vi lista. ENOSOBNO konfortno stanovanje z vsemi pritiklinami v bloku v centru Maribora zamenjam za enako ali večje v Celju. Po- nudbe pod »Vseljivo.« ZAKONCA iščeta sobo po možnosti s kuhinjo, v Celju ali bližini. Naslov v upravi lista. Slovensko ljudsko gledališče Celje nujno po- trebuje nekaj praznih ali opremljenih sob za igravce. Ponudbe poslati na upravo SLG. RAZNO ZAMENJAM malo rabljen dvoscdežni moped za težje motorno kolo. Óslalo po dogovoru. K.udi Jelen, Sentrupert — Gomilsko (Sav. Jolina). ^iOSTANOVALKO — mlajšo upokojenko (brez Pohištva) iščem v pomoč starejši upokojen- imi- Terezija Ternovšek, Zidanškova 19. Honorarno 8 ur dnevno zaposlitev dobi upokojenka, za varstvo 5-letne deklice. Zglaslic se osebno na naslov: Erna Pelko, Čopova 6/III. POŠTENEGA najditelja jeklene vezi za smu- ¿1, izgubljene od Ingrada preko Gregorčiče- ve in Mariborske/ ceste naprošamo, da jo *^dda na naslov: Jeraša, Celje, Ljubljanska 6. Ï^EKLETU z izmenično zaposlitvijo nudim ^obo in hrano za pomoč v gospodinjstvu. Wiha Cesar, Celje, Ulica XIV. divizije 2. ^OKAL za avtomehaniCno delavnico v Celju Iščem. Trnovlje 208. ZA dopoldansko varstvo 5-letnega otroka nu- miim ženski posebno sobo in hrano. Naslov v upravi lista. ^sadjarsko posestvo z nekaj živine in če- ^Injakom iščem za stalno še zdravega upo- kojenca z družino. Zemlja in stanovanje brezplačno. Ponudbe na Kern, Ljubljana, i^omenskega 14. Delavska univerza Celje — Center za poučevanje hi j ih jezikov, Cankarjeva l/II, tel. 32-24, razpisuje v letnem se- mestru 1966 4-mesecnc začetne, nadaljevalne, kouverzacij- ske in korespoiidetske magnetofonsko-intenzivne tečaje nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine in španščine. Tečaji vseh stopenj se prično 9. februarja 1966. Prijave, ki jih dobite na Centru, sprejemamo do 29. januarja 1966. Razpisna komisija za imenovanje direktorja »Tapetništva« Celje razpisuje po drugem odstavku 112. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovno mesto DIREKTORJA. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevatif še naslednje: 1. Da je VK tapetnik z izpitom in 10-letno prakso na \()dilnem delovnem mestu. 2. Da strokovno odgovarja sposobnosti zgoraj navedene kvalifikacije vendar s 15-letno prakso dela. 3. Da ni bil obsojen za kazniva dejanja po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovnosti in praksi naj pošljejo kandidati najkasneje do 5. februarja 1966 v zaprti ovojnici na naslov, Razpisna komisija »Tapet- ništva« Celje, Mariborska cesta 1. Razpis velja do 5. februarja 1966. Komisija za razpis direktorja podjetja »Zaloge Laškega piva in brezalkoholnih pijač — Polzela« razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: 1. Kvalificiran trgovski delavec z najmanj 5-letno delovno dobo v trgovini z alkoholnimi in brezalko- holnimi pijačami na debelo. ' 2. 10-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v trgo- vini z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo. 3. Kandidati morajo predložiti pismeno vlogo v roku 15 dni po objavi razpisa, z navedbo in dokazili o delu in izobrazbi. Kandidat mora biti moralno-politično neoporečen. Komisija za sklepanje delovnih razmerij »DINOS« poslovna enota Celje razpisuje prosto delovalo mesto NABAVNEGA REFERENTA Pogoj: srednješolska izobrazba s prakso v nabavni službi. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve je dostaviti na naslov »DINOS«, poslovna enota Celje, Reslje- va 8. ' .' Razpis velja do zasedbe delovnega rnesta. \ TIRIST1ÍNE OBJAVE POROČILO o PROSTIH KAPACITETAH v vseh turističnih objektih na našem pod- ročju je dovolj prostora. SNEŽNE RAZMERE NA CELJSKEM TURI- STIČNEM PODROČJU Z novim snegom so postale snežne razme- re na Celjskem turističnem področju izred- no ugodne. Snega je povsod dovolj in je smučanje dobro. Posebno opozarjamo na imenitne snežne razmere na Paškem Kozja- ku, pri Mozirski koči na Golteh, na Celjski koči, na Svetini in v vsej Gornji Savinjski dolini. VIcnčici na Celjski koči ter Svetini redno obratujeta enako v Gornjem gradu in na Ljubnem, vlečnica v Mozirju pa bo uspo- sobljena najkasneje do sobote. PREVOZNOST CEST O prevoznosti cest sporočamo, da cesto v Logarsko dolino do Planinskega doma ter ce- sto do Celjske koče sproti orjejo. Cesto pro- ti Slemenu nad Šoštanjem pa orjejo do Ko- pina od koder je do Andrejevega doma na Slemenu še eno uro hoda. IZLET NA KURENTOVANJE Olepševalno in turistično društvo Celje spo- roča, da bo priredilo v nedeljo dne 13. feb- ruarja izlet na KURENTOVANJE V PTUJ. Odhod posebnega avtobusa ob 8 uri zjutraj, povratek okoli poldneva po končani pustni povorki. Prijave sprejemamo v Turističnem uradu poleg kina Metropol. Podjetje ELEKTRO Celje, Poslovna enota Celje razglaša prosto delovno mesto ZARACUNOVALKE TOKOVINE — INDIREKTNEGA INKASA POGOJI: Kandidat mora imeti končano adrai- nistrativno ali vsaj popolno osemlet- no osnovno šolo. Imeti mora lep ro- kopis. V poštev pridejo samo ženske ose- be. \ Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe takoj. Stanovanje ni na razpolago. Pismene ponudbe, pisane z roko- pisom z navedbo dosedanjega službo- vanja in kratek življenjepis je posla- ti na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 22. do 29. januarja 1966 IVAN PLETERSKI veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babi- ce, prababice, svakinje in tete FRANČIŠKE DORMK roj. Goznikar se iskreno zahvaljujemo vsem. Ki ste jo spremili v tako velikem šte- vilu na zadnji poti, zagrnili njen grob s cvetjem in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Samu Pečar- ju za trud pri njegovih pogostnih obiskih, enako vsem sosedom, ki so nam ljubeznivo nudili pomoč. Iskrena zahvala pevkam, govorni- kom tov. Mokotarju, tov. Diaci ju in g. župniku za ganljive poslovilne be- sede ob odprtem grobu. žalujoči: sinova, hčerke, vnuki-nje, pravnuki-nje in ostalo sorodstvo i ÎZLETNÎÎ CELJE /v .d orga- nizira / INO- ZEMbi VO. PO SREDOZEMLJU, potovanjfe z moderno ladjo »ISTRA« od 23. III. do 5. IV. 1966. Rok prijav je do 1. II. 1966. KÖLN, obiščite moderi sejem blaga za široko potrošnjo, in kovinsko predelovanje industrije, od 3.—8. III. l%ó Prijave spreje- , mamo do 1. II. 1966.' PARIZ — VERONA, obiščite kmetij- ska sejma v Parizu in Veroni od 8. do 15. III. 1966. Rok prijav je do 8. II. 1966. J U 2 N A I T A L.I J A,* Bari — Napoli — Pompeji — Kosenca — Mesinas — Taormina — Katanija — Palermo — Katanzara, 12- dnevno potovanje umlhwQ ugVcö rcígovc 26. III. 1966. Rok prijav je do 2(3. II. 1966. SOLUN — ISTAMBUL — SOFI- J A, 8-dnevno potovanje z avtobusom, od 20. do 27. III. 1966. Rok prijav je do 20. II, 1966. G R C JA, 9-dnevno potovanje z avtobu- som, od 25. III. do 2. IV. 1966. Rok prijav je do 25. II. 1966. BUDIMPEŠTA — PUSTOVANJE Z MEDNARODNIM BALOM IN IZVOLITVIJO BALSKE KRALJICE, ki bo od 11. do 13. II. 1966. Prijave sprejemamo do 25. I. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po' dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI- CA — TEST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za^ kolektive m posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- . SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. ISTAMBUL — PRINČEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA D'AMPEZZO — BOLZANO — GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. ATENE — PELOPONEZ — ARGOS NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI — LEVADIJ, osemdnevno putovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. PARIZ -i VERSAILLES, šestdnevno po- tovanje z vlakom za dijake in študente. Da- tum potovanja po dogovoru. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje in Krško. IZLETNIK organizira pbtovañjp po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje tel 28-41 ZAKLJUÍENO KRALJEVANJE PRED DNEVI OBSOJENA PETORICA TATOV IN VLOMILCEV Pred dnevi je bila na okrožnem sodišču v Celju zaključena razprava zoper DRAGA KRALJA, mizarske- ga pomočnika brez zaposlitve; PAV- LA KUNSTA, soboslikarskega po- močnika; EDVARDA PAJKA in nje- govega brata, ki je pobegnil v ino- zemstvo ter dva starejša mladolet- nika, ki so tri četrt leta vlamljali in kradli po Savinjski dolini. DRA- GO KRALJ se je poleg tega še izda- jal za uslužbenca uprave za notra- nje zadeve ter na ta način poskušal izsiljevati. \ V času od 17. decembra 1964 leta pa do sredine septembra '1965 leta je skupina, katere duhovni vodja je bil 26 letni DRAGO. KRALJ, doma iz Ložnice pri Žalcu, 22 letni ED- VARD PAJK iz Dobriše vasi, njegov brat ADOLF, ki je pobegnil v ino- zemstvo ter mladoletnika M. F. in F. K., so bodisi v dvoje troje ali po- samič izvršili skupno preko 20 kaz- nivih dejanj. Najpogosteje so pod vodstvom D. KRALJA vdirali in vlamljali ter kradli.po Savinjski dolini vse, kar so lahko pozneje spravili v denar. Med prve tatvine sodi vlom v pro- store gostinskega podjetja v Bra- slovčah, ki je bil delo Draga Kralja in pobeglega A. Pajka. Ukradla sta za 13.00 dinarjev alkoholnih pijač in raznih jestvin, vendar denarja nista našla. Že naslednjo noč sta vlo- mila'v prostore osnovne šole v Pe- trovčah, kjer sta ukradla dva foto- aparata, zatem sta vlomila v prosto- re kino podjetja, odkoder sta se vr- nila praznih rok, ker iiista našla de- narja. Zatem so se vrstili vlomi in tatvine denarja, desak, koles, mope- dov in predmetov, ki jih je nato skupina preprodajala. Tako je iz obtožnice razvidno, da je Drago KRALJ sodeloval pri 18 de- iiktih. "Skoraj vedno je delal v druž- bi z mladoletniki, ki so mu v svoji neodgovornosti slepo pomagali. To- da D. Kralj je izvedel tudi nekaj sa- mostojnih goljufij, ko je Dragu Hri- berskemu iz Zagreba pod pretvezo, da mu bo poskrbel deske izmamil 150 tisoč dinarjev. Poleg tega se je iz- dajal tiMi za uslužbenca UNZ. Ob takem primeru, je nekoč »razisko- val« prometno nesrečo in primoral Ido K., da se je peljala z njim v Gornji grad, kjer bi naj pokazala povzročitelja nesreče. Ido K. je za- tem izkoristil. Drago Kralj, ki -^e bil zaradi tat- vine že pred tem obsojen na pet me- secev zapora je bil za 18 deliktov, ki so mu jih dokazali — obsojen na enotno kazen treh let strogega za- pora. Poleg tega mora vrniti osnov- ni šoli v Petrovčali 42.300 dinarjev. Obrtnemu centru >^Zarja« 26.000 di- narjev, Milki Herman 70.000 in Dra- gu Hriberskemu 150.000 dinarjev. Pavel Kunst, ki je bil že obsojen zaradi goljufije na pogojno kazen, je bil tokrat obsojen na enotno ka- zen leto dni zapora, Edvarti Pajk na šest mesecev 'zapora pogojno na do- bo treh let in na plačilo stroškov kazenskega postopka, M. F. je bil obsojen na prevzgojo v poboljševal- nem domu v Radečah, F. K.-ja pa je sodni esjnat pod predsedstvom sod- nika JANKA CIGOJA obsodil na strožji nadzor skrbstvenega organa. IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE Reševalci križank tokrat niso za- tajili. V uredništvo smo dobili ne- kaj sto izpolnjenih novoletnih kri- žank — nekaj med njimi je bilo tu- di nepravilnih — žreb pa je nato določil te-le nagrajence: 10.000 starih dinarjev dobi Stanko Vičič iz Šmarja pri Jelšah (prosimo ga za točen naslov), 5000 dinarjev Olga Sotlar, Podlog 94, Šempeter v Savinjski dolini, po 2.000 dinarjev pa Srečko Sok iz Kozjega 86, pri Brestanici in Božidar Ravnikar iz Linhartove 2. v Celju. 1000 dinarjev bodo dobili: Janez Ferme, Kajuhova 2., Celje; Justina Podgornik, Ljub- ljanska 65, Celje; Nada Šebela, Ljub- ljana, Runkova 24; Jože Horvat, Celje, Trubarjeva 3; Anica Uranjek, Celje, Tkanina, p. p. 78; in Ivan Žo- har, Laíkova vas 28, Prebold. Nagrade bomo poslali po poštL BELA NEDELJA PRI CELJSKI KOČI ZMAGA ZA MlAJŠE Navidez dokaj ugodne snežne raz- mere so v nedeijo na smučišča pri Celjski koči in Svetini privabile množico navdušenih smučarjev. Ta- kega navala na obeh smučiščih še ni bilo. Ob vsem tem se nam vsilju- je misel, da je izgradnja rekreacij- skega centra Celjska koča—Svetina nujna. To je menda povsem jasno ne samo smučarjem in smučarskim delavcem, ampak tudi ostalim, ki v zimskem času potrebujejo rekre- acijo na svežem zraku. Nekaj po- sekanega gozda in dve vlečnici z dokaj skromno zmogljivostjo je vse- kakor premalo, da bi že lahko go vorili o dobrih pogojih za reikreaci- jo. Treba bo obnoviti, zgraditi in postaviti še marsikaj, da bomo lah- ko govorili o resničnem rekreacij- skem centru. Menda bi se kljub tež- kočam za finančna sredstva enkrat le moralo resneje pristopiti k delu, saj se mora delovni človek navzlic gospodarski reformi odpočiti, nadi- hati svežega zraka, skratka — re- kreirati. Toliko za uvod, sicer pa smo to- krat pri Celjski koči registrirali dva dogodka: seminar smučarskih uči- teljev in občinsko prvenstvo Celja v slalomu. Smučarski učitelji so predelali osnovno in nadaljevalno šo- lo in se s tpm pripravili na bližnje smučarske šole v počitnicah, ko bo okrog 30 smučarskih učiteljev in vaditeljev smučanja celjske in žal- ske občine (le-ti so se seminarja udeležili) prevzelo v uk okrog tisoč učencev osnovnih šol. Prvenstvo Celja v slalomu je to- krat pripadlo tekmovalcu mlajše generacije. Na 380 m dolgi progi z višinsko razliko 120 m in 40 vrati- cami je bil najhitrejši Peter Cater pred Košičem ter tremi člani sta- rejše generacije. Spričo novozapad- lega pršiča brez podlage so imeli boljše pogoje tekmovalci z začetni- mi startnimi številkami. Tehnični rezultati so sledeči: 1. Peter Čater 62,1; 2. Košič 63,2; 3. Janko Cetina 63,5; 4. Uršič 63,7; 5. Peter Cetina 66, 2; 6. Požun 68,0; 7. Rom 68,7; 8. Pavel Cater 69,2; '9. Kopitar 71,9; 10. Herman Cater 72,6. Mladinci: 1. Rosina 75,4; 2. žekar 83,2; 3. Grab- nar 87,1; 4. Pabergaj 92,6; 5. Štor 95,2. Clanice: 1. Arbajter 4,05. Mla- dinke: 1. Cater 5,00. Tekmovanje je sorazmerno dobro uspelo. Seveda pa moramo ponov- no zabeležiti slabo udeležbo smu- čark. V konkurenci članic in mla- dink so nastopile vsega tri tekmo- valke in od teh je ena odstopila. Pri celjskem smučarskem klubu bo- do morali malo resneje poprijeti za delo pri vzgoji žensikega smučar- skega naraščaja. To pa je pravza- prav edini problem nad katerim se vel j a zamisliti po nedeljskem občin- skem smučarskem prvenstvu. — ed Med mladinci je bil najhitrejši lan- ski republiški prvak Rosina. Prvak Celja v slalomu l^eter Cater (Foto: M. Božič) SMUČARSKI DVOBOJ CELJE-TRBOVLJE Na smučiščih pri Celjski koči bo v soboto 22. t. m. tradicional- no medmestno srečanje smučar- jev Celja in Trbovelj. V doseda- njih dvobojih so imeli celjski smučarji precej več uspeha in tega se nadejajo tudi na nedelj- skem dvoboju. Tekmovali bodo v slalomu s startom ob 11. uri. _________J«¿L sto. Ob pločniku sta namreč šli FA- NI KOVŠEK in ANTONIJA SIMON- CIC. Med vožnjo je z zadnjim de- lom avtomobil a/ zbil Simončičevo po cestišču, pri čemer so zadnja kplesa zapeljala ponesrečenki preko nog in glave. Ponesrečenka je bila na mestu mrtva, medtem ko je bila Fani Kovšek, ki jo je vozilo prav tako zbilo po cestišču, le lažje po- škodovana. Voznik ni kazal znakov vinjenosti, vendar so mu kljub te- mu odvzeli kri za preiskavo. Z MOPEDOM V AVTOBUS Na cesti II. reda v Veliki Pirešici se je pripetila težja prometna nesre- ča, ko je med vožnjo po zasneženi cesti začelo zanašati mopedista JA- NEZA 2NIDARJA, doma iz Gotovelj 66. Na sproti mu je pripeljal avto- bus CE 70-75, ki ga je upravljal FRANC KOLENC, doma iz Šošta- nja, Glavni trg 4. Pred samim sre- čanjem je mopedista zaneslo na le- vo stran cestišča, kjer je trčil v prednji del avtobusa. Pri tem se je mopedist huje poškodoval, saj so PQ prevozu v celjsko bolnišnico ugo- tovili, da si je dvakrat zlomil des- no nogo in nosni koren ter doživel hud pretres možganov. TRČENJE V SREBRENIKU Na cesti II. reda vSrebreniku pri Bistrici ob Sotli sta pred dnevi tr- čila voznik osebnega avtomobila G-51263 IVAN BIŠCAN iz Graza in KOVACIC MIHAEL, voznik osebne- ga avtomobila CE 64-07, doma iz Gubna pri Lesičnem. Zaradi poledi- ce sta voznika v nepreglednem za- voju kljub zaviranju trčila, pri če- mer sta povzročila na vozilih za 1.600 novih dinarjev škode. TRČENJE MED ZAVIJANJEM Na cesti II. reda Celje—Laško se je pripetila prometna nesreča, ko je iz laške smeri pripeljal SREČKO KUNEJ tovornjak MB 15548 ter v naselju Breg pri Celju zavil na levo stran cestišča. Tedaj mu je nasproti pripeljal STJEPAN CIFREK z oseb- nim avtomobilom ZG 167-7^ Prišlo je do trčenja, pri čemer je na obeh vozilih za 3.000 novih duiûiie^ кк^л PREVRNIL SE JE S CESTIŠČA V Latkovi vasi je po cesti I. reda voznik JANEZ LOBOREC iz Ljub- ljane pripeljal s preveliko hitrostjo in v križišču in zavoju zapeljal s ce- stišča ter se prevrnil, škode na av- tomobilu je na 5.000 novih dinarjev. Voznik se k sreči ni poškodoval. VOZIL PO SREDINI CESTISCA Voznik dostavnega avtomobila CE 109-89 JOŽE PECNIK iz Žalca 8 je pred dnevi peljal iz Sevnice pro- ti Zg. Pijavskemu po sredini cestiš- ča, ko mu je pripeljal nasproti MILA- VEC ANTON, voznik tovoi^ega av- tomobila NM 16-02. Voznik Pečnik je sicer zaviral, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Pri trčenju se je Pečnik huje poškodoval, njegov so- potnik JOŽE MELANŠEK, doma z Brega pri Polzeli pa lažje. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na vozilih je za 1.000 novih dinarjev škode. Z obeh vozil so varnostni or- gani sneli evidenčne tablice. TRČENJE TOVORNJAKOV Na cesti I. reda v šentrupertu med hišnima številkama 3 in 4 sta trčila voznika toA'omih avtomobi- -.lov. Voznik PAUL MAKSIMILJAN iz Graza je s tovornim vozilom G-7392 in prikolico G-19.831 peljal proti Celju. Na zasneženi cesti se je srečeval z voznikom tovornega av- tomobila FRANCOM AVBLJEM, ki je upravljal avtomobil z registrsko tablico Lj 384-97. Zaradi slabih cest- nih pogojev in neprimerne hitrosti sta oba kamiona trčila ter zdrsnila vsak na svojo stran ceste. Inozem- ski tovornjak in prikolica sta se pri tem prevrnila. Tovornjak je preva- žal kakao v zrnju. Na tovoru in vozi- lu je bilo pri tem za približno 7 do dsem tisoč novih dinarjev škode, medtem ko je na našem tovornjaku škode za tisoč novih dinarjev. Šport na drobno Na Polzeli so te dni ustanovili v okviru TVD Partizan telovadno sek- cijo. Večina telovadcev je iz Bras- lovč, ki so prišli v Polzelo predvsem zato, ker v svojem kraju nimajo po- gojev za vadbo. Odboj kar j i ekipe Braslovč se že pridno pripravljajo na tekmovanja. Treninge vodi bivši igralec Ljublja- ne Kronovšek. Plavalci celjskega Neptuna bodo odšli prihodnji teden na 6-dnevne priprave v Ravne, kjer bodo treni- rali v 25 meterskem zimskem baze- nu. Trening sodi v prvi del priprav za novo sezono, ko bodo nastopili v tekmovanju I. republiške lige. Železničarsko smučarsko društvo Celje ima uradne ure med zimsko sezono vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Cuprijski ulici 3. INTERVJU PRVAKI BREZ IGRIŠČA Rokometaši ŽRK Celje so po je- senskem delu tekmovanja v repub- liški ligi na prvem mestu. O načrtih in pripravah za prihodnje smo se pogovorili v kratkem razgovoru s tehničnim vodjem Francem Rams- kuglerjem. Ste že začeli s pripravami za no- vo sezono? Po nekaj tedenskem aktivnem od- moru smo po novoletnih praznikih pričeli s pripravami trikrat teden- sko v telovadnici. Za skupne pripra- ve pa bomo izkoristili zimske seme- stralne počitnice. V ekipi je sedaj precej študentov, zaradi katerih so take priprave nujno potrebne, saj ti igralci ne morejo trenirati. Kakšne načrte imate za novo se- zono? Vsekakor bomo skužali obdržati pozicijo v republiški ligi. Po kvali- teti igralcev in organizacijski plati smo za ta dosežek vsekakor dovolj močni. Težava pa je z igriščem. Smo edini tekmujoči klub v Sloveniji brez svojega igrišča! (Komentar • menda ni potreben — op. p.) Pri na- ših načrtih bi nas lahko zavirali sa- mo finančni prolîlemi, ki jih prema- gujemo s precejšnjo težavo. Nekaj so govorili tudi o presto- pih igralcev iz drugih klubov. Trenutno imamo 13 igralcev spo- sobnih za tekme v republiški ligi in to pravzaprav ni potrebno. Okrepit- ve bi prišle v poštev po eventualni osvojitvi republiškega prvenstva za tekmovanje v kvalifikacijah. Mi smo v preteklem letu dovolili Mar- koviču prestop k Rudarju v Trbov- lje. Podobnega se v našem primeru nadejamo tudi od drugih slovenskih klubov, če bi bilo to za nas potreb- no. Sicer pa bi radi ekipo okrepili le s kvalitetnim trenerjem, kajti do- sedanji je še aktiven igralec poleg tega pa bo odšel k vojakom. Kdaj začne prvenstvo? Spomladanski del prvenstva se bo pričel v drugi polovici marca. Do ta- krat upamo, da se bomo dobro pri- pravili, odigrali pa bomo seveda prej še vrsto prijateljskih tekem, čaka pa nas tudi tekma v osmini fi- nala za jugoslovanski rokometni po- kal. , E. G. DEJAVNOST OZTK V ŽALCU edograjen stadion (Nadaljevanje s 1. strani) V bivšem celjskem okraju je ob- činska zveza za telesno kulturo naj- starejša — stara 9 let. Organizacija je absolutno amaterska, saj v vsem času niso imeli niti enega profesi- onalca, zajeli pa so vse organizacije po številu 7 z 42 društvi. Posebej so se v zadnjem času posvetili organi- zacija dela v šolskih športnih društ- vih. V preteklem letu zaradi objek- tivnih težav — pomanjkanje finanč- nih sredstev — ni povsem zaživela. Do sredine decembra so dobili le 30 o o planiranih sredstev tako, da dokončne dotacije društvom za lan- sko leto dajejo šele sedaj. Med sub- jektivnimi težavami, ki so v pre- teikli sezoni zavirale delo pa mora- mo omeniti predvsem nedelavnost nekaterih članov sekretariata. Se- veda pa se na splošno v vseh društ- vih občuti pomanjkanje društvenih delavcev. Omeniti moramo tudi pre- cej skromno razumevanje občinskih političnih forumov za telesnovzgoj- no dejavnost. V občini je 7 telovadnih domov, ki vsi služijo svojemu namenu v polni meri. Žalostno pa je dejstvo, da večina teh domov propada, ker ni denarja za vzdrževanje. Tudi ig- rišč za letne športe ni malo. Med njimi je najpomembnejši stadion v Žalcu, ki pa na žalost še ni dogra- jen. Gradnja se je končala v prvi fazi, nato pa je zmanjkalo denarja celo za to, da bi dograjeno lahko zavarovali pred propadanjem. Ob- činska skupščina je imenovala nov gradbeni odbor, ki bo imel morda pri izgradnji stadiona več uspeha. Končati bi bilo treba predvsem z izgradnjo sanitarij in kegljišča, na- to pa še igrišča za rokomet, odboj- ko in košarko. Taka skromna igri- šča so sicer na dvorišču doma Par- tizana, vendar še zdaleka ne zado- ščajo potrebam društva in šole, ki prav tako nima svojih športnih te- renov. V planu dela za letošnje leto ima- jo v načrtu poleg nadaljevanja ome- njene gradnje v bližnji prihodnosti predvsem organizacijo smučarskih šol v zimskih počitnicah, na kate- rih račvmajo, da se bo naučilo smu- čanja najmanj ena četrtina šoloob- veznih otrok. Poleg nastopanja na republiških in regionalnih tekmova- njih pa imajo v načrtu precej pro-" pagandnih nastopov in tekmovanj namenjenih predvsem popularizaci- ji in dvigu kvalitete športa v kra- jih spodnje Savinjske doline. • ^VTO ŠOLO v AVTO ŠOLO! Inštruktor A.\ID — S. Slander je zapisal mopedista, ki se je »rahlo« zaletel v šolski avtomobil. Avto- mobil je namreč voznik, kaže da je bil uče- nec, zapeljal proti sredini cestišča, кјеГ/ je za trenutek obstal ne da bi s pravočasnim svetlobnim znakom nakazal smer. Ne želimo razpravljati al i je mopedist vozil pravilno, ns, želimo le opozoriti inštruktorja, ki nam je sicer zapretil s tožbo, ker smo ga fotogra- firali brez njegovega dovoljenja!, da mora tudi on in predv.sem pri pouku spoštovati prometne predpise, ker mu potem ne bo tre- ba zapisovati mopedista, ki se je šolal in do- bU dovoljenje za vožnjo pri njihovem društ- vu! Tako je pa učenec, kot posnetek zgovorno prikazuje, naredil pod kontrolo inštruktorja tri prekrške. Vsekakor vzoren primer šo- lanja. (Foto: J. Sever) V minulem tednu je bilo na na- šem področju kar 25 prometnih ne- sreč, ki so se po večmi pripetile za- radi prehitre vožnje na zasneženih in poledenelih cestah. Varnostni or- gani priporočajo, da bi vsi koristni- ki cest vozili počasneje ter se s tem izognili zaviranju, ki je največkrat usodno. Torej vozniki: TUDI POČA- SI SE DALEČ PRIDE! PRVA LETOŠNJA ŽRTEV Dvanajsti dan v novem letu .so ko- lesa tovornjaka ubila v Radečah 70 NEDONOŠENČEK V ZABOJU ZA SMETI V Trubarjevi ulici v Celju so pred dnevi odkrili v zaboju za smeti ne- donošenega otroka, ki ga je nezna- na ženska pustila po splavu. Var- nostjii organi, ki raziskujejo zadevo, bodo verjetno le s težavo odkrili mater, ki se je na tako nečloveški način znebila otroka. Tsi znaki kažejo, da gre za neza- konsko mater. Obdukcija bo poka- zala, ali je bil plod že živ; če je bil živ, bodo çrimer obravnavali kot detomor. letno ANTONIJO SIMONCIC, doma iz Radeč 36. Voznik tovornega avtomobila CE 86-68 ALOJZ KOSEN, doma iz Počakove 3 pri Radečah, je med vo- žnjo proti Celju v Radečah ustavil in zapeljal vzvratno. Pri tem je ni dovol prepričal, če je cestišče pro- Maksimiljanovo vozilo po trčenju (Foto: J. Guček Kostimi sodijo med najlepša in tudi najbolj praktična oblačila. Ker pa je to prav gotovo velik izdatek, ki ga ne bomo mogli privoščiti vsa- ko leto. Upoštevajoč to dejstvo, je treba izbrati dobro blago in tak kroj, ki bo »držal« vsaj nekaj se- zon. Modela, ki ju vidite na naši sli- ki, sta dopolnjena še s krznom na ovratniku in rokavih, ki pa ga lah- ko spomladi tudi odstranite. Zimske počitnice v avtobusu, ki je po pravkar za- padlem snegu hitel mimo Petrovč proti Celju, sem ujela pogovor dveh očetov. O zimi in smučanju jima je tekla beseda. »Nekaj let že nisem smučal,« je dejal prvi. »Letos pa bom le moral. Malemu sem obljubil, da bova šla za nekaj dni na Svetino, če bo dob- ro končal prvo polletje. Saj veš, kakšni so otroci — čeprav ima tudi doma dovolj prostora za smučanje, pa se mu vendar zdi veliko bolj imenitno, če gre kam drugam. Kaj pa ti — boš tudi ti sina kam peljal?« »Ne vem še,« se je le-ta izmaknil. »Je od šole odvisno. Zadnje čase mu ne gre najbolje.« Res, zimske počitnice, ki se jih otroci tako zelo veselijo, bodo kma- lu tu. Za nekaj časa bodo rešeni šolskih skrbi in že zdaj delajo vse mogoče načrte, kako bodo ta čas preživeli. Prav gotovo je malo takih družin, ki se bodo lahko odločile za zimske počitnice kje v planinah. Dvoje dopustov si le malokje privo- ščijo, čeprav bi marsikomu počitek kje v višinah, svežem planinskem okolju, bolje del kot pa tisto utrud- ljivo poletno lenarjenje na vročih obmorskih plažah. No, to je stvar presoje in veselja. Ce vas v planine in na smuči ne mika, pač ne boste šli. Morda pa bi vsaj svojim otro- kom lahko preskrbeli nekaj spre- membe. Dva, trije dnevi, ki bi jih preživeli kje pri starih starših, so- rodnikih aii dobrih prijateljih, jim bodo prav gotovo dobro deli. Ce pa to ne gre, naj bodo vsaj doma neko- liko bolj prosti. Zdirjajo se naj, u- trudijo od gibanja v naravi in naj naberejo fizičnih in cKiševnih moči za trdo delo, ki jih čaka v drugi po- lovici šolskega leta. Tudi tisti otroci, ki se v sou ne bodo najbolje odrezali, bi morali imeti nekaj počitnic. Njihovo delo v drugem polletju bo pravzaprav mnogo težje, saj bodo morali popra- viti slabe ocene iz prvega dela šol- skega leta. Ne bilo bi prav, ce bi morali zdaj za kazen presedeti Vse dni pri učbeniku, saj jim bo tako šlo po glavi vse kaj drugega kot u- čenje. S tem pa seveda ne mislimo reči, da se zanj naj med počitnicami sploh ne zmenili. Ne, toda njihov delovni dan mora biti v prostih dneh vendarle nekoliko drugačen kot med šolskim polletjem. Določite jim točen čas učenja, pri tem pa ne pretiravajte. Tudi v šoli slab otrok je potreben razvedrila in igre, kar naredi počitnice tako zelo privlačne. In vendar ni tako hudo Vsa drobna in premrla je prišla v uredništvo in tesno stiskala k sebi majhno, kakih dvajset mese- cev staro deklico. Prišli sta po po- moč. »Saj že res ne vemo več, kam bi se še obrnili,« je dejala M. A., potem ko nam je izročila pismo, v katerem je napisala svojo žalostno zgodbo. Gre za družino A. iz Celja, ki sta- nuje v eni velikih stolpnic na Oto- ku. Prejšnjo zimo je bil mož kur- jač in hišnik v dveh trinajstnad- stropnih zgradbah, žena pa mu je ori njegovem delu pomagala, koli- kor je pač mogla. Ko je zima mi- nila in so v pečeh centralne kur- jave nehali kuriti, so moža odpusti- li. Družina pa še danes živi v sta- novanju, ki je namenjeno hišniku — čeprav sta se v tem času menja- la že dva. To stanovanje je zdaj vzrok za nesrečo in težke ure male Nataše . in njenih mladih staršev. Prvega februarja naj bi družino namreč prisilno izselili. Ker pa ni- majo primernega stanovanja, so pričakovali najhujše. Potrkali so na številna vrata, posikusili — kot so dejali — kjerkoli bi jim lahko po- magali, vendar zaman. Vse je ka- zalo, da se bodo sredi zime znašli na cesti z malo Natašo, brez strehe nad glavo in brez upanja, da bi jo kje našli. Taka je bila zgodba, ki so nam jo povedali dan za tem, ko so se v uredništvu oglasili vsi trije. Ni nam šlo za to, da bi družini A. zagotovili stanovanje, v katerem stanujejo. Razumljivo je, da hišni svet te prostore potrebuje za člo- ve'ka, ki bo V obeh stolpnicah oprav- ljal hišniške posle. Toda — izseliti družino z majhnim otrokom kar sredi zime, to ne bi bilo niti naj- manj v skaldu z vso tisto skrbjo za človeka, o kateri toliko govori- mo. Podobno kot družina A. smo tu- di mi poklicali najrazličnejše zavo- de in ustanove, ki bi družini lahko pomagali. Rezultat pa je bil približ- no takle: hišni svet ima na podlagi sodne odločbe, ki jo je sodišče že izdalo, družino pravico izseliti. Ko pa smo govorili še s predsednikom hišnega sveta, smo zvedeli, da hišni svet te pravice vse doslej ni upo- rabil in da bo tudi v prihodnje ravnal položaju primemo. Bila je to vesela in presenetljiva ugotovi- tev, saj sta mlada zakonca pričako- vala nasprotno. Predsednik hišnega sveta pa nam je zagotovil tudi to, da bo družina v spornem stanova- nju lahko ostala dotlej, dokler ne bodo skupaj našli primerne zame- njave. Pri tem pa bi jim lahko prav gotovo odločneje pomagalo stano- vanjsko podjetje. Mali Nataši pomladi torej ne bo treba pričakati v mestnem parku, kot je vsa razočarana napisala v svojem pismu njena mamica. In morda bo tudi družini A. kmalu močneje posijalo sonce, zlasti še, če bodo tudi sami pomagali razganja- ti oblake, ki jim ga zaenkrat še zakrivajo. Tega pa mlada zakonca ne bi smela pozabiti. — ib RADA DELAM ZA RDECI križ V Gotovljah živi ženica, vsa drob- na in na videz šibka, a tako gibčna in urna, kakor da jih bo spomladi naštela petdeset in ne osemdeset. — Tovarišica VONCINOVA, je res, da jih bo spomladi že osem- deset? — Seveda, če bom učakala. Bo, mora. Le kako bo gotoveljska organizacija RK brez nje. Ne ustra- ši se gričev in ne hribov, ko je tre- ba pobirati članarino. — VONCINOVA, kako pa bo letos s pobiranjem članarine? — Članarina je pobrana v celoti. In tudi oddana. Prvi smo v občini. Res je: prvi, a ne bi bili, če ne bi bilo nje, ki se pri osemdesetih ne ustraši grdega vremena, ki se ne boji stopiti v hišo. — Rdeči križ je plemenita orga- nizacija, zato mi ni težko, ni me sram, rada delam za naš Rdeči križ ... Treba se je udeleževati sestan- kov občinskega odbora, treba je raz- nositi vabila za sejo, za občni zbor, treba je obveščati krvodajalce, pri- speli so paketi in treba je narediti seznam pomoči potrebnih. Pa še in še. Vse to je v rokah tovarišice VONCINOVE, ki se nesebično raz- daja, ki ji ni žal dragocenega časa, rada dela, rada pomaga, pa čeprav je včasih tudi sama potrebna pomo- VONCINOVA, kako pa kaj zdravje? — Hm, kako? Tako pač, s palico v roki. Noge me bole, pa srce, vid me zapušča ... Ah, pa kaj bi o sebi govorila, ko pa imajo drugi še večje težave. Res je: nerada govori o svojih te- žavah. Rada ima otroke. Srečka Bojčija in druge, rada se zanima za dogodke v vasi, kramlja z ljud- mi in tako ne utegne misliti na sebe. Pred mnogimi leti je izgubila moža. in zdaj že desetletja sama kljubuje življenju. Najraje pa dela pri organizaciji Rdečega križa, tu jo vidimo že od vsega začetka. Na vsakem občnem zboru potoži. — Tovariši, jaz ne bom več v upravnem odboru. Leta me tlačijo k tlom in moči me zapuščajo. Poiščite kako mlado, mladi naj delajo... Pa naj se kandidatna lista obrača na levo in dösno, VONCINOVA je znova predlagana. Spet zbere moči in dela za tri mlade. VONCINOVA, bodite še dolgo ta- ko jnladi! Spet je tu občni zbor in vi boste znova v odboru. —dk- ZDRAVNIŠKI NASVETI NALEZLJIVA ZLATENICA Bolezen poznamo že zelo dolgo; opisal jo je že Hipokrit. Toda tudi dandanes je vse pogostejša. Za nalezljivo zlatenico obolevajo najpogosteje otroci, pa tudi odrasli. Prenaša se na najrazličnejše načine — s hrano ali vodo; dostikrat je vzrok okužbe slaba higiena. Nalezljivi zlatenici pravimo tudi serumska, kadar gre za okužbo z medicinskimi instrumenti. Poznamo več vrst obolenj. Tako so na Koreji odkrili epidemično vnetje jeter, ki je sicer nalezljivo, vendar ga ne spremlja zlatenica. Vsekakor je preprečitev širjenja okužbe prva naloga zdravstvene službe, pri čemer je seveda zdrav- ljenje z injekcijami poseben pro- blem, kadar gre za istočasno odstra- njevanje povzročiteljev zlatenice. Poleg pravočasnega odkrivanja bo- lezni je važno, da dosežemo odpor- nost obolelih s posebno vrsto belja- kovin. Ugotovili so, da se je odsto- tek obolelosti s pomočjo tega zdra- vila znižal na 0,25. Kolikor prej upo- îabimo zdravilo, toliko manjša je možnost obolenja. Sovjetski znanst- * veniki so prišli do zaključka, da pravočasna interv^encija celo popol- noma izključi smrtnost, kar je po- sebej važno za dojenčke, ki jih bo- lezen najbolj ogroža. Dr. A. C. Seminar za trgovske delavce v trgovskem podjetju »Dravinj- ski dom« v Slovenskih Konjicah pripravljajo skupaj z delavsko luii- verzo program strokovnega in druž- beno-konomskega izobraževanja za- poslenih delavcev. V strokovnem delu predavanj bodo obravnavali predvsem lastnosti različnih vrst teikstilnega blaga, še posebej pa se bodo seznanili z blagom iz sintetič- nih vlaken ter plastičnih mas. Po- leg tega bodo pripravili tudi preda- vanja o uporabi in pravilnem rav- nanju z različnimi gospodinjskimi stroji, kemikalijami in tehnično ga- lanterijo. To bo prodajalcem omo- gočilo, da bodo kupcem lahko pri nakupu tudi bolje svetovali in po- magali. Tečaj, ki se bo začel proti koncu tega ali pa v začetku prihodnjega meseca, bo obsegal tudi več preda- vanj iz ekonomije, sistema uprav- ljanja in nekaterih splošnih vpra- šanj v trgovini. Pričalcujejo, da se bodo predavanj udeleževali tudi čla- ni delovnih kolektivov trgovskih podjetij v bližnji okolici. TV SERVIS V LAŠKEM Spričo povečanja števila radijskih in televizijskih sprejemnikov je bilo v Laškem že dalj časa čutiti potre- bo po ustreznem servisu. Vtem, ko so doslej popravljali sprejemnike nekvalificirani strokovnjaki, ki kva- rom največkrat niso bili kos in so jih morali koristniki voziti v popra- vilo tudi v Celje ali celo v Velenje, je upravni organ občinske skupšči; ne izdal dovoljenje za lokacijo, kjer naj bi posloval potreben servis. Tà je na trgu, kjer je imelo do nedav- na svoje prostore podjetje »Moda« iz Šentjurja. Servis je pričel redno obratovati 15. tega meseca. Lastniki televizorjev in radij skah sprejemni- kov bodo lahko tako hitro prišli do kvalitetnih uslug. T. K. PRI SlOVENČEViH »Ej, deklic, kako si neroden!« je pokarala tašča svojo mlado snaho. »Zamenjaj vendar skledi, da ti ne bosta tako od rok.« V kakšni družinirkjer se ljudje ne najdejo prav, bi takale tašči- na pripomba zanetila tak ogenj v strehi, da ga zlepa ne bi mogli več pogasiti. Majda in mati njenega moža pa sodita v tisto vrsto sorod- nic, ki si le redkokdaj rečeta žalbesedo, pa čeprav živita v isti ku- hinji in čeprav je Majda stara šele dvaindvajset let, mama pa jih ima že krepko čez petdeset. Ko je pred dvema letoma Stanko mami Majdo prvič predstavil, mu je rekla: »Veš, če jo imaš rad ti, jo bomo imela tudi jaz.« Ko sta se mlada dva vzela in nista imela svojega stanovanja, sta precej časa živela še vsak pri svojih starših. Majda se je branila in se bala preseliti še v Stankovo hišo. »Pa, saj veš, kako je. Midva sva mlada, mama je sicer čudovita ženska, pa se vendarle bojim, da ne bo kaj narobe.« Ce pa bi jo danes vprašali, kako se počuti, bi vam verjetno takole odgovorila: »Saj je včasih kaj narobe, toda, če pomislim, da mame ne bi bilo — le kaj bi pócela brez nje! Tako pa se obe uklo- niva takrat, ko je treba. Mama se ne vmešava v moje življenje s Stankom, jaz pa tudi ne spreminjam njenega.« In mama pravi sose- dam: »Ta naša Majda — ko bi le bilo" še več takih deklet!« Včasih se mi zdi, da smo ljudje sami spletli mit o obveznem nasprotovanju med taščami in snahami. Mnoge se menda že zaradi »tradicije« črno gledajo in si včasih že zato, ker so pač tašče in snahe nasprotujejo druga drugi. To pa je seveda narobe, saj ima prav go- tovo vsaka svoj prav. Mati bi bila s svojimi bogatimi izkušnjami lah- ko snahi dober svetovalec, čeprav bi morala upoštevati, da je način življenja mladih drugačen, da imajo mladi drugačne zahteve in želje in da ni prav, če bi kakorkoli poskušala vplivati na njihove odnose in navade. Podobno pa velja tudi za snaho, ki naj bi kdaj pa kdaj le upoštevala kakšen nasvet starejše in izkušenejše tovarišice. Naj- težje je seveda pri vzgoji otrok, ko stari in mladi nazori najočitneje drčijo drug ob drugega, žrtev takih nasprotovanj pa je otrok, ki po navadi zaradi dvojne vzgoje zrase v sebičnega, nepremišljenega in nesamostojnega človeka. Za vzgojo svojega otroka sla odgovorna predvsem starša in to bi stara mama morala vedeti. Mamica pa ne bi smela zameriti, če bo v prvih trenutkih otrokovega življenja šele na drugem mestu, saj je razumljivo, da se malček najprej najtesne- je naveže na tistega človeka, ki mu posveča največ časa. To pa je v primerih, ko je mamica v službi, prav gotovo stara mama. Kvačkanje in pletenje Te dni je zavod za napredek gospodinjstva izdal težko priča- kovano knjigo Kvačkanje in ple- tenje. Strokovnjaki so v njej zbrali celo vrsto nasvetov za ti- ste, ki šele prvič jemljejo ple- tenje v roke. V njej pa bodo našle svoje tudi zahtevnejše pletilje. Vlada Marcon, Ida Ma- rinčič in Neli Nikisbacher so v knjigi zbrale najrazličnejše vzor- ce, saj jih je za pletilje 221, za ljubiteljice kvačkanja pa 120. Pomembno mesto v knjigi za- vzema tudi del, ki govori o osno- vah krojenja. Tako bodo bralke našle tudi nasvete za najrazlič- nejše puloverje, rokave, obleke itd. Knjiga je resnično vredna svoje cene — 1400 dinarjev — dobite pa jo lahko v vseh knji- garnah. ABC NEGE Prevelik nes Nepravilno obliko nosu lahko kaj hitro »popravimo« s spretno zamiš- ljenim šminkanjem. Dolg noe »skraj- šamo« takole: s temnejšim tenom ali pudrom prekrijemo del nosu pri nosnicah in pregrado med njima. Ustnice pa moramo šminkati tako, da bo gornji rob čimbolj raven. Od- ločite se še za detajl, ki ga boste na obrazu še posebej poudarili. Naj- bolje je, da so to oči, lahko pa so tudi ustnice. Ce se boste odločili za oči, potem jih morate šminkati red- no, ne samo za slovesne prilike. Ce pa boste dali prednost ustnicam, potem jih našminkajte z пекоИко intenzivnejšo barvo, rob ustnic pa pazljivo občrtajte z odtenek tem- nejšim svinčnikom. Da bi spravili dolžino obraza in nosu v sorazmer- je, morate obraz nekoliko »podalj- šati.« To porn^eni, da črte, s kateri- mi ste obrobili oči, ne smejo biti predolge — samo do roba oči naj sežejo — pa tudi obrvi ne podalj- šujte. tudi frizura ne bi smela biti glad- ka, ravnih linij. Najprimernejša je taka z mnogimi velikimi kodri — kot jo priporočajo francoski frizer- ji. Žene, ki imajo dolge nosove, ne bi smele nositi las počesanih za u- šesa, pa tudi preča po sredi jim ne pristoji. Jedi, ki se rade navzamejo tujega duha ali jedi, ki rade puščajo duh, shranjujemo v hla- dilniku vedno v posodah, ki jih laliko dobro zapremo. ^|*osode so lahko iz stekla ali pla- stične mase. Ce pripravljate pecivo s pomočjo mešalnika, dajte vanj najprej jajce, tekočino in šele nato moko. Mešal- nik pa je treba po uporabi sprati v vroči vodi in ga tako temeljito oči- stiti. Pri tem pa ne uporabljajte -ostrih sredstev kot so pesek, jekle- na volna itd. 9 R. LAMOTE: DVOBOJ Prefekt mesteca Rangisa gospod Candudire je pozajtrkoyal in sedel v naslonjač poleg okna, da bi ob cigareti prelistal časopise. Njegova mlada žena je srkala liker. Frefekt je najprej bral pariške časopise, na- to pa vzel v roke »Rangiski pre- gled«. Nenadoma je skočil iz na- slonjača. — Komaj teden dni je, kar si prišel za prefekta, pa te že napa- dajo? ga je začudeno vprašala žena. — Ne mene, ampak tebe! ^ — Kako? Mene? Saj sem prišla šele včeraj! Mlada žena je vzela v roke časo- pis in pričela brati: »Naš novi pre- fekt, kot kaže, ne pozna dobro obi- čaje našega mesteca. Sicer ne bi dovolil, da bi njegovo ženo tako pričakali. To novemu-uradniku go- tovo ne bo dvignilo ugled. Upamo, da bo g. Candudire popravil napa- ko, ki jo je zagrešila njegova žena in bo vse hitro pozabljeno«. Podpis: Champonaire. '— Nesramnost! podlost! je sikni- la gospa Candudire. — Kaj vse to pomeni? je pričel strogo spraševati mož. — Ni mogo- če, da bi bilo izmišljeno. Gotovo si kaj zagrešila. — Toda verjemi mi ... — Bolje, da priznaš. — Glej, kaj se je zgodilo, je odvr- nila žena, ki ji je pričel obraz spre- minjati brave. — Ti me včeraj nisi čakal na postaji, ker pač nisi vedel, da pridem. Hotela sem priti v me- sto inkognito, tada takoj, ko sem' stopila z vlaka, me je obkrožila sku- pina mladih ljudi in me navdušeno pozdravila. Odpeljali so me v kavar- no in naročili šampanjec. Zapro- sili so me, naj jim kaj zapojem in jaz sem jim zapela. Potem sem spoznala, da je bila pomota. Mislili so namreč, da sem neka pariška igralka, ki bi morala pripotovali z istim vlakom. Takoj sem pobegnila iz kavarne. — Zakaj mi tega nisi takoj po- vedala? — Mislila sem, da se ne b'ò raz- vedelo. — Hm, to je zelo nerodno. Prefekt je stopil v pisarno in glavnemu uredniku »Rangiskega pregleda« napisal takole pismo: »Gospod! Če bi nekdo hotel oklofu- tati takšnega pobalina kot ste vi, bi si samo roke umazal. V pismu vam pošiljam dve zaušnici kot do- kaz prezira.« čez čas je prefekt prejel odgovor: »Gospod, če bi kdo pozval na dvo- boj takšnega pobalina kot ste vi, bi se samo ponižal. Zato vam v pi- smu pošiljam petnajst centimetrov globok ubod med šestim in sedmim rebrom. Kot dobro vzgojen človek se odkrivam pred vašim mrtvim telesom!« Prefekt je besnel. Zvečer se je nekoliko pomiril in se odločil za dvoboj. Naslednjega dne so se zbrali se- kimdanti. Prefekt je najel upoko- jenega častnika Dumaneira in davč- nega nadzornika Pungyna, urednik Champonaire pa trgovca z vinom Poussieja in bankirja Marcivalla. Gospod Candudire se je odločil za pištolo. — Sta že pripravljena? Naj pokli- čem zdravnike? je rekel častnik. — Trenutek, je rekel eden izmed sekundantov. — Preden se prične dvoboj, smo dolžni vprašati oba nasprotnika, cß se morda ne bi po- botala in preprečila nesrečo. Nasprotnika od razburjenja nista mogla odgovoriti, ampak sta nekaj jecljala, potem pa si padla v objem. Bil je to resnično vznemirljiv pri- zor. — Zato se nismo vozili sem po prahu, je rekel častnik. To bi lahko opravili brez vožnje. Toda če je že tako, bomo naredili zapisnik — Predlagam, je rekel Poussie, — da vnesemo v zapisnik, da sta se nasprotnika pobotala, ko sta drug v drugega izstrelila en naboj. — Samo enega? To ni dovolj! je rekel častnik. — Kaj, če bi jih bilo osem?... — To je zopet preveč. Po štiri z vsake strani. Naredili so zapisnik ter poklicali zdravnike. .Nekdo je rekel: — Vsaj ustrelite katerikrat, da bi zdravniki verjeli v točnost zapisni- ka. Naj slišijo kak streif glejte, tam- le v tisto' drevo! Vsem je predlog ugajal, častnik je zavzel borbeni položaj in sprožil proti tisti bukvi. Toda strela ni bilo slišati. Poskusil je drugič, zopet nič. Nato je vzel drugo pištolo. Da se ni naboj zataknil? Resni gospod Pugnyn, ki so mu poverili nabavo pištol, je nekoliko vznemirjen pojasnil: — Gospodje, da se ne bi pripetila morda kakšna nesreča, sem za vsak primer pištoli izpraznil RAZBOJNIK GUZAJ - 125 - Šest ur patrulje, šest počitka. Po poti so poizvedovali po hišah, ali so morda pred kratkim videli takega in takega človeka, najbrž sta dva skupaj, pa ljudje niso nič vedeli in nikogar videli, samo spraševali so, kaj sta napravila in kdaj in kje. Ali ni v vasi koga, ki se samo včasih tu pri kom zadržuje? To pa ne, kvečjemu zvečer že pride kdo dekletu pod okno, to je že taka navada od nekdaj, saj smo mi včasih tudi hodili, hehehe! Od ljudi orožniki niso kdovekaj zvedeli. Za nekatere hiše so bili že prej dognali, da jih je Guzaj kdaj obiskal, vsaj sumili so nanje, zato so jih zdaj še posebej vzeli na piko. Pri Vrečku sta se malo pred poldnevom zglasila dva orožnika, vodjo patrulje je bil Vrečko že od р|геј poznal, pisal se je Grizold, ta mu je zdaj predstavil še svojega kolega Stres. Gospodar ju je v štiblcu, da bi ne bili vSem na očeh, postregel z dobro južino, ki sta jo prav rad sprejela, saj sta imela danes že kar čeden pohod za seboj. Ko sta se malo oddahnila, sta začela spraševati Vrečka, kaj misli, kje bi se bilo vredno oglasiti, kdo bi utegnil kaj vedeti, kje se Guzaj zadržuje in skriva. Vrag si ga vedi, kje! Zdaj je tu, zdaj spet kje na čisto drugem koncu. Povedal jima je to, kar mu je lani pravil orožnik, ki je tudi lovil Guzaja tod okrog. Da je na Ko- šenci, v gostilni pri Drobnetu, naletel na novega graščinskega gozdarja in da mu je le4a povedal, da se je Gvizaj baje prav pri Drobnetu precej dolgo zadrževal, cele mesece neki, zdaj pa seveda ne bi mogel reči, kje je. Njemu, Vrečku, se je ta- krat čudno zdelo, kako da ni nič zvedel, da imajo novega gozdarja, spraševal pa potem tudi ni naprej, šele zdaj se je spomnil, če ni bil to Guzaj sam? Tudi žandarja sta vedela, da se Guzaj rad preoblači za gozdarja. Kaj, če bi — Na vsak način bi se bilo kar dobro oglasiti malo pri Drobnetu! »Če misliš, da bi bilo prav, pa dajva,« je rekel Stre¿. Vrečko je še pripomnil, da je komaj nekaj minut od tu, čisto malo navkreber. Potem se je pa še nečesa domislil. Naj gre njegov pobček malo pogledat, ali je kdo tam. Otroka še za mar ne bo nikomur. Ivanček je bil takoj pripravljen, da gre, Grizol mu je naročil, naj gre po hosti, ne po cesti, ne narav- nost tja, temveč po ovinku, potem pa naj skozi okno pogleda, kdo je v hiši in koliko jih je in kaj delajo. Pa naj pride hitro povedat, bo dobil krajcar! Pob se je res prav kmalu vrnil. V hiši ni nikogar, samo pod hruško pred tretjo kletjo trije strici igrajo karte, Drobne jim je pa pijačo prinesel. Fant je čakal na krajcar, pa je orožnik čisto pozabil, kaj mu je ol> ljubil. Trije možaki? Pa delavnik in sredi belega dneva, pa kartajo? Hm — Orožnika sta se spogledala in vstala. »Veliko sreče!«, jima je rekel Vrečko in ju pospremil do praga. »Pa nazaj se kaj oglasita pri nas!«, je še pristavil in jima pokazal, kod naj gresta. Za njim je v veži stal Ivanček jezen in užaljen, da ni dobil krajcarja, in jima je tudi nekaj pokazal, — osle! Seveda ga nista mogla videti, ko je bil za očetom skrit. — 126 — Na puške nasajena bajoneta sta se še dvakrat, trikrat zabiiskala v soncu, potem pa sta bila žandarja že med drevjem in ju ni bilo več videti. Drobnetovi hiši sta se hotela pribhžati čim bolj neopazno, zato sta s kolovoza takoj zavila proti hosti. še majhna reber, pa bosta tam. Nikjer ni bilo čutiti nobenega človeka. Bil je čas južine. Skozi drevje se je že dalo videti k hiši. Po tiho- tapsko sta se ji približevala, med smrečjem, previdno pazeč, da ju ne izda pod stopinjo pokajoča suhljad. Res, — pod hruško pri kleti sedijo trije moški in kartajo. Enega sta videla v ob- raz, to je bil starejši možakar, drugi jima je kazal hrbet, ta je bil pokrit s črno kožuhovinasto kučmo, kakor jih nosijo na Hrvaškem, tretji ki sta ga videla samo od strani, je bil videti še čisto mlad, morda še vojakov ni odslužil. Kaj so se pogo- varjali, se ni dalo razložiti, je bilo le še predaleč. Samo to sta videla, da so vsi trije dobre volje in da ne igrajo samo za biglice, pred vsakim je bil kupček drobiža. Oni s kučmo je svojima soigravcema nekaj pripovedoval, moralo je biti kaj smešnega, da so se vsi trije króhotali. Na pragu je stala go- spodinja in gledal proti njim, naenkrat pa se je sredi smeha Zazrla v hosto in naives glas zavpila: »Bežite! Žandarji so tu!« • Vsi trije so kot blisk hitro skočili od mize, vrgli karte po tleh, se ozrli, dva sta kolikor se je dalo naglo planila v hosto, tretji, tisti s kučmo, pa se je ogledal, videl, da je že prepozno za pobeg, pa se je odločil, da se skrije, skočil h kleti, zaloputnil za seboj hrastova vrata, jih zapahnil in se potuhnil za njima. Žandarja, sta vrgla puško z rame, planila naprej, pa sta bila onadva begunca že med drevjem in na varnem, edino slišati ju je bilo še, kako lomastita skozi podrast, videti ju ni bilo več. Stres se je vkljub temu hotel pognati za njima, pa ga je Grizold zaklical, naj ostane tu. Ravno zadnji trenutek je bil še opazil, da je tisti s kučmo skočil v klet, ta jima sedaj ne uide, onadva bosta pa že pozneje prišla na vrsto. Klet je bila s svojo zadnjo stran,jo naslonjena na hrib, noter in ven se je dalo edinole pri vratih, druge odprtine ni bilo nobene razen prav majjhnega okenca, ki pa je bilo zavarovano z debelim že- leznim križem, da bi človek niti glave ne mogel pomoliti skozi. Zandar se je previdno sklonjen in tesno ob steni približal Vhodu in brcnil v vrata. Saj je vedel, — bila so od znotraj zapahnjena! Tiček ima torej močno slabo vest! Pa ne, da bi bil — je prešinilo žandarja, — Guzaj! On je! Nihče drug! Ha! Val veselja je preplavil njegovo srce, njegova žandarska duša je zavriskala in poskočila do stropa! »V imenu postave! Odprite!«, je razburjeno-slovesno za- klical. Vse tiho. V tem je Stres prišel od druge strani kleti. Samo pogledala sta se in sta oba hkrati vedela: Zdaj ga imava! Oba hkrati sta se uprla v vrata, pa so bila hrastova in zapah je dobro držal! »Odprite!« — 127 — Hudiča ga imava. Nimava ga ne še! Zdaj samo mirne živce. Nič prenagUti se. Ta je vseh muh poln! Nevaren! Vse je treba dobro premisliti, zdaj se jima ne sme izmuzniti, kakor se je že tolikokrat. Obema je gorel isti ogenj v očeh: Mojduš, da se ne bo! Tokrat pa ne! Grizold je pomignil Stresu k sebi in mu nekaj zašepetal. Stres še je postavil s puško, pripravljeno na strel, pred vrata. Grizold se je obrnil k hiši, iz katere se je pravkar prikazal s parom čevljev v roki gospodar Drobne. Zdaj nista imela časa paziti nanj, šel je nekam zadaj, naj gre, zdaj imata boljši plen, Guzaja! Previdnost! Prav gotovo je oborožen in bo brez pre- misleka streljal po njima, če bo le mogel! Grizold je od nekod privlekel močen drog, poskusil z njim dvigniti vrata s tečajev, pa so bila trdna, nikjer ni bilo nobene luknje ali špranje, da bi zastavil vanjo, nazadnje je opustil poskus. Kako bi ga le dobila ven? Zlepa že ne, samo s silo ali z zvijačo. Pa ni ta trenutek ne enemu ne drugemu nič pametnega padlo v glavo. Iz kleti nobenega glasu. Za tre- nutek je Grizold podvomil sam sebi, kaj pa, če se je bil le kako zmotil, če se mu je morda le samo zdelo, da ga jé videl smukniti v klet?! Neumnost! Glavo si pusti na mestu odrezati, če ga ni res videl. Tisti s kučmo je bil! Onadva, ki sta zbežala, sta bila razoglava! Drobne se je s svojim parçm čevljev vračal izza hiše. Grizold ga je nahrulil: »Guzaja skrivate! Takoj odprite klet! Kaj prenašate te čerlje, — nikamor ne boste šli, vse vas zapremo, svojat ro- /parska!« »Prosim,« je jecljal Drobne, bil je na smrt preplašen, se obotavljal, spu^il čevlje na tla, jih hotel spet prijeti, orožnik je brcnil vanje, da sta odletela daleč vsaksebi v travo. Drob- ncla JQ gledala izza vrat in glasno hlipala. »No, bo že kaj? Marš, marš!«, je dregnil orožnik Drobneta proti kleti. Drobne ga je pogledal grdo kakor vrag iz vrča, ubogal je pa le. Potrkal je na kletna vrata in jih na videz skušal odpreti, čeprav je seveda dobro vedel, da so od znotraj 'zapahnjena in kdo je notri. »Jaz sem. Drobne! Odprite, če je kdo tu! Orožniki so pred vrati!« Nekaj je notri zaropotalo, čisto na rahlo, zapah jeypodrsal po podboju, vrata so sc za ped široko odškrnila, ven se je pokazala cev pištole, naslednji trenutek je že tudi počilo. Strel je oplazil Grizolda po čelu nad desnim očesom, k sreči ni bilo nič posebnega hudega, samo malo kože mu je po- snelo. Vendar je rana močno krvavela, da je bil orožnik v tre- nutku ves oblit s krvjo. Drobne je zbežal, žandar pa skočil za vogal, si pritisnil robec k čelu in se za silo obrisal po obrazu. Zdaj je bil še bolj besen. Skočil je pred vrata, pomeril v sredino, ustrelil. Od znotraj je bilo slišati samo porogljiv grohot. Stražnika je kri ovirala,_da_m mogel dobro videti^^skočil je v kritje, si brisal — 128 — / kri z oči, z druge strani mu je pa že Stres priskočil v pomoč. V kuhinji je pograbil prvo posodo, ki mu je prišla pod roke, zajel iz štepiha vode, mu napravil obkladek, da ustavi krva- vitev, r i »Prekleto srečo si imel! Samo majceno drugače če bi bil' obrnjen, pa bi bil zdajle mrtev! No, čakaj, hudič! To boš še posebej plačal!« Stres se je posvetoval, ali naj gre poklical še več orož- nikov, pa Grizold ni bil za to, ni maral deliti slave, pa tudi nagrade ne, tri sto goldinarjev bo že itak šlo na polovico, najbrž. Stresu je bilo tudi prav. Potem sta se pa nečesa dru- gega domislila. Grizold je šel v zaklon za hruško, ki je rasila ravno nasproti kleti, odtod bo pazil na kletna vrata, Stres pa bo Guzaja zbežal iz luknje. »Če se prostovoljno ne predaš, baraba, ^ti bom zažgal streho!« Klet je bila krita s skopo, bi bil lep ogenj! Guzaj je poznal predpise, saj je bil nekoč sam pri žan- darjih, se ni grožnje nič bal. Sploh ni dal nobenega glasu od sebe, da bi se ne izdal, kje stoji. Vedel je, da puška z lahkoto prestreli vrata, njegova pištola pa ne. Orožnik je še enkrat pregledal položaj. Drugje kakor pri vratih ne more ven. Ce bi poskušal predreti skozi streho? Tega tudi ne more tako hitro, da bi ga lahko presenetil, sploh pa bi ne mogel tako naglo teči v breg. Enemu samemu bi morda še ušel, če bi imel posebno srečo, obema pa prav gotovo ne. Ne bo tega tvegal. Pobegniti bo poskušal šele potem, če bo mislil, da sta orožnika postala manj pazljiva. Tega veselja mu pa seveda ne bosta napravila! Čim je Stres začul iz kleti najmanjši šum ali ropot, je takoj ustrelil tja, kjer bi se moral najprej pojaviti človek, ki bi hotel ven. Strel za strelom se je zvrstil, pet lukenj na vratih še danes priča o njih, vrata v klet so namreč ostala do da- našnjega dne ista in jih lahko vsakdo vidi na lastne oči in otiplje z lastnimi prsti, ravno pet lukenj je v njih, za vsak prst ena! Pri zadnjem strelu se je orožniku zazdelo, da je čul iz notranjščine pritajen krik. če ga je zadel? Takoj nato .pa je bilo -spet vse tiho. Obleganje se je nadaljevalo. Sonce je sijalo že precej po strani. Orožnika bi bila streljala kar naprej, pa sta morala siediti s strelivom, več kot pol sta ga bila že pora- bila, Guzaj pa še vedno ni hotel odpreti vrat. Mojduš, da jima ne bo ušel! Tu se je Stresu naenkrat zazdelo, da nekaj čuje iz kleti. Kakor da se ruši zid. Guzaj je sicer kolikor se je dalo previdno, pa vendarle ne brez ropota z nečim železnim začel majati ka- menje v slabo postavljenem zidu in ga luščiti iz stene. Zazi- jala je luknja, ki je postajala vedno večja, toliko, da bi se bil slok in gibčen človek za silo le mogel splaziti skoznjo. Stres je to seveda videl. Dal je znamenje Grizoldu, naj pazi na vrata, sam pa je tesno stisnjen k stranskemu zidu negibno čakal, kaj bo zdaj. čim se bo prikazala glava bo streljal! Zdaj ima te šale dovolj !____^________^ ^ ^ SEIAÎÎI ZA DOPUSTE Z ukinitvijo popustov v javnem prometu pri potovanju na dopust in z dopolnitvami Zakona o sredst- vih gospodarskih organizacij je na- stopil trenutek, ko bodo mogle de- lovne organizacije ustanoviti sklade za dopuste. Doslej so namreč delovne organi- zacije, odvaja po 1,5 odstotka od bruto dohodkov, kar je bilo letno okoli 56 milijard starih dinarjev. Ta denar je bil namenjen raznim trans- portnim podjetjem, ki so potem priznavala popust pa znanem obraz- cu K-15. Ta oblika subvencioniranja se je ohranila še iz časov admini- strativnega upravljanja in je v zdaj šnjem obdobju izgubila vso svojo namembnost, predvsem zategadelj ker delavsko samoupravljanje ni moglo vplivati na zneske, ki so izha- jali iz tega naslova. Ukinitev obrazca K-15 in možnost da bodo poslej podjetja sama for- mirala sklade za dopuste, omogoòa uveljavljanje delavskega samouprav- ljanja tudi v tem področju. Podjet- ja bodo morala ieve odločiti, kako bodo te sklade formirala in tudi to, kako bodo denar delila oziroma sploh izkoriščala. Obstajajo namreč razne možnosti za delitev in tudi ob- seg namembnosti je lahko raznovr- sten. Samoupravni organi bodo sa- mostojno določili ključ za razdeli- tev denarja iz sklada za dopuste, la- hko bodo odločali, če bodo denar namenili za prevoze, morda tudi za regresiranje v počitniških domovih, lahko se bodo odločili tudi za vzdr- ževanje in gradnjo počitniških in rekreacijskih objektov, kakor pač želja in volja članov delovnega ko- lektiva. S takšno sprostitvijo denarja, ki ga bo podjetje prihranilo v skladu za dopuste, si bodo mogli delovni ljudje zagotoviti bolj neposredno ti- ste oblike rekreacije in počitka, ki jim najbolj ustreza. Če se bodo v kakšnem kolektivu odločili, da zgra- dijo objekt za športno rekreacijo, bodo mogli to graditi iz sklada za dopuste in rekreacijo, drugod bodo lahko odločili, da iz tega sklada po- vrnejo samo stroške za potovanje na dopust, kje spet, da bodo povr- nili vse stroške v zvezi z dopustom ipd. Skratka, možnost za formiranje sklada za dopuste, bo vsestransko sprostila tudi možnost za razpola- ganje s tem denarjem in določa- njem o njegovi uporabi. S takšnimf možnostmi bodo mogli samouprav- ni organi v delovnih kolektivih do- sti bolje zadovoljiti želje članov ko- lektiva, seveda če bodo znali prislu- hniti njihovim željam in težnjam in če jih bodo tudi upoštevali. Marsikje so namreč domnevali, da bodo z ukinitvijo obrazca K-15 prikrajšani; prav možnosti, ki smo jih navedli poprej, da nam dokazu- jejo, da bo ukinitev obrazca K-15 in formiranje sklada za dopuste samo razširila možnost za dejansko in na- membno rekreacijo delovnega člo- veka, ki je bila marsikje doslej pre- cej zanemarjena. Kako pa bodo de- lovni kolektivi razpolagali z denar- jem v skladu za dopuste, pa je od- visno povsem od njih in od njihovih odločitev, pri čemer bo verjetno po- trebno, da bodo ob ustanavljanju določenih rekreacijskih centrov, ki bodo namenjeni širši skupnosti in uporabi članov iz raznih delovnih organizacij, tudi odločali o skupnem financiranju. Verjetno bodo novi pogoji naka- zali sčasoma še druge možnosti, ob zaključku samo še dejstvo: z uki» nitvijo obrazca K-15 bodo delovni ljudje samo pridobili, ker bodo po- slej sami odlo'čali o denarju, ki je poprej avtomatično odšel iz njiho- vih blagajn, pa ga mnogi niti niso izkoristili, ker enostavno niso poto- vali ali pa odšli na dopust s svojim vozilom. NOVE PECI- NOVO GORIVO V zadnjem času je bilo v številnih dnevnikih, pa tudi ostalih listih ve- liko reklam za oljne peči. Ponavadi smo skeptični, kadar gre za novost, izkušnje pri oljnih pečeh pa kažejo, da je taka pretirana previdnost ne- opravičljiva. V svetu so peči s kla- sičnim gorivom že davno zamenjali z oljnimi in zdaj so se pojavile tudi na našem trgu. Kritične pripombe na račun tega, da te peči zaenkrat lahko kupimo samo za devizna sred- stva, da včasih olja sploh ni itd., včasih sicer držijo, upajmo pa, da so to samo začetne težave. Kiju btemu, da oljne peči izdelu- je pri nas več proizvajalcev, pa je vendarle potreb toliko, da jih ne morejo zadovoljiti. Prednost oljnih peči je namreč očitna. Odpadejo vsi stroški za transport goriva, skladi- ščenje olja ni problem, pa tudi pri- našanje in odnašanje ni več tako težavno kot pri klasičnem gorivu. Oljne peči pa so tudi lepe in so pravzaprav v okras vsakemu pro- storu. Pri gorenju se ne razvija ni- kakšen vonj, pa tudi škodljivih pli- nov ni. In če bi pogrešali domačo prasketanje ognja, je v oljnih pečeh tudi to zagotovljeno. Pri nekaterih tipih teh peči pa lahko skozi stek- leno okence plamen tuçli vidimo. Oljne peči polnimo izključno z lah- kim oljem EL ali plinskim oljem D2, Vsaka peč ima svoj rezervoar za okrog deset do 15 litrov in plo- vec, ki registrira količino goriva. Po- leg tega je v peči tudi »lonec«, kjer pije izgoreva in regulator za za- želeno stopnjo^ toplote. Liter olja st^ne 50 dinarjev, za segret j e sred- nje velike sobe pa zadošča že okrog šest litrov goriva. Oljne peči morajo biti spojene z navadnim dimnikom — direktno ali pa kar skozi staro peč. Skrbno je treba paziti na pri- tisk v dimnikii, saj v primeru, da premočno vleče — olje prehitro iz- goreva in velike količine toplote gre- do v nič. Sicer pa ima večina dimni- kov tudi vratca, s pomoqjo katerih lahko to nevšečnost popravimo. Naj- boljši znak, da peč v redu funkcio- nira je, da ne nastajajo saje. Pač pa je seveda treba tudi čistiti. Za to in vso uporabo boste dobili potrebna navodila že pri nakupu. HUMOR-HUMOR-HUMOR Markovičeva pribiti vsa divja v prodajalno s sadjem: >Pred dvema urama sem. poslala k vam sina po kilogram jabolk, a ko sem jih stehtala, jih je bilo samo tričetrt kilograma. Kaj pravite k temu?« ^Stehtajte še vašega sina,« ji od- govori mirno prodajalec. »Danes so pobirali darila,« po- roča žena možu pri kosilu. »In kaj si jim dala?« »Dve tvoji stari obleki, ki sta bili že šest let stari in moj sivi ko- stim, ki je bil tudi že tri mesece star.« »Mi lahko uredite avto do jutra,« vpraša tovarišica vratarja nekega motela. Ta si ogleda razbitino in žalostno' odkima: »Pri nas sicer res peremo avtomobile, a likamo jih ne!« Bobi se je vrnil iz Afrike, kjer jé bil v lovu na leve. »Ste imeli srečo?« ga vpraša gospodinja. »Pa še kak- šno! ji odgovori Bobi. Pomislite, niti enega leva nisem srečal!« PRAVILEN ODGOVOR V Zahodnem Berlinu so izbirali nekakšno »miss«. Da bi ugotovili stopnjo inteligence, so uporabili »psihološki test«. Član komisije je vprašal eno izmed kandidatk: — Kaj napravite, ko pridete zju- traj v pisarno? — Odprem vrata, je pravilno od- govorila kandidatka. ALI ŽE VESTE... da se postrv giblje s hitrostjo 16 kilometrov na uro, vtem ko druge sladkovodne ribe dosežejo komaj 9 kilometrov. Kadar postrv zasleduje kakšna roparica, se požene iz vode tudi dva metra visoko, pri čemer doseže hitrost 30 kilometrov na uro. PRAVILNO ZAPOSLOVANJE V Slovenskih Konjicah te dni razpravljajo o ukinitvi zavoda za zaposlovanje delavcev, ki po novih zakonskih predpisih nima več pogo- jev za nadaljnje delovanje. Po pred- logu občinskih organov bodo zavod priključili celjskemu zavodu za za- poslovanje, menijo pa, da bi v Ko- njicah v prihodnje moraia delati vsaj izpostava, saj je treba upošte- vati, da je na območju občine sko- raj 4.500 delavcev in da okrog 400 otrok vsako leto končuje obvezno šolanje. Brez besed AFORIZMI Najtežje je biti velikodušen na lastne stroške. Mnogi so zadovoljni, če sploh živijo, kaj šele, če imajo tudi kakšen cilj. Ko so pridobili največjo količino kremena na osebo, so ugotovili, da je začela bronasta doba. In kljub soglasnosti lahko vsak — k sreči — misli, kar hoče. BODIČASTE MISLI Brata Ciril in Metod sta sestavila starocerkveno abecedo in sta po- stala nesmrtna. Mnogi pisci pišejo po njuni abecedi, a se jih po smrti nihče ne spominja. če gledamo v življenje skozi črna očala, je prav tako nevarno, kakor če gledamo skozi rožnata. Skrajni čas je, da ustanovimo letno nagrado za književnost v čast pisatelja IKS, in da že vnaprej razglasimo, da je ta nagrada predvidena samo za njega. Mnogi pisatelji sploh ne čitajo nobenih knjig, da bi ne prišli pod tuj vpliv. OGLAŠUJTE Y CEiJSK! TEDNIKI STROJI »POLJUB ŽIVLJENJA« Aparat za oživljanje, ki so ga pri- kazali na kongresu Združenja bri- tanskih anestetikov, ni večji kot dlan. Napravo za oživljanje novorojen- čkov, ki bi prav gotovo imela veHk vpliv na odstotek smrtnosti novoro- jenčkov, pa so prikazali na trgovski razstavi, ki so jo pripravili hkrati s kongresom. HIŠA NA KRILIH Sovjetski gradbeniki so izdelali stanovanjsko zgradbo z vso opre- mo, ki jo je mogoče spremeniti v pi- sarne in jo prenesti z enega mesta na drugega. Tehta samo 4 tone, saj je zgrajena iz plastične mase, papir- natega materiala, lesa in aluminija. Prestavijo jo lahko s pomočjo trak- torja ali helikopterja. TELEFON KOT ZDRAVILO Neverjetno in vendar resnično. Poljski znanstvenik dr. Öogdan A- damčik je namreč odkril novo me- todo zdravljenja s pomočjo telefo- na. Dovolj, da pacient zavrti števil- ko telefonske centrale v Labinu, kjer so namestili napravo »eho«, ki nadomešča defektologa. Na klic se oglasi »sogovornik«, ki pacientu po- maga odpravljati njegove govorne napake. Zdravljenje traja štiri me- sece po dvajset minut dnevno. PO TURČIJI Galatski most povezuje stari in novi Carigrad. Glavna ulica novega Carigrada ima 3.400 trgovin. Vozih smo se ob Bosporu do Rumeli Hi- sari, trdnjave ob najožjem delu Bo- spora, kjer so Turki napadli Bizanc. Pod akveduktom, to je na visokih stebrih, narejenih kot obzidje, vde- lan kanal, po katerem je v Carigrad pritekala voda iz Beograjskega goz- da, smo se odpeljali na severni del mesta čez Beograjski most do Čr- nega morja. Carigrad je zgrajen na sedmih gričih in se deli na tri dele: Galata- Juško četrt z novim delom mesta na severu, na azijski strani Üskü- dari, ki je pravo turško naselje in Stambul na južnem delu Zlatega roga, ki je evropski del mesta. Zlati rog je sedem kilometrov dolga in osemsto metrov široka ožina, ki je zaliv Bospora. Ime Zlati rog je do- bila zato, ker se ob sončnem zahodu res blešči* kot pravo zlato in ima oblike roga. En dan smo izkoristili za ogled Prinčevih otokov. Odpeljali smo se s prijetno ladjo po Marmornem morju in pristali na otoku Büyü- kada, kjer je lepo letovišče. Tu ni motornih vozil, prevažali smo se lahko edinole z živobar\mo poslika- nimi mahmi kočijami. Plaže so bile neurejene, to pa smo ugotovili tudi že na kopališčih Črnega morja. Isti dan zvečer smo se s trajek- tom prepeljali na azijsko stran in se povzpeli na grič Camilico, od ko- der smo imeli prečudovit razgled na nočni Carigrad. Azijska stran Carigrada je polna prodajalcev in kupcev v pisanih oblačilih, polna čistilcev čevljev, polna — prepolna južnega sadja po izredno nizkih ce- nah. Carigrajski bazar ima štiri tisoč trgovin. Tu dobiš prav vse, za prav vsako ceno. Največ je v bazarju zlata, kot za »protiutež« strahotni revščini, ki jo srečuješ v tem čudo- vitem mestu. Zakrinkana yo|na (VOHUNSKE ZGODBE IZ IL SVETOVNE VOJNE) (6)1 V globoki žalosti je umolknil in podpolkov- nik je zaslutil, da bi zdaj z nobenim rednim zasliševanjem ne mogel iz njega izvabiti niti besede. Toda v njem je sum še kar naprej vrtal in domislil se je nečesa: »Znate šteti?« je pre- kinil jetnikovo sanjarjenje. Boulanger je pričakoval vse drugo, zato ga je vprašanje resnično presenetilo, »šteti? Seve- da. Zakaj?« je vprašal in četudi je bil še malo prej povsem potrt, se vendarle ni mogel ubra- niti začudenega nasmeška. Pinto mu ni odgovoril na vprašanje, tem- več mu je pomolil skledo s suhim grahom, ki ga je njegova »iznajdljiva« vojska staknila pri nekem kmetu. Boulanger je jemal iz sklede zrno po zrno in štel po francosko: »Un ... deux trois ...« Ko je prištel do dvainsedemdeset, ga je podpolkovnik prekinil. Prvo preskušnjo je dobro prestal. Če bi bil vohun in Nemec, ki je dobro obvladal francoščino, bi bil preštet dva- insedemdeset v pravilni francoščini, to je »so- ixante-douze« in ne bi uporabil narečne oblike "^yalloonskih Belgijcev »septante-deux«. Do sem /e bilo torej vse v redu in četudi je Pinta s štet- jem nekoliko omajal, še vedno ni bil povsem P^&pričan v njegovo nedolžnost. Podpolkovnik v tem času ravno ni imel do- sti dela in se je odločil, da bo zadevo Boulan- ger preiskal nekoliko bolj natanko. V kolikor se bo izkazalo, da je v resnici nedolžen, ne bo to nikomur škodilo, če pa odkrijejo, ila je v resnici vohun, bo to samo veliko koristilo za- vezniškim silam v zaledju. Podpolkovnik je naročil, da ga zapro v majlien prostor, ki je bil del neke neuporabne Ute. Vrata bi bilo mogoče zapahniti od zunaj Z bruno, a med dvema deskama je bila majhna špranja, ki so ga skoznjo mogli opazovati, ne da bi Boulander to zaznal. četudi ni vedej, da ga opazujejo, je zvečer pokleknil pred leseni pograd in zmolil pre- prosto molitvico v belgijski francoščini, kakor se je očitno naučil še v svoji ntladosti od kak- šnega walloonskega vaškega duhovnika. Znova torej dokaz več za njegovo iskrenost. A Pinto je dvomil. Odločil se je še za en poskus. Pred vrata ute so nanosili slamo in jo zažgali. Ko je dim začel že vdirati v uto, je naročil Pinto svojim oficirjem, naj tečejo po hodniku in vpijejo: »Feuer! Feuer!« Tako so storili. Boulanger se. je ob klicih sicer zdrznil, vendar se je samo ■ prevalil na drug bok in očitno spal kar naprej. Malo zatem so vojaki znova stekli po hodniku in vpili francosko: »Au feu! Au feu!« Tedaj je Boulanger planil pokonci in začel tuliti ter raz- bijati po vratih. Ko mu je podpolkovnik Pinto odprl, ga je našel na kolenih, kako jeclja neko molitev v belgijski francoščini. Tudi tretji izpit je uspel v prid Boulangera. Pinto pa še ni bil zadovoljen. Mučilo ga je vprašanje, če je ref belgijski kmet, ali morda vendarle nemški vohun, ki odlično obvlada svo- je živce in naravnost živo igra svojo vlogo. Če- tudi ni imel nobenega razloga, da bi še sumil, se je Pinto vendarle odločil, da ga bo še pre- skušal. Naslednjega dne se je dogovoril z nekim svojim oficirjem, da bo po nekaj vprašanjih spregovoril: »Armer Kerl!«, nakar naj bi njegov oficir vprašal: »Warum?« Potem bo Pinto po- jasííjeval spet v nemščini. Stražarji so privedli Boulangera. Na mizi pred podpolkovnikom, ki je bila zbit a iz suro-, vih desak, so bile njegove stvari: majlien svinči nik,^ vrvica, kepa vlažnega in že precej pre^ ž.večenega tobaka za žvečenje, velik križ in ne- koliko frankov. Zares nič nenavadnega in sum- ljivega. Pinto ga je začel spraševati. Vprašanja so bila povprečna in Boulanger je stal spoštlji- vo, a vendarle topo pred mizo in odgovarjal sproščeno in neprizadeto. »Zakaj imate to?« ga je iznenada vprašal Pinto iti mu pokazal svinčnik. »Pa, to je navaden svinčnik!« je odgovoril Boulanger in skomignil s širokimi rameni. »Ga imate morda zato, da boste pisali spo- ročila sovrainiku?* ;e nadaljeval Pinto. 35. SONJA VIŠINA: 164 cm TEŽA: 56 kg LASJE: Kostanjevi CCI: Rjave NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Winetou J — CVET: španski bezeg ¡ — N.ARODNA PESEM: Rože je na vrtit-j plela i — JED: Krompir 1 — OPRAVILO (KONJIČEK): Kulianje i — PREGOVOR: Človek se mora ravnati i po ljudeh, ne pa ljudje po človeku! | 36. ŠTEFKA , VIŠINA: 167 cm TEŽA: 60 kg LASJE: Kostanjevi OČI: Sive NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Mlinarjev Janez — CVET: Nag<îlj — NARODNA PESEM: Na oknu glej obrazek bled — JED: Slaščice — OPRAVILO (KONJIČEK): Čitanje — PREGOVOR: Ni vse zlato, kar se sveti! PRED ŽREBANJEM Rok za dostavo izrezanih in ocenjenih kuponov (nalepljenih na dopisnico) od št. 25 do 32 je do 20. januarja 1966. še jih lahko zberete in pravočasno pošljete, kajti eden izmed vas bo izžreban za eno- letnega brezplačnega naročnika! POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lalilco sodeFùJejo vse Slo- venke, ki pošljejo 4istrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovauj (oglejte si podrobnosti na 7. strani!), predvsem pa ne zamudite prijave za novo drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu- dila izredno zadovoljstvo s svojim novinj programom. Kompas pa vam zagotavlja izredno ugodno potovanje, za kandidatke pa je določil štiri nagrade: 1. šestdnerao potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova- nje po Avstriji in Češki, 3. tridnevno po- tovanje po Avstriji in Češki in 4. dvo- dnevno potovanje v Budimpešto! KUPON št. 35 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednili, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. KUPON št. 36 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Na sliki: Modna revija V/poseb- nem ekspresu, ki povezuje New York z Miami j em v Floridi ob at- lantski obali. Sodobne železnice Od leta 1945 so ameriške železni- ške družbe vse bolj izgubljale šte- vilo potnikov, zaradi česar so si mo- rale na vse načine prizadevati, da bi si znciiva pridobile potnike, pri če- mer pa je odločala v mnogem tudi huda konkurenčnost. Lani so želez- nice prvič po letu 1944 prepeljale več potnikov kakor v letu poprej. Toda kaj vse so morali uvesti, da so si pridobili potnike? O udobnosti vagonov, povečevanju hitrosti in po- dobnem sploh ni vredno govoriti. Bolj zanimive so brezplačne večerje s šampanjcem ob svečah, premiere slovitih filmov, modne revije, pet brezplačnih obrokov na daljših vož- njah, spalnice s prhami in podobni- mi izjemnostmi, ki jih uvajajo po- samezne železniške družbe in kar tekmujejo med seboj, katera bo z domiselnostjo prekosila drugo. Genijalni deček v norišnici v Tuisi, mestu v ameriški drža\d Oklahoma so odkrili nevsakdanji primer pomote. Gluhega otroka so imeli za slaboumnega, ker ni nihče vedel, da je gluh. Po sedemnajstih lotih so to slučajno odkrili in ugo- tovili, da je deček neverjeteno inte- ligenten. Zmoto je silučajno odkril neki vzgojitelj, ko je pustil odprta vrata kcibineta, v katerem je bil na mizi razstavljen ra^io in tranzistor. Otrok je iz delov v kratkem času sestavil tranzistor, ki je dobro funkcioniral. Šele tedaj so poiskali njegove spise in začeli študirati nje- govo obnašanje v preteklih letih. Tedaj so ugotovili, da se je pred leti deček sam naučil plavati, ko je videl na televiziji neko plavakio prvenstvo. Tedaj je direktor zdraviliškega centra pomislil, da fant mogoče ne sliši. Preiskusil je njegov sluh in ugotovil, da fant ne reagira niti na zvoke, ki jih po jakosti niti norma- len človek ne more izdržati. Tedaj so ugotovili zmoto. Torej se fant r^i mogel naučiti govoriti zato, ker i e bil gluh in ne zato, ker bi bil debilen. Specialisti eo analïzirali primer in ugotovili, da je deček v začetku prebuj.anja inteligence živel' zaprt sam vase. Nesposoben, da bi z besedami izpovedal svoja občutja, i e sam okrog sebe postavljal zid, ki ga je ločeval od ostalih. Sedaj, ko so odkrili zmoto, so te- sti, ki so jih postavljali fantu, po- kazali, da je deček izredno inteli- genten, saj je reševal tudi najtežje teste. Zdravniki celo smatrajo, da ima fant simp tone pravega genija. Premestili so ga v zavod za gluho- neme, kjer se je v neverjetno krat- kem času naučil pisati in citati ter kontaktirati z ostalimi. Neverjetno je, da se je toS:godi- lo v tako civiliziranem svetu, ali kot je videti — zgodilo se je. imeriški kriminal Dekle De Loach, 45-letni funkcio- nar FBI, ki je bil pred leti bolj znan pod vzdevkom »Deke« kot no- gometaš, je v nenavadnem poročilu ugotovil, da narašča kriminal v ZDA nevarno hitro. Od leta 1958 je nara- sel za 58 odstotkov, kar je šestkrat hitreje kot število prebivalstva. Po- vzerhimo samo nekaj ugotovitev iz DeLoachovega poročila: Ф policiji so prijavili 2,600.000 prekrškov, 9 vsakih dvanajst sekund se je primerilo resnejše kriminalno deja- nje, Ф umor, poskus uboja ali nasil- na ugrabitev vsaki dve -in pol mi- nuti, rop vsakih pet minut in vlom vsakih 28 sekund, Џ vsako uro je bilo ukradenih 52 avtomobilov. 0 vsak deseti policist je bil žrtev nasilnega napada; 57 policistov so umorili, # med 10 in 17 letom starosti je 15 odstotkov vsega prebivalstva ZDA, a med obsojenci jih je bilo te starosti kar 43 odstotkov. Te številke in primerjave vseka- kor niso razveseljive, toda dosti bolj pomembno bi bilo, če bi skušali od- krivati razloge, kajti posledice so že itak dovolj očitne. Ob koncu leta si vedno znova priza- devamo, kako bi čestitke izpopolni- li in popestrili. Ameriška revija »Ti- me« si je tokrat omislila čestitko, ki jo je sestavila iz voščil ob koncu leta v štiridesetih jezikih. Med njimi je tudi »Sretan Božič«, ki je pri nas sicer zastarel, morda pa bodo kdaj drugič vpletli tudi voščilo za novo leto. Zanimivost teh voščil je, da so jih zvrstili v obliko novoletne jelke. Mala križanka VODORAVNO: 1. moško ime, 6. izletniška točka nad sforami, 8. u- metno trdo gorivo, ki se uporablja predvsem v metalurški industriji, 9. kemični znak za element cezij, 10. ime pevke štefok, 11. les za gradnjo ladij, 12. začetnici imena in priimka češkega pesnika, ljubitelja ljudske- ga pesništva, 13. ostanki v dimniku, 14. vojaški čin, 16. 1037 m visok pre- val v zahodnih Karavankah, čez ka- terega teče državna meja. NAVPIČNO: 1. spomladanska cve- tica, 2. del obraza, 3. sovjetski est- radni pevec, 4. nikalnica, 5. drugo ime za gorsko cvetico svedre, ,6. po- tujoči pevec, 7. domačin v Severni Afriki, 1 k umetniška galerija v Lon- donu, 13. ptica ujeda, 15. predpona, ki pomeni nepopolnost stvari. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 16) Maks Ravbar, Viktor in Ludvik so s svojo domiselnostjo in spretnostjo omogočili, da je delo nemoteno steklo. Izumljali so vedno boljša orodja, dobavljali material in skrbeli za obleko in hrano kopačem, ki so se vsakokrat, ko so se vračali iz rova, v kleti preoblekli, da ne bi so- vražnik opazil na njih sledove zemlje. Maksa si često srečal v taborišču mirnega in flegmatične- ga, s pipo v ustih, vedno pripravljenega na smeh in šaljivo opazko, pri tem pa je pozorno opazo- val okolico in težko bi mu kaj ušlo. 17) Prav tak je bil grafični delavec Viktor, medtem ko je bil Ravbar nemirnejši in kadar stvari niso šle kot bi morale, si zaradi neuspe- ha ni dal miru, dokler ni našel izhod. Pogosto je rekel: »Nikoli ne bomo pozabili zločinov, ki jih delajo nad nami. Mnogi so mehki in bi od- pustili, a jaz ne!« — 18) Začetna dela so dobro napredovala. Vsak dan je bil rov daljši, vsak nov meter je bil nova zmaga. Večino dela so opravile izurjene delav- ske roke. Intelektualce je delg lomilo, razen tega so po prvih metrih izkopanega rova posta-' jala dela vse bolj zamotana in težavna. Pričelo se je pravo gradbeno delo. In čim bolj se je rov daljšal, tem bolj je prihajala v poštev delitev dela in več ljudi je bilo treba. Praljudi si predstavljamo zelo različno, saj tudi nimamo dru- ge možnosti, kakor da na posa- mezna nepopolna okostja domi- slimo meso in kožo. Na sliki pa vidimo Raquel Welch, ki igra glavno vlogo v filmu »Milijon let pred Kristusom«. Američani so si torej domislili kar precej me- senosti na okostje praženske, zato pa je toliko lažje njeno be- sedilo, »prrr...« pomeni »Lačna sem«, »Vrrr...« pomeni »Strah me je« in »Jjjiiiinn« pomeni »Lju- bim te«. Zares zelo preprosta prazgodovina- CEIISÜI lEDNIlí UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5„ poštni predal 161, TELEFON: 23-69.— UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celic. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski icdnik«. S 1. januarjem I960 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik ICTIAJA ob petkih. IZ- DAJA: Zavod za Informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CÉNA: posasamezna številka 5Ü par (50 din), letna naročnina 20 (2.0ÜÜ) din, polletna 10 (1.000) din.' lujiaa 40 (4.000) — TEKOCi RAČUN: 507-3-223.__.