Št. 35 (962) L-XIX NOVO MESTO, četrtek, 29. avgusta 1968
NAŠE OGORČENJE IN PROTEST PROTI NASILJU
Trdno za Titom in ZKJ!
Po letu 1948, v katerem nas je hotel Stalin s svojim odvratnim in prezira vrednim nasiljem spraviti na kolena in zbrisati novo Jugos avijo s sveta, take enotnosti in čvrstosti med našimi ljudmi, kot jo doživljamo te dni, še ni bilo. Kot granitna stena smo se v letu neslavnega informbiroja pred dvema desetletjema postavili v bran za svetle pridobitve naše revolucije in naše poti v socializem. Kot en sam mož je vsa Jugoslavija vstala in sledila tovarišu Titu — prav to pa se ponavlja danes, ko ves napreden svet odločno obsoja klavrno okupacijo Češkoslovaške in nezaslisano nasilje armad 5 »socialističnih« držav. Zlepa nismo v zadnjih 20 letih zasledili med našimi ljudmi toliko priznanj Zvezi komunistov Jugoslavije kot te dni. še posebnega priznanja pa je deležna resolucija CK ZK Jugoslavije, ki so jo sprejeli 23. avgusta.
V	trenutku, ko v torek popoldne zaključujemo to stran, govorijo radijske postaje o vrnitvi najvišjih čeških predstavnikov iz Moskve. Blokovska politika je grobar neodvisnosti. To so na svoji koži te dni doživeli prebivalci češke in Slovaške. Praga spet diha svobodnejše, čeprav je priča ogromne škode, da niti ne govorimo o hudem in skoraj nepopravljivem udarcu, ki ga je agresija Sovjetske zveze in njenih satelitov ta teden prizadejala medna rodnemu delavskemu in komunističnemu gibanju. Po hod oklepnih divizij varšavskega sporazuma je podrl premnoge predstave o svetlih straneh socializma. Vsaj 50 let ne bo mogoče popraviti škode, ki so jo s svojim nerazumnim usodnim korakom napravili Sovjetska zveza in njeni štirje partnerji. Poteptali so dulia in določila sa-meieu varšavskega sporazuma, predvvsem pa so prizadejali nepopravljivo škodo socialističnim načelom, ideji in morali! Poteptali so najlepše ideale socializma, te naše svetle bodočnosti, hkrati pa ogrozili mir v K v ropi in na svetu.
To zadnje je naše ljudi najbolj prizadelo. Zgražali in borili smo se in se bomo nad slehernim nasiljem, pa naj se dogaja v Vietnamu, na bliž-
njem Vzhodu ali na Kubi ali kjerkoli na svetu, kjer imperialisti krvavo dušijo želje nerazvitih dežel Azije, Afrike in Latinske Amerike. V prime ru poteptane svobode in dr žavne nedotakljivosti bratske Češkoslovaške smo prav tako dvignili naš pravični glas — zakaj socializem je postal svetovna praksa in teptanje njegovih načel v ČSSR na« prizadene v celoti!
Prisluhnili smo našim ljudem te dni in iz obsežnega
zbranega gradiva izluščili samo nekatere najbolj značilne dokumente. Ne glede na to, kako se bo danes in jutri razvijal nadaljni položaj v ČSSR, so naši delovni ljudje jasno in odločno pove; dali: obsojamo nasilje, nikomur nc dovoljujemo vmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav! Krepimo ustvarjalne sile naših narodov našo obrambno inoč in z vsemi silami nadaljujemo izgradnjo naše socialistične družbe!
9
Brežice: za reforma in samoupravljanje
Tudi v brežiški občini je neutemeljena okupacija sil Varšavskega pakta sprožila val ogorčenja in obsodb. 22. avgusta so s skupne seje vodstev družbeno političnih organizacij poslali solidarnostno pismo ambasadi CSSR in centralnemu komiteju ZKJ, protestno pismo pa ambasadi ZSSR v Beogradu. 23. avgusta so se začeli odprti sestanki organizacij ZK. na katerih sodelujejo tudi občani, člani SZDL. Na tah sousardcih obsojajo neutemeljeno okupacijo
in izražajo popolno podporo stališčem CK ZKJ. V delovnih orgu ntzacijah so v odmorih sklicali protestna zborovanja (Tovarna pohištva. Agraria. Opekama, kmetijski obrat GG Brežice itd)., na katerih so izrazili soglasno podpo ro stališčem našega. vodstva.
Povsod se na sestankih dogovarjajo tudi o teni, kako še bolj uresničevati gospodarsko in družbeno reformo ter utrjevati našo najve6jo !*ociaW!»Wčno oridobltev: delavsko samoupravljanj«.
Djordje Andrejevič-Kun: PREHOD ČEZ REKO (1945)
Bela krajina pozdravlja svoje partizane
Ob 25-letnici ustanovitve XV. SNOUB — »BELOKRANJSKE« in ob 25-letnici r	■	:	oficirske šole glavnega štaba NOV in POS vabimo
borce, aktiviste NOB in prebivalstvo Slovenije ter bratske Hrvatske na veliko:
PARTIZANSKO ZBOROVANJE
ki bo v nedeljo, 1. septembra 1968 ob 10.30 v parku ob Cesti bratstva in e o- ,r. s«! •< tlilci. Na zborovanju bo govoril predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher.
5)	SPORED PROSLAV^
S	_ ob 6. x ii •ica in koncert godbe na pihala
“j	— ob 9. uri: odkritje spominske plošče v metliški	osnovni	šoli.	Otvori-
“]	tev spominske razstave XV. SNOUB — »BELOKRANJSKE«.
Pri proslavi bodo sodelovali: mestna godba na pihala, mladinski pevski C, zbor iz Jesenic, pevski zbor France Prešeren iz Kranja, domači folklorni JJj ansambli in tamburaši.
m	Po zborovanju bo v Metliki veselo partizansko	rajanje.	Dobro	razpolo-
vi ženje vam zagotavljajo Belokranjci!
£ Prisrčno vabljeni!	OBČINSKA	ODBORA ZZB NOV
S	ČRNOMELJ IN METLIKA
G
SZSZSZSZ52	SZ5ZSTEiraS2ffaSc!JHJ2	JL'
Sevnica: zdaj nam je potrebna enotnost!
Ker v Sevnico dolgo ni bilo posebne izdaje »DELA«, so bili ljudje prvi dan vezani na radijska poročila. »Vojaško posredovanje v CSSR pomeni dolgotrajno škodo za ves socialistični svet in njegov
m
m
ŽE ILIRI SO PEKLI NA RAŽNJU! Na sliki vidite pre-paratorko Narodnega muzeja Darinko Virant, ki drži v roki ostanke glinastega ražnja, izkopanega v »Vir skem mestu« nad Stično. Bi radi zvedeli kaj o naselbini, ki sodi v homerske čase? Ali o mestu pod rušo na Otoku pri Dobravi? V Drnovem pa so izkopali doslej najlepši rimski mozaik, kar jih je bilo najdenih pri nas po osvoboditvi! Več o tem berite v reportaži na 10. strani.
ugled. S silo upirati se demokratizaciji in pohodu humanega socializma je največja napaka, ki jo je mogoče narediti, zato protestiramo proti takim metodam.« Tako govorijo ljudje v medsebojnem pogovoru, tako so menili na sestanku širšega političnega aktiva v četrtek, 22. avgusta na protestnem zborovanju v Kopitarni in sestankih v drugih delovnih organizacijah, odkoder so poslali brzojavke in pisana našim partijskim vodstvom.
Bela krajina: vsaka dežela naj si sama izbira pot v socializem!
Ob okupaciji češkoslovaške je v obeh belokranjskih občinah zavreto! »Okupator, čeprav socialističen’, naj se takoj umakne iz CSSR, bratska dežela pa naj si sama izbira svojo pot v socializem!« — tak je bil odmev na številnih protestnih zborovanjih, ki so bila te dni na Suhorju, v Metliki, v ISKRI, ZORI, vBEL-TTJ in BELSADU, v tovarni BETI, pa na velikem zborovanju v Črnomlju-, kjer je pred več sto domačini govoril poslanec Niko Belopavlovič. Enake in podobne izraze globokega ogorčenja srno slišali v nedeljo tudi na zborovanjih v Adlešičih, Starem trgu, na Vinici, v Semiču in Dragatušu.
Povsod je občutiti izredno samozavest in občutek, da smo v naši domovini enotni, čvrsto zbrani okrog Zveze komunistov in našega vodstva.
V	Metliki in Črnomlju so ponudili vso pomoč, denar in stanovanja čeSkitm družinam.
Tovarna BETI je ponudila tudi 6 stanovanj za Cehe v počitniškem domu v Seči pri Portorožu.
Metliška konferenca ZK je povabila mlade delavce, kmete, inteligenoo in študente, da vstopajo v vrste ZK in še bolj okrepijo jedro našega napredka.
Ribnica: protesti še prihajajo
Pretekli teden so imeli v ribniški občini kar dve seji političnega aktiva, na katerih so soglasno obsodili okupacijo CSSR in odobrili stališča CK ZKJ in izvršnega komiteja CK ZKS. Dedovna kolektiva Kovinskega podjetja inPletil-nioe Sodražica sta se zbrala na protestnem zborovanju, v INLESU pa je bil zbor samo upravnih organov.
Podobni protestni zbori so bili tudi v drugih delovnih kolektivih in mnogih družbenopolitičnih organizacijah na podeželju. Vsi otočani, podobno kot v kočevski občini, neprestano spremljajo radijska poročila o dogodkih v CSSR.
Kočevje: popolna podpora plenumu
Takoj po okupaciji CSSR so občani, delovni kolektivi iti vsa vodstva družbeno političnih organizacij enotno in odločno obsodila okupatorje, člani delovnih kolektivov TEKSTILNE, ITASA, RUDNIKA, LIKA in drugih podjetij so sklicali protestna zborovanja, s katerih so poslali pisma in brzojavke zveznim in repub liškim vodstvom ZK, da se strinjajo z njilvovtai stališči.
Novo mesto: komunisti in občani kot eno
Val ogorčenja in obsodb se je sprožil med občani novomeške občine že po prvih radijskih poročilih o okupaciji CSSR. 22. avgusta je bila v Novom mestu seja medobčinskega sveta ZKS, na kateri je člane sveta seznanil z okupacijo CSSR in s stališči CK ZKS tov. Niko Šilih. Ittega dne popoldne je bil sestanek političnega aktiva, na katerem je Bogdan Osolnik seananil prisotne z zgodovino češkega primera. 23. avgusta je bil sestanek sekretarjev organizacij ZK. na katerem je bil izdelan načrt politične akcije. Še istega dne so se začela protestna zborovanja po delovnih kolektivih (NOVOTEKS, IMV, NOVOLES in drugod). 24. avgusta so organizacije ZK začele sklicevati odprte sestanke. Takšni sestanki so že hili v vseh organizacijah v Novean mestu, na Malem in Velikem Slatniku, v Dol. Toplicah, Žužemberku in Mimi peči, drugod pa jih še sklicujejo.
Krško: soglasna obsodba okupacije
V	knSki občina so 22. avgusta, komaj dan po začetku agresije na ČSSR. sklicali zber občinskega političnega aktiva in z njega skupaj z občinskimi vodstvi družbeno političnih organizacij odposlali solidarnostno pismo ambasadi CSSR v Beograd. Takoj nato so se po delovnih organizacijah začeJe izredne seje samoupravnih organov, na katerih so s političnimi delavci pretresali položaj in obsodili okupacijo sil Varšavskega pakta. Nato »o se v Celutoai, Agrokombinatu, Papirkonfekclji, Kovinarski in drugih kolektivih začela protestna zborovanja delavcev. Povsod ao sprejeli protestne brzojavke, v katerih so obsodili okupacijo ČSSR in enotno podprli stališča OK ZKJ in našega vodstva.
23.	in 34. avgusta je balo 16 raagovorov v vseh večjih krajevnih središčih, na katerih se je pokazala izredna eiKrtnost v obsodbi nesprejemljive akoi-je tujih enot v ČSSR. V občinskih vodstvih poudarjajo, da je v teh dneh žeto veliko stikov z občani, v razpo loženju občanov pa je povsod ta-redna složnost in enotnost.
Trebnje: protest in zaskrbljenost
Že na dan okupacije ČSSR 'so se v Trebnjem zbrala ožja vodstva občinskih družbeno političnih organizacij in obsojala to nepremišljeno dejanje. V četrtek so bili na seji občinske skupščine odborniki ogorčeni nad tern, da so sile varšavskega sporazuma na tako surov in ponižujoč način poskušale vreči sedanje partijsko in državno vodstvo v prijateljski deželi. Predsedstvu ZKJ, republiškemu izvršnemu svetu in republiškemu sindikalnemu svetu, so s seje poslali protestna pisma. Na predlog občinskega komiteja ZK In izvršnega odbora občinske konference SZDL so bili v petek, soboto in nedeljo sestanki krajevnih or-ganizacdg po vs&j občini.
21.	avgusta so se zbrali v Trebnjem naivni umetniki na svoj prwi Tabor in takoj poslali OK ZKJ pismo, v katerem pravijo, da je okupacija ČSSR zagrenila njihovo umetniško ustvarjanje in zaradi nje ostro protestirajo.
OD 29. AVGUSTA DO 8. SEPTEMBRA Okrog 30. avgusta in 6. oz. 8. septembra padavine. V ostalem suho in tudi lepo vreme.
Dr. V. M.
Št. 35 (962) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 29. avgusta 1968
DOLENJSKI LIST
tedenski
mozaik
Ceškoslvvaško ljudstvo se te dni bori tudi s humorjem in ironijo proti železni pesti okupacije. Nekaj primerov: Napis na plakatu: »Lenin zbudi se, Brežnjev je znorel ... Dvajset let smo poglabljali prijateljstvo z Rusi. Zdaj smo ?ia dnu ...
Sovjetski vlak z elektronskimi napravami za odkrivanje tajnih radijskih postaj je pripeljal na železniško postajo, češki železničarji so ga zapeljali na stranski tir. Na postajo je pripe-jal tovorni vlak, ki je po čudnem naključju iztiril prav na postaji. Sovjetski vlak ni mogel ne naprej ne nazaj. . . Na plakatu piše: »Ivan> vrni se domov, Aljoša spi z Natašo. Mama.« ... Skoraj vsi kažipoti po ČSSR so premazani. Ostali so le tisti, na katerih piše MOSKVA 2000 km. -. Ko so začeli po cestnih ulicah krožiti avtomobili z agenti, ki so aretirali ljudi, so začeli ljudje snemati napise ulic in številke s hiš. V nekem mestu so obrnili vse kažipote v napačno smer, tako da je kolona tankov dve uri izgubljena krožila po mestu... V Trenči-nu so češki železničarji namenoma naredili zmedo, kar je povzročilo streljanje med sovjetskimi in bolgarskimi vojaki ... Ljudstvo ne daje okupatorjem ne kruha ne vode. Videli so sovjetske vojake, kako so izkopavali krompir na njivah . .. Sovjetski m drugi vojaki okupacijskih sil so povedali ljudem, da so jih prišli rešit kontrarevolucije, drugi da so prišli na orožne mje, tretji pa so ctln mislili, da so v zahodmi Nemčiji. Nihče pa ni od svojega poveljstva slišal resnice... Ko je prišel predsednik Svoboda v Moskvo, je tovjetska televizija oddajala prizor, ko se Svoboda m Brežnjev objeinata. Objela sta se že, toda ob neki drugi, prejšnji priložnosti Kubanski premier Fidel Castro je dejal, da je bila intervencija v ČSSR kršitev mednarodnega prava, a da je bila »politično primerna«. Za »pohu jšanje« ČSSR pa da sta krivi Amerika in ZKJ ki je najhujši »agent _ ameriškega imperializma v komunističnem svetu« •..
PROPAD IN ROJSTVO
Dogodki, ki so se sprožili tisto usodno noč med torkom in sredo - 20. in 21. avgusta letos - so vžgali pečat sramote Sovjetski zvezi in povzdignili češkoslovaško ljudstvo, ki je dalo vsem drugim narodom zgled, kako je treba ljubiti domovino in se zanjo bojevati-in celo umreti. Tisto »črno« sredo so se dokončno podrle marsikatere iluzije, posebno tista, da so voditelji v Kremlju socialisti. Socialisti ne ravnajo tako. Tako ravnajo imperialisti. Zakaj pred dobrim tednom dni sovjetski tanki in tanki Poljske, Nemške DR, Madžarske in Bolgarije niso pomendrali samo meja neodvisne, socialistične ČSSR, ampak tudi načela, ki naj bi uravnavala odnose vsaj med socialističnimi državami in komunističnimi partijami - načela enakopravnosti, medsebojne strpnosti in spoštovanja, tovariškega poravnavanja nesoglasij in priznavanja različnih poti v socializem.
»Črna sreda«
To je bil dan, ko so bili še vsi otopeli od nenadnega udarca: Cehi, Slovaki, Jugoslovani > Evropa, svet. Mar niso voditelji SZ v Ciemi in potem voditelji vseh petih držav varšavske zveze v Brati-. slavi zagotovili voditeljem ČSSR, da imajo pravico do lastne poti v socializem, medtem ko so jim češkoslovaški voditelji zagotovili, da bo ČSSR ostala neomajno zvesta socializmu in »družini« socialističnih držav? Potemtakem so bila zagotovila »zaveznikov« samo pretveza, dimna zavesa, za katero so se pripravljali na napad.
Tiso sredo so začela pristajati na praškem letališču vojaška transportna letala, polna vojaštva in orožja. Najprej je priletelo letalo »anto-nov« s sovjetskimi »turisti«. Prosilo je, če lahko zasilno pristane. Ko je pristalo, so se iz njega vsuli »turisti« in počistili letališče. To je samo en primer »bratske« taktike in »pomoči«, ki jo je varšavska peterica nudila ČSSR.
Tistega dne se je zgodilo še marsikaj drugega. Prvega sekretarja CK KPC Aleksandra Dubčka m predsednika vlade černika so sovjetski vojaki odpeljali neznano kam. Kljub temu so še naprej delale vse ustanove. Vlada je zasedala, CK KPC je pripravljal izredni kongres v ilegali, ljudje na ulicah so dopovedovali sovjetskim in drugim »bratskim« tankistom in vojakom, da v ČSSR ni »kontrarevolucije«, na zidovih so se pojavili tisoči in tisoči napisov: »Pojdite domov!«, skratka vse ljudstvo je z izredno žilavostjo in pogumom izpričevalo svojo vdanost zakonitemu vodstvu
in zahtevalo odhod okupatorja. Od prvega dne zasedbe sta češkoslovaško ljudstvo in svet popolnoma pravilno ocenila »bratsko pomoč« varšavske peterice kot okupacijo.
Vseljudska stavka
Drugi dan okupacije —22. avgusta — je postalo vsakomur jasno, predvsem pa okupatorjem, da se ljudstvo nikakor ne misli sprijazniti z okupacijo in pozdraviti »osvoboditelje«. Partija je pozvala tuje čete, naj se umaknejo, sicer bo razglasila enourno generalno stavko. Stavka se je začeln opoldne in je trajala do enih. To je bil naj-silnejši dokaz enotne ljudske volje: »Okupatorji ven!« Ulice po mestih in vaseh so opustele, lokomotive so piskale, sirene na ladjah in alarmnih napravah tulile, zvonovi v vseh cerkvenih stolpih po ČSSR so zvonili. Zvenelo je, kakor da se je ljudski bes in gnev zgnetel in pomešal s temi glasovi nad izdajstvom »zaveznikov« in »bratov«.
V potrditev tega boja je po vsem svetu eksplodiralo ogorčenje napredne javnosti. Komunistične partije in napredna gibanja so druga za drugo obsojala agresijo na ČSSR, v Beogradu pa je četrt milijona ljudi poslušalo Mijalka Todoroviča, ko je v imenu naših narodov in naših voditeljev obsodil okupacijo, kakor jo je bil še en dan prej predsednik Tito. Izmed kakih 90 komunističnih in delavskih partij po svetu je samo kakih 14 — in sem je treba prišteti tudi štiri varšavske vazale v- odobrilo vojaško intervencijo v ČSSR. Jugoslavija in Romunija sta jo odločno obsodili.
Predsednik Svoboda odide v Moskvo
Medtem se je pritisk okupatorja stopnjeval, z njim vred pa odpor. Ta odpor je slonel — in še vedno sloni — na popolni prostovoljni disciplini vsega ljudstva, ki je poslušalo navodila svojega zakonitega vodstva — vlade, ljudske skupščine, partije. Tretjega dne je okupator že »pogasil« vse zakonite, svobodne radij-' ske postaje. Ni pa računal na to, da bo začelo delovati na desetine novih, ki se bodo povezovale v pravo radijsko omrežje in 24 ur na dan obveščale prebivalstvo ne samo o volji zakonito izvoljenih organov vlade in partije, ampak tudi o trenutnem položaju v mestih in vaseh, o vsakem novem premiku okupatorskih čet, o vsakem novem nasilju »bratov’«, o vsaki novi spletki, o številkah avtomobilov, s katerimi se vozijo pripadniki sovjetske tajne policije in zapirajo ljudi, o imenih maloštevilnih izdajalcev, skratka, o vsem, kar je ljudstvo hotelo in moralo vedeti. In zgodil se je čudež: Kljub obupnemu prizadevanju okupatorjev, ki je* začel z vso naglico dovažati v ČSSR elektronske naprave za odkrivanje in motenje tajnih zakonitih radijskih postaj, je bilo češkoslovaško ljudstvo v zadnjih dneh najbolj obveščena javnost na svetu.
Toda pritisk je postajal čedalje neznosnejši, nasilje čedalje hujše. Množile so se aretacije, število mrtvih in ranjenih je naraščalo. Zakonite ustanove so čedalje težje delale. V tem neznosnem položaju se je predsednik Svoboda odločil, da bo odpotoval v Moskvo na neposredne pogovore s sovjetskimi vodite-
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ TITO ODLOČNO OBSODIL OKL'PAČIJO ČEŠKOSLOVAŠKE —
Na X. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila 23. t. m., je o dogodkih v zvezi s češkoslovaško uvodoma govoril predsednik ZKJ Josip Broz Tito, ki je odločno obsodil okupacijo te države po oboroženih silah Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike, Poljske, Madžarske in Bolgarije.
Opravičevanje zasedbe Češkoslovaške s tem, češ da je treba zavarovati češkoslovaške zahodne meje pred vdorom zahodnonemških čet in enot atlantske zveze, je nesmiselno, je med drugih poudaril Tito. Gre za nekaj drugega, za to, da bi preprečili napredni razvoj v češkoslovaški, ki si je po januarskem plenumu zagotovil zelo trdne osnove, če bi zdaj češkoslovaška krenila svojo pot, bi se namreč našle še druge države, ki bi težile za tem
Navajanje takšnih razlogov pa bi seveda naletelo v svetu na zelo slab sprejem. Zato okupatorji navajajo kot razlog obrambo socialističnih držav oziroma zahodnih meja češkoslovaške, zaradi katere naj bi bila potrebna ta »bratska pomoč«.
Tito je dejal, da so v češkoslovaški kajpada bili tudi nekateri elementi, ki so sovražni socializmu. Take najdemo povsod, tudi v SZ, celo 50 let po oktobrski revoluciji. Toda češkoslovaška komunistična
partija, češkoslovaško ljudstvo in vojska so dovolj močni, da onemogočijo vse tiste, ki bi ovirali normalen socialističen razvoj v državi.
Pri sovjetskih voditeljih se je utrjevalo prepričanje, da bo najbolje, če z eno samo hitro vojaško potezo onemogočijo razvoj v tej državi, ne da bi razmišljali o posledicah v svetu, o reagiranju ko-
Z vojaško potezo so hoteli preprečiti razvoj v ČSSti
munističnih partij neangažiranih držav, kakor tudi o tem, da bo to na roke sovražnikom socializma. Te posledice so zelo slabo presodili.
Predsednik Tito je dejal, da je bilo iz njegovih nedavnih pogovorov s češkoslovaškimi tovariši razvidno, da so le-ti imeli jasno do-določen načrt o izgradnji svoje dežele. Povedali so, da pripravljajo vse za ustanovitev federacije češke in Slovaške, govorili so o modernizaciji njihove dokaj zastarele industrije in razgrnili še druge probleme, povezane z razvojem v
MEHOgraMRg ŽSJgSBSSSK
t'	:	-	-
Ki-.,	/""v.	s
,1 t
\	,	,	'	j
* v ' "XI' /•'	O'	"	jf
"	jr	j
Mili 's
V torek je odpeljal iz Beograda proti Pragi posebni vlak češkoslovaške turiste, ki so zaradi dogodkov doma ostali 5 dni v Beogradu. Na sliki: še en stisk rok in »Tisočkrat hvala, tovariši iz Beograda!«
Telefoto: Tanjug
Češkoslovaški.
Predsednik Tito je poudaril, da je bil to neizzvan napad in akcija, ki so jo sile petih držav, članic varšavskega pek ta, storile brez odobritve legalne vlade in drugih zakonitih ogranov oblasti v češkoslovaški.
Ob koncu svoje uvode besede je Tito poudaril, da je treba hladnokrvno presojati stvari. Biti moramo načelni. Jasno moramo dati vsem vedeti, da bomo, če bi kdaj prišlo do česa, kar bi ogrožalo našo neodvisnost in razvoj znali to neodvisnost in razvoj braniti in obvarovati z vsemi sredstvi, pa naj bi bila ogrožena s katerekoli strani.
■ TURISTI ODHAJAJO — Na jadranski magistrali se promet v zadnjih dneh znatno zmanjšuje. 2e od četrtka, 22. t.m., dalje se je reka vozil na tej cesti obrnila predvsem proti Zagrebu, Trstu in Ljubljani. Slabo vreme, ki nagaja že skoraj ves mesec in pa negotov politični položaj v Evropi sta prispevala k temu, da mnogi tuji turisti odhajajo domov prej kot so nameravali, novih pa prihaja zelo malo. To nam seveda povzroča v turizmu, ki je prejšnje mesece obetal lep izkupiček, precejšnjo škodo.
■ DOBRA LETINA IIMELJA —
Obiranje hmelja v Savinjski dolini se že bliža koncu. Pridelovalci hmelja so z letošnjo letino zadovoljni. Obiranje pridelka pa je precej motilo slabo vreme.
lji. Iz Moskve je prispel odgovor: »Naj pride.«
Kaj se je dogajalo v Kremlju?
Od petka do ponedeljka so se vlekla težka pogajanja v Kremlju. V petek še ni nihče vedel, kje so Dubček, čer-nik in drugi voditelji. V soboto pa so se že razširile govorice, da se tudi oni udeležujejo pogajanj. Pozneje so bili ti glasovi potrjeni.
Okupator je v ČSSR začel izvajati še hujši pritask, da bi podprl sovjetske voditelje na pogajanjih v Kremlju. Sovjetska komanda je začela izmenjavati čete. Začele so prihajati okrepitve bodisi zato, ker so bile nekatere okupatorske enote že »okužene«, bodisi zato, ker je poveljstvo računalo, da bodo nove čete po temeljiti »politični« pripravi videle povsod kontrarevolucijo. Porušene stavbe in narejena škoda naj bi Ipil tisti dokaz, da bi nove okrepitve prepričal, da je v ČSSR resnično razsajala kontrarevolucija.
Pri tem je sovjetska propaganda uporabljala najbolj podle in nepoštene metode, da bi dokazala »kontrarevolucijo« na češkoslovaškem. S spretno montiranimi in zrežiranimi posnetki je sovjetska televizija — in z njo vred vsi štirje vazali — oddajala prizore s praških ulic, kako ljudje lezejo na tanke. Ljudje so lezli na tanke, da bi Ivanom dopovedali, naj se vrnejo domov. Sovjetski dopisniki pa so si izmišljali pogovore, v katerih se češki delavci zahvaljujejo sovjetskim vojakom kot odrešiteljem.
Obenem se je stopnjevala propagandna vojna proti vsem tistim, posebno partijskim in drugim naprednim gibanjem in osebnostim, ki so odločno obsodili agresijo. Zahod-
TELEGRAMI
ZADNJE VESTI. PRAGA — Iz dobro obveščenih krogov v Pragi se je izvedelo, da so na pogajanjih v Moskvi dosegli v glavnem takle sporazum: 1. Vsi ustavni organi CSSR, politične in družbene ustanove svobodno in normalno nadaljujejo delo. 2. Okupacijska vojska, vštovši organe sovjetske varnosti (KGB) se ne bo več vmešavala v notranje zadevo CSSR. 3. Okupacijska vojska s« bo umaknila iz CSSR v treh etapah. Takoj se umakne v določene vojašnice, potem iz vse države. Samo na zahodni meji CSSR bo ostalo nekaj enot. 4. CSSR je obljubila, da v tisku ne bodo objavljeni polemični članki na račun držav, ki so okupirale CSSR. Toda to ne pomeni, da ponovno uvajajo cenzuro.
PRAGA — Predsednik Svoboda, Dubček, Cemik in drugi češkoslovaški voditelji so se vrnili v Prago. Ljudstvo Je z ogromnim veseljem pozdravilo to novico. Vsi so tudi poslušali govor predsednika Svobode po radiu in televiziji.
ne partije — posebno italijansko, ki je najmočnejša v zahodnem svetu — je Moskva obdolžila, da so prišle pod vpliv imperialistične propagande, medtem ko je Jugoslavijo obtožila, da trobi v svet laži in da v varnostnem svetu hujska proti »bratski pomoči« varšavske peterice. Bolgarski voditelj Todor 2ivkcv je povzdignil glas in opozoril Jugoslavijo, da ni tako varno kritizirati Rusov . In tako dalje. Po vsem svetu se je razbesnela prava propagandna vojna, v kateri Moskva ni videla glavnega sovražnika v ZDA, ampak v partijah in drugih naprednih gibanjih. Wa-shington je že prej — in zdaj ponovno — jasno povedal, da je češkoslovaška drama notranja »družinska« zadeva komunističnega bloka.
Desnica dviga glavo
Zaradi sovjetske agresije na ČSSR Sta desnica in reakcija po vsem svetu začeli dvigati glavo. Arabski svet, ki sicer ni obsodil agresije, ker je popolnoma odvisen za pomoč od Sovjetske zveze, se je zdrznil, ker je dobro razumel češkoslovaško lekcijo, če lahko ena velesila v svoji »sferi« dela, kar hoče, bo tudi druga velesila — ZDA — v svoji sferi, pometala z narodi po mili volji. Zato so se zdrznili v Latinski Ameriki, Aziji in še marsikje drugje po svetu. V Evropi so začeli govoriti, da je treba okrepiti atlantski pakt, strniti vrste, pospešiti oboroževanje.
Ko to pišemo, vemo, da so se Svoboda, Dubček, čemik in drugi, ki so sodelovali pri pogajanjih v Kremlju, vrnili v Prago. V tem trenutku ne vemo, kakšen je sporazum, če je bil sploh sklenjen. Kriza bo še dolgo trajala, ker je to kriza predvsem sovjteskih ustanov, ki zaostajajo za burnim razvojem. Vsekakor pa lahko rečemo to:
Ljudstvo ČSSR je ustvarilo tako svetel zgled patriotizma in ljubezni do domovine, da smo mu lahko hvaležni. Vsi smo njegovi dolžniki. Pokazalo je, da imajo tudi/mali narodi pravico do življenja, neodvisnosti in samostojne poti v socializem. Kar je najbolj presenetljivo in čudežno je to, da od češkoslovaškega ljudstva te dni kljub tankom in prelitvi krvi nismo slišali enega gesla proti socializmu. Nasprotno, Čehi in Slovaki so pobrali zastavo socializma — človečnega socializma — iz blata, v katero so jo vrgli sovjetski voditelji, in Jo čisto in neomadeže-vano dvignili iznad zahrbtnih spletk in iznad dogme v prihodnost — in s tem ponovno potrdili socializem kot vero in upanje množic sveta, tudi nas Jugoslovanov, ki jih iz vsega srca občudujemo.
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE
SAMOUPRAVLJANJE -neodtujljiva pravica delovnih ljudi
Iz tez o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije
»Za Slovenijo lahko pomeni program razvoja tudi nekaj več. Gre za to, da na osnovi programa okrepimo elemente političnosti in državotvornosti ter premagamo občutek majhnosti. To so vprašanja, ki so v sedanjem trenutku zelo pomembna in odločilna. Centralizem in odtujevanje sta preživela načina preteklega obdobja. V svojem razvoju smo dosegli stopnjo, ko gradimo v Jugoslaviji kakovostno nove odnose, v katerih dobivajo poleg organiziranih oblik združenega dela še posebno mesto nacionalne skupnosti. Na republiški in zvezni ravni gradimo novo državnost, ki raste iz naših specifičnih razmer, interesov in potreb ter mora biti samoupravna po svojem nastanku in vsebini.«
Tako predstavlja pomen novega programa o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije gradivo, ki ga je v obliki tez 16. avgusta letos izdala kot prilogo časnika »KOMUNIST« komisija za družbe no-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Naloga komunistov v Sloveniji je, da v predkongresni razpravi poskušajo ustvarjalno sodelovati pri razčiščevanju vsebinskih, idejnih in političnih izhodišč v programu dolgoročnega razvoja Slovenije. Gre za to, da s takim širokim sodelovanjem pridemo do spoznanj, ki jih bo nato treba izoblikovati v kongresnih dokumentih, zlasti pa v kongresni resoluciji. Pri tem imajo hvaležno priložnost za sodelovanje tako delovne organizacije kot združenja proizvajalcev od občine do republike. Teze med drugim takole govore o izhodiščih in namenih programa nadaljnjega družbeno-ekonomskega programa SR Slovenije:
»PROGRAM RAZVOJA SR Slovenije je skupno s programi delovnih organizacij, asociacij, občin in regij način in sredstvo za organizirano delovanje vseh nosilcev družbenega razvoja. Z njim bi pospešili družbeni, ekonomski, politični in kulturni napredek tako posameznika kot družbe. Pri oblikovanju programa razvoja moramo izhajati iz družbenoekonomskega in političnega sistema ter realne ocene stanja in možnosti v razvoju proizvajalnih sil in družbeno ekonomskih odnosov in razvoja v svetu. Pri tem moramo upoštevati zlasti naslednja izhodišča:
KATERIKOLI DRUŽBENI, eiconomski ali politični program je pri nas mogoče snovati, izdelati in uresničevati samo pod pogojem, da je grajen na izhodišču, da je delovni človek v združenem delu osnovni dejavnik in nosilec našega razvoja. Delovni ljudje Jugoslavije in Slovenije uresničujejo svoj*? dolgoročne in kratkoročne interese prek najrazličnejših oblik združenega dela na osnovi družbene lastnine proizvajalnih sredstev in v pogojih blagovne proizvodnje, pri čemer se povezujejo med seboj v celovit sistem družbenega samoupravljanja.
SAMOUPRAVLJANJE JE NEODTUJLJIVA PRAVICA delovnih ljudi, kd jo moramo stalno in na de lovnih področjih ter v vseh odnosih dosledno uveljavljati. Zveza komunistov odločno vztraja pri tem izhodišču. Zadnji dogodki doma in v svetu še posebno potrjujejo pravilnost naše usmeritve. Takšno izhodišče programa družbeno-ekonomskega razvoja pa tudi zagotavlja, da bodo delovni ljudje ustvarjalno in prizadeto sodelovali pri snovanju in oblikovanju programa in ga dosledno uresničevali.
DELOVNI LJUDJE se povezujejo kot proizvajalci v samoupravnih delovnih skupnostih, v delovnih organizacijah vseh dejavnosti in v višjih oblikah proizvodnega in poslovnega povezovanja ter kot občani v krajevnih skupnostih, občini, republiki in zvezi. To so oblike združenega dela in socialistične demokracije, kjer delovni ljudje uveljavljajo in usklajujejo osebne in družbene interese. Samoupravljanje moramo pojmovati le na tak način in ga razvijati kot funkcionalen, povezan družbeni sistem, ki omogoča celovito družbeno reprodukcijo in postopno osvobaja delo in človeka. V samoupravni družbi moramo uveljaviti samoupravno odločanje na vseh ravneh in organizirano nadomeščati preživele statistične oblike upravljanja in odločanja.«
V enotnosti je naša moč
Kaj nas uče dogodki na Češkoslovaškem? Nujno potrebujemo dogovor in ukrepe za čisto določene načrte vseljudske obrambe, s katerimi se mora seznaniti sleherni naš delovni kolektiv, vsaka občina in vsak njen prebivalec! — Obramba in varnost domovine nikakor nista samo vprašanje naše ljudske armade, temveč slehernega izmed nas — Samoupravljanje in jeklena enotnost naših narodov: naša dragocena moč!
Dogodki na češkoslovaškem so svarilni tudi 21a nas. Opozarjajo nas, kako pomembna je strnjenost naših vrst. Enotnost naših delovnih ljudi, njihova trdna povezanost z našim vodstvom — to je naša največja moč. Sicer pa je glede tega nadvse poučna zgodovina:	Jugoslavijo hi že
zdavnaj doletela enaka usoda, toda bila je pretrd oreh aa stalinske hegemoniste. Napadalci so se ustrašili enotnosti delovnih ljudi naše države, njihove odločne pripravljenosti, da se upro agresorju, četudi se pojavi s socialističnim znamenjem.
Prvo, kar moramo storita za krepitev naše obrambne sposobnosti, je konkretizacija koncepta vseljudske obrambe. Tak koncept že imamo, toda zaživeti mora v zavesti slehernega kolektiva in slehernega posameznika. Spoznanje, da obramba in varnost naše dežele nista samo stvar armade in organov varnosti, mora postati last vseh delovnih ljudi.
Drugo, kar je treba imeti stalno pred očmi, je tole: ko se pogovarjamo o naših notranjih problemih, ko obravnavamo naše slabosti in pomanjkljivosti, smo glede tega lahko odkriti in kritični drug do drugega. Toda ne smemo dovoliti, da bi dejstvo.
da je naša družba demokratična, polna ustvarjalnega dialoga, kdo izrabljal za sovražne namene. Sovražniku moramo dati jasno vedeti, da naša dežela ni siva, uniformirana, pri nas je čedalje manj papagajskega ponavljanja svetih resnic, naši informatorji niso zvočniki. Toda kadar bo potrebno, bodo Jugoslovani kot en mož, takrat jim uniforma ne bo tuja.
Naša dežela je odprta t svet. Naše meje niso obdane z naelektreno bodečo žico in stražnimi stolpi- Naši državljani lahko svobodno potujejo iz države v državo. Tudi pri nas so dobrodošli vsi, ki prihajajo s prijateljskimi nameni.
Seveda pa nismo naivni in ne mislimo, da naše gostoljubnosti, odprtosti naših meja sovražnik ne zlorablja. Zato moramo biti budni. Vsi — ne samo varnostni organi. Varnost naše dežele pred sovražniki je dolžnost slehernega izmed nas, ne glede na to kaj je kdo po funkciji. To je tako dolžnost delavca pri stroju, kmeta aa plugom kot profesorja na šoli ali politika za državnim krmilom.
Obrambna sposobnost naše dežele, odporno moč Jugoslavije pred eventualnim agresorjem, takšnim, kakršen je napadel češkoslovaško ali
drugačnim, bomo povečali tudi tako, da bomo dosledno izpolnjevali zastavljene naloge. češkoslovaška je dovolj poučen primer, kako dragocena pridobitev je naše samoupravljanje. Armade z vzhoda niso vdrle v to svobodoljubno deželo zato, ker bi resnično obstajala nevarnost kontrare volucije. Nevarno je bilo nekaj drugega: preporod češkoslovaškega sooialdzma, njegov obračun z deformacijami, gospodarska reforma. skratka nova pot socializma. Toda tega ni mogoče zadušiti ne s
tanki ne z raketami. To ne živi samo na češkoslovaškem. Ideja samouprajvljavskega socializma je obšla že cel svet. Pri nas je že zaživela v praksi, drugod se zanjo še bojujejo.
Če je tako, potem je vsakomur dovolj jasno, da je nujno samoupravljanje čuvati kot punčico svojega očesa. Varovali ga bomo tako, da ga bomo neprestano utrjevali in naprej razvijali. Tudi izvajanje gospodarske in družbene reforme krepi našo moč. Napake, ki nas spremljajo, nas seveda bolijo in storiti moramo vse, da jih odstranimo. Vendar nas napake ne smejo prestrašiti, zaradi njih ne smemo omahovati in izgubljati pogleda naprej. Naša pot je čista. Poglavitno je. da smo samostojni in svob'>dni, da nikomur ne dovolimo diktata. kako je treba graditi socializem.
F. ŠETINC
»Plameneči pozdrav bratskim narodom Češkoslovaške socialistične republike!«	(»Vjesnik«)
250.000 BEOGRAJČANOV NA PROTESTNEM ZBOROVANJU
Omadeževana rdeča proletarska zastava
Vsa Jugoslavija solidarna z bratskim češkoslovaškim ljudstvom — Kot nas ni uničil Informbiro pred 20 leti, tako ljudstva ČSSR spričo njegove odločnosti in enotnosti ne bodo zlomili bajoneti in tanki »socialističnih« okupatorjev! — Vsa Jugoslavija enotna okoli svojega vodstva in pripravljena do
kraja uresničiti naloge iz smernic CK ZKJ
četrt milijona ljudi je bilo pretekli četrtek na Trgu Marksa in Engelsa v Beogradu na velikem protestnem zborovanju, kjer so izrazili vso podporo narodom češkoslovaške, katerih deželo so okupirali vojaki SZ, - DR Nemčije, Poljske. Madžarske in Bolgarije. Na zborovanju so obsodili oboroženo vmešavanje in okupacijo ČSSR, na njem pa je govoril sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Mij alko Todorovič, ki je med drugim dejal:
»Zveza komunistov Jugoslavije in naša socialistična skupnost sta se zmerom borili za svobodo in neod-
RAČUN
r
Vi ste obogateli na naš račun! Ne, pač pa na svoj žiro račun..
(Karikutura iz JEZA)
visnost narodov, za enakopravno demokratično sodelovanje med vsemi deželami in narodi sveta. Zato smo v vsej naši socialistični zgodovini povsod in zmerom podpirali boj za osvoboditev in neodvisnost vseh zasužnjenih narodov sveta.
Toda v tem primeru smo posebej osupli, ker je bila napadena socialistična dežela, in to pod socialističnim znamenjem in baje v imenu socialističnih ciljev in interesov. S tem je osramočena in omadeževana veličastna rdeča proletarska zastava Marksa in Lenina. S tem so dobile hud udarec vse socialistične napredne sile na svetu in ogrožena sta mir in varnost v Evropi in po vsem svetu.«
Tovariš Todorovič je nato opozoril na zvestobo češkoslovaških voditeljev do svojega ljudstva, na naloge socialističnih sil pri podpiranju boja za svobodo še neosvobojenih dežel in narodov in posebej poudaril, da želijo okupatorji na češkoslovaškem zaustaviti preporod češkoslovaškega socialističnega razvoja in zaustaviti demokratično pot razvoja socializma v tej bratski deželi. Na koncu pa je dejal:
»V imenu centralnega komiteja ZKJ in tovariša Tita bi rad ob tej priložnosti pozval delavski razred, kmetovalce, inteligenco, na-
šo mladino, naj se odločno borijo za krepitev enotnosti ter za nadaljnje uresni-
čevanje naših načrtov, naših nalog in ciljev, postavljenih v smernicah CK.«
Kmetijski nasveti
Paša in njene nevarnosti
Pri nas ima zaenkrat veljav« samo jesenska paša, velike prednosti pašno-kosnega gospodarstva pa bodo zanesljivo še v mnogo večji meri pašo raztegnile na ves možen pašni čas. Paša pa ob vseh odlikah skriva tudi nekatere nevarnosti, ki lahko zmanjšajo njen uspeh, če jih ne poznamo in če se jim ne ?namo izogniti.
Na paši so živali v medsebojnem stiku, zato ne smemo zanemariti kužnih bolezni, čeprav jih je dobra veterinarska služba močno zatrla. Med zajedalskimi boleznimi so najbolj nevarne: metiljavost, pašniška krvomoč-nost in ogrčavost.
0	Metljavost je rejcem v močvirnih krajih predobro znana. Preprečujemo jo tako. da po okuženih travnikih posipi jemo živo apno ali Tomaževo žlindro, ki uničujeta posrednika bolezni — polžka mlakarja. Pašniško krvornoč-nost prenašajo klopi, ki jih je treba zato uničevati s sredstvi proti mrčesu.
Goveji obad, bezljava muha, zolj ali pisanka povzroča ogrčavost ald volčičnost goveda. Ogrčavost poškoduje goveje kože in oslabi živali. Med mnogimi načini zatiranja se je izkazal posebno neguvon.
• Želodčno-črevesne motnje so dobro znane nevšečnosti na paši. Najbolj nevarna je paša na mokri mladi detelji. Napenjanje, ali tudi nadim imenovano, lahko v slabi uri uniči živinče. Želodčna sonda ali gumijasta cev, namazana z oljem, ki jo govedu porinemo skozi požiralnik, najpogosteje reši nesreče. Znana je tudi uporaba posebnega noža z nožnico — trokarja, s katerim predremo vamp na levi lakotnici. štiri prste od kolka in štiri prste od ledvičnih kosti-
• Zlasti za mlajše in manj izkušene živali so na paši nevarne tudi strupene rastline. Znan je primer zastrupitve telet z orlovo praprotjo v Beli krajini. Razen te rastline sta nevarna tudi jesenski podlesek in čmerika. Celo na-stiljati s praprotjo mlajšim živalim iz teh razlogov ni priporočljivo.	inž-	M.	L.
PO ČEM JE SADJE IN ZELENJAVA?
Najdražji Črnomelj, najcenejše Brežice!
Krompir je v Krškem še enkrat dražji kot v Trebnjem — Kočevje ni najdražje mesto v državi, je pa med najdražjimi na Dolenjskem — Potrošniki se boje zamere trgovcev — Sedanje marže ne ščitijo potrošnikov, ampak jih pomagajo odirati — V skladiščih majhnih občin tudi majhna izbira — Metropola Novo mesto med »poceni« občinami
V	torek, 20. avgusta, smo v vseh devetih občinah, za območje katerih izhaja Dolenjki list, popisali cene nekateremu sadju in zelenjavi. Cene smo posneli le v občinskih središčih in še tam le v eni prodajalrj. (Glej tabelo 1.)
Pc trošiiki namreč pogosto ugibljemo, katero mesto je na širšem Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in Beli krajini najdražje. Naša analiza. ki verjetno nd povsem v skladu z ananstvenimi prijemi, je pokazala, da so prehrambeni artikli, ki so zajeti v tabeli 1, najpogosteje najdražu v Črnomlju, Ribnici in Metliki, Kočevju in Krškem, najpogosteje najcenejši pa v Brežicah, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem.
Vrstni red najdražjih in najcenejših živil se je nekoliko spremenil (vendar sta prvi in zadnji krepko držali svoje mesto), če smo pri-merjaM le cene osmih artiklov (krompir, čebula, paprika, sveže zelje, česen, paradižnik, gTozdje in limone), ki so jih imele vse trgovine 20. avgusti naprodaj. Novi vrstni red od najdražjega proti najcenejšemu bi bil:
1.	Črnomelj. 2. Metlika, 3 Kočevje, 4. Trebnje, 5. R b niča, 6. Novo mesto. 7. Krško, 8. Sevnica in 9. Brežice
V	tem primeru smo v krajih, kjer so imeli za isto blago dve ali več cen, izračunali srednjo ceno.
Končni vrstni red smo dobili tako, da smo upoštevali obe dosedanji metodi (najpogosteje najvišje in najnižje cene) ter seštevek cen za 8 artiklov, ki so jih imele tista dan naprodaj vse trgovine. Po tej oceni je končni vrstni red naslednji: najdra. žji je Črnomelj, slede pa mu Metlika, Ribnica, Kočevje, Trebnje, Krško, Novo mesto, Sevrica, najcenejše pa je v Brežicah.
Čeprav naša dva izračuna verjetno nista popolnoma enaka statistični ali znanst vera metodi, pa sta oba potrdila, da je najdražja Črnomelj. najcenejše pa ko Brežice.
Potrošnika najbolj .obere' »POTROŠNIK«
Omenili smo že, da smo v vsakem občinskem sredi-
šču obiskali le eno prodajalno. Cene smo posneli v naslednjih trgovinah:
Novo mesto — »Sadje zelenjava« Ljubljana; Kočevje
— TP »Trgopromet« poslovalnica »Živila«; Črnomelj — STP »Potrošnik« poslovalnica »Sadje zelenjava«; Metlika
— »Mercator« Ljubljana, poslovalnica »Sadje zelenjava«; Sevnica — »TP Sevnica«; Trebnje — »Mercator«; Brežice — »Agraria«, poslovalnica »Sadje zelenjava«, in Krško — »Agrokombinat«, prodajalna »Sadje zelenjava«.
Po naših izračunih torej najbolj »oberejo« p »trošni-ka pri »Potrošniku« v Crno-m’ju, najcenejša pa je »Agraria« v Brežicah.
Nekateri so za določene marže, drugi proti
Na maloprodajne cene ze-
lo	vplivajo marže, ki so spet zelo različne. (Marža je pribitek trgovine na nabavno ceno blaga.) 2al za marže nimamo popolnih podatkov. Marže znašajo:
Novo mesto: nimamo podatkov.
Kočevje: banane 25 odstotkov, jajca 12 odstotkov, vse ostalo sadje in zelenjava 20 odstotkov. Izjema sta le krompir, kjer znaša marža 0,15 din pri kg in pri jabolkih 0,40 din pri kg.
Ribnica: južno sadje 40 odstotkov, domače sadje in zelenjava 20 odstotkov.
Črnomelj: južno sadje 35 odstotkov, domače 25 odstotkov, zelenjava 30 odstotkov, jajca 10 odstotkov, kislo zelje 18 odstotkov.
Metlika: za vse 25 odstotkov.
Sevnica: po dobljenih podatkih oblikuje marže trgovsko podjetje samo.
Trebnje: za vse 25 odstotkov.
Brežice: po dobljenih podatkih oblikuje maržo trgovina sama.
Krško: za domače sadje in zelenjavo 30 odstotkov, za južno nismo dobili podatkov, ker jih izračunava matično skladišče.
Marža - dvorezni meč
Marže določijo trgovskim podjetjem običajno občinske
skupščine s posebnimi odloki. Namen določil teh je, da ne bi trgovska podjetja pribijala na posamezno blago preveč. Z maržo namreč krije trgovsko podjetje svoje stroške (osebne dohodke zaposlenih, vzdrževanje prodajaln oziroma najemnino zanje, razsvetljavo, kurjavo, vodo in drugo). Ponekod so občinske skupščine določile maržo v odstotkih, drugod v dinarjih za kg blaga, ponekod so prepustile oblikovanje marž trgovini sami.
Z določanjem marž so torej občinske skupščine nameravale zaščititi potrošnike, da trgovci ne bi nabijali na nabavne cene preveč svojih stroškov in s tem blago po-draževali. Vendar trgovca ne bi bili trgovci, če se ne bi tudi
v	tem primeru znašli. Začeli so nabav,jati dražje blago! Tako so si zakonito pribili višjo maržo. Primer: na brestove je na primer določena marža 20 odstotkov. Ce trgovina kupi breskve po 1 din kg, sme nanje pribiti 20 odstotkov marže t. j. 0,20 din pri kg; če pa kupi breskve po 3 din kg, sme pribiti nanje 20 odstotkov marže t. j.
0,60 dir. pri kg! Trgovina seveda raje zasluži 0,60 din kot 0.20 din in zato moramo potrošniki kupovati v glavnem le drage kmetijske pridelke.
V	odstotkih določene marže so se torej zaradi iznajdljivih trgovcev spremenile iz zaščite potrošnika v njegovo odiranje. Seveda pa to ne velja za marže, ki so določene v din za kg, ki pa jih imajo le v Kočevja in še tu le za krompir in jabolka.
Pravilnost te trditve potrjujejo tudi naše ugotovitve. Najdražje sadje in zelenjavo prodajajo tam, kjer so marže določene v odstotkih (Črnomelj, Ribnica, Kočevje), najcenejše pa tam, kjer trgovska podjetja lahko marže sama oblikujejo (Brežice, Sevnica).
Ponekod trgovci že predlagajo, na primer v Kočevju, naj bi trgovska podjetja sama oblikovala marže. Seveda se potem trgovci tudi ne bodo odpovedali višjim maržam. V našem primeru z breskvami bodo še vedno zaračunavali po 0,60 din marže za kg, vendar bodo potem kupovali tudi predvsem cenejše breskve po 1 din in ne
le one po 3 din za kg. Potrošnik pa bo dobil breskve že po 1,60 din namesto le po 3,60 din.
Draga švicarska jabolka in italijansko zelje . ..
Cej»e blaga so seveda od visne tudi od prevoznih stroškov, zato si oglejmo, odkod ga trgovine s sadjem in zelenjavo dobivajo:
Krško: sadje in zelenjavo doma, južno sadje iz Zagreba.
Brežice: doma in iz Zagreba.
Sevnica: Iz Ljubljane (pri podjetju SADJE ZELENJAVA). Celja (»AGROPRO-MET«), Po nižjih cenah dobavlja »AGROPROMET«.
Novo mesto: Iz Ljubljane (»SADJE ZELENJAVA«),
Kočevje: Iz Ljub jane USA D JE ZELENJAVA« in »PREHRANA«, Gorice (KZ) in doma (krompir).
Ribnica: Iz Ljubljane (»SADJE ZELENJAVA« in domače »VRTNARIJE«.
Črnomelj:	Iz Ljubljane
(»SADJE ZELENJAVA« in »PREHRANA«) ter doma.
Trebnje: vse iz Ljubljane (»MERCATOR«).
Tudi ta pregled nam pove, zakaj so nekatera mesta dražja. Črnomelj, MetliKa :n Ribnica dobivajo večino blaga iz razmeroma - oddaljene Ljubljane; Kočevje pa nekatero blago celo iz Gorice.
»Najcenejše« občinč pa kupujejo blago doma oziroma ga vozijo na razmeroma kratkih razdal jeh (na primer Brežice—Zagreb).
Seveda pa so zgoraj našteta le naša podjetja na debe-
lo,	ki dobavljajo našim prodajalnam. Trgovska podjetja na debelo pa ne kupujejo blaga le pri nas doma, ampak skoraj po vsem svetu. Seveda je razumljivo, če uvažamo južno sadje, ki pri nas ne raste. Razumljivo je tudi, da kupujejo grozdje v Makedoniji in Srbiji, slive v Bosni itd. Nekoliko manj razumljivo pa je, kar se tudi dogaja, da moramo kupovati v naših prodajalnah jabolka iz Švice, medtem ko domača gnijejo; da uvažamo krom pir, ko ga je doma dovolj; podobno je še z jajci, paradižnikom, solato in oelo s
CENE SADJA IN ZELENJAVE 20. AVGUSTA
Naziv blaga Novo mesto Kočevje Ribnica Črnomelj Metlika Sevniea Trebnje Brežiee	Krško
krompir	0,90	1.05	1,00	0,90—1,10	1,20	0,90	0^0	0,90	1,60
fižol v zrnju	4,60	5,30	4,40	'3,30-4,90	—	—	4,80	3,20—4,00	3,30
čebula	1,50	1,35	1,70	2,00—2,50	1,80	1,70	1,90	2,00	1,80
zelena solata	—	4,00	4.00	3,00—4,75	3,20	( 2,50)	—	3,00	2,60
paprika	2,00—2,50	2,80	2,50	3,30	2,60	2,20—2,50	2,90	1,00-	2,60	2,00
sveže zelje	1,40	1,20	1,00	1,80	1,30	1.30	1,35	1,10	1,50
kislo zelje	—	2,45	3,00	2,70	—	—	—	—	—
&*en	9,60	9,75	10,00	11,10	10,50	9,00	10,00	9,00	8,50
paradižnik	1,80	2,40	2.50	2,80	2,60	1,80	1,60	1,60	2,00
kumare	1,30	( 2,10 )	2.50	1,35—1,50	1,20	2.20	—	1.40	—
jabolka	1,50	2,80	( 3,00)	1,35	1.50—1,70	—	2,75	1,00—1,20	1,50
hru&ke	1,50-3,00	2,90	2,50—3,50	1,30—2,00	1,30—2,00	—	2,50	1,00—1,20	1,50
Kixj»dje	3,50-4,00	4,20	3,50—4,00	3,80	-4,20	3,00	2,50	3,20—4,30	3,00-3,40	3,20
limone	5,50	5,80	5.60	5,45	5,90	5,50	5,90	5,00	6,00
pomaranče	4,40	4,90	4,60	4,50	5,50	4,50	—	5,50	.	4,60
banane	3,00	5,60	5,60	5,50	5,80	5,00	—.	4.40	4,60
jajca_____________________0£5________0,57	0,65—0,70	0,45—0,58__________—	0,45—0,55	0,50___________<U>0___________0,50
Zakaj dragi kmetijski pridelki?
»Slovenci so od nar starjih časov, kar se koli od njih ve, drobnico in govedo pasli, radi zemljo obdelovali, in kot kmetovalci se pošteno živili; pobožni so na gričih ali gorah veliko cerkva sozidali, v njih Bogu z molitvijo vred tudi težavo poti darovali; v visoke der-žavne reči niso nikoli drezali; svojim vladar-jam so bili z nepremenljivo zvestobo in zvesto pokorščino vdani; pri njih povabilih so vselej serčno na noge stopili, in v njih in domovine brambi svojo kri junaško prelivali; njih nar veči nesreča je bila, de niso veliko sto let miru in pokoja imeli.« (Pred 121 leti v uvodu svoje Kmetijske kemije zapisal Matija Vertovc)
Opomba: Vse cene veljajo za blago druge kvalitete. Or tiča (—) pomeni, da določenega blaga trgovina tisti dan ni prodajala. Cena v oklepaju (2,50 itd.) pomeni, da določenega blaga tisti dan trgovina ni prodajala, številka pa pomeni zadrgo oeno za določeno blago, ki je veljala dan ali dva pred 20. avgustom. Vse cene so za kg, le cena jajc je za kos.
kislim zeljem ter verjetno še s kakšnim drugim kmetijskim artiklom.
Potrošniki o trgovinah
■ Novo mesto, Jožica Tomažin: »V tej trgovini kupujem, odkar sem v Novem mestu, se pravi dve ieti. Nabavljam predvsem sadje in mleko ter ozimn co. S cenami, kvaliteto in s postrežbo sem zadovoljna.«
■	Kočevje, Verica Benčina: »Blago je dobre kvalitete, izbira dobra, cene pa previsoke v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti, posebno Ljubljano.«
B Ribnica, Milutin Verme-zovič: »Z oskrbo je kup težav predvsem za nas, ki smo prišli v Ribnico službeno in nimamo svojih vrtov ali njiv, da bi kaj- pridelali, i>a tudi sorodnikov-domačinov ne, pri katerih bi kaj dobiil ali kupili. Domačini verjetno ne občutijo toliko težav z založenostjo, cenami in kvaliteto kot mi, ki moramo kupiti vse od vode -nprej. Cene so v Ribnici precej višje kot v Kočevju ali Ljubljani pa tudi kvaliteta blaga je občutno slabša. Izbire ne moremo pohvaliti, saj lahko kupimo na primer špinačo le nekajkrat v letu, pa tudi drugega večkrat zmanjka, ker pravijo v trgovini, da nekatero blago ne gre v promet in ga sploh ne nabavljajo ali pa ne v primernih količinah. Tudi ozimnico si moramo sami oskrbeti.«
| Črnomelj, Anica Pezdirc: »V naši prodajalni kupujem že pet let. Sem stalna stranka. Na kvaliteto, izbiro, postrežbo bi cene nimam pripomb. Cene približno ustrezajo mojemu žepu. Tu kupujem tudi ozimnico.«
■ Metlika, Marija Molek: »Poleti je trgovina dobro založena in ima vsak dan na zalogi vse, kar potrebujemo gospodinje. Cene so različne: spomladi so tile zelo visoke, zdaj pa so primernejše. Cerje so niake, če kupujejo blago od kmetov, višje pa za blago, ki ga pripeljejo iz Ljubljane. Ozimnico si nabavljamo pri okoliških kmetih. Postrežba je še kar zadovoljiva.«
■ Brežice: »Tončka Cizelj: »V teč- trgovini vedno kupujem in vedno dobim, kar želim. Menim, da je dobro založena tudi z ozimnico. Postrežba in prodajalci so ustrežljivi«
| Sevnica, Anica Štraus: »Menim, da je naša trgovina dobro založena s sadjem, zelenjavo in drugim blagom.
Na vrtu pridelam precej, vendar vsak dan kupim v trgovini precej svežega sadja in zelenjave. Cene so primerne. Morda so v Ljubljani in Zagrebu nekoliko nižje, ker pa je razumljivo, saj> je tam večja konkurenca. Tudi z ozimnico so dobro založeni. Posebno pa moram pohvaliti zelo ustrežljivo prodajalko.«
■	Za Trebnje in Krško, ki sta v sredini oziroma bliže cenejšim mestom, našima sodelavcema ni uspelo dobiti izjav, oziroma izjave že, imen »izjavljalcev« pa ne. No, iz teh izjav bi se dalo sklepati, da so v Krškem z vsem zadovoljni. V Trebnjem je izbira nekoliko slabša, ker ljudje pridelujejo tudi sami in bi bil krompir (ki je nojcenejši) lahko še bolj poceni, ker je tu krompirjevo območje.
Iskrene in neiskrene izjave
Z zbiranjem mnenj potrošnikov smo imeli vsi, ki smo sodelovali pri tem delu, največ preglavic. V Ribnici je 20 gospodinj povedalo svoje uničujoče mnenje o trgovini, nobena pa ni hotela povedati svojega priimka! Vse so se bale, da bi jih potem trgovke »grdo gledale«, da jih ne bodo postregle, jim dale slabo blago itd. (podobno je bilo tudi drugod). Končno smo le dobili mnenje moškega, ki je precej bolj milo kot izjave žensk, vendar hkrati tudi najbolj kritično.
Izjave potrošnikov so v glavnem primerne, če izvzamemo Belo krajino, kjer so cene najvišje, izjavi pa najbolj miroljubni.
•
V	našem pregledu nismo zajeli cen mleka, mesa in kruha, kar je bilo morda tudi zanimivo. Vendar smo jih izpustili zato, ker so te cene določene z odloki posameznih skupščin in jih samo one lahko zvišujejo (znižujejo pa tudi podjetja sama). Te cene se tudi ne spreminjajo pogosto.
Vam brak -n prepuščamo tudi, da poveste še svojo oceno o cenah, maržah, dobaviteljih in drugem. Vaša menja bodo verjetno zelo zanimiva za trgovska podjetja in občinske sknnščine.
S	pomočjo sodelavcev Ivana Zorana, Marije Pa-dovani, Jožice Teppy, Jožeta Kržiča, Stane Kunej in inženirja Marjana Legana naoisnl
!•*•>** Primc
ZAKA.l SE ZMANJŠUJEJO POVRŠINE, ZASEJANE Z AJDO
Lepotica, ki se umika z naših polj
Vzorec ajde, ki ga je v Ljubljano posredoval Alojz Kek s Pluske pri Trebnjem, je po mnenju strokovnjakov kmetijske fakultete najboljši v vsej Sloveniji — Priznanje gojiteljem ajde na Dolenjskem
Ajdi v prid govorijo zdravniki, ker je odlična hrana za dietno kuhinjo, saj vsebuje dosti vitaminov in rudnin.
Ajdi v prid govorijo čebelarji, ker da en sam hektar ajde tudi do 300 kilogramov medu. s
Ajdi v prid govorijo farmacevti, ker je iz ajde mogoče pridobiti zdravilo rutin, ki preprečuje pokanje drobnih žilic pri ljudeh z visokim krvnim pritiskom.
Ajdi v prid govori gospodarnost, ker je ajda dober strniščni posevek, ki daje še eno žetev in zavaruje njivo.
Kje so vzroki, da so pridelki majhni in nezanesljivi. da so se površine ajde zadnje desetletje zmanjšale za polovico, čeprav se je cena stalno povečevala? Zakaj kmetovalci opuščajo pridelovanje, zakaj nihče načrtno ne skrbi za semenar-jenje, žlahtnenje ajde, za katero uči zgodovina, da so jo k nam zanesli krivoverci (hajdi), če ne celo Cigani?
Velik podpornik nekdanje prebujajoče slovenske kulture baron 2iga Cojz je imel prav gotovo dober namen, ko je k nam s Češke zanesel tatarsko ajdo, ki uspev-; na slabši zemlji in v slabših legah. Toda nehote je naredil kmetovalcem veliko škodo. Tatarska ajda se je razširila in postala najbolj nevaren plevel med domačo ajdo.
Gotovo ste že jedli ajdove žgance sumljive zeleno rumene barve, ki se niso tresli tako kot bi se morali. V tisti moki je bila primešana tatarska ajda, ki se je razširila po vsej Sloveniji.
Izredno težko je še kje dobiti seme, ki ne bi imeli primešane tatarke. Prejšnji predsednik trebanjskega čebelarskega društva Alojz Kek je na pobudo čebelarjev in kmetijskih strokovnjakov posredoval nekatere vzorce ajde iz vasi okoli Trebnjega in Do brniča in ugotovljeno je bilo, da je poslal najboljšo v vsej Sloveniji.
Tatarka seveda ni edini
delal že tudi blizu sto mernikov ajde na hektar, kar je čez 20 centov. Seje črno ajdo, letos je ima čez en hektar. Ce je ne bo »prestrašil« eden tistih strahov, o katerih je govoril prof. Sadar, bo letos dobro obrodila. Dober rod pričakujejo tudi kmetje iz Korit in drugih krajev.
Janez Kek ima dolgoletne izkušnje. »V našem kraju pridelek redko povsem odpove. Pridelovanje se izplača. Ajda mora biti zmleta z naravnimi kamni, če hočemo, da je moka resnično dobra. Predvsem je važno skrbeti za dobro seme, ki naj bo brez primesi »hrvatice«, kot kmetovalci imenujejo tatarko.
# Ajda je resnično vredna
0 večje pozornosti posebno
# tam, kjer so že doslej že-
# li bogate letine. Treba jo
# je vzeti resno tako kot
O druge pomembne poljšči-
# ne. zakaj tudi ona to za-
0 služi!
Inž. MILAN LEGAN
Janez Kek na ajdovi njivi: »če bi imel človek na voljo vse tiste površine, ki jih zadruga pusti po žetvi prazne!«
Potrditev uspešne akcije v Črnomlju
Prvenstvo občinskega sindi kalnega sveta v Črnomlju je pred kratkim pohvalilo uspešno akcijo v nekaterih mesnicah v Črnomlju in Semiču. Posebna komisija je namreč ugotavljala težo in kvaliteto mesa, ki so ga potrošniki kupili v teh mesnicah. Vsi mesarji in podjetja, kd so prodajali slabše meso, bodo kaznovani. Občinski sin dikalni svet se je že odločil, da bo s podobnimi akcijami še ugotavljal kvaliteto blaga, ki ga v trgovinah nudijo potrošnikom.
K. W.
Loški vodovod bodo obnovili
Obnavljanje loškega vodovoda dobro napreduje. Pri zasipavanju glavnega vodovoda, ki je od novega zajetja do vasi dolg en kilometer, so pomagali tudi vaščani. Razen Loke bo vodo dobilo tudi 5 vaščanov na Dobravi in dva v sosednji vasi Rečici. Verjetno se bodo na skupni vodovod priključili tudi nekateri vaščani, ki imajo lasten vodovod, a jim večkrat (Mipove.
S. Sk.
Ni dimnikar vsak, ki nosi dimnikarsko obleko!
Ljudje so naivni in plačajo vsakomur, ki se predstavi kot dimnikar — Pomočniki delajo kar hočejo — Kljub temu, da ni tako težko biti dimnikar, se le malokdo odloči za ta poklic
Za štedilnike	je	tarifa	od
1.50 do 2.50 din, za dimnike pa je česna odvisna od njihove	velikosti.	K	temu	je
treba	prišteti	še	20 do	40
odst.	vsote za pot, ki	jo
opravi dimnikar.
Težko je ustreči vsem in priti ravno takrat, ko ne kurijo. Včasih sem po časopisu obvestil občane, v katerem kraju bom določen dan in je bilo vse v redu. Zdaj ne gre več tako, ker se ne
Razstava zazidalnih načrtov v Novem mestu
Cesta Šentjernej -Prekopa zaprta
22. avgusta so delavci novomeškega Cestnega podjetja zaprli za ves promet (razen za avtobuse) cesto iz Šentjerneja v Prekopo. Hkrati so promet proti Kostanjevici preusmerili skozi Dobravo, kjer opozarja voznike na nove prometne razmere posebna tabla. Cestno podjetje je promet preusmerilo zato, ker so se v Prekopi že pričela pripravljalna dela za asfaltiranje ce6te proti Šentjerneju.
Stane Oberstar, sedanji lastnik mlina v Dobrniču, za katerega je kot študent gradbeništva naredil načrt pokojni Boris Kraigher, ve povedati veliko zanimivosti o ajdi. Med drugim trdi, da mora biti ajdino seme vedno doma severno od njive, na kateri jo želimo sejati, sicer jo čebele nerade obletu jejo. (Foto: Legan)
vzrok premajhnega zanimanja kmetovalcev. Ajdo je treba znati pridelovati! Prof. Sa^ dar pravi, da ima ta nežna lepotica toliko strahov kot pes: slano, veter, dež in sušo. Profesorjev pomočnik inž. Spanring ter še nekateri drugi strokovnjaki pa so trdno prepričani, da je treba začeti z načrtnim žlahtenjem, ker ima ta poljščina lepo prihodnost.
Na malo višjih predelih do-brniške doline: okoli Vrhtreb-nja. Krušnega vrha, Luže, Svetinj predvsem pa okoli Ajdovca ta kmetijska rastlina zelo dobro uspeva. Ker pa se ajda zadovolji tudi s slabšo, bolj kislo zemljo ter daje še eno žetev in zatira plevel, jo je mogoče še precej razširiti.
Obiskali smo znanega pridelovalca ajde in čebelarja Janeza Keka iz Luže, ki je pri-
Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij v Novem mestu je v pritličju svojih prostorov na Prešernovem trgu nedavno razstavilo sedem zazidalnih načrtov/ od tega štiri za zazidavo v Novem mestu, druge pa zazidavo okolice in drugih krajev v novomeški občini.
Do sobote, 31. avgusta, bodo javno razgrnjeni zazidalni načrti za: komunalno — obrtno cono družbenega sektorja na Cesti herojev (od vrt-
narije do sejmišča), zasebno stanovanjsko zidavo ob Cankarjevi cesti in podaljšku Koštialove ulice, nadalje za .potrošniško središče ob Kan-dijski oesti (vse v Novem mestu) in zidavo stanovanjskih in obrtniških hiš na Kregar j e vem hribu v Straži.
Do 22. septembra bosta razstavljena zazidalna načrta za perspektivni razvoj industrije motornih vozil v Novem mestu in za stanovanj-s’co, obrtniško in potrošniško zazidavo v Mačkovcu.
Ker je na uredništvo prispelo več pisem v katerih se bralci pritožujejo zaradi dimnikar>:k h uslug, smo obiskali oba novomeška dimnikarska mojstra, da bi od njiju zve-deli kaj več o tem.
Levi breg Novega mesta, imarjeta, Mirna peč in drugi okoliški kraji spadajo v ob-močje dimnikarskega mojstra Alojza Hodnika. Na vprašanje, ali dimnikarji res pobirajo denar, ne da bi očistili dimnike, je mojster Hodr.iik odgovoril:
»To je čisto mogoče. Toda razlikovati moramo med pravimi dimnikarji in šušmarji! Samo v Mokronogu sem zadnjič ugotovil, da je nekdo na račun dimnikarskih uslug, ki jih ni opravil, pobral več kot 70 dinarjev. Delno so zato krivi tudi občani sami, ker nasedajo tem »dimnikarjem«. Ni dimnikar vsak, kdor nosi dimnikarsko obleko. Ce občani opazijo, da tisi, ki je prišel pobirat denar nima potrdila, naj ga takoj prijavijo milici. Občanom ni treba plačevati dimnikarskih uslug, če niso bile opravljene po krivdi dimnikarja ter v poletnih mesecih, če ne kurijo. Vendar morjtjo to prej povedati dimnikarju. Ce dimniki niso bili očiščeni po krivdi občanov, pa morajo čiščenje kljub temu plačati.
V „NOVOLESU" zadnji trenutek preprečili eksplozijo
•	'v*'-'
<	^	'*	i
SE ENA TRGOVINA. Trgovsko podjetje MERX iz Celja je v soboto, 24. avgusta, odprlo v Sevnici novo trgovino. Zraven sodobno opremljene prodajalne je isto podjetje odprlo tudi bife. (Foto: Legan)
delavci so bili prijetno presenečeni, ko sta jih pozdravila v svoji sredi direktor Vlado Senčar in predsednik upravnega odbora Miha Logar. Ko so jih obdarovali s skromnimi denarnimi nagradami in slikami kar niso mogli skriti, kako veseli so, da jih koJektiv še ni pozabil.
Na zborovanju so delavci »Metalne« ostro obsodili agresijo na CSSR, odposlali pa so tudi resolucijo, s katero so podprli stališča našega vodstva in CK KPJ. D. B.
Letos manj pridelka
Vreme je letos marsikateremu vinogradniku delalo sive lase. Tudi pri krškem Agrokombinatu bodo imeli letos manj letine. Močan osip in toča sta opravila svoje, čeprav sedaj kaže, da bo kljub temu pridelek kar v redu. Privatnim proizvajalcem pa še vedno povzroča težave rdeč listni ožig, ki bo tudi pobral marsikateri liter vina.
17. avgusta so v Straškem lesnem kombinatu NOVOLES zadnji trenutek preprečili eksplozijo parnega kotla. O-koK 10. ure dopoldne bi morali v kotel dodati vodo s pomočjo parne črpalke, ker pa tega niso napravili, se je kotel do 13.30 ure že tako segrel, da je postal čisto rdeč. Nevarnost eksplozije so odstranili še pravočasno, kljub temu pa je nastalo za okoli 100.000 dinarjev škode. Menijo, da je prišlo do škode predvsem zaradi neprevid nosti kurjača, ki je delal v kotlovnici brez tpsLrezne kvalifikacije.
V »METALNI« so praznovali
Delovni kolektiv »Metalne je praznoval v soboto svoj praznik. Na popoldanskem slavnostnem zborovanju so se zbrali čland kolektiva in upokojenci »Metalne«. Nekdanji
morem zanesti na nikogar. Pomočnik pride ali ne pride v službo, sam pa ne zmorean vsega. Kljub temu, da sem o tem obvestil upravo podjetja v Ljubljani, nisem dobil do zdaj še nobenega odgovora. Kako naj potem delam s takimi ljudmi? Tako nezanesljivo kot se zdaj' dela pri nas, se ni delalo še nikoli.
Težave so tudi z vajenci, ker si mladi ljudje nočejo iti učit za dimnikarja. Bojd-jo se biti vedno črni in umazani. Kakor da ne bi bilo vsako delo častno! Iz svojih dolgoletnih izkušenj lahko povem, da ni tako hudo biti dimnikar. Doživiš marsikaj zanimivega, če pa pomisliš, da ljudem kot dimnikar prinašaš srečo, ti je večkrat prijetno pri srcu.«
Drugi dimnikarski mojster, Bruno Bernard je, povedal isto. Potožil je nad pomočniki, ki delajo, kar hočejo ker vedo, da je težko dobiti dimnikarja. Povedal je, da nekateri brezposelni sami napravijo najnujnejše dimnikarske potrebščine in potem hodijo okoli po vaseh ter pobirajo denar. Ker so ljudje preprosti, ne zahtevajo nobenega potrdiia in plačajo, potem pa se jezijo na dimnikarje, ki velikokrat niso nič krivi.
F. P.
•	•	v	v
jejmisca
Na novomeškem sejmišču
V ponedeljek, 26. avgusta so pripeljali kmetje na tedenski gejem v Novo mesto 735 prašičev, prodali pa »n jih samo 354. Manjše prašiče so cenili od 80 do 140 dinarjev, večje pa od 150 do 250 din. Na sejmu je bilo malo kupcev iz oddaljtnlh krajev, žito so morali kmetje več kot polovico neprodanih prašičev odpeljati domov.
V Brežicah še kar dobra kupčija
V soboto, 24. avgusta, mt na tedenski sejem prašičev v Brežicah pripeljali 655 živali. Prodali so 530 manjših prašičev, za katere so zahtevali do 6 din za kg. Večjih prašičev so prodali 12 po 5,50 dinarjev za kilogram.
Zaprta vrata po osemletki?
V Mirni peči bo več kot polovica otrok s končano osemletko ostalo doma
Na osnovni šoli v Mirni peči je letos uspešno konča-
lo	osmi razred 28 učencev, popravne izpite pa imajo še 16 učencev. Od teh sta se dva prostovoljno odločila, da bosta ponavljala razred. Letošnji osmi razred ima naj slabši učni uspeh.
Poklicno usmerjanje je šola začela uvajati v osmem razredu. Imeli so razstavo o poklicih in predavanje za starše in učence. Letos jih nadaljuje šolanje na srednjih šolah le 16; štiri gredo v gimnazijo, štirje v gostinsko srednjo šolo, po dva v ekonomsko srednjo šolo in šolo za zdravstvene delavce. Ne-
kaj učencev gre k SGP »Pionir« za vajence in priučitev, eden pa bi šel rad na sred j o fizkulturno šolo, pa se je moral odločati za poklic pleskarja, ker doma nimajo denarja za njegovo šolanje. Nekaj učencev je naredilo sprejemni izpit na zobotehniški šoli, vendar niso sprejeti. Zdaj ne vedo, kje bodo dobili zaposlitev. Skoraj vsi, ki bodo nadaljevali šolanje, bodo hodili v Novo mesto, ker je najbližje, pa tudi starši nimajo denarja, da bi jih poslali drugam. Tako se tudi ne morejo vpisovati na srednjo tehniško šolo, ker je v Novem mestu ni, v Ljubija-
Pri Turist biroju iz Črnomlja so presegli menjalni plan
Odkar je ustanovljen Turist biro v Črnomlju, se je njegova dejavnost precej razširila, saj razen izletov prireja tudi prireditve, izdaja potna dovoljenja in skrbi za prenočišča turistov. Pred dne-
vi	smo obiskali turistično delavko Marto Skubičevo in jo prosili, naj nam kaj več pove o delu Turist biroja.
—Kakšne načrte imate za popestritev dopustov vaših občanov?
— Pravkar zbiramo prijate za izlet v Budimpešto, ki ga organizira podjetje SAP iz Ljubljane. Izlet bo 31. av-avgusta in 1. septembra. Sedaj je prijav še malo.
—Kako pa je z organiziranjem izletov nasploh in udeležbo na njih?
— Samostojnih izletov se nam ne splača prirejati; za daljša potovanja pretežna večina ljudi nima denarja, krajši izleti pa jih ne zanimajo, ker se raje odpravijo kar sami peš, ali s svojimi prevoznimi sredstvi
— Ali pri vas tudi menja te valuto?
—	Da, naš biro posluje tudi kot menjalnica. Letos smo celo presegli menjalni plan, čeprav turistov ni bilo tako veliko.
— Saj res, kaj pa tuji gostje? Ali se ustavljajo za dlje časa v Črnomlju?
— Največ imamo prehodnih gostov. Le malo je takih, ki se ustavijo za več dni. Upam, da bo nočnin več, ko se prične prava belokranjska turistična sezona, to je čas ob trgatvi.
—Kako pa je s turističnimi sobami pri zasebnikih?
— Teh sob imamo precej. Pri turističnem biroju je prijavljenih 136, mislim, pa da
jih je v resnici celo več. Tudi posojila za njihovo ureditev se še dobijo, največja vsota je 1,5 milijona S din.
— Pri vas izdajate tudi potna dovoljenja. Kam pa ljudje največ potujejo?
— Največ prosilcev je za potno dovoljenje v Nemčijo. Ljudje potujejo v tujino predvsem zaradi zaposlitve in ne na počitnice. Odkar se je znižala cena potnim listom, je prosilcev spet precej več.
— Kaj mislite o perspektivah turizma pri vas?
— Manjka nam tradicija, sicer so pa pogoji za razvoj turizma ugodni. Kolpaxje kljub deževju še vedno dovolj topla za kopanje. Kmalu bo tudi jesen in z njo trgatev. Tudi to je ena izmed turističnih privlačnosti. Spomladi bo spet jurjevanje, ki je kar precej znana prireditev.
Čeprav bo čez kakšen mesec turistične sezone že konec, si Črnomaljci še precej obetajo od nje. Potrudili se bodo privabiti čim več turistov in poskrbeti, da bodo navdušeni nato Belo krajino.
NADA GAŠPIR
6
Peta številka »Obvestil«
Peta številka »Obvestil«, glasila občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu, ki je izšla 21. avgusta, piše med drugim o osnovnih značilnostih dokumentov VI. kon. g resa ZSJ in pokoagresni dejavnosti v novomeški občini. V zvezi s tem prinaša sklepe področnih po-svetov s predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij in objavlja program pokongresne aktivnosti .n delovni program občinskega sindikalnega sveta v letošnjem drugem polletju. Na koflcu prinašajo »Ob. vestiln« podatke o osebnih dohodkih v novomeški občini za maj in Junij.
no ali v Krško je pa predaleč. Težko je tudi zaradi štipendij. Ker jih ni, se morajo odločiti za poklic, ki jih ne veseli ali pa ostanejo doma. Letos se je učenka Slavka Žagar prijavila za republiško štipendijo, vendar je ni dobila. Sedaj so naredili priporočalo za štipendijo, na razpis pedagoške gimnazije. Slavka je bila v vseh razredih odlična, vendar bo šolanje težko nadaljevala, ker je v družini 12 otrok.
Na osnovni šoli imajo tudi precej težav s tistimi, ki končajo obvezno osemletno šolanje v nižajih razredih. Ti se morajo zaposliti kot nekvalificirani delavci ali pa ostanejo doma. Težave so tudi z duševno manj razvitimi otroki. Že večkrat je osnovna šola prosila, da sprejmejo te otroke v posebno šolo, vendar jih niso sprejeli, ker imajo menda premalo prostora. Družba bi morala za njih poskrbeti, saj jim šolanje v normalnih razmerah prej škodi kot pa koristi.
NADA GAŠPIR
»USLUGE« TURIZMU IN PRIJATELJSTVU
„Nemcem se že ne pustim komandirati"
Osebna prijatelja in velika prijatelja Jugoslavije dobrega znanca in sodelavca vodstva ljubljanske delavske univerze, 26-let-nega študenta fizike iz Miinchna sem povabil, da bi skupaj preživeli letni oddih na slovenski obali. Majhen nesporazum je hotel, da so se poti zgrešile, še vedno pa je veljal dogovor, da se dobimo v avtomobilskem kampu v Ankaranu.
Po štirih dneh čakanja v kampu študenta še vedno ni bilo od nikoder in če se ne bi po naključju srečali v Kopru, bi še dolgo iskali eden drugega.
Kar se je medtem zgodio, je obsodbe vredno-
Prijatelj je medtem dobil prenočišče v Kopru iti hodil spraševat v Ankaran, toda v sprejemnici kampa se vodji ni zdelo niti vredno pogledati v seznam, če sem z družino
že v taboru. Fanta je kratkomalo odslovil, češ da me še ni.
Ko sva po snidenju skupaj odšla k vodji sprejem-niče in ga mirno opomnila na malomarnost, je leta vzrojil dobesedno takole: »Opravičujem se, pa kaj še hočete- Od Nemcev se že ne pustim komandirati. Kdo pa ste? Kaj imata vidva skupaj? Poklical bom policijo!«
če ne bi bil zraven, ne bi mogel verjeti. Pred prijateljem sem ostal osramočen, ne da bi se mi zdelo vredno karkoli pojasnjevati-Mislil sem samo na prijateljevega očeta, preprostega laboranta Barjerje-vih tovarn v Leverkusenu, ki se je kot jetnik v nacističnem taborišču nakopal bolezen, od katere se ne bo nikoli povsem opomogel.
M. LEGAN
Pojasnilo predsednika ObS Novo mesto
22.	avgusta 1968 je Dolenjski list objavil intervju s tov. okrožnim javnim tožilcem pod naslovom »Dolžnost nas vseh je prijavljati kazniva dejanja!«. V tem intervjuju tov. tožilec v odgovoru o primeru IN IS na osnovi pisanja v Dolenjskem listu dne 18. 7.1968 trdi, da izjava predsednika skupščine delegaciji INISO-VIM delavcem, da teče postopek za ugotovitev vseh krivcev od najvišjih do tukajšnjih domačih in da bo o njihovi krivdi in kazni sklepalo sodišče, ni bila točna.
Ker je s to trditvijo v bistvu postavljen dvom okrog ugotovitve odgovornosti za nastali položaj v INIS, ki bi utegnil imeti daljnosežne posledice, sem dolžan odgovoriti.
15.	julija letos sem s svojimi sodelavci, s člani odbora za prisilno upravo v INIS ter s predstavniki družbeno političnih organizacij naše občine sprejel delegacijo predstavnikov INIS, kjer smo se pogovarjali o najaktualnejših problemih ob predvideni uvedbi stečaja v njihovem podjetju. Bistvo razgovora so bili ljudje, zaposleni v steklarni, njihova nova zaposlitev, njihovi osebni dohodki, pa tudi nadaljnja usoda in perspektiva njihove tovarne. Vprašanje odgovornosti za na-
Za lepo - in še lepše - Kočevje
Kaj pravi ocenjevalna komisija o vrtovih in pročeljih hiš v Kočevju?
V	zvezi z razpisom turističnega društva in krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto za najlepšo ureditev facad in okolice hiš je bila inwno. vana posebna komisija, ki skrbi aa ocenjevanje. Doslej se je 'komisija sestala dvakrat. Podala je ocene za junij in julij’. Sestati se namerava še v avgustu in septembru, ko bo tekmovanje zaključeno m bodo prodiagali nagrade. Komisija ocenjuje po točkah do 5, po. sebej hiše in posebej še okolico hiš. Tekmujejo lahko fizične in pravne osebe, ki skrbe za urejanje same oziroma ga finicirajo iz svojih sredstev.
Po dosedanjih ocenah komisije je dohi) največ točk dom telesne kulture, ki ima zelo lepo urejeno okolje, s cvetlicami okusno okr^. Seno pritličje in X. nadstropje ter zaslekleno avlo. K celotnemu vtisu bi še več prispevalo, če bi bilo nekaj cvetic tudi na Oknih II. nadstropja. K ledenemu delu fasade bi lepo sodili okenski nageljni, ki jih je komisija z velikim zadovoljstvom opazila na nekaterih oknih in balkonih v mestu. Zlasti pridejo do izraza na hiši St. 11 v Kolodvorski ulici. Ta ima
tudi mnogo bujnega cvetja pred hišo. Po ocenitvi komisdje ima zaenkrat drugo mesto.
S cvetjem lepo okrašena okna in balkone naletimo na več hišAh domala v vseh ulicah. Skoda je le, da ni večje povezanosti med stanovalci v blokih, ki bi skrbeli za enotno okrasitev fasad s cveti, ca mi. Bolj se to odraža pri zasebnih hišah, kar Je komisija ugotovila v Zadružnem naselju, kjer so nekatere hiše vzorno urejene in ozaljšane z rožami na oknih, stopniščih, balkonih in vrtovih. To je komisija ugotovila pri novejših hišah v Rožni ulied, pri nekaterih hišah v Bračičevi blicl, ob Cesti na stadion, v šeSkovi, Cankarjevi, Prešernovi, Podgorski, Roški cesti itd. Urejeno okolje imajo tudi montažne hišdce pri domu telesne kulture, le da nega ponekod zaostaja. Zelo lepo so z zelenjem in cvetjem okrašeni nekateri balkoni pri novih blokih v Podgorski ulici, kakor tudi pri stolpičih v Seškovi in Cankarjevi ulici. Skoda je le, da večini kvari vtis viseče perilo.
Prav lepi viseči nageljni krasijo
na Trgu Svobode št. 9, 10 in 1’ itd.
Tudi gostinstvo skrbi za okusno ureditev vrtnih prostorov, kar se pozna zlasti pri liotelu Pugled in Restavraciji. Tudi slaščičarna na Ljubljanski cesti je poskrbela za okusen predvrt z mizicami za goste.
Seveda ne moremo našteti še drugih primerov, saj jih jc komisija več kot 60 ocenila z »nadpovprečno«. Pri ocenjevanju upošteva komisija razen bogastva zelenila in barv tudi kvaliteto, har. monijo, razporeditev, splošen vtis itd. Kaj n. pr. pomaga še tako lep cvet, če raste iz starega pločevinastega lonca ali konzervne škatle ali pa, 6e je poleg nanizana raz. na šara, vrvi za perilo, viseče perilo itd. Tudi ne narede dobregu vtisa šc tako bujne cvetice v vrtu, zaraščenem s travo, plevelom ali povrtninami. Skrbno negovana ze. lenica z nekaj cvetja, grmički ali kakim gozdnim drevesom nudi povsem diugačno, prijetno podobo. Če ne verjaipete, poglejte ■/. Roškega mo»tu proti Oražmovi hiši!
škoda, da je v središču mesta sorazmerno malo okrašenih fasad, čeprav imajo nekatere prav idealne pogoje, kot na primer kino Jadran.
Pmlsednik komisij«-inž. TONE KNAFKUC
stali položaj v tovarni, ki je sicer bilo postavljeno, ni bi-
lo	centralno vprašanje našega razgovora. Moj odgovor na to vprašanje pa je bil, da bomo poskrbeli, da bodo pristojni pravosodni organi raziskali odgovornost za nastali položaj v INIS, neozi-raje se na to, za koga gre. Pri tej svoji takratni izjavi še vedno vztrajam; zaradi tega bo občinska skupščina posredovala pristojnim organom razpoložljivi material, del tega gradiva pa bo gotovo dal uveden stečajni postopek.
Poudaril bi rad, da takrat nisem imel intervjuja z novinarji, pač pa razgovor z delavci steklarne. Zaradi tega ni moja stvar, kaj je bilo za novinarja Dolenjskega lista v tem razgovoru bistveno in kako ga je razumel. Zaradi tega si ne lastim avtorske pravice nad	njegovim	poročilom
s tega	razgovora.	Novinar
DELA je z istega razgovora napisal	povsem	drugačno
poročilo in mislim, da je v tistem delu svojega članka, ki se nanaša na ta razgovor, povedal	njegovo	dejansko
vsebino (glej članek v DELU z dne 16. julija 1968 pod naslovom »Pesek v oči delavcem in občinski skupščini«).
Prepričan sem, da je točnost ali netočnost neke izjave, ki se lahko v intervjuju uporabi kot trditev, ki bi utegnila imeti daljnosežne posledice, po vsej verjetnosti potrebno predhodno preveriti.
FRANCI KUHAR predsednik ObS Novo mesto
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
V	protestnem pohodu so delavci IN ISA 15. julija 1968 nosili štiri parole: INIS JE REPUBLIKA RODILA, OBČINSKI MOŽJE PA POKOPALI!
—	POIŠČITE PRAVE KRIVCE! — KAKO NA DOPUST BREZ DENARJA? — HOČEMO SVOJO TOVARNO!
Navzlic vsem prizadevanjem občinske skupščine in drugih organov za zaposlitev INISOVIH delavcev pa je bila med naSimi bralci po vsej Dolenjski takrat in je še danes najbolj centralna zahteva: POIŠČITE PRAVE KRIVCE! Zato smo 18.7. 1968 tudi naslovili naš sestavek »Krivce bo poiskalo sodišče!« in posvetili eno tridesetino poročila temu perečemu vprašanju, preostalih devetindvajset trideseta pa ljudem, zaposlenim v steklarni, njihovi zaposlitvi,
njihovim osebnih dohodkom in nadaljnji usodi tovarne.
Kar zadeva iskanje krivcev, ki so metali »pesek v oči delavcem in občinski skupščini«, smo zapisali dobesedno kot je rekel tovariš predsednik občinske skupščine delegaciji delavcev v svoji pisarni:
»Zagotavljam vam, da teče postopek za ugotovitev vseh krivcev od najvišjih do tukajšnjih, domačih. O njihovi krivdi in kazni bo sklepalo sodišče.«
če je med »skrbjo uradnega organa za ugotovitev krivcev« in »postopkom« kakšna razlika, pa mora vedeti tisti, ki je za to pooblaščen.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Brigada »Majde Šilc« dvakrat udarna
O delu in življenju I. novomeške mladinske brigade »Majde Šilc«, ki utrjuje nasip Save pri Zagrebu, smo prejšnji teden že poročali. Danes dodajamo prvemu članku razveseljivo vest: brigada je medtem postala že dvakrat udarna! Prisrčne čestitke našim mladim prijateljem pri Zagrebu in lep«* pozdra-
Prvi posvet dolenjske mladine se je posrečil
Zeljo dolenjske mladine po medobčinskem sodelovanju je uresničil občinski komite ZMS v Novem mestu, ko je
23.	avgusta sklical v Novem mestu prvi posvet predsdni-kov in sekretarjev občinskih komitejev dolenjskih in som-borske občine. Napravili so okvirni načrt skupnega sodelovanja. Tako bo prvo oktobrsko nedeljo v Novem mestu medobčinsko mladinsko športno srečanje, ki ga bodo priredili v počastitev 10-let-nice avtomobilske ceste. Kot. kaže, bodo ta srečanja tradicionalna, prirejali pa jih bodo vsako prvo oktobrsko nedeljo. Udeleženci posveta so se navdušili tudi za zamisel kočevskih mladincev, naj bi priredili kitariado z nastopom ansamblov iz vseh občin. Predstavnkii komitejev pa se nameravajo srečavati še zaradi drugih skupnih zadev.
Predlagali so, naj bodo nar slednja posvetovanja po dogovoru in po potrebi, vselej pa v Novem mestu.
Trebnje: domicil Dolenjskemu odredu
Občinska skupščina Trebnje je v četrtek, 22. avgusta, sprejela odlok o podelitvi domicila Dolenjskemu odredu. Ta operativno politična enota, ki je bila ustanovljna 1. decembra 1943, je delovala na območju med Ljublijano, Savo in Krko, pomembne bitke pa je imela prav na območju trebanjske občine. Do konca vojne je izgubila 40 odstotkov borcev. Dolenjski odred je lani dobil domicil v Grosupljem, prihodnje leto pa naj bi ga še v Litiji. Kot predvidevajo, bo do konca 1969 izšla tudi .kronika Dolenjskega odreda.
Trebanjskim odbornikom se je v imenu odreda zahvalil Avgust Žitnikt predsednik od-redove komisije za obujanje tradicij NOB, svečana podelitev domicilne listine pa bo v nedeljo, 8. septembra, ko bo trebanjska občina slavila občinski pra7>rtik.
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
Asfaltni trak se je podaljšal na cesti Črnomelj—Vinica že do Stare Lipe, s težkimi buldožerji pa utrjujejo tudi še zadnje kilometre ceste proti Vinici. Će vreme v septembru ne bo prehudo nagajalo, bodo dela na eesti končana v pred videnem roku (Rb.)
Pismo Društva zasebnih obrtnikov in gostincev v Krškem
Uredništvo Dolenjskega lista!
Nemalo smo bili začudeni ob sestanku o obrtnikih v DL z 15.8.1968. Sestavek je preveč enostranski, če še ne tudi netočen. Takšno početje obrtnikov sicer sami obsojamo, pa tudi preveč enostran•
Zakaj šofer avtobusa ni ustavil?
Cenjeni urednik!
Oprostite mi prosim, ker vam pišem to pismot v katerem sem primorana opisati doživljaj, ki sem ga doživela 16- avgusta ob 7. uri zjutraj na avtobusni postaji v Poto-čih, to je ob cesti iz Vidma proti Zdolam. Ker stanujem v Resi. mi je vseeno ali grem na avtobusno postajo na Videm ali v Potoče. Do vsake je 20 minut hoda. Tisti dan sem bila namenjena na Zdole, ker sem hotela na pokopališču očistiti grobove mojih dragih staršev in sorodnikov- Ko sem čakala na postaji in videla, da prihaja avtobus, sem vzela v roke nekaj prtljage in počakala na desni strani ceste. Šofer me je lahko že od daleč opazil, vendar je peljal kar mimo-
Bila sem zelo razočarana, ker avtobus Jii ustavil in nisem vedela kaj naj storim? Ker sem že pri 70 letih in me bolijo noge, bi zelo težko šla peš uro in pol daleč v Zdole. In to zaradi nesramnega in neolikanega šoferja avtobusa, ki se, kakor sem zvedela na Zdolah, piše Po-žun. Jaz ga osebno ne poznam, če pa se bo čutil prizadetega, naj pride k meni osebno, če hoče kaj več zvedeti od bolehne m starejše ženske• Na stara leta bo videl. kako hudo je človeku, če ga na starost kak brezsrčni človek tako grdo prezira. Talci ljudje niso vredni. da hodijo po naši lepi socialistični domoinni. Takim smo pred 60 leti rekli: »fuj ga bodi, neotesanec.-«
Ko sem šla počasi peš proti Zdolam, sta me vzela v avto dva mladeniča, ne da bi ju zato prošila. Zelo sta mi ustregla, saj sem bila že precej utrujena, zato se jvma najlepše zahvaljujem. Iz Zdol sem se vračala z avtobusom, ki odpelje ob 1145. Šofer tega avtobusa je bil zelo prijazen in ko sem ga prosila, če mi bo ustavil pri naši hiši. ki stoji ob cesti, je to storil brez omahovanja.
Zdaj med šolskimi počitnicami vozi avtobus na Zdole dvakrat na teden, to je v torek in petek, Ico so uradni dnevi- Vsekakor je to hvalevredno. Ni pa za pohvaliti to, ker nimajo avtobusi na Vidmu enotne postaje• Nekateri ustavijo pred slaščičarno, drugi pa pred mlekarno. Zadnjič, ko so ženske čakale pred slaščičarno, jim je šofer rekel, da jim bo ustavil pred mlekarno, a so morale teči za itfim. Drugič, ko so čakale pred mlekarno, pa je peljal kar mimo, tako da so morale iti peš domov, nekatere celo več kot uro hoda daleč.
Ali imajo res lahko šoferji avtobusov potnike za bedake? Večina potnikov so kmetje in kmetice, ki so izčrpani od trdega kmečkega dela• To se v naši deželi ne bi smelo zgoditi, ker ni socialistično.
MARIJA ZUPANČIČ, Zdolska cesta 35, Krško
sko pisanje, ki meče slabo luč 7ia obrtništvo na splošno.
V Sloveniji je 13.000 obrtnikov in je takšnih primerov največ 100, ki na tako nepošten način prihajajo do denarja. Večina obrtnikov je pa poštena in tudi takih ne manjka, ki delajo po 14 ur na dan ali pa še več, medtem ko v družbenem sektorju nasploh že uvajajo samo 42-umi teden.
Za naše pojme je bil novinar preveč enostranski in je s svojim sestavkom žalil obrtništvom nasploh, ki tega v najmanjši meri ne zasluži; to nam je dalo povod, da na njegov sestavek odgovarjamo, če je novinar že vzel pero v roke in začel pisati o deveti deželi in o kraljevičih, zakaj pa ni znal najti še besedo o podložnikih, ki jih je sicer več kakor kraljevičev in ki jih tudi pravljica, iz katere je vzel kraljeviča, prav dobro opisuje.
Po podatkih, ki jih je zbrala gospodarska zbornica SRS je razvidno, da je po številu obrtnikov na Slovenskem Metlika na predzadnjem mestu ter ima komaj 42 obrtnikov. Po številu teh, ki morajo voditi poslovne knjige, je pa na 1. mestu, saj mora v Metliki kar 34 obrtnikov voditi poslovne knjige. Avtomobilski prevoznikov ima Metlika 64 in vsi morajo voditi poslovne knjige. Vemo, da tisti, ki vodijo knjige, nimamo velike možnosti za utajo dohodka, predvidena pa je tudi zelo visoka kazen če se utaja ugotovi. Da so podatki v članku neverjetni, nas k taki oceni spodbuja dejstvo, ki ga novinar sam opisuje češ da na skupščini v Metliki ni dobil podatkov in da banka tudi ne dovoli vpogled v žiro račune, ker je to tajnost. S početjem banke se popolnoma strinjajno, saj je to z ustavo in zakoni zaščiteno, če pa že-
li	uradna oseba zvedeti stanje na žiro računih, ima možnost za to pri obrtniku, ki mora imeti pri knjiženju za prilogo vse bančne izpiske in listine, ki jih banka ob vsakem poslu z denarjem izdaja.
če se bo tako neobjektivno, enostransko pisanje večkrat pojavljalo v časopisih, se res lahko kdo spomni in predpiše obrtnikom še kakšno dodatno, nepotrebno administrativno obremenitev. To bi lahko rodilo posledice, da bodo začeli obrtniki zasebno obrt spet odjavljati, hkrati pa ugo-tavljamo, da je obrti nasploh Še premalo. Novinar naj prebere referat z zasedanja republiške skupščine, ki ga je imel tov. Brumen, pa se bo
Vandalsko početje v gorah
Veliko Koz j* je znana planinska postojanka v Spodnjem Posavju, katero ljubitelji narave in planin radi obiskujejo. Vsak planinec, ki se povzpne na vrh, s katerega je lep razgled na Mrzlico, Gozdnik in Šmohor, si za spomin rad pritisne žig v planinsko knjižico. Zato je PD Radeče postavilo na vrhu Kozjega vrha skrinjico s pečatom. Toda marsikdo je bil razočaran, ker žiga ni našel.
V zadnjih letih ga je že drugič nekdo odnesel.
Ko se je leta 1956 na Velikem Kozjem smrtno ponesrečil planinec Lojze Jamšek iz Sevnice so mu seimiški planinci na tistem mestu postavili spomenik. Neznani zlikovci so popraskali ime nesrečno umrlega planinca, tako da ni več vidno. Vsi planinci se zgražajo nad takim početjem.
STANKO SKOČIR, Loka pri Zidanem mostu
seznanil s stališči republiške skupščine, ki so pravilna in ki jih odobravamo.
Ugotavljamo tudi, da je v občini Novo mesto 261 obrtnikov in 64 avtomobilskih prevoznikov; od teh vodi 33 obrtnikov predpisane poslovne knjige, to pa delajo tudi vsi prevozniki. Ugotavljamo, da ima občina Metlika stopnjo prometnega davka, ki je malo pod srednjim povprečjem v SRS, to je 35 odstotkov; občina Novo mesto ima najvišji odstotek — 45 odstotkov (najnižja stopanja v Sloveniji je 30 odstotkov, najvišja pa 45 odstotkov). Torej se da razumeti, da pod takšnimi pogoji ni mogoče kar tako bogateti. Iz lastnih izkušenj tudi vemo, da občine niso tako slepe in dobrodarne proti obrtnikom. Občina Metlika je predpisala 40 odstotni davek na tujo delovno si-
lo,	ki je sicer nad slovenskim povprečjem (v SRS je tak davek najnižji z 10 odstotki, najvišji s 70 odstotkov, večina pa se giblje okoli 33 odstotkov). Občina Novo mesto ima predpisan davek na tujo delovno silo po stopnji od 20 do 35 odstotkov, kar tud ni pod povprečjem. Če bi bila metliška občina res deveta dežela za obrtnike, pa spodbija to dejstvo, da niso vsi obrtniki tako nepošteni, saj ime. občina tako malo obrt-nikav da so tisti, ki želijo tak položaj izkoristili, le redki in izjeme. Zato želimo in apeliramo na Dolenjski list, da drugič ob takih primerili piše bolj objektivno in naj obenem obravnava tudi one poštene obrtnike, da o tistih, ki so razen tega še reveži, sploh ne govorimo.
Tudi mi ostro obsojamo špekulante, pa ne samo tiste v obrtništvu. Ker pa podatki v članku »Obrtniki, izbirajte si občino«! niso iz uradnih virov, smatramo, da novinar ni odkril Kolumbije na Dolenjskem.
če želi DL pisati tudi o poštenih ali revnih obrtnikih, o
čemer mislimo, da je njegova dolžnost tudi s takšnim pisanjem povedati splošno resnico, se lahko-oglasi v naši pisarni in mu bomo vsestran-sko radi pomagali z vsemi razpoložljivimi podatki, ne bomo pa se opirali na podatke izza vogala. VINKO MIKEK Tajnik društva:
Pojasnilo uredništva
Kdo je kriv za takšno postrežbo?
Tovariš urednik!
29. julija sem hotel v Žužemberku, v gostilni Kmetijske zadruge na trgu, pojesti nekaj toplega. Ko sem vprašal natakarico, če imajo top-'
lo	malico, mi je odgovorila, da je malice zmanjkalo. Na vprašanje ali imajo kaj drugega toplega za jesti, je rekla, da imajo golaž, obaro, hrenovke in drugo. Ker mi je povedala da je obara še od prejšnjega dne' sem iw,-ročil zrezek, na katerega sem moral čakati precej časa.
V	isti gostilni sem bil spet 12. avgusta ob desetih dopoldan. Tudi takrat sem imtaka-rico vprašal, če imajo toplo malico. Ko mi je odgovorila, da jo imajo, sem jo prosil, naj mi jo prinese, čez nekaj trenutkov se je natakarica vrnila iz kuhinje in mi prijazno povedala, da je malice spet zmanjkalo. Tokrat sem se odločil za obaro, na katero sem moral čakati 20 minut. Medtem ko je natakarica meni prinesla obaro, pa je gostu pri sosednji mizi postregla s toplo malico. Torej zame je niso imeli več, za drugega (mogoče aboniranega gosta pa so jo še imeli. Ko sem obaro poskusil, sem po okusu in razpadajočem kokošjem mesu takoj ugotovil, da je stara najmanj dan ali dva. Takšne jedi seveda nisem mogel jesti, zato sem jo pustil na krožniku. Za obaro in limonado sem plačal 5,50 din.
Komu naj gost potoži, če mu v gostilni postrežejo s tako hrano? Ali nista za to odgovorna tudi uprava {icsti-šča KZ Žužemberk in pristojna sanitarna inšpekcija? Kakšen vtis bi dobil tuj gost, če bi mu tako nesolidno postregli?
S. H., Hinje
V	celoti objavljamo pismo Društva zasebnih obrtnikov in gostincev v Krškem, resnici na ljubo pa mu je treba dodati še nekaj dejstev:
podatki za članek o obrtnikih, ki smo ga objavili 15. avgusta, niso bili dobljeni nikjer »za vogalom«, temveč za vse obrtnike v občini Novo mesto na upravi za dohodke pri ObS Novo mesto (o čemer govori prvi odstavek pod vmesnim naslovom v članku: »Promet se je zvišal za več sto odstotkov, prispevki pa za veliko manj«), medtem ko smo podatke o izplačilih za opravljene prevoze oz. storitve, ki so jih sprejeli nekateri zasebni obrtniki v metliški občini, dobili v knjigovodstvih posameznih večjih pod-jetih na našem področju, čeprav podatkov o prometu prek žiro računov, res nismo iskali v banki (to tudi ni naše področje dela, poznamo pa tudi predpise o bančnem poslovanju), so objavljen številke točne, saj izvirajo iz knjigovodstva tistih naših tovarn, ki imajo z omenjenimi zasebnimi obrtniki stalno poslovanje. Teh številk doslej obrtniki niso zanikali niti ne ovrgli-
Veseli nas, da tudi omenjeno društvo zasebnih obrtnikov in gostincev v Krškem obsoja špekulacije nekaterih obrtnikov — samo o tem pa je članek našega novinarja tudi govoril! Že v uvodu članka je zapisano, da smo »za nekatere obrtnike res pravljična dežela«. Uvod članka razločno govori, da v njem ne _ nastopajo tisti obrtniki, ki si v »potu svojega obraza s svojimi rokami služijo vsakdanji kruh« in je torej odveč govoriti o »enostranskem pisanju, ki meče slabo luč na, obrtništvo na splošno«. Dobro poznamo stališče skupščine SRS do zasebne obrti in smo ga v našem tedniku ponovno pravilno razlagali. V našem listu smo tudi že doslej večkrat pisali o problemih obrtništva, obiskali pa smo tudi že več zasebnih obrtnikov, poročali o njihovem delu ter hkrati tudi pravilno podčrtali odprta vprašanja.
Precej dokazov imamo v rokah, da so bralci pravilno razumeli namen sestavka o obrtnikih z dne 15. avgusta, članek je razločno podčrtal namen republiških in zveznih predpisov o prispevkih in davkih občanov, iz katerih je nedvomno razvidna jasna želja, da bi se obrt spet razvila in razcvetela. Potrebujemo jo in brez nje ni šlo in ne bo šlo v nobeni družbeni ureditvi.
Ost članka pa je bila — po našem prepričanju dobronamerno in pravilno! — naperjena proti špekulativnemu načinu obdavčevanja obrti po samoupravnih, oblastnih oz. upravnih organih v nekaterih občinah na našem področju. Večina občin ni upoštevala priporočila Skupščine SRS z dne 13. 2.1968 za vodenje politike prispevkov, davkov in taks. Tudi mnoge take obrtnike, ki so imeli lani po 100 milijonov Sdin prometa, so oprostile obveznosti za vodenje poslovnih knjig, raje pa so 7, njimi sklenile pismene sporazume o prispevni stop-
nji oziroma o davku. Zaradi take davčne politike in odnosa do posameznih panog obrtništva^ prihaja v posameznih občinah do neupravičenih bogatitev in špekulacij, ki jih obsojajo vsi pošteni delovni ljudje. Da jih obsojajo tudi mnogi pošteni obrtniki sami, potrjuje tudi pismo, ki ga objavljamo.
Ni nam šlo za nobeno odkrivanje »Indije — Koromandije«, temveč za hudo resno opozorilo, da je treba preprečiti pridobivanje . visokih in neobdavčenih dohodkov nekaterih obrtnikov ter njihovo naglo bogatenje na račun socialistične družbe. Proti takim pojavom je uperjena ostra družbena kritika in družbena obsodba. Zato je sestavek našega novinarja tudi poudaril, da je tako bogatenje žal omogočil tudi dosedanji davčni sistem. UREDNIŠTO DOLENJSKEGA LISTA
O polževi pošti in dobrih ljudeh
V	valilnici Kmetijske zadruge Naklo pri Kranju sem naročil 30 enodnevnih piščancev. Znano mi je bilo, da valilnica pošilja piščance po železnici ob torkih, zato sem v sredo zjutraj odšel na postajo v Sevnico vprašat, če so že prispeli. Ker jih še ni bilo, sem bil trdno prepričan, da me bo valilnica že naslednji dan obvestila kdaj bo čas prihoda.
Pošilja je prišla naslednji dan, vendar brez predhodnega obvestila. Ker ni nihče prišel po piščance, so s sevniške železniške postaje poslali brzojavko, ki pa je prišla šele v petek zjutraj in je za to pot potrebovala celih 22 ur. Ne vem čigava je krivda, toda tako poslovanje pošti vsekakor ni v čast.
Med potjo v Sevnico sem bil prepričan, da je polovica piščancev že poginila, toda prijetno sem bil presenečen, ko sem v ograjenem kotu garderobe na železniški postaji zagledal vse piščance žive in zdrave. Zanje so poskr-beli dobri železniški usluž-benci-garderoberji, zato se jim za tak human odnos najlepše zahvaljujem.
KAREL ZORKO Zavratec 32
Edina želja: vpeljati vsestranski red na Valeti!
Veseli me, da se je na podlagi mojega pisala z naslovom ZELENA OPOJNOST »ROŽNATE MARIJE«, ki sem ga objavil v Delu, izvila v Dolenjskem listu živahna polemika. Svoja stališča od. nosno namen pisanja, sem že dvakrat po objavi članka prikazal v Delu. Do dane ni še nihče spod-oil mojih trditev, pač pa je marsikdo skušal speljati zadevo na stranski ali pa vsaj čisto drugi tir.
Kaj sem torej trdil v svojem članku? Tole:
1. da kade mladinci na taboru neznano o po'no zeleno snov, ki jo razširja med njimi tujka in to pod tirmo »marihuane«. Kasneje se je pokazalo (in to smo dvakrat >bjvaiii v Delu), da ne gre za mamila. Dodajam le, da vodstvo tabora do dneva objave prvega članka ni vedelo za početje mladincev.
2. da vlada do taborečih v taboru čuden odnos, mislim od strani vodstva, ki sem ga imenoval '»vojaSki«. Ta se po mojem kaže v tem, da vodstvo tabora včasih urejuje življenje na taboru na tak način in s takim kričanjem, ki nista primerna za vzgojitelja naše mladine
3. da ni v statutu novomeškega Partizana niU črke o tem, kako voditi tabor, kdo naj ga vodi in podobno. Tabor torej pravno ne obstaja in se vse dogaja v nekem imaginarnem smislu. Ce pa je to
•	"bor, se nikakor ne more imenovati tabor TVD Partizana Novo mesto.
4 da na terni taboru ne vodijo administracije in računovodstva, kai pomeni, da do zdaj ni še nihče dobi] za karkoli računa ali obračuna. Razlog, ki ga je nekdo omenil (samo mimogrede, seveda), da ie vodenje administracije draga zadeva, je smešen. Menda še danes velja pregovor: »Cisti računi — dobri prijatelji« — kljub stroškom.
V	da se tabora na Valeti udeležujejo najrazličnejši ljudje ia prav vseh krajev Jugoslavije. Ka-';o in s kakšno pravico, tega ne vem. Menda spet po tistih ustno •sprejetih pravilih, ki pa so tako raztegljiva.
To sem, kratko povedano, trdil v svojem pisanju. Doslej ni tega še nihče spodbil. Moj namen je •.oroj bil. da odgovorni po toliko ?tih urede vprašanje tabora TVD Partizan. Saj ni potrebno veliko. Samo njegov pravni status naj o določi.
Razen tega se je v polemiki zaporedno pokazalo, da v novomeških športnih in telesnovzgoj-ilh krogih nekaj škriplje. Veseli me, da s«m posredno zadel tudi na ta žebelj.
Zdaj pa k vprašanjem tovariša Slavka Vidmarja.
Resnično nisem vedel za vse te večje ln manjše uspehe. Vsaj za vso no. Samo vesel som. da ima-
mo Novomeščarri med nami mla-dince in ljudi, ki dosegajo take uspelie!
Kaj pa ima ta opraviti z mojim pisanjem o čudnem dolgoletnem življenju tabora na Valeti, pa ne vem. Vsaj ne v tistih točkah, ki sem jih jaz omenjal v svojem pisanju. Rafal je bil izstreljen v napačno smar. Vaš način pisanj«, tovariš Vidmar, ima tudi svoje Ime. Morda bo dovolj, da vse povem z nazornim primerom: 6e učence vprašajo za bitko na Kosovem polju, nadobudnež gotovo ne bo odgovorjal, da ima Mars dva planeta — ali pa bo dobil nezadostno.
Ne vi, ne kdorkoli dragi (razen Profesorja Trohe, ki je dopustil možnost napak), se ni globlje dotaknil mojih zgornjih petih trditev, ki so bistvo mojega članka
Javnosti mogoče ni znano tudi naslednje:
— nekdo iz vodstva tabora je odprl telegram taboreče mladinke, kar je (kot mogoče tovariš Kuhar ve), kaznivo dejanje;
— nekdo iz vodstva tabora je šele na pritisk vrnil denar najmanj dvema taborečima, ki sta hoteli predčasno zapustiti taboT;
— nekega pionirja so hoteli izgnati s tabora, ker je imel daljše lase, kar mu ne prepoveduje noben zakon.
Vse zgornje trditve in še nekatere druge stvari lahko dokažem s pričami.
Na koncu Di dodal, da nisem nikjer v svojem pisanju uporabljal izraza »moralno dvomljivi voditelji« in podobno. Te izraze uporablja iz neznanih razlogov samo tovariš Slavko Vidmar. Razen tega trdno vem, da je tovariš Petrič rdil samo da se je kamion ustavljal nred vrati vodstva. Od kje tovariš Slavko Vidmar ve, da je bilo to ravno pred vrati tovarišice Kovačičeve, pa je njegov problem, •takor tudi to, kaj je »stil za Interpol«
MARJAN BAUER
z	Novo mesto
100 Sdin pri sendviču!
V	slaščičarni na Glavnem trgu v Novem mestu sem prejšnj petek kupil dva sendviča in plača! 300 Sdin. Ko sem kasneje zavitek razvil in pogledal vsebinot sem ostrmel: v prvi žemlji je bilo 10 g salame in 9 g sira, v drugi pa 8 g salame in 11 g sira!
Žemlja in vsebina za tak sendvič stane okoli 5 Sdin. Pri sendviču zaslužijo torej 100 Sdin. Tudi po takih špe-lcul antih je treba udariti!
STANE VESEL, BRSLIN
To stran ste napisali šaritil— To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami^
POZDRAV OBEH BELOKRANJSKIH OBČINSKIH PREDSEDNIKOV
Pozdravljeni, dragi partizani, borci, aktivisti in prijatelji!
Pozdravljeni iz srca, dragi partizanski borci, aktivisti in naši prijatelji.
Pozdravljeni, od koderkoli ste prišli: čez Gorjance ali čez Kolpo, iz bratske Hrvatske, iz drugih republik ali zamejstva!
Bela krajina, dežela med Kolpo in Gorjanci, vas sprejema prav tako toplo, kot vas je pred četrt stoletjem in še več sprejemala takratna partizanska Bela krajina. Vemo, da ni. ste pozabili na to deželo zlatih src, kot jo je poi-menoval pesnik. Bila vam
je uteha in radost, okrepčali ste se ofc radodarnih rokah mater in očetov, odpočili •/, si pridobili moči za novi in poslednji boj s sovražnikom. Kadarkoli ste prišli, v soncu, viharju, dežju in mrazu, vam. je bila naša dežela zvesta ljubica in ljubeča mati. Tod okoli se je kovalo bratstvo trdih pest} in vročih srcf ki nam je slednjič prineslo enakost in svobodo.
Zdaj se vračate in Bela krajina vas pozdravlja. Pozdravlja prerojena in srečna, da je v novi soci-
alistični domovini tako lepo zaživela, da so se odprle proti njenemu napredku in razvoju, da so njeni ljudje, ki jih je pred vojno goltala tujina, našli doma svoj zaslužek in kruh.
Zato smo veseli, da vas lahko znova sprejmemo v svoji sredi, veseli, da boste veseli, da boste z nami občutili ponosno radost, ki nas preveva, ko vidimo, da vaše in naše žrtve niso bile zaman, želimo, da boste ob naši sreči srečni tudi sami!
Zato pozdravljeni, dragi
Tudi Hrvatje pridejo v Metliko
Predstavniki družbeno političnih organizacij in občinske skupščine Metlika so prejšnji teden obiskali sosednje hrvaške občine. V Dugi Resi, Jastrebarskem, Vrbovškem, Samoboru, Ozalju in Zagrebu so se srečali s pred-
Za Metliko 50% popusta na železnici
Na velikem partizanskem ulavju se bo v nedeljo, 1. septembra zbralo več tisoč lja-di. Tega dne bodo obiskali Metliko tudi številni gostje iz Slovenije in sosednje Hrvatske. Za prevoe potnikov bo poskrbelo s svojimi udobnimi avtobusi turistično in avtobusno podjetje »Kompas« ie: Ljubljane. Avtobusi bodo parkirali na posebej določenih mestih, dovolj parkirnih mest pa bo tudi za osebne avtomobile in druga motorna vozila.
Na vseh dolenjskih vlakih od postaj med Brežicami in Ljubljano bo 30 odstotkov popusta, se pravi, da bodo udeleženci proslave na domačih postaj »li kupili karto do Metlike, plačali za eno smer, karta pa ho veljaka tudi za povratek, brez vsakega potr-jevanja.
Prireditveni odbor je poskrbel budi za dežurno zdravstveno službo, ki bo delala v nedeljo ves dan.
stavniki občinskih skupščin in ZZB NOV in se z njimi natančneje pogovarjali o velikem partizanskem srečanju v Metliki. Seznanili sn jih s pripravami in potekom zborovanja in jih povabili naj se udeležijo te velike slovesnosti.
Hrvaški sosedje se bodo radi odzvali povabilom. 1. septembra se bodo Metličanom pridružili tudi številni hrvaški borci in gostje, ki bodo na tem srečanju spet dokazali, kako močna vez jih druži s Slovenci. Zadnje tedne posveča tudi hrvaški tisk
in radio precejšnjo po2<or-nost part ižanskemu slavju v Metliki,- 1. septembra se bodo hrvaški gostje iahko pripeljali po cesti Ozalj — Metlika, ki bo za ta dan posebej odprta.
lorci in aktivisti, pozdravljeni vsi stari in mladi prijatelji Bele krajine!
Predsednik skupščiTte občine Črnomelj: TONE DVOJMOČ
Predsednik skupščine občine Metlika: PETER VUJČIČ
Novo ime metliške šole
Na metliški osnovni šcli, ki se bo odslej imenovala osnovna šola XV. SNOUB »Belokranjske«, se skrbno pripravljajo na bližnje partizansko slavje. Tega dne bodo v avli šole odprli spominsko razstavo dokumentarnega gradiva in fotografij XV. brigade. Odkrili bodo tudi spominski relief, ki ga je je izdelal kipar Lojze Dolinar, in spominsko ploščo, v kateri bo vklesano no/o ime osnovne šole. V avlo bodo tega dne postavili tudi velik kip maršala Tita, darilo društva jugoslovanskih li Kovnih umetnikov.
Ob 25-letnici kočevskega zbora
PROGRAM
slovesnosti pohoda pionirjev po poteh odposlancev drugega zasedanja AVNOJ
V	Kočevju bodo 31. avgusta in 1. septembra naslednje prireditve:
Sobota, 31. avgusta:
od 8.30 do 11. ure: prihodi 3.000 pionirjev iz vseh krajev Slovenije pred »Seškov dom«, ogled dvorane in muzeja — Pred spomenikom igra rudniška godba, ob 12. uri: zbor pionirskih skupin pred spomenikom
— Prihod pionirjev, ki je na pohodu po poteh odposlancev drugega zasedanja AVNOJ — Franc Leskošek-Luka, prvi komandant slovenskih partizanskih enot — Komemoracija — Polaganje vencev in cvetja
od 12.30 uri: zborovanje v športnem parku v Gaju
— Več govorov — Nastopi partizanskih umetnikov — Nastop pionirskih skupin.
od 14. uri: kosilo za pionirje.
ob 16. uri: odhod skupm slovenskih pionirjev proti domu.
ob 19. uri: na stadionu taborni ogenj — Igrajo »Atoli«.
Nedelja, 1. septembra:
ob 7. uri: izpred spomenika odhod odreda ponir-jev, ki potuje po poteh odposlancev II. zasedanja AVNOJ, proti Metliki, kjer se bodo udeležili ■ proslave ob 25-obletnici ustanovitve 15. SNOUB.
Z leti prihaja tudi bolezen
Na prvem mestu - gostoljubnost
Pionirska delegacija bo šla skozi Metliko
1.	septembra bo potovala skozi Metliko delegacija pionirjev, ki bodo krenili po poteh odposlancev drugega zasedanja AVNOJ. V Metliki se bodo pionirji pridružili nekdanjim borcem, ki bodo prišli iz vseh krajev na partizansko slavje, še tisti dan bodo pionirji prekoračili Kolpo in nadaljevali pot na hrvaški strani. Pohod pionirjev sta organizirala Društvo prijateljev mladine in Pionirski list, vodil pa ga bo general Jaka Avšič, ki je vodil tudi slovenske delegate ra drugo zasedanje AVNOJ v jeseni 1943.
Metličani se že ves mesec skrbno pripravljajo na nedeljsko veliko praznovanje. Na številnih sestankih so sklenili, da bodo v nedeljo pričakali svoje goete zares prisrčno in da jim bodo nudili vse potrebno gostoljubje. Člani metliških delovnih kolektivov bodo še pred nedeljo postavili na primernih krajih
posebne paviljone, v katerih bodo prodajali spominčke in nekatere drobnarije, skrbeli bodo tudi za prehrano gostov.
Vsi tisti, ki se bodo pripeljali v MetJiko že v soboto ali pa bodo s slavja odhajali šele naslednji dan, bodo lahko prespala v hotelu »Bela krajina« in v zasebnih sobah.
Za priznavalnine bivšim borcem NOV in aktivistom je določeno v ribniški občini letos okrog 140.000 din. Seveda pa je potrebno več kot je na razpolago sredstev. Upoštevati moramo, da postajajo bivši udeleženci NOV vse starejši, z leti pa prihaja tudi bolezen. Zato je iz leta v leto več prosilcev za dodelitev priznavalnin. Priznavalnine dodeljujejo po posebnem pravilniku. Ker denarja primanjkuje, pristojna komisija pri občinski skupščini Ribnica strogo upošteva določila pravilnika. Tako so pri zadnji reviziji črtali iz seznama uživalcev priznavalnin nekaj ljudi, ki ko bi-
li	med prvimi borci in aktivisti oboroženega upora v občini. Seveda vzbuja odločitev komisije o ukinitvi priznavalnine zaradi določil pravil-
nika, ki točno upošteva višino dohodkov, ki vplivajo na ukinitev, med prizadetimi veliko nejevolje. Ti menijo, naj bi bil pravilnik bolj življenjski.
Pomoč bivšim borcem - kmetom v ribniški dolini
Letos bodo prejeli bivši borci — kmetje na območju ribniške občine za popravila stanovanj 110.000 din. — Polovico tega bo prispeval republiški odbor ZZB NOV Slovenije, drugo polovico pa stanovanjsko komunalno podjetje iz Ribnice. Na ta način bo omogočeno, da 'Judo borci, ki so bili najbOij upravičeni do tega posojila, dobili denar, da si b-.'Uc uredili svoja stanovanji.
XII. SNOUB vabi v Novo mesto
V	vrati brigad in drugih partizanskih enot, ki to jesen slavijo zgodovinske obletnice svojih ustanovitev, je tudi XII. slovenska narodno-sovobodilna udarna brigada, ki ima domicil v Novem mestu in v Sevnici.
Pripravljalni odbor za proslavo 25. obletnice ustanovitve XII. SNOUB vabi vse borce, aktiviste, svojce padlih in umrlih borcev te brigade z območja Dolenjske, da se udeležijo slovesnosti ob slavju, ki bo ▼ nedeljo, 8. septembra 1968, ob 10. uri dopoldne na Prešernovem trgu v Novem mestu.
2e v soboto, 7. septembra, bodo v Dolenjski galeriji odprli rasstavo »Po poteh XII. SNOUB«, ob 20. uri pa bo v novomeškem Domu kulture slavnostna akademija »Mladi-
na borcem. — V nedeljo, 8. septembra, ob 6. uri budnica novomeške godbe na pihala, ob 9. uri pa promenadni koncert. Zbor brigade se bo začel ob 10. uri na Prešernovem trgu, kjer bodo razvi-
li	brigadni prapor, pripeli trakove domicilnih občin, izročili nekdanjim borcem od likovanja, govorila pa bosta predsednika obeh občin, ki sta XII. brigado sprejeli za svojo. Slavnostni govor bo posvečen zgodovini in tokratnemu jubilejnemu srečanju brigade. Ob 12. uri bo za borce skupno kosilo, v gostišču na Loki pa bo partizansko rajanje.
Borci, aktivisti, svojci padlih partizanov in prijatelji — iskreno vabljeni!
Pripravljalni ml bor
II.	SNOUB
PRED NEDELJSKIM SREČANJEM PARTIZANOV V METLIKI
„Bila sem v zasedi nad Bušinjo vasjo..."
»Poslovila sem se brez solz, s ponosom in občutkom, da sem namesto sina, ki ga nimam, poslala hčer, da nam brani domovino. Poslovila sem se z željo, naj jo spremlja sreča na vsakem koraku in naj jo vrne zdravo v moje naročje ...«
»Brigada je imela pred seboj odgovorno nalogo. Z maloštevilnimi borci je morala zavarovati prehode prek Gorjancev proti metliški strani in se
Gornje besede so napisale zlate roke matere, ki je danes ni več med živimi. S temi besedami je Vilma Jurajevčič, mati partizanke Olge, pospremila svojo mladoletno hčerko v partizane ...
Bila je vojna; otroci in odrasli, dekleta in fantje so reševali domovino, jo ljubili, zanjo trpeli in zanjo umirali. Ko se bodo prihodnje dni v Metliki sešli številni nekdanji partizani, aktivisti, naše partizanske matere in očetje, nekdanji skojevci in komunisti ter zavedni člani OF, obudimo misel na prehojeno pot. Poglejte, kako živo je partizanka Olga v svojih spominih opisala boje, v katerih je XV. »Belokranjska« brigada ob nem-ško-ustaški ofenzivi razbila kolono sovražnikov, ki so hoteli vdreti v Metliko.
upreti vsakemu poizkusu sovražnikov, ki bi hoteli vdreti na osvobojeno ozemlje.
Svojo nalogo smo opravili kar se da temeljito in z znano partizansko iznajdljivostjo. Cesto iz Novega mesta proti Metliki smo prekopali na naj občutljivejših mestih, čez prekope smo naložili zasilne mostičke in vise skupaj skrbno zamaskirali, da sovražnik ne bi opazil našega početja. Misliti je bilo treba tudi na bodoče akcije v smeri proti Dolenjski takoj, ko si bo vojska opomogla, in ko bomo sami zopet potrebovali poti. Zaseke in prekope smo zavarovali z močnimi zasedami, ki naj bi preprečile sovražniku, da bi uničil nastavljene mine in uspo-šobil oesto za svoj pohod.
2e več dni ždimo v zasedi kraj Bu-šinje vasi in čakamo. Zaseda šteje kakih 20 ljudi. Vse naokrog so težke strojnice, ki varujejo cesto. Zbrali so se komandirji— bivši šofer iz Ljubljane, komisar — študent Van« iz Ljubljane, in puškarji Janez iz Mirne peči, Stanko iz Notranjske ki Dušanova minerska trojka. Samo jaz sem Belo-kranjica. Zbrali smo se iz vseh vetrov, vsi pa smo bili trdno odločeni, da bomo branili domovino do zadnjega diha.
Plavolasi študent Vane Ima od časa do časa politično uro. Zanimivo ga je poslušati, kajti i\jegove razlage niso čisto nič podobne učenosti, ki nam Jo tolmači bataljonski komisar. Besedo dialekta je menda spregovoril samo enkrat, pa še takrat nekam sramežljivo. Vanek Je pravi strokovnjak za špansko revolucijo. Lepo in živo zna opisovati borbe za Madrid. Ko «»« r»o*ht*«mo. si
Olga Jurajevič, ena izmed zavednih belokranjskih deklet, ki se ni ustrašila naporov vojne, težkih pohodov, borb in žrtev. Poznala jo je vsa mladina Bele krajine ...
PO PRIPOVEDOVANJU PRVEGA KOMANDANTA XV. BRIGADE JOŽETA
KLANJŠKA-VASJE
„Hiti brigada petnajsta.. “
Po kapitulaciji Italije so nastajale nove brigade in divizije. Ustanovljena je bila tudi posebna belokranjska brigada, ki je bila petnajsta po vrsti. Zato je dobila ime XV. belokranjska brigada. Ustanovljena je bila 28. septembra pri Metliki. V njo so bi-
li	vključeni trije bataljoni Vzhodnodolenjskega odreda ter drugi prostovoljci in mobiliziranci iz Bele krajine. Komandant brigade je postal Jože Klanjšek — Vasja, komisar pa Niko šilih. Vodstvo brigade je bilo sestavljeno iz starejših in preizkušenih partizanskih komandantov in komisarjev. Brigada je nastopila zmagovito pot. Med vojno je padlo 100 njenih borcev. Brigado so proglasili za udarno in zato lahko rečemo, da zavzema posebno mesto med enotami NOV.
Borbena kronika XV. brigade se začenja pri Sveti Ani na Hrvaškem, kjer je doživela prvi ognjeni krst. Takrat, je odbila prvi naval Nemcev proti Beli krajini. V nemški ofenzivi, oktobra 1943 na Be-
lo	krajino, je XV. brigada z nekaterimi svojimi četami in z enotami VDV potolkla nemško kolono pri Suhorju. Tedaj je bilo uničenih 16 sovražnih vozil, ubitih več Nemcev in 15 belogardistov. Nekaj sovražnikov je bilo tudi ujetih. V tej akciji sta se posebno odlikovali druga četa prvega bataljona, ki ji je načeloval Samo Horvat, in tretja četa četrtega bataljona z Antonom Kramaričem, Tonetom Klemenčičem, Poldetom Klemenčičem, Ivanom Ivcem-Jovičem in Težakom. Brigada je oblegala zatem Nemce v Metliki, vendar pa so se ti
še zadnji hip umaknili izl obroča. Akcije XV. brigade so imele v času, ko je oživljalo domobranstvo, velik političen pomen. Brigada je obračunala z domačimi izdajalci, ki so v Beli krajini hoteli postaviti svojo kvislinško oblast.
Ko je primanjkovalo borcem soli, vžigalic, cigaret in drugega, je odšla polovica XV. brigade v Slunj in se vrnila močno otovorjena z dragocenim blagom. Med potjo je izbojevala več borb. V Netreti-ču na Hrvaškem so se borci borili z ustaši in jih sredi decembra 1943 za vedno pregnali iz te postojanke. Potem so krenili v Belo krajino ter po drugih krajih Dolenjske in Notranjske. XV. brigada je odigrala posebno vlogo pri osvoboditvi Zdenske vasi. Preživeli borci se še vedno spominjajo hudih bojev na novi gori, kjer je padlo največ partizanov iz Petnajste, predvsem iz Bele krajine.
XV. brigada je prehodila slavno pot in častno nosila zastavo, ki ji jo je kročila metliška mladina ob njeni ustanovitvi. Dokončno je bila raz-formirana ob osvoboditvi v Kamniku. Brigada se je odlikovala tudi s političnim in
cul turnim delom. Ta njena dejavnost je še posebej prišla do izraza v »Poletu«, bri-gadnem glasilu, v katerega so pisali borci.
Borci tudi v hudih bojih niso pozabili na humor. Posebno priljubljen je bil med njimi hrabri Janko Hudoro-vac iz Kanižarice, ki je s harmoniko skrbel za prijetno razpoloženje. Tudi v juriših je bil vedno med prvimi in čestokrat je pod samimi bunkerji ležal na hrbtu in kljub toči krogel divje igral priljubljeno himno »Hiti brigada XV.«	REGINA	FIR
m
Goriška vas vabi na osrednjo slovensko proslavo v Novi Gorici 15. septembra 1968 ob 11. uri. Tovariš Tito, predsednik republike, je pokrovitelj te proslave.
Priložnostni poštni žig v Kočevju
Petnajsta brigada se spoprime z Nemci
Filatelistom Doleajske in drugih krajev bo popestril njihove zbirke posebni priložnostni poštni žig. V Kočevju bo 31. avgusta zaključek velikega pohoda slovenskih pionir-jev. Prireditev b» na športnem stadionu. Na tem zborovanju bo sodelovalo 3000 pionirjev iz vse Slovenije, zastopstva iz drugih republik. Pohod pionirjev bo potekal iz vseh smeri Slovenije do Baze 2o na Rogu, od tu pa do Kočevja, kjer bo zbor vseh udeležencev pohoda. Pohod in zbor pio. nirjev bosta v počastitev 25-letni-ce zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju leta 1943.
m
Komisar XV. brigade je bil Niko Šilih, njen komandant pa Jože Klanjšek-Vasja (Iz arhiva Belokranj skega muzeja v Metliki)
Za ta veliki pionirski dan je skupnost PTT odobrila posebni priložnostni poštni žig. na katerem bo stiliziran lik kurirčka in besedilo »Pohod pionirjev ob 25-letnici Zbora slovenskih odposlancev 31. 8. Kočevje 1943—1968*. Ta posebni žig bodo uporabljali na pošti Ko. čevje samo 31. avgusta za vse ta dan oddane poštne pošiljke.
Isti dan bo možno dobiti na pošti v Kočevju in pri ekspoaituri pošte na prireditvenem prostoru tudi spominski ovitek, ki ga bo isdalo filatelistično društvo PTT Izubijana. Tega dne bo priredilo filatelistično društvo Kočevje tudi razstavo, na kateri bodo filatelista pokazali celotno zbirko nove Jugoslavije in tematsko zbirko pod naslovom »Lov na Kočevskem«.
—ko.
Krško: 700 ljudi na proslavo v Gorici
Občinski sindikalni svet je poslal svojim podružnicam okrožnico, naj čim-prej zberejo prijave za proslavo 25. obletnice vstaje na Primorskem. Udeleženci se lahko prijavijo do 8. septembra. Predvidevajo, da se bo iz krške občine proslave udeležilo približno 700 ljudi. V Novo Gorico bodo potovali s posebnim vlakom, ki bo ob petih zjutraj odpeljal iz Krškega. Vožnja v obe smeri stane 20 dinarjev.
živo, kot na filmu, predstavljamo juriše hrabrih asturskih rudarjev, ki so branili svoje posvečeno mesto, svoj Madrid. Po tolikih bojih in trpljenju, potem ko sem na lastne oči videla fašistična zverstva po naši deželi, mi je bila toliko bolj razumljiva otožna pesem španskih proletarcev, ki jo je Va-nek znal tako lepo zapeti: »Dimi donde vas, morena ...«. Mi pa smo mu vselej pritegnili po naše:	»Povej kam
greš, črnolaska ...«
Nenadoma poči strel!
Skočimo na noge in planemo k orožju. Naš izvidnik na opazovalnici nad vasjo, od koder je lep razgled na novomeško cesto, nas je s strelom opozoril na nevarnost. Ne moremo razumeti njegovega vpitja in ne živih kretenj. Nekao nam skuša dopovedati, ko kaže s puško proti Gorjancem, koder se vije bela cesta.
Napenjamo ušesa in skušamo doumeti za kaj gre. Res. od vrha Gorjancev se sliši oddaljeno brnenje. Hajka, ofenziva, se sprašujemo. Nemogoče, saj bi nas obvestili. Kateri norec si upa tako neumno sprehajati po naših cestah, in celo kar podnevi? V smeri proti brnenju odhitijo bojne patrole.
Zamaskiramo se in naperimo strojnico proti prekopu na cesti. Miner Dušan hiti nemudoma preizkušati vrvico, ki pelje k njegovim minam. Nestrpno pričakujemo, kaj se bo iz tega izcimilo.
Minute se počasi vlečejo. Brnenje na cesti in napetost nenehno naraščata. Saj ne da bi se bali. Naša radovednost je takšna, da nas hoče kar razgnati.
»Tank bo,« dahne mitraljezec Sto-jan in skrbno pripravlja zaslon. Obvarovati se hoče, če bi se železna zverina le drznila boriti z njegovo strojnico.
»Stavim, da je čisto navaden tovornjak in sicer tisti lažje sorte,« strokovnjaško ugotavlja komandir Ivo, ki skuša uveljaviti svoje šofersko znanje. »Brni kot 7.ndušena raglja. Vidi se, da
vozilo ni v dobrih rokah. In tudi slab bencin imajo.«
»Tank ali ne, vem le to, da se ta tvoj smrdljivec nesramno približuje. Da bi le prišel bližje, da vidim kakšen je in če se ga primejo moje krogle, pravi Stojan in skrbno ureja pasove z nabo ji, da se mu ne bi v odločilnem trenutku kaj zataknilo.
Ivo je imel prav. Tovornjak je bil. Na njem je bilo polno švabs-kega in belega vojaštva. Počasi se je približal prekopu, še pet metrov, štiri, tri, sedaj!
Naš je!
Z glasnim hreščanjem se polomijo vitki podporniki našega mostička, kamion pa se je počasi, kot bi se obotavljal, zapeljal v pripravljeno past.
»Ogenj«, zakriči Ivo in spusti prvi rafal.
Stojanova strojnica bljuje smrtonosno točo v kamion, mi pa ga dopolnjujemo s puškami. Tak je divji orkester razbesnelega ognja. Kamion je bil odličen cilj, ki ga ni bilo mogoče zgrešiti.
Oglušne eksplozije zadonijo druga za drugot Iz kotanje pod cesto brizgajo plameni in dim, po zraku frčijo kosi lesa, prsti in obleka. Končano je! Vse je minilo tako hitro kot v sanjah. V ušesih piska od treskanja pušk in bomb, motfe srce pa nabija v prsih kot kovaško kladivo.
Bušinja vas je pozorno spremljala boj, ki se je bil pred njenimi vrati, še prej ko je utihnila zadnja puška, sta prihiteli po rebri sestri Petrovi, za njima pa vsa vas, staro in mlado.
»Tako je prav fantje, tako se dela s fašisti!« se navdušuje starejša sestra Micka. »Lahko jim je bilo šariti po naših vaseh s tanki in nam junaško pobijati živino in kokoši. Zdaj pa imajo milo za drago«. Za njima je pritekla tudi aktivistka Spela- »Dobro ste jih zdelali! Je kdo od naših ranjen?« Špela ve. kako je treba ravnati ob takih primerih. S seboj je prinesla vedro tople vode in nekaj obvez.
Med zadnjimi je prišla s hlebom kruha pod pazduho naša stara partizanska mati, Mikuča strina.
»Dekleta, po metlo in vodo, to reč je treba pospraviti,« priganja Ivo. Ne vemo. kaj še pride. Kmalu so tudi razbitine tovornjaka pri kraju in podrti most se spet boči nad cestnim prekopom in nedolžno vabi nepoklicane vsiljivce v svoj nevaren objem. Nad vasjo je spet zavladal vznemirljiv mir.
Pozno popoldne, ko smo se že odpravljali na večerjo, se je po cesti pripeljal še dokaj čeden avtobus. Ko smo opazili, da v njem ni vojaštva, smo se vrnili in se odločili, da jih sploh ne spustimo na most. Opravili naj bi brez tehničnih pripomočkov, kot se je izrazil študent Vane. Glavna naloga naj bi pripadla Stojanovi četi. Stojanova strojnica je za bobnala po strehi avtobusa.
»Izstopi, hitro! Sicer streljam!«
Ni bilo treba dvakrat reči. Iz avtobusa je pričela izstopati črnooblečena gospoda, obotavljajoče, pa vendar pokorno in vdana v usodo, ki se je tako čudno poigrala. Brez besed so gospodje mencali na mestu in si v zadregi popravljali kravate in brisali znojna čela. Gledamo jih in si ne znamo razlagati, od kod prihajajo in kaj iščejo ti ljudje na naši zemlji. Prepričani smo bili, da je bil vojaški kamion, ki smo ga uničili, njihova predstraža.
Po kratkem zaslišanju na štabu brigade se je izkazalo, da so to civilni funkcionarji, ki naj bi prevzeli oblast nad Belo krajino. Nič več niso bili dostojanstveni kot na cesti, ko smo jih sneli z avtobusa. Nekateri so skušali ohraniti mir, drugi pa so kazali očitne znake preplašenosti, saj so vedeli, kaj imajo na vesti.
Tako se je končal veliki dan, ki je po zaslugi šoferja Iva obrnil kolesje zgodovine in s tem tudi usodo Belo-krajncev. Komisar Vane je zamišljeno gledal na gručo nesojenih slovenskih oblastvenikov, ki so jih vodili na štab divizije.«	REGINA FIR
(I. nadaljevanje)
Le odlašali so. da se najprej zberejo drugod, na bolj važnih točkah, potlej bodo še v Belo krajino pogledali, ko bodo imeli umikajočo se vojsko iz Afrike ali Grčije na razpolago, ker — kakor prihajajo podatki — banditov, tistih tako razvpitih Titovih partizanov, ni kaj prida šteti- Morda celo koga vidijo, ujamejo malo zaropotajo. pa v beg Seveda, Lahi so preveč poudarjali njihov pomen in moč, to pa zato, da so imeli izgovor ostajati bli že doma. zakaj v Rusijo je daleč in tamkaj je mraz, kakršnega v Italiji ne poznajo.
XX
šele 21. oktobra, že Po trgatvi in ajdovi žetvi, so krenili iz že dodobra zbombardi ranega Novega mesta proti Gorjancem- Ko jih je pred Metliko zagledal Jože Mihe-čič, je s pošte telefoniral v Črnomelj; ali Stari je verjel šele, ko je bilo prepozno in ko je padlo že precej žrtev.
Trije bataljoni XV- brigade so bili na položajih okrog Krašičev na sektorju Vivodi-na—Dvorište—Prekriški —Lo-vič- kjer so imeli borbe z 'ustaši Zasede so bile razpo rejene po vinogradih, strmih lapornatih .podbočjih tega sektorja.
Neznan kurir je v mraku dospel v II. bataljon in vprašal po štabu brigade Vodnik Po’.de Klemenčič-Prešarjev s Sel pri Jugorju ga je vprašal, od kod prihaja S komande mesta Metlike — pa nič več! se je glasil odgovor- Povedel ga je do komandenta Vasje-Toneta' Zgonca Komandant in komisar Niko Šilih Nikič sta ob prižgani vžigalici pod celtno prebrala pismo. Iz posvetovanja je vodnik posnel, da so Nemci v Metliki- Kurir pa — kot kurir — nobene besede!
Sledil je zbor vseh treh bataljonov na cesti med Krašiči in Dvorišti- Ukazan je bil takojšen premik proti Beli krajini; nič pa ni bilo rečeno o kakih Nemcih šele med pohodom se je šušljalo, da gre brigada nad Nemce
II.	bataljon je zjutraj prispel v vas Gabrovec iznad Bočke blizu Metlike, štab pa se je ustalil v Radatovičih.
Z Grabrovca se je 2 četa takoj premaknila k cesti, ta. ko, da je polovica zasedla Mali vrh nad škuljetovo domačijo, kjer je živel čevljar Tone Jelenič-Čander Mali vrh je bil tedaj gozdnat, da nes je zrigolan in urejen v vzorne vinograde Izza Šuk-Ijetove hiše vodi bližnjica v Bušinjo vas. Druga polovica čete je zasedla položaj vzho dno od Malega vrha. že na pobočju Plešivce. Tu sta o-stala četni komandir Samo Horvat in namestnik komisarja Stanko Klemenčič s Sel. Ta zaseda je imela lahki mi nomet
Zaseda na Malem vrhu je oprezala s pogledi preti Ro. sinovemu hribu v smeri Metlike S težko bredo je ravnal Franc Glavič, sin Šlimarje-vega mlinarja, starega Glaviča. z zbrojevko mladi Tone Movem iz Dragomlje vasi, semiški Huter pa je gospodaril s šarcem, ki so ga zaplenili v borbi pri Ozlju Zraven sta bila še štular iz Radovičev, ki je kasneje padel onstran Gorjancev, suhor-ski Tone Brajkovec in Tone Težak iz Dola, namestnik komandirja Sama, ki je kasneje pri napadu na Netretič bil ranjen v trebuh in je med vožnjo umri.
Na cesti ni bilo nikakega prometa. Žive duše ni bilo videti. Obe zasedi sta se mog-
li	videti Dogovorili sta se bi.
li.	da bo tolkla ena spredaj, druga pa zadaj, da bi se Nemci ne mogli izmuzniti Obžalovali so- da niso ceste pravočasno prekopali. Tako pa: kar je, je. Jo bodo pa še! Glavno cesto je pri Mač kovi bari, (hiši, iz katere je bil doma četovodja Rogelj, ki je bil med judenburškimi uporniki obsojen in ustreljen, živel je samo sin Lojze, ki ga je kralj šolal- Dokopal se je do strojevodje Vozil je, kot so pravili, vlake med Karlovcem in Ljubljano in se po laški kapitulaciji pojavil med partizani, ali ni zdržal dolgo) prečkala slsiba oesta od Bereče vasi proti Bušinji va si. Na gornjo stran glavne ceste je bil globok obcestni jarek. Tudi nanj zasedi nista pozabili. Ker ga strojnice nišo dosegle, je bdi prav v ta jarek iz plešiviške zaseide usmerjen minometalec. Smer težke brede je bila utrjena z nekaj poskmrmm streli v telefonski drog-
3. četa III. bataljona je za sedla položaj na vzhodnem delu Plešivice z razgledom na ravno cesto med Dragovano vo domačijo in trnovskim mostom čez Sušico-
Tudi drugi dan so se Nem ci vozili sem in tja, ne da bi jih partizani napadli. Tretji dan pa šine osebni avtomobil mimo obeh zgornjih zased, a Vergotova zaseda na vzhodnem delu Plešivice, malo proti Sušici nad Dragova-nom, ga ni spregledala, ko je voz’1 po ravni cesti proti trnovškemu mostu, čeprav položaj Vergotove zasede ni bil idealen — zaseda namreč ni bila na visokem, a tudi umika ni imela primernega — je TončeJc Vergot zavpil:
»Ogenj!«
Romun Florijan Fulder je usekal s težko bredo, a Tonček spusti mino iz lahkega minometalca, da pade komaj dva metra pred avto. Zadrdra rafal, avto zavijuga v obcestni jarek in obstane. Ven zlezejo trije Nemci v čeladah. Eden še maha z njo, ostala dva pa dvigata roke. Ali kdo bo ustavil že sprožene rafale! Stanko Gornik je zadel enega, Tonček Vergot pa druga dva. Isti mah pa se udeleži naskoka še druga skupina, ki je preskakovala suho strugo Sušice. Tečejo Samo, Plaveč, strojničar Huter in Polde Prešarjev.
Samo Horvat in Tonček Vergot se prepirata za zaplenjeno MP brzostrelko, Stanko je zaplenil pištolo kolen-ko (08, Luger), Plavcu in Pre-šarju pa je ostala rejena aktovka. Za Sušico sta jo skrivaj odprla, misleč, da se bo sta najedla kdove kakih dobrot. Ali notri je bil sam denar. Zloženi novi bankovci — hrvaške kune in nemške marke. Tedaj je Plaveč razočarano zinil:
»More bre, što ćemo sad! Denarja potrošiti ne moremo.«
Ostalim nista marala povedati, da sta zadela glavni dobitek. še nekajkrat sta se skrivaj ustavila, da bi preštela kune in marke, ali nikakor nista mogla do kraja, štela ni štela sta, pa le nista vedela, koliko imata. Plavcu se je od štetja že majalo v glavi. Milijonske šte vllke — kar po debelini svežnjev sta se odločila šteti — so ga obsedle, da je zavpil:
»Bre more, jaz sem šef banke!«
šele tako so drugi izvedeli za bogastvo. Razdelili so kune med celo četo. še Peru so dali 2.000 kun, ko je prinesel hrano na položaje, a na kuharja Srimarja so či-so pozabili. Naknadno so od obdarjencev zbirali zanj, kasneje pa še 7* štab brigade.
M ■» S '-V*- »^1
ip
y.'«M V
.IN ZEMLJA 1 JE
RAZGRNILA
SVOJA
ČUDESA!
Letošnja arheološka raziskovanja na Dolenjskem so presegla pričakovanja — Zlatega teleta sicer ni, so pa neprecenljivi podatki o nekdanjih kulturah — Vrsta izkopanih predmetov je osupnila znanstvenike doma in po svetu
OD HOMERSKIH ČASOV DO SREDNJEGA VEKA
Na obzidju Virskega mesta smo srečali raziskovalca dr. Freya in dr. Gabrovca. Dr. Frey z navdušenjem pripoveduje o mogočnih ostankih te pomembne ilirske naselbine.
ir nad Stično, Znančeve njive v Novem mestu, Otok pri Dobravi in Drnovo pri Krškem so imena kra* , ki so dali letošnjemu poletju na Dolenjskem poseben pečat. Že leta ni bila naša deželica, svet ob Krki, tako v središču pozornosti.
In leta in leta ni bila tako voljna pokazati zvedavim arheologom svoja čudesa, ki jih tisočletja skriva v sebi in o katerih razpletajo ljudje teh krajev zgodbe ... o zlatem teletu, o škratu, ki ne pusti dvigniti zaklad. Vzdolž avtomobilske ceste leže ti kraji, ki presenečajo in dokazujejo: današnja Dolenjska je bila eno važnih središč starega sveta. Nič manj pomembna ni bila v srednjem veku.
V	homerske čase sega naselbina Ilirov v Viru nad Stično; mlajše so gomile na Znanče-vib njivah, po starosti sledi rimska naselbina v Drnovem in srednjeveško mesto na Otoku pri Dobravi. Cela plejada ljudstev se je prelivala skozi te kraje. Bili so tisti, ki so ostali, in tisti, ki so šli samo skozi in pustili svojo sled. Resnica, ki jo iščejo arheologi, se je zamaknila pod sloje zemlje in kamenja. Tudi letos še ne bo vse dorečeno, vendar pa je bil narejen velik korak naprej.
Obiskali smo arheologe pri delu, popisali beležnice in poslikali nekaj filmov. Pa je težko povedati vse, kar smo videli. O izkopavanjih bodo izhajale knjige in razprave, mi pa smo hoteli predstaviti le drobec tega zanimivega dela, kolikor ga je mogoče spoznati v enem dnevu, ki smo ga posvetili štirim krajem.
Nad Stično odkrivajo ..Virsko mesto’*
■	Vasica Vir nad Stično ni velika. Nekaj hiš je raztresenih na področju, ki se nad ostalo pokrajino dviga tako, da jo s pogledom navzdol v veliki meri zaobsežeš.
»V starih časih je stalo na kraju sedanjega Virja veliko mesto ... Nad Virjem, tam kjer zdaj cerkvica »na Gradišču« stoji, bila je trdnjava in virskega mesta vojvoda je imel zmerom štiri tisoč in še več mož v orožju, da se je sovražnikom branil.«
Tako je pred stoletjem zapisal Jurčič pripovedovanje starih možakov, ki so ra?o)etali še zgodbe o zlatem teletu, ki so se jim porojeva-le ob slučajnih najdbah. In kadar so potrebovali za gradnjo kamenje, ni bilo težav. Z vozom so šli k »cvingerju«, nekdanjem obzidju Virskega
mesta, ter ga izkopali.
»2e dolgo časa se ve za gomile in naselje halštatskih Ilirov nad Stično. V desetletjih je bilo marsikaj izkopanega, vendar pa o naselju nismo vedeli skorajda nič. Leta 1945 je začel svoje delo v Stični Narodni muzej v Ljubljani in ga sedaj pospešeno nadaljuje. Pripovedke še vedno ostajajo, ob njih pa raste ob novih izkopavanjih tudi zgodovinska resnica starodavne Stične,« pravi dr. Stane Gabrovec, vodja izkopavanj Virskega mesta.
Do sedaj smo o ilirski kulturi in Ilirih, ki so imeli prav v Stični eno svojih na j več j ih naselbin, zvedeli v glavnem samo ob izkopavanjih prizorišč smrti, ilirskih gomil. Tokrat pa gre za raziskave naselja, prizorišča življenja. In to jc. kar raziskovalce v Stični najbolj zanima. V Stični je bil v gomili izkopan čudovit bronasti oklep r. dvogrebena-sto čelado, situla z okrašenim pokrovom, glinasta posoda v obliki situle s spiralnim okrasom, zlati diadem
Izredno lepo ohranjen rimski mozaik, ki ga je izkopal dr. Petru, bo kasneje, ko ga bodo restavrirali, položen na mestu, kjer je bil izkopan. Tisoči drobnih barvnih kamenčkov so kol mavrica: čeprav je bil mozaik to. liko stoletij pod zemljo, ni nič manj živ in lep (spodaj) »Razumevanje krške občine omogoča letošnja raziskovanja Neviodunuma,« pravi dr. Petru.
imenitno arheološko preteklost Dolenjske so letos znova potrdile Znančeve njive v Ksuidiji: tu je bilo sredi prvega tisočletja pred našim štetjem eno izmed vodilnih središč dolenjskih Ilirov, tu pa je bil tudi sedež plemenskega kneza. 12. junija 1968 so prepara-torke iz Narodnega muzeja v Ljubljani takole priskočile na pomoč (desno) pri odkrivanju dragocenih najdb v grobu »ilirske knjeginje«, kot je grob poimenoval Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja.
in vrsta predmetov, ki sodijo med najlepše izkopanine, s katerimi se pohvalijo številni evropski muzeji, pa tudi naš ljubljanski.
Virsko mesto je bilo utrjeno. Okoli njega je teklo obzidje, ki je š« danes vidno kot greben, ki z vseh strani varuje zapuščeno naselje. Obzidje so letos odkopali na dveh mestih. Lani je bila v sondi najdena sekirica iz osmega stoletja pred našim štetjem. Homerski časi! Dr. Stane Gabrovec z navdušenjem raziskovalca pripoveduje, da je mesto oziroma naselbina dosegla v šestem stoletju pred našim štetjem svoj vrh ter štela okoli dva do tri tisoč prebivalcev. Dokler se ljudstvo ni do konca izživelo, so ga pretresali dogodki, ki jih hočejo znanstveniki sedaj, ko odkrivajo tudi naselbino, raziskati.
»Našli smo situle, tukaj in drugje, sedaj bi radi našli še delavnico situl,« pravi dr. Gabrovec, ko se napotimo po obzidju, ki so ga prerasla drevesa in trava. »Raziskujemo na več mestili. Obzidje raziskuje mdnarodna ekipa. Tu je že dlje časa dr. Stefan z univerze v Princetonu (ZDA) ter dr. Frey iz Marburga (Nemčija) z asistentom dr. Joachimom. Slednji koplje sondo, v kateri smo naleteli na ilirsko hišo. Tam smo razen posodja našli več predmetov, ki so jih uporabljali
Iliri v vsakdanjem življenju in ki pri nas do sedaj še niso bili znani. Seveda gre pri tem delu še aa arhitekturo hiše in vse mogoče znanstvene probleme, ki se porajajo ob samem delu.«
Narodni muzej iz Ljubljane ima po besedah dr. Gabrovca v Stični dela še za več kot eno generacijo arheologov. Pomembnosti raziskovanj Virskega mesta se zavedajo v arheoloških krogih Evrope in Amerike. Naša arheologija si je s Stično pridobila svetovni ugled. In ne samo to. Tudi pomoč.
Prostor, ki so ga Iliri, najstarejše znano ljudstvo, ki je prebivalo na našem področju, kultivirali, so kasneje naselili Slovenci. In da so Iliri ta prostor res kultivirali, dokazujejo ogromna dela nad Stično, ko so vso planoto pravzaprav preoblikovali, jo naredili plodno, jo pripravi-
li,	da je služila človeku.
Keka je ločila življenje od smrti
■	Po besedah kustosa Dolenjskega muzeja tov. Kneza, ki raziskuje ilirske gomile na Znančevih njivah v Novem mestu, je bila ilirska naselbina nad poslopjem današ-
...IN ZEMLJA %
RAZGRNILA SVOJA ČUDESA! ,
INaivci zavzeto ustvarjajo
KIPAR BOGOSAV ŽIVKO VIC, eden izmed letošnjih sodelavcev kostanjeviškega srečanja, se je v petek zvečer po otvoritvi svoje nadvse zanimive in za naše razmere več kot nevsakdanje razstave, v Lamutovem razstavišču pogovarjal tudi z inž. Vilmo Pirkovič, predsednico upravnega odbora Forme vive (Foto: Tone Gošnik)
Slikarska kolonija naivcev
v	Trebnjem je prejšnji četrtek začela delati. Na pobudo občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij
v	Trebnjem so organizirali prvo slikarsko kolonijo naivnih pri nas: ta jih naj bi med drugim tudi združila v društvu naivnih slikarjev Slovenije, o katerem je govora v Trebnjem te dni. Kolonije se letos udeležujejo naslednji slikarji: Niko Mlakar ter Vlado Parženik iz Mozirja, Anton Repnik iz Mute v Dravski dolini, Polde Mihelič iz Litije, Viktor Magyar s Čateža (Magyar je že šest let v hrvaškem društvu slikarjev naivcev), Anton Plemelj iz Ljubljane, Konrad Peternelj ter Jože Peternelj iz 2irov ter slikarja Vujčec in Kovačič ml. iz sosednje Hrvatske, ustvarjalca iz kroga znane hlebinske šole.
Živkovi« razstavlja v Kostanjevici
V	Lamutovam likovnem salonu v Kostanjevici na Krki je bila v petek, 23. avgusta, odprta razstava kiparskih del udeleženca letošnjega kiparskega simpozija Bogosava Zivkoviča, kiparja, ki ga prišteva pisatelj in esejist, likovni kritik Oto Bihalji Me-rin med petorico najboljših Jugoslovanskih kiparjev. Umetniški večer, ki je bil združen z nastopom srbskega guslarja iz Niša Milovana Bar-jaktareviča, je bil posvečen udeležencem osmega kiparskega simpozija, udeležili pa so se ga tudi slikarji naivci, ki so v slovenski slikarski koloniji v Trebnjem.
Razstavo je z daljšim govorom o umetnosti nasploh ter o delih Bcgosava Zivkovi-
ča odprl Oto Bihajli Merin, ki je tudi avtor Živkovičeve monografije. »Govoril bom sr-, bohrvaško,« je dejal, »toda prav tako bi hotel govoriti slovensko, romunsko ali japonsko: toda še najraje bi govoril češko ali slovaško.« Prisotnost krize našega sveta, eksistenčni strah, ki zapušča v nas prazne prostore — to so bile besede, s katerimi nas je v izbranih besedah Oto Bihajli Merin popeljal k razumevanju primitivne umetnosti.
Živkovič razstavlja v Lamutovem likovnem salonu vrsto večjih skulptur, v katere vpleta podobe svojega sanjskega sveta. Manjše lesene kipce, teh je razstavljenih cela vrsta, odlikuje prečiščen, poenostavljen izraz, poln znamenj ki jih Živkovič jemlje iz srednjeveške srbske umetnosti. Zivkovičeva razstava v Lamutovem likovnem salonu je ena nsjpctpolnej'ših kiparjevih razstav, postavljena v ustvarjalnem kostanj eviškem okolju pa deluje še bolj umetniško prepričljivo in lepo.
Posebno doživetje na tem umetniškem večeru je bil nastop srbskega guslarja, ki nas je s prastarim instrumentom, ki je tako povezan z ljudsko pesmijo pri srbskem narodu, popeljal v za nas kar eksotičen svet stare glasbe. Umetniški večer ob otvoritvi Ziv-kovičeve razstave je bilo izredno doživetje.
P. BREŠČAK
Slovaški kipar llečko znova v Kostanjevici
Slovaški kipar Alexander llečko je znova v Kostanjevici na Krki. Kipar se je pred dnevi za krajši čas vrnil v Bratislavo, sedaj pa se je vrnil s soprogo, da bi prisostvoval zaključku simpozija. Iz Bratislave sta zakonca llečko odpotovala nekaj ur pred dogodki 21. avgusta. V Kostanjevici so Ilečka s soprogo prisrčno sprejeli.
P. B.
2e prve dni slikarske kolonije je bilo na moč živahno. Slikarji, ki so bili v Trebnjem prisrčno sprejeti, so se' kaj hitro spoprijeli z delom. Ateljeje imajo v hotelu Grmada ter v prostorih delavske univerze. Ožji odbor kolonije naivnih v treb-njem, ki ga sestavljajo trebanjski kulturniki Janez Gartnar, Tone 2ibert in ravnatelj. osemletke tov. Grum, je storil vse, da bi bilo bivanje slikarjev v Trebnjem čimbolj pestro. V teh dneh jih spoznavajo z bližnjo okolico, hkrati pa resno razmišljajo o galeriji, ki jo bodo uredili v trebanjskem gradu, ter o ustanovitvi društva naivnih slikarjev Slovenije, ki bi imela središče v Trebnjem, v čigar bližini že vrsto let ustvarja slikar Viktor Magyar.
Hlebinska šola na Hrvaškem je nastala lahko zato, ker se je zanjo tako zelo zavzemal Krsto Hegedušič. V Sloveniji sta Kostanjevica na Krki in Trebnje posvetila slikarjem -naivcem vso pozornost.
P. BREŠČAK
Spet papirnato varstvo
V	soboto, 17. avgusta, si je predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije v spremstvu kočevskih jamarjev ogledal Leonorino jamo, Jamo treh bratov, Ledeno jamo, škorten, željnske jame, Crno jamo in jamo Zvezdica. Menil je, da je vse te jame, razen »Zvezdice« potrebno zaščititi. Spet pa kaže, da bo ta zaščita papirnata, saj jih bo varoval le posebni republiški predpis, ki bo izšel predvidoma novembra letos.
Predstavnik zavoda je menil, da so med naštetimi jamami najlepše škorten pn črnem potoku, Cma jama pri Koblerjih in Ledena jama. V prvih dveh so zanimi-
vi	in bogati kapniki, v Ledeni pa večni led.	J-P.
Znani umetniški kritik in publicist Oto Bilialji-Me-rin na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici (Foto: T. Gošnik)
Prvi prijavljenci za črnomaljsko kmetijsko šolo
10	mladincev iz Gribelj se je že prijavilo za dveletno zimsko kmetijsko šolo. Prijav-ljenoi so bili navdušeni, ker so se v Črnomlju naposled le odločili za organizacijo tovrstne šole, ki bo dala tudi zasebnim kmetom potrebno znanje. Seveda pa menijo, da bi z nakupom kmetijskih strojev, ki jih je v Beli krajini še zelo malo, dosegli lepše uspehe tudi v kmetijstvu.
K. W.
Izšel je slovar tujk
Cankarjeva založba v Ljubljani je poldrugi mesec pred napovedanim rokom izdala obsežen slovar tujk Fr. Verbinca. Slovar, ki smo ga že vrsto let tako zelo pričakovali, stane 70 dinarjev. Plačilo je možno tudi v dveh obrokih.
Likovna razstava kočevskih samorastnikov
Ce opazujemo življenje in strukturo ljudi v Kočevju, opazimo vedno večjo moč industrije in njenega oblikovanja ljudi. Ta mlada industrijska rast, kljub vsej svoji pozitivnosti, počasi odvaja ljudi od marsikatere kulturne dejavnosti, ki je nekoč bila ali še zdaj živi drugje.
Hoteli smo spoznati, koliko ljudje v tem okolju še cenijo in ljubijo likovno prizadevanje in skrbe za lepoto in duhovno izpopolnjevanje. S tem ni mišljena akademska likovha ustvarjalnost, ki seveda ima svoje mesto, vendar je dostikrat cenjena samo že zaradi visokih šol. Hoteli smo spoznati, koliko ljudi je v Kočevju, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo, kaj delajo in kako delajo. S presenečenjem ugotavljamo, da jih je precej. Naletimo na polna stanovanja najrazličnejših izdelkov in na zadržane avtorje; kot da bi imeli pred ljudmi slabo vest, ker se ukvarjajo s takimi »neumnostmi«, smo pomislili pri 'obisku nekaterih.
Med iskanjem tono največkrat naleteli na preproste delavce, katerim pomeni likovno ustvarjalne nadomesti za tisto, kar jim jemlje njihov položaj in »stehnizira-no« delo, ter take, ki jim je likovnost pravi hobi in končno tiste, ki so ambicioznejši. Ob pripravah na tako množično in tako pestro likovno razstavo kočevskih samorastnikov smo se pogovarjali z najrazličnejšimi ljudmi, od katerih mnogi z odobravanjem sprejemajo to zamisel, drugi pa menijo, da je to kič in podpiranje slabega okusa. Namen razstave je pokazati množični okus in umetniško zmožnost ljudi v Kočevju. Ce prevladuje kič, naj
se ta pokaže kot grenka, a odkrita beseda, če pa je kaj drugega, naj se pokaže to, kar pač je v kočevskih ljudeh. Ne bi hoteli podpirati slabega okusa, a tudi ne licemerstva. Razstava bo vsekakor zanimiva in bo prav gotovo sprožila različna mnenja in pogovore, kar bo vplivalo na ljudi. Verjetno se bodo sprožili tudi spodbudni vplivi k likovnemu oziroma kulturnemu udejstvovanju nasploh, ki razvija moč predstavljanja in misli. Korist umetnosti je v tem, da daje svoj delež k izoblikovanju kulture in zadovoljstva v življenju človeka. Danes, ko smo na pragu nadaljnjega razvijanja delavskega samoupravljanja, sta kultura in zadovoljstvo v veliki meri potrebna delavcu.
Kljub majhni oprijemljivosti pušča umetnost svoje sledi. Veliki kipar in mislec Auguste Rodin je rekel: »Med vsemi glavami iste generacije je nepretrgana izmenjava misli. To je podobno izviru, ki se cepi v številne rokave, dokler se vsi naposled ne razširjo in združijo v eno samo veliko premikajočo se vodno površino, ki predstavlja miselnost časa«. Višja in visoka kvaliteta se ne ustvari kadar bi hoteli. Za to je potreben razvoj in v njem tudi slabe stvari, če ne bi tako gledali na to stvar, ne bi bilo v Kočevju nobene likovne razstave in pobude.
Vabimo vse, ki se ukvarjajo ž likovnostjo in še ne vedo o pripravah na razstavo, da se prijavijo tov. Andreju Arku. Razstava bo odprta 30. septembra v prostorih doma za telesno kulturo v Kočevju. Razstavljalo bo 25 razstavljavcev.
LOJZE STANIČ
SLIKARSKA KOLONIJA NAIVNIH V TREBNJEM
Z novimi metodami dokumentacije arheološkega raziskovanja je dr. Šribar dosegel, da že na terenu pripravi elaborat o izkopavanjih. Na sliki:	arheologov
terenski »biro« (prikolica IMV) z industrijsko televizijo.
nje občinske skupščine v Novem mestu. Gomile so onstran Krke. Reka je ločila življenje od smrti. Letošnja izkopavanja na Znančevih njivah so za našo in sploh zgodovino vsega vzhodnoalpskega prostora velik korak naprej. Najdbe so več kot presenetile že v času, ko ni bilo delo še na polovici. Dr. Gabrovec je v Stični dejal, da lahko novomeška izkopavanja povedo še marsikaj. Medtem ko v Stični izkopuje mednarodna ekipa arheologov, pa v Novem mestu dela tov. Knez pravzaprav sam.
Le redkokdaj se arheologu ponudi taka priložnost, kot se je novomeškemu, kajti »zadel je v črno«. Bogaastvo novomeških izkopanin bo razvidno kasneje, ko bodo restavrirane v slovitih delavnicah v Mainzu, že sedaj pa lahko trdimo, da so več kot pomembne.
Upajmo samo, da ne bo zmanjkalo denarja in da bo delo na Znančevih njivah res dovršeno, kajti prispevek teh izkopavanj k zgodovini našega področja je velik. Ze lep čas ni bilo izkopanih toliko bronastih vedric, ki bodo z govorico ornamentov in figur najzgovornejše pripovedovale o ljudeh, ki so tu prebivali, živeli in se izživeli.
Kako pomembno je bilo naše področje nekoč!
Na otoku so kovali denar
B I^tos že drugo leto raziskuje na Otoku pri Dobravi dr. Vinko šribar srednjeveško mesto Guttenwerth. Z novimi metodami dokumentacije (pri tem uporablja industrijsko televizijo) skuša priti s terena z gotovim elaboratom o raziskavah. Pri opremi mu je pomagala kranjska Iskra ter novomeška IMV. Preizkuse novih metod arheološkega dela je prvi pri nas in v svetu.
Pri izkopavanju je vseskozi prisotna gotika. Arheolog pravi, da je bilo mesto enakovredno srednjeveškim mestom v srednji Evropi; ime-
lo	je vrsto uradov ter močno razvito trgovino. Krka je bila plovna in blago je prihajalo in odhajalo. Letošnji program raziskovanj vsebuje odkop topilnice železa ter delavnice in raziskovanja tokov Krke. Arheolog je odkril staro strugo reke Krke, umetne prekope, pristanišča (rimsko in srednjeveško) ter vrsto zanimivosti, ki dajejo nov vpogled na deželo pod Gorjanci. Projekt Mihovo (desetletna raziskovanja Grobelj, Mihovega in Otoka) je v začetni fazi pokazal upravičenost mnenj tov. Iva Pirkoviča, ki že vrsto let prodorno posega v zgodovino sveta pod Gorjanci.
Ljudsko izročilo govori o mestu, ki je bilo razprostranjeno pod Gorjanci. Ljudje v teh vaseh pravijo, da so v Krki potopljeni zvonovi, da je tam tudi zaklad, ki pa ga »mandelc« ne pusti dvigniti.
Ključ do srednjeveškega Guttenwertha ima dr. šri-bar sedaj že v rokah. Pravi ključ, ne samo tiste gotske hišne ključe, ki jih je letos izkopal v kovaški delavnici! Pred nami se bo razgrnilo srednjeveško mesto od nastanka do propada, z vso svojo burno zgodovino, ki sega v rimske čase pa do prihoda Turkov.
Mavrica rimskega spomenika
H V Drnovem, nekdanji rimski naselbini Nevio-dunum. koplje dr. Petru že več let, tako da se tukaj počuti že kot domačin. Naklonjenost krške občine ter vseh, ki bi radi dali temu področju tudi svojstven turistični pečat, je omogočila letošnja dela.
Te dni odkrivajo ogromno rimsko stavbo, središčno hišo naselbine, pred katero so bili trije spomeniki. Stavba je merila v dolžino več kot sedemdeset metrov, v širino pa sedem. In nekako slučajno so nekoliko nad letošnjim deloviščem odkrili novo rimsko stavbo z izredno lepim mozaikom.
»Ta mozaik je najlepši, kar jih je bilo pri nas najdenih po vojni,« je povedal dr. Petru. »Čeprav vemo, da so po-znoantični mozaiki sestavljeni iz večjih kamenčkov, preseneča naš, ki je sestavljen iz majhnih, kar dokazuje, da gre v resnici za izredno kvalitetno delo. Tudi površina preseneča, saj ga je ohranjen res lep kos«.
Edinstvena najdba v Drnovem kaže na bogato likovno sposobnost mojstra drnovskega mozaika. Pisani kamenčki zažive v soncu kot mavrica. Ornamenti so tako bogati, kot jih le redko najdejo v matični deželi, v Italiji.
Letos odkriti vodnjak, mozaik ter stavba pri pristanišču je velik prispevek k podobi mesta ob mrtvem rokavu reke Save, posebno mozaik pa je sled, ki kaže, kako je v poznem rimskem času v provincah še živela umetnost, naslonjena na zgodnja, kvalitetna dela.
K letošnjim najdbam na Dolenjskem se uvršča mozaik »drnovskega mojstra« k tistim, o katerih ne bo vedela samo Dolenjska in Slovenija, ampak vsa kulturna Evropa.
Tekst; PETER BREŠČAK FOTO: MIRKO VESEL in TONE GOŠNIK
polknicanii in irajo med, ta* i. (Foto: Polde
jiMECirnun st/? zr.EZLn j?	■
JSTTiOrtSK/O .fr> .9/? nv/C*JtZ./7 l/JQ?/T& 7v/n/ PJSJ //	"
21.. AVGUSTA SKOZI OKUPIRANO ČSSR DOMOV
ele zvečer sem si oddahnil!“
Tone Kordiš, sekretar podjetja KREMEN iz Novega mesta, je 17. avgusta začel svoj dopust v ČSSR, 21. avgusta pa ga je prekinil zaradi vojaške okupacije — Njegova pripoved o doživljajih na več kot 500 km dolgi poti skozi ČSSR na dan okupacije
PREGLED DELA PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVO MESTO
Gospodična, mehovska gospa in „ženska voda“
planinci je premalo mladih — Trdinovo pot obiskuje vedno več ljubiteljev gora — Novomeški planinci bodo priredili lov na polhe na Gorjancih
— 21. avgusta ob 6. uri zjutraj me je zbudila češka družina, pri kateri sem preživljal do-pust v Teplicah, v najbolj severnem predelu ČSSR, približno 15 km od vzhodnonemške meje. Rekli so mi:
»Rusi so zasedli CSSR!«
Moja prva mfsel je bil bencin za avto. Od spanja sem bil še preveč omotičen, da bi lahko pomislil na kaj drugega. Odhitel sem na bencinsko črpalko. V mestu so že bili ruski tanki. Na črpalki je bila vrsta kakšnih 300 osebnih avtomobilov, ki so čakali na bencin ..
Kot Jugoslovanu so mi dali takoj prednost in v nekaj minutah sem že zapuščaj črpalko s polnim zbiralnikom in še z 20 litri bencina v posebnih posodah. Nato sem po telefonu takoj poklical našo ambasado v Pragi. Zvezo sem dobil še kar hitro. Svetovali
so mi naj počakam kak dan ali dva, da se razmere uredijo. Nekaj trenutkov sem razmišljal, nato pa sem se odločil takoj odpotovati. Poslovil sem se od gostiteljev, ki so jokali in vpraševali: »Zakaj ne moremo z vami v Ju goslavijo?«
Sklenil sem se vračati po stranskih cestah in se izogniti vseh velikih mest. 21. avgusta ob 10. uri sem se od peljal iz Teplic. Pred menoj je bilo 8 ur vožnje po ČSSR in več kot 500 km dolga pot po njenem ozemlju. Kaj me čaka, nisem vedel, že nekaj kilometrov od Teplic sem dohitel prvo tankovsko kolono in jo kmalu srečno prehitel.
Potoval sem skozi Rilino, Podborany, Lubenec, Manetin, Touškou, Stod, Marklin, Kla-tovy, strakonice. vodnany, češke Budejovice, Trebou, pri Steinbachu pa sem prekora-čil avstrijsko mejo.
Novomeščan v koloni ruskih tankov ...
Na poti proti avstrijski meji sem dohitel in prehitel veliko vojaških kolon, sil varšavskega pakta, ki so zasedale ozemlje ČSSR. Nihče me ni ustavljal ali karkoli povpraševal. Na vseh križiščih, skozi katera so vozile vojaške kolone, so že stali vojaški prometniki. Lahko si mislite, da mi ni bilo najbolj prijetno pri srcu, kadar sem prehiteval tankovske kolone ali pa celo vozil v koloni med tanki! Kljub vsemu se je zame vse' srečno končalo.
Kako so sprejeli okupacijo Cehi in Slovaki? Prva stvar, ki sem jo opazil takoj zjutraj, ie bila strahotna osuplost
TONE KORDIŠ
Spodnji žig v Kordiševem potnem listu bo našem potniku še dolgo ostal v spominu.
ljudi. V manjših skupinah so stali ob cestah in ulicah, opazovali vojaške kolone, ki so hitele mimo in jokali. Predvsem sem opazil, da so imeli v prav vsaki skupini ljudi vsaj po en tranzistorski sprejemnik in da so nenehno in sproti poslušali poročila svojih radijskih postaj.
Vse je za predsednika Svobodo, za svobodo in Dubčka!
Ljudi ob cestah in ulicah sem lahko opazoval v vseh naseljih, skozi katera sem potoval. Toda podoba se je iz ure v uro spreminjala. Med ljudmi je bilo opaziti vedno več reda in organiziranosti. 2e po nekaj urah sem opazil pne akcije. Mladinci so pisali po zidovih, po obcestnih kamnih, po mostovih, nadvozih in ograjah gesla, v katerih so se izrekali za predsednika Svobodo, za svobodo in za Dubčka. Že ob 13. uri sem videl, kako so de-
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
Hudobija in ovadbe zaradi lanske vinske letine!
H IZ TRSKE GORE pri Novem mestu.
r- (.Vinska letina, poprava potov, pripravljanje za trgatev in drugo.) Najboljša lanska vinska letina je zbudila pri naših za-vistnikdh mnogo hudobij, zlasti ovadb zaradi navijanj cen. Nič ni pomagalo; cene so se dvigale in se dvigajo. Tem in mnogim ljudem ni šlo v glavo, še manj do srca, da bi privoščili nam vinogradnikom nekoliko večjega zaslužka: niso si dali dopovedati, da je pri nas vinski pridelek — loterija in da izmed treh letin ena, ali dve, žal slabo izpadeta. Tem ljudem in vsem onim, ki vinogradnike zavidajo, svetujemo, naj si pridejo letos ogledat vinograde v Trško goro in videli bodo na lastne oči, koliko škodo napravi slabo, deževno vreme, uime: toča in razne rastlinske bolezni, peronospora in oidaj (plesnoba). Naj računajo, koliko stanejo celoletno delavci, zlasti koliko vinskega pridelka popijejo, kako težko jih je dobiti in koliko trpe vinske trte vsled pomanjkljivega obdelovanja, ker ni delavskih močij, ter naj se ozirajo na narodno-gospodarsko premoženje, ki je naloženo v tej gospodarski panogi, in prišli bodo do zaključka, da je vinska kapljica najtrji zaslužek našega kmetijskega stanu.
■ DOGODKI PRETEKLEGA TEDNA.
— Dne 16. t. m. se je ustanovil v Ljubljani Narodni svet. Isti dan so prišli v Ljubljano češki, poljski in jugoslovanski gostje. Mesto in dežela sta slovanske goste naj-prisrčneje slavila. 17. avgusta opoldne so se slovanski gostje poklonili knezoškofu dr. A. B. Jegliču. Popoldne je zboroval Jugoslovanski klub in sklenil zahtevati, da se nemudoma skliče parlament in delegacije; protestiral je znova proti zatiranju svobode v javaem življenju. V vseh vpra-
šanjih se je pokazala popolno edinost med poslanci. Nato se je vršila skupna konferenca jugoslovanskih, čeških in poljskih poslancev in se ustvaril temelj za vzajemno delo v kulturnih, političnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih.	t
■ DRAG1NJSKE DOKLADE ZA INDUSTRIJSKE URADNIKE. — Pritožna komisija na Dunaju je naznanila Zvezi industrijskih uradnikov, da smatra kot primerne naslednje draginjske doklade: za uradnike z mesečno plačo do 200 K 110% temeljne plače, do 300 K 90° o, do 450 K 80%, do «00 K 70%, do 750 K 65%. Oženjenim vrhu tega za njihove žene po 20 oziroma 15 in 10 % doklade in za vsakega otroka po 25 %. Tvrdke so pod prisilno izvršitvijo dolžne, te doklade izplačevati.
■ SVARILO! — Vinko Bon in dr., lastnik električne naprave v Luknji pri Novem mestu, opozarja p. n. občinstvo, da je brez njegovega dovoljenja strogo prepovedano, električni tok odvajati v kakonšnekoli privatne svrhe in da vsakdo, ki bi brez njegovega dovoljenja in njegove vednosti tok odvzel, zagreši tatvino ter da bo vsakega, ki je in ki bo brez njegovega dovoljenja električni tok odvzel za svojo vporabo, ovadil sodišču. Po mnenju zvedencev-in-ženirjev so naprave v privatnih poslopjih lahko tudi, če niso po strokovnjaku narejene, ognju nevarne.
Vsakdo, ki bi hotel imeti električni tok, se mora pri lastniku prijaviti in se bo potem šele po možnosti in po zvedeniškem mnenju električni tok oddal.
Zato se p. n. občinstvo še posebno stvari, da se ne da-zapeljati od nikogar, da dd napraviti\v svojih poslopjih električne naprave, ki bi ne odgovarjale strokovnjaškemu izpeljan ju, ker preden se bo tok oddal, se bo vsaka sleherna naprava po strokovnjaku pregledala.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 2». avgusta 1918)
lili prve letake s proglason: ustavne oblasti, ki je pozivala prebivalstvo, naj podpre svoje legalno vodstvo.
Kolikor bolj sem potovai proti jugu, toliko več je bilo opaziti tudi gesel: Svoboda— svoboda Dubček — Rusi, pojdite domov! — Rusi, zakaj vi? in podobnih. Z gesli so bili prelepljeni kažipoti, ljudje so se zbirali v skupinah okoli vojaških prometnikov in se z njimi živo pomenkovali. V Čeških Budejo-vicah je bilo vse na ulicah: avtomobili so trosili letake, ljudje pa so sproti razgrab-ljali izredne izdaje listov.
Lahko si mislite, kako sem si oddahnil, ko sem skoraj brez vseh formalnosti ob 18. uri zvečer prestopil češko-avstrijsko mejo pri Steinbachu, še bolj pa sem si oddahnil ob 3. uri zjutraj v Šentilju, na tleh naše svobodne domovine.
M. J.
Človeške ribice v Mestnem logu izumirajo
Po mnenju kočevskih jamarjev bodo človeške ribice v jami v Mestnem logu pri Kočevju v nekaj letih popolnoma izumrle, ker vdira v to jamo gnojnica s kmetijskega obrata Cvišlerji. Jamarji obiščejo to jamo po dva do trikrat na leto. Od zadnjem letošnjem ogledu so spet ugotovili, da teče skozi jamo skoraj povsem čista gnojnica! Na sipini so našli 10 popolnoma omamljenih človeških ribic. Ker niso imeli s seboj posod, so jih dali kar v čelade in jih potem v Kočevju oživili s čisto vodo. Nato so človeške ribice odnesli v Vodeno jamo pri Klinji vasi, kjer tudi žive človeške ribice/
Kočevske človeške ribice so med največjimi na svetu, če niso celo največje, zato bi bila velika škoda, če bi popolnoma izumrle.
V SOBOTO, 31. AVGUSTA, bo ob 20. uri v novi restavraciji hotela grad Otočec tekmovanje v športnih plesih med TSK Spanheim iz Celovca in med študentskim plesnim klubom iz Ljubljane. V nedeljo, 1. septembra, pa bo revija standardnih plesov v šmarjeških Toplicah; začela se bo pravtako ob 20. uri. Na sliki sta državna prvaka Drago šulek in Verena Trofenik
Obračun Ciganov
Jakob Hudorovac iz Grosup-lja je 21. avgusta dopoldne zabodel z nožem v desno ramo Avgusta Majerja iz Željn. Več Ciganov je tistega dne popivalo v kočevski gostilni »Kmet«. Med pijačo so pogreli stare prepire in se potem stepli najprej pred gostilno, nato pa še pred postajo milice. Vročekrvne Cigane so miličniki hitro polovili, jih priprli, nato pa jih prijavili sodniku za prekrške.
Z avtom v prepad
Benedikt Konte iz Kočevja se je 24. 8. ob 20.30 z osebnim avtomobilom zvrnil v 10 m globok prepad, ko je peljal s Travne gore proti domu.
Na avtu je za okoli 6000 din škode, poškodovan pa ni bil nihče. Voznik je nesrečo prijavil naslednji dan.
Po zgledu gospodarskih delomih organizacij je tudi novomeško planinsko društvo napravilo pregled svojega dela od novega leta do 15. ivgusta letos. Tokrat so se cdboriaki sestali na Gorjancih pri Gospodični, kjer je dobro oskrbovan dom Vinka Paderšiča, za katerega skrbita oskrbnik Mlakar in njegova žena. Njuna go-stoljobnost in ljubeznivost je znana in mnogi gostje se prav zato radi vračajo v kraljestvo Trdinovih bajk in pravljic.
In ne samo to! Tudi na Gorjancih je zdravilna voda, saj je znano, da je pri Gospodični močan izvirek, iz katerega je menda pred več sto leti pila okrepčujočo vodo mehovska gospa in tudi druge, ki so potem lahko rodile. Zato smemo to vodo imenovati, po vzoru one iz Kladnja, »ŽENSKA VODA«. No, ta voda je zaenkrat še brezplačna in zato naj pohitijo tiste, ki jo potrebujejo! O učinku naj poročajo kar oskrbniku ali njegovi ženi.
Letos se je ustavilo v tej po-
DOLENJSKE NOVICE
Zlata plaketa za Šuštarja
Novomeška letalca Zdenko Hlavaty in Adolf Šuštar sta se udeležila tradicionalnega letalskega relyja »Alpe-Adria« v Udinah (Italija). V zelo moč ni mednarodni konkurenci tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije je letalec Šuštar dosegel odlično peto mesto med letalci iz tujine pa celo prvo mesto; zato je prejel od prirediteljev zlato plaketo. Z Zdenkom Hlavatyjem
ki je bil diskvalificiran, s*a prejela še lep pokal za najštevilnejšo udeležbo iz inozemstva. Adolf Šuštar je povedal, »da gre precejšen delež za uspeh tudi na račun navigatorja Rudija Rozmana, ki je bil odličen«. Posebno zanimanje je vzbudil Hiavaty-jev dvokrilec PO-2, ki so ga objavili fcudi italijanski časniki.
Letalec Adolf šuštar je pred poletom v Italijo v družbi s Stanko Selakovo, zastopnico delovnega kolektiva DANE z Mirne, odgovarjal na vprašanja našega sodelavca. Tovarna DANA je tudi tokrat podprla prizadevanja neke športne organizacije, v tem primeru letalce.
stojanki na Trdinovi poti 140 planincev, ki so se tudi vpisali v knjigo tistih, ki hodijo po tej poti. Seveda je bilo vseh gostov na Gorjancih precej več kot prejšnja leta, čeprav je letos vreme večkrat ponagajalo. Na Trdinovi poti je bilo doslej največ potnikov iz Novega mesta (60), zatem 18 Zagrebčanov, 12 Ljubljančanov, 50 planincev pa je bilo iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske. Dolenjska krožna planinska pot je že precej znana in je pritegnila dosti ljubiteljev hribov in gora. Zato upamo, da jih bo še več, posebno iz vrst mladine.
To jesen tisoč štipendij za mlade talente
Komisija za materialna vprašanja dijakov in študentov pri republiški izobraževalni skupnosti je za prihodnje šolsko leto razpisala ‘160 štipendij, v jeseni pa jih bo razpisala še 120; izkoristili jih bodo lahko učenci dokončanih osnovnih šol. Pogoj za te štipendije je prav dober uspeh, otroci iz družin s slabšimi gmotnimi razmerami pa imajo seveda prednost. Tako bo več kot 1000 najbolj nadarjenih študentov in dijakov v Sloveniji to jesen dobivalo pomoč iz republiških skladov, kar je prav gotovo zelo razveseljivo ' in — spodbudno za bodoče.
64 d kg težak krompir je izkopal v soboto, 24. avgusta 74-leliii kmetovalec Tomaž Avguštin na svoji njivi na Drganjih selih. Krompir sorte »tolminec« je kljub letošnji suši, ki je bila v maju in juniju, lepo obrodil, saj ima skoraj polovica gomoljev na Avguštinovi njivi približno po pol kilograma- Čeprav ima Avguštin za seboj dolga leta kmetovanja, se ne spomni, da bi imel katero leto tako debel krompir, čeprav vsako leto enako dobro pognoji. Lepega pridelka se veseli tudi Avguštinova žena Urška. Na sliki: kako debel krompir je pridelal Avguštin z Drganjih sel, kaže tudi primerjava s škatlico vžigalic (Foto: Mirko Vesel)
Kje, kdaj in kdo?
V drugi republiški odbojkarski ligi bo v Novem mestu gostovala ekipa Šenčurja. Bovec bo gostoval v Kočevju, Irehanjci pa bodo imeli v gosteh ekipo iz Krope. V republiški rokometni ligi bo Itilinica gostovala pri ptujski Dravi, Brežice pa v Ormožu. V ljubljanski conski rokometni ligi bodo v Krškem gostovali Kranjčani, Novoraeščani v Križali, Itadovljica pa bo imelu v gosteh Krmelj. Grosupeljčani pa gredo v Hrastnik.
Novomeško planinsko društvo ima 250 članov in še vedno se vpisujejo novi ljubitelji planin, ki dosti planinarijo in obiskujejo naše ter tuje gore. Nedavno tega se je eden izmed njih povzpel do ledenika DIABLEUETS (3000 m) v Švici in tako je tudi slovenska noga stopila na ta del Alp. V društvu ’e včlanjenih samo 58 mladincev, zato vabimo še druge, da postanejo člani planinskega društva. Prijavijo se lahko v knjigami MK pri Ba-bikc Kos, kjer lahko plačajo tudi članarino, ki znaša za-
nje z vpisnino vred 5 dinarjev.
Tudi letos je društvo priredilo izlete, ki se jih je udeležilo 94 članov. Najstarejši udeleženec je bil star 78 let, najmlajši pa 4 leta. Obiskali so Kum, Logarsko dolino, Snežndk, Risnjak in Mangart. Izletov so se udeleževali večina starejši člani, mladih je bilo bolj malo. Letos bo priredilo društvo še dva izleta.
Dosedanje delo novomeškega planinskega društva je treba pohvaliti, hkrati pa upamo, da bo društvo prihodnje leto lahko sporočijo, da je večina njegovih članov iz vrst mladine, kajti le tako bo lahko doseglo vedno večje uspehe.	-bil
»LETOS. PA JE ČEBELJE LETO« pravijo stari ljudje. V Grčvrhu pri Mirni peči se je čebelja družina naselila in zgradila satje kar v oknu med polknicanii in notranjim steklom, čebele pridno nabirajo med, tako da je satje že prece.i zadamo z njim. (Foto: Polde Pungrčar)
Kišc in piše Dozo Debeljak
Miši na zatožni klop;
»15. januarja ob 7. uri zjutraj je pes RumenKO prekršil obstoječi zakon in ukradel pol funta mesa, ki je bil tožnikova last, in je imenovano meso požrl.«
Psa so poklicali na sodišče. Ni prišel. Potem so ga aretirali in zaslišali. Pes ni maral govoriti. Pretepli so ga in je žalostno zacvilil. »Obtoženi popolnoma prizna svojo krivdo,« je prišlo v zapisnik. Porota se je umaknila na posvet in čez nekaj časa sporočila svoj sklep: pes Rumenko je obsojen na smrt. Drugi dan so ga obesili.
V stoletjih so bili taki sodni procesi prav pogosti v deželah zahodne Evrope. Zlasti veliko jih je bilo (ohranjeni so dokumenti v sodnijskih arhivih) v Angliji, Nemčiji, v Italiji, Holandiji in na švedskem.
Seveda je bilo obtoženim živalim zelo težko, da bi se opravičile ali zagovarjale. Vendar so jim ustregli: živali so imele pravico na obrambo — človeka, advokata.
Advokat je vzel svoje zagovarjanje povsem resno: nastopil je v imenu svojega klienta, pisal izjave, prošnje in pritožbe. Skratka, naredil je vse, česar nerazumna žival ni mogla narediti sama.
Barthelemy Chassaner, znani francosk pravnik, rojen 148U, je naredil blestečo kariero, ker je z izrednim uspehom zagovarjal — miši.
V etonski škofiji so se miši zelo razplodile. Uničevale so žitna polja, vdirale v kašče, gospodarile v kleteh in predrzno skakale ljudem pred nos. Oškodovani državljani so miši tožili sodišču. Miši so poklicali na razpravo, vendar na prvi poziv niso prišle, kar je bil resen prekršek. Tožilec je ukazal, da se obravnava brez odlašanja nadaljuje.
Advokat Barthelemy je bil določen, da miši zagovarja. In resno se je zavzel za stvar.
»Mojim varovankam ne moremo zameriti, če niso prišli na prvi poziv sodišča,« je rekel advokat. »Niso bile obve-
Takole so si čarovnico predstavljali naši predniki.
ščene, kakor bi morale biti, ker so ta čas tičale v svojih luknjah. Mojih klientov je nešteto in stanujejo v mnogih vaseh, zato je potrebno, da se jim poziv vnovič izroči!«
Sodišče je menilo, da so ti ugovori pametni in je odločilo še enkrat poklicati miši k obravnavi.
Tedaj so po vseh cerkvah etonske škofije duhovniki s prižnic klicali miši, naj gredo na sodišče. Domnevali so, da bodo ta poziv gotovo slišale cerkvene miši in povedale o tem svojim sosestram in sobratom. Toda tudi ta drugi sklic je splaval po vodi. Niti ena sama miš se ni oglaeila na sodišču...
Tedaj je advokat Barthelemy sprožil pred sodiščem ognjevit govor. Dejal je, da majhnim mišim ni lahko preiti velike razdalje, prelesti visoke hribe, preplavati globoke reke, trpeti na poti lakoto in pomanjkanje, se namakati v dežju. Razburjeno je govoril o groznih nevarnosti, ki prežijo na njegove kliente na slehernem križpotju. Kajti, je advokat povzdignil glas, mačke so zvedele o tej sodni obravnavi, postavile povsod zasede in niti ene miši ne pustijo žive naprej!
Barthelemy du Chassaner je umrl leta 1541. Med knjigami, ki jih je napisal, je najbolj zanimiv učbenik za pravnike, ki vsebuje vsa procesualna pravila o sodnijskem postopku proti živalim.
Janez Bogataj teniški igralec Kamnika je brez večjih naporov zmagal na prvem odprtem teniškem prvenstvu Novega mesta. Nekoliko več težav mu je povzročil samo klubski tovariš mladinec Kesnik (Foto: S. Dokl)
OD TU IN TAM
KRŠKO — Mlajši pionir Igor Turk plavalec Celulozarja. bo edini zastopnik na državnem pionirskom prvenstvu, ki teče v Splitu.
(V. H.)
* BREZICE — Na stadionu Rudarja v Velenju je bila odigrana četrtfinalna nogometna tekma za pokal SFRJ. Novinec SNL Celulo. zar je poraaii domačo ekipo s 3:2 in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje.	(V.	P.)
LAŠKO — KoSarkarji Novega mesta so v prijateljskem srečanju porazili košarkarje Laškega z rezultatom 101:51.	(N. N.)
NOV« MESTO — Na odprtem teniškem turnirju	za prvenstvo
Novega mesta je razen domačih igralcev nastopila skupina igralcev ir. Kamnika. V konkurenci posameznikov je Tinagal Kamničan Janez Bogataj, ki je v odločilnem srečanju premagal	klubskega to-
variša Prešerna z 2:0. V parih je prav tako zmagal	kamniški par
Bogataj.Mesner. ki je v finalu porazil novomeški par Ulil-Splihal z 2:0 brez, borbe.	Od domačih
igraloe je med posamezniki naj-delj prišel Jurc Ficek. Najboljšo igro je pokazal .lože Splihal, ki je tesno izgubil * Mesnerjem. V parih sta prijetno presenetila Mil bi Splihal, ki sta porasri'a mlado dvojico Potočnik-Resnik in v finalu »iradi upravičene odsotnosti srečar.ia žal izgubila brez borbe. Turnir je v celoti zelo do bro uspel. Zmaeovalci so oreieli pokala oziroma darila. (N. N.)
ODBOJKA
Kamna gorica : Novo mesto 1:3
Odbojkarji Novega mesta so v nedeljo 25. avgusta igrali na vročih tleh v Kamni gorici in zmagali z bo.jkar.ji, kiso nastopili v postavi Medic, (ioleš, Šonc, Somrak, Potrč, Koprivnik in Simič, so premagali borbene domače odbojkarje piecej prepričljivo. V kolikor bodo Novomeščani nastopali v najmočnejši postavi, lahko prič»ku-jejo uspehe tudi na prihodnjih tekmah.	J.	CJ.
Kočevje : Bohinjska Bistrica 3:1
Odbojkarji Kočevja so gostovali v Bohinjski Bistrici in porazili domače odbojkarje s 3:1	R-
Bovec : Trebnje 1:3
Jesenski del tekmovanja v drugi slovenski odbojkarski ligi se jo začel že v nedeljo. V prvem kolu je moštvo TVD Parti/up Trebnje gostovalo v Bovcu in premagalo tamkajšnjo ekipo z rezultatom 3:1. (15:7, 14:16, 15:8. 15:9). To je bil lep uspeh ^Trebnjega, saj Bovec na domačem igrišču ob podpori mnogih gleda'cev redkokdaj izgu bi tekmo Za Trebnje so nastopili: Pavlin Slak. Šlor Mrvar. Mohorčič. šinue, Babnik in I-egan. Ostro toda pravično je sodil Debevc iz Postojne.	M.	I..
Brežice : Rudar (Trbovlje) 12:7
Odlična Rudarjeva obramba je v prvem polčasu povsem onemogočila domačine, ki so se šele v drugem delu tekme razživeli. Breži-čani bi lahko zmagali še z večjo razliko, saj so zastreljali med drugim tudi dve sedemmetrovki. Med igralci moramo posebej pohvaliti novinca Antolovifti in Rovana, svoj dan pa sta imela tudi oba vratarja. Postava Brežic: Berglez, Mars, Rovan 5. Antolovič 1, Ko-lcšnik. Avsec, šlangel 1. Bosina 3, Lipej. Svažič in Pavlič 2.
V. PODGORŠEK
Krmelj : Križe 18:12
V otvoritveni tekmi jesenskega dela LCL so domači ob burnem navijanju gledalcev osvojili prvi točki, čeprav so gostje vodili ob koncu polčasa s tremi goli razlike, je zmaga pripadla domačinom, ki so v odločilnih trenutkih imeli več moči. Za Krmelj so nastopili: Zaman G. Koprivc 5, Damjan 3. Kolov at 2, Papež in Filcj 1.
B. DEBELAK
Ribnica : Branik 14:16
V zanimivi in zelo nervozni igri sta točki odšli v Maribor. V prvem delu so domačini sicer vodili, toda niso zdržali do konca. Ribničani so bili zelo blizu zmage, vendar so jo prepustili Mariborčanom. Za Ribnico so igrali: Kersnič I., Kersnič III., Ponikvar 4. Joras 3, Češarek 1. Matelič I, Radič 2 in Krrsnič II. 3.
V. R.
DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
Čargo in Jenkoletova najboljša
Žiberna, Turk in Jenkoletova novi rekorderji —r Celulozar zasedel 5. mesto v SFRJ — Mladi plavalci postavili kar 34 novih rekordov
BREŽICE — Člani brežiške rokometne sekcije so na zadnji seji sprejeli odstop dosedanjega predsednika kluba Poldeta Avsca in za novega vodjo izvolili Poldeta Rovana. Na isti seji so zaradi nediscipline izključili t-iviča in Blatnika ter sklenili, da bodo v novi sezoni resneje poprijeli za delo. Obe ekipi bo še nadalje vadil Darko Šetinc.	(V.	P.)
Državno mladinsko prvenstvo je prineslo naslednje izide: v ekipni konkurenci je Celulozar zasedel 5. mesto, pred njim so Primorje z Reke, T.-iglav iz Kranja ter zagrebška kluba Mladost in Medve-ščak. Za njimi se je zvrstila dolga vrsta znanih plavalnih kolektivov iz vse Jugoslavije.
V posameznih disciplinah so naši zastopniki dosegli naslednje do-. sežke:
moški: 100 m prosto — 1. Čargo 1:00,6, 4. Potočnik 1:01,6, 10. Gelb 1:05 4, 22. Zigante 1:09,8, 25. Turk 1:13,7: 100 m hrbtno — 16. Proscnik 1:23,0: 100 m delfin — R. Čargo 1:17,2, 16. Turk 1:23.2; 100 metrov prsno — 4. Zibema 1:20.7 (rekord SRS za mlajše mladince'); 200 m prosto -* 1. Čargo 2:13.0. 7. Potočnik 2:21,8, 15. Gelb 2:27,8; 17. Zigante 2:33,6; 400 m prosto —
1. Čargo 4:16.4, 6. Potočifh 5:06,9, 17. Gelb 5:32,4, 21. Zigante 5:44.2; 200 m hrbtno — 7. Čargo 2:17,0, 16. Prosenik 3:03,1: 200 m delfin — 11. Tu k 3:05 7; 200 m mešano —
2. Čargo 2:36.0. 5. Žiberna 2:44,4. 8. Potočnik 3:07.2. 24. Turk 3:05.5 (rekord SRS za ml. pionirje); 200
metrov prsno — 4. Žiberna 2:57,9; 400 m mešano — 2. Čargo 5:36, 0, 8. Zibe na 6:18,0; 1500 m prosto — 1. Čargo 19:36,8, 7. Potočnik 20:52,6.
ženske: ICO m prosto — 19. Novak 1:22,8; 100 m hrbtno — 26. Novak 1:41,6, 27. Poljanec 1:42.8; 100 m delfin — 2. Jenkole 1:19.5 (rekord SFRJ za starejše pionirje) 200 m	prsno	—	21.	Barbič	1:43,4;
200 m	prosto	—	15.	Novak	3:00,4;
400 m	prosto	—	20.	Novak	6:37,1;
200 m	hrbtno	—	24.	Novak	3:51 8,
25. Poljanec 3:53,8; 200 m delfin — 2. Jenkole 3:06,0 (rekord SRS za starejše pionirke mladinke in članice); 200 m mešano — 27. Novak 3:24,0, 30. Jenkole 3:38,4; 200 m
NOVO MESTO — V nogometnem srečanju so nogometaši Novega mesta izgubili na ovojem igrišu z NK Vatrogasac iz Karlov, ca z rezultatom 3:2. Tekma je sodila v priprave za bližnje tok. movanje.	(N.	N.)
prsno — 22. Barbič 3:57.2; 400 m mešano — 14. Jenkole 7:00,6.
Na prvenstvu v Krškem je bilo postavljenih kar 34 novih rekordov, kar pomeni, da so bili vsi plavalci dobro pripravljeni za naporno tekmovanje.
L. HARTMAN
REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE
Velik uspeh atletov iz Novega mesta
Kostja Virant, Branko Suhy in Meta Zagorc osvojili druga mesta v republiki — Odlična uvrstitev tudi drugih atletov AK Novo mesto
Deset mladih novomeških atletov je pretekli petek in soboto sodelovalo na republiškem atlotskem prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke, ki je bilo v Celju.
Najbolj se je izkazal Kostja Virant. ki je v metu krogle zasedel 2. mesto z rezultatom 12.22 m, v metu diska pa je bil tretji s 34,52 metrn. Meta Zagorčcva je bila dni. ga v kopju z rezultatom 32.82 m, v krogli pa peta z metom 9 23 m. Na zmaeovalni stopnici Je bil tudi Branko Suhy, ki je zalučal kopje
52,15 m in osvojil 2. mesto. Imel je colo nekaj boljših metov, ki pa niso bili veljavni. Med temi tremi tekmovalci bo gotovo kute i. ki bo zastopal našo republiko na še-steroboju republik, ki ho v Banja Luki.
V teku na 100 m in daljini Je nastopil Marjan Hribernik; v tekli je dosegel čas 12,1, v duljini pa 6,13 m, Franci Kristan Je dosegel v višini odličnih 1.70 m. Peter Sim* Žič je bil šesti v kopju z dosežkom 44,56 m.
Kljub temu. da so še pionirke,
so se atletinje dobro uveljavile: Ivica Jakše Je dosegla na 100 m čas 13,8, Tatjuna Gazvoda pa 67,7 mi 400 m. V daljini sta bili odlični Vesna Saje in Danica Ferfolja, ki sta skočili 4,61 oziroma 4,53 m.
Mladi atleti so dosegli več kot je kdo pričakoval. S takšnimi izidi si* bodo gotovo dobro odrezali na velikem atletskem tekmovanju 15. septembra, ko bodo v Novem mestu nastopili atleti šestih sloveli škili mest.
J. GLONAH
Branko Suliy atlet AK Novo mesto sodi med nadarjene metalce kopja v naši republiki. Zadnje čase je spet prišel v staro formo. Zaslužil bi mesto v republiški atletski mladinski reprezentanci, saj je bil v Celju drugi * metom 52,15 m. (Foto: S. Dokl)
Kaj so povedali športniki pred začetkom tekmovanja?
Kljub temu, da se je tekmovanje v nekaterih ligah že pričelo, v drugih pa se bo. smo postavili aktivnim fcportnikom iz ekip, ki sodelujejo v kvalitetnejšem tekmovanju tri vprašanja pred pričetkom tekmovanj. Z odgovori so športniki odgovorili na vprašanja, ki jih njihovi navijači postavljajo. Pri tem opravilu jim bomo pomagali tudi mi.
■ Kako jc vaša ekipa pripravljena na jesensko tekmovanje?
■ So kakšne večje spremembe v vaši ekipi?
■ Kakšen uspeh pričakujete na bližnjem tekmovanju?
— MARIJA KILA (BRESTANICA): »Odbojkarice smo imele redno vadbo in pričakujemo v jeseni prave sadove našega dela. V našem taboru je še vedno 12 igralcev, žal Pa bomo ostale brez trenerja, ker gre na drugo službeno mesto. Tu-da same ne vemo, kaj bomo v jeseni dosegle; pričakujemo najboljše, kljub temu. da nas je strah, ker bomo ostale verjetno brez vodstva.«
— MARJAN ZAMAN (KRMELJ): »Naša ekipa se pripravlja že mesec dni. Kondicijsko smo dobro pripravljeni, ne obvladamo pa še tehnike rokometa. V ekipi imamo menjavo generacij, prihajajo mlajši igralci. Želimo, da ostanemo v družbi najboljših, kaj več pa res ne pričakujemo.«
— STANKA MOLAN in VLADKA BLZANCIC (BREZICE): »Priprave so bile kljub nekaterim objektiv, nim težavam uspešne. V ekipi pri. čakujemo našo vratarko Božieniko-vo in nekatere mlajše moči. Lanska uvrstitev se bo verjetno ponovila .«
— JOŽE SENIC:AR (NOVO MESTO): »Rokometaši smo imeli priprave v glavnem zadnje dni. V
ekipi je precej sprememb v glavnem so igralci prišli. Naša želja je, da ostanemo v ligi.«
— IVAN ZUNIC in VINKO VVEISS (ČRNOMELJ):	»Priprave nogometašev Bele krajine so bile pomanjkljive. Kakšnih večjih sprememb v ekipi ne bo, razen L. VVeissa in Ei^glara. ki prideta iz JLA. Moštvo bo močno pomlajeno, zato ne pričakujemo kakšnih večjih uspehov, morda kasneje. Še to: presenečeni smo. da so nas izločili iz II. lige. Kaže, da so to naredili v Ljubljani zato, da se nas rešijo!«
— MARJAN LEGAN (TREBNJE):
»Imeli smo 14-dnevne priprave. V ekipi bo znova igral v prvi zasedbi Janez Pavlin. Zadovoljni bi bili, da bi bili še tretjič tretji v II. re. publiški odbojkarski ligi!«
— EMIL GASER (SENOVO): »S pripravami smo pričeli nekoliko pozno. Sprememb v ekipi ne bo. Steber moštva ostane kot doslej, prištejmo pa še Brinovca in Gabriča. ki prideta iz JLA. Uvrstitev v .zgornji dom’ bi bila realna.«
— POLDE ROVAN (BREZICE):
»Naš, ekipa je solidno pripravljena. Čuti se močna osvežitev z mladimi igralci. Razen tega pridejo na igrišče tudi nekateri »stari« ro. kometaši, kot so Bosina itd. Takrat smo nekoliko bolj optimistični. pristali bomo pod vrhom lestvice.«
— JOŽE SPLIHAL (NOVO MESTO): »Nikoli nismo imeli tako solidnih priprav naših košarkarjev. V ekipi ni nobenih sprememb. Računamo s tretjim mestom v II. republiški ligi, kar je povsem realno za naše moštvo.«
— JANKO GOLEŠ (NOVO MESTO): »Priprave smo imeli zadnjih štirinajst dni z nekoliko okr. njeno zasedbo. V ekipi bosta manjkala dva igralca: prof. Penko
in Berger, ker sta poškodovana Računamo na drugo oziroma tretje mesto med odbojkarji v tej ligi.«
— VINKO LEVSTIK (KRŠKO): »Kondicijsko je naše moštvo dobro pripravljeno, le v igranju nismo. K nogometnemu klubu Celulozar sta letos pristopila dva igralca NK Brežice ter bivša krška rokometaša Koman in Kovačič. Pričakujemo, da se bomo v SCNL uvrstili v zgornjem delu razpredelnice.«
— ALFONZ TRATAR (MIRNA):
»Nogometaši Mirne smo se pričeli pripravljati že v začetku julija in smo zadovoljivo pripravljeni. Moštvo smo precej pomladili, ker le z mladimi igralci lahko pričakujemo večje uspehe. V tekmovalni sezoni 1968—69 pričakujemo, da bomo v NPL osvojili 4. ali 5. mesto.«
— RUDI ISKRA (KRŠKO): —
»Večjih sprememb v rokometnem klubu ni. Odšlo je nekaj igralcev, dobili pa smo tudi nekaj novih. V kratkem se vrne od vojakov . Gane. eden naših najboljših igralcev. Letos se bodo krški rokometaši borili za mesto v sredini lestvice.«	S.—F.
ROKOMET
Šentvid : Krško 38:25
V prvi tekmi ljubljanske conske rokometne lige so krški rokometaši igrali v nedeljo, 25. avgusta, v Šentvidu in izgubili s 38:25 (15:10). Krčanom se pozna, da so začeli trenirati šelč teden dni pred začetkom prvenstva.
V prvih desetih minutah so bili krški rokometaši boljši in so vodili s 7:6. Nato pa so popustili, ker jim je zmanjkalo moči. Kljub temu so igrali zelo zanesljivo v obrambi; šentvidčani so dali skoraj vse gole iz protinapadov. — Igrali so: Levičar. Robič, Slamnik 4. Jelen 5. Arh 1. Mlakar 5, Isk a 9, Mohuša. Katič in Božič 1.
F. P.
„Mlada garda“ - kje
Nihče ni pričakoval, da bo minulo državno mladinsko prvenstvo v plavanju, ki so ga
Franc Čargo, eden najbolj nadarjenih jugoslovanskih mladih plavalcev, je na »domačem terenu«, v bazenu Celulozi rja, izkoristil priložnost in osvojil kar štiri naslove državnega prvaka. B<1 je najuspešnejši tekmovalec prvenstva.
dobro pripravili športni delavni v Krškem, postreglo s takšnim razvojem dogodkov. Tri dni so najbolj obetajoči mladi plavalci Jugoslavije rušili republiške in državne rekorde kot za šalo! Kaj se dogaja z našim plavanjem? 2e sedaj lahko gledamo naslednike trenutno slavnih imen Šegertove, Bobanove. Kurbanoviča, Vr-hovška in drugih. Dobro poglejte! Videli boste, da prihaja nova generacija mladih plavalcev, med katere sodita tudi Frauc Čargo, Nevenka Jenkole, Igo.- Turk, da o drugih sploh ne govorimo.
Franc Čargo (slika levo) je osvojil štiri naslove državnega prvaka. Kljub temu, da je še mladinec, je že nastopil v državni članski reprezentanci. Simpatični plavalec je razen štirih nasU-vov osvojil tudi druga mesta in pokazal, da je vsestranski športnik.
Niko Zibret (slika desno) — kot vedno s štoparico v roki, nasmejan in zadovoljen, spremlja dosežke svojih varovancev. Levji delež za uspeh »mlade garde« gre temu požrtvovalnemu telesno-vzgojnemu delavcu.
Takšnih startov (kot ga vidimo na spodnji sliki) je bilo v Krškem nešteto. Danes pionirji in mladinci, jutri že kot članski državni reprezentanti, bodo branili barve naše države. V
so meje?
plavanju in vaterpolu se nam obeta lepa prihodnost!
S. DOKL
Zadovoljen in nasmejan je bil trener Franca Čarga in ostalih plavalcev Celulozarja Niko Žibret, ko so njegovi varovanci uspešno nastopali v zahtevni konkurenci obetajočih plavalcev Jugoslavije.
Še pred sodiščem ni priznala poneverb
Anica Globevnik, bivša blagajničarka v tovarni perila LABOD, obsojena zaradi poneverb na 1 leto in 10 mesecev zapora
Anica Globevnik je kaki dve leti v redu vodila blagajno pri novomeški tovarni LABOD, v začetku marca 1967 pa je njeno delo postalo sumljivo, zato so poslovanje komisijsko pregledali- Kmalu bo prišli na sled poneverbam in zadevo predali javnemu tožilstvu. Kazenska razprava je tudi že pred novome-fckim okrožnim sodiščem.
Na razpravi se je izkazalo, da si je Globevnikova v času od oktobra 1966 do marca 1967 postopoma prilastila 7.852,92 din. Nekaj denarja
—	3.888,06 din je vzela od iztržkov bifeja, 3.507,87 din pa
tako, da odtegljaja delavcem za prevoze na delo ni dala v blagajno, ampak ga je zadržala zase.
Razen tega si je prilastila 136,11 din, ki jih je delavka Justi Kebelj vrnila kot posojilo, ter 230,88 din, katere je Boris Kodrič oddal kot vračilo akontacije. Izkoristila pa je tudi zaupanje kot blagajničarka vzajemne pomoči pri sindikalni podružnici. Iz te blagajne je vzela še 10.168,83 din. Tako se je v njenem žepu nabralo kar precej protipravno pridobljenega denarja, ki ji je bil zaupan v službi.
Nekateri so nasedli goljufici
S prevaro je dobila stanovanje, nato pa je lastnico stanovanja še okradla
Da bi zadevo prikrila, je v uradne listine in knjige vpisovala lažne podatke ali pa je pomembne podatke izpuščala ter lažno knjižila več blagajniških prejemkov.
Čeprav je obtoženka vseskozi zanikala očitek prilaščanja denarja in krivdo, jo je sodišče na podlagi dokazov spoznalo za krivo. Glo-oevnikova je dejala, da je do opustitev vknjižb prišlo pomotoma zaradi obilice dela in da ji je najbrž kdo drug jemal denar iz blagajne.
Imela je še več izgovorov tako v preiskavi kot na razpravi, vendar se je sodišče utrdilo v prepričanju, da je naklepoma storila kazniva dejanja, zaradi katerih je prejela eno leto in 10 mesecev strogega zapora. Razen tega ji je sodišče z isto sodbo 3 leta prepovedalo opravljati poklic, v katerem bi lahko samostojno razpolagala, ravnala ali hranila družbeno premoženje. Oškodovani tovarni LABOD je dolžna 18.021,75 din.
Sodba še ni pravnomočna-
Anica Pongaršek iz okolice Celja, 41, brez stalnega bivališča in zaposlitve, je prišla 21. avgusta k upokojenki Elzi Kajtna v Podgorsko ulico v Kočevju. Pokazala ji je listek, na katerem je pisalo: »Prosim, da sprejmete začasno na stanovanje to žensko, dokler ne bo dobila drugega stanovanja.«
Razen tega se je Pongarško-va zlagala, da so ji listek dali na občinski skupščini v Kočevju in da je dobila zaposlitev v hotelu »Pugled«.
15. avgusta pa se je Pon-garškova spomnila, »da mora na zdravniški pregled v Ljubljano«. Ko je odšla, je Kajtnova pogledala v omaro, kjer je imela spravljen denar, in ugotovila da ji je
zmanjkalo 600 din, jopica, bliza in usnjena torbica. Pon-garškova si je sposodila še pri sosedi Sturmovi 40 din, češ da ji bo v kratkem vrnila. Zaradi goljufije in kraje se bo morala Pongarškova za* govarjati pred občinskim sodiščem v Kočevju.
Objestnost ali »potreba«?
V	sredo, 15. avgusta zvečer, je pravnik A. F. kazal na Cesti komandanta Staneta svoje ostrostrelske sposobnosti tako, da je z balkona hiše St. 20 streljal golobe, ki so padali na pločnik in se nato smrtno ranjeni nemočno premetavali po tleh. »Ostrostrelec« se ni zadovoljil samo z enim golobom, ampak je sestrelil kar tri. Očitno ga ni moUlo negodovanje mimoidočih, ki so se zgražali nad njegovim početjem. Vprn&anje je, ali je A. F. streljal iz gole objestnosti ali zato ker so mu zadišali pečeni golobi’
Tuška je test strelske družine Pionir. Kot piavnik bi A. F. moriti vedeti, da lahko s puško strelja .samo na strelišču. Neopravičljivo je tudi to, da mu je strelska družina dovolila odnesti puško na dom, čeprav tega po predpisih ne bi smela.	F.	P.
Vinica: krovec padel s strehe
20. avgusta je 48-letni Prane Žugelj iz Zilje prekrival streho pri Ivanu Keniku na Vinici. Ko se je na strmi strehi oprijel prečne letve, se je zlomila. Žugelj je izgubil ravnotežje in padel na hrbet 9 metrov globoko. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico na zdravljenje.
Vrhpolje: deček umrl pod prikolico
Karel Miklavčič iz Gor. Brezovice je 24. avgusta popoldne peljal po klancu iz Gor. Vrhpolja traktor s pri kolioo, naloženo s hlodi. Na hlodih sta sedela 9-letni Franc Brulc iz Cerovega loga in 32-letni Rudolf Bratkovič. Naproti se je z osebnim avtomobilom pripeljal Ljubljan čan Jože Marc. Traktorist se mu je umaknil in zapeljal v jarek, ko pa je zavil spet na cesto, se je prikolica s hlodi prevrnila in pokopala pod seboj Franca Bulca. Deček je m poškodbami umrl na kraju nP'-'r‘*‘/*v
Pozabljivost še ni tat!
Neki Metličan je nedavno tega javil organom javne varnosti, da mu je nekdo ukradel 600 dinarjev, čez dva meseca pa je denar našla njegova žena
v	rokavu zimskega plašča. Novomeščanka pa je bila v skrbeh za torbico z večjo vsoto denarja. Pr stojnim je javila, da je bila okradena, pozneje pa je tobico z vsem denarjem našla. Hud strah je prestal tudi- Novome-sčan, ki .je založil denar ivojega soseda in mislil, tla so ga okrailli. Vsoto je kmalu potem, ko je prijavil »tatvino«, našel v veži.
Res je, tla prebivalci
■	lahko mnogo pomagajo, če č'mprej prijavijo tatvino, s prijavami »tatvin«, ki smo jih prej navedli, pa nepotrebno zaposlijo delavce javne varnosti in jim jemljejo čas. ki bi ga koristneje porabili drugje.
Breza: 75-letna ženica pod avtomobilom
19. avgusta zvečer je Ljubljančanka Antonija Dolinar, z osebnim avtomobilom pri Brezi podrla 75-letno Alojzijo Strmec, ki je prečkala avtomobilsko oesto. Hudo poškodovana ženica je obležala. Takoj so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je za poškodbami umrla.
Na ovinku v smernik
10.	avgusta zvečer se je peljal Mariborčan Peter Gradovec z osebnim avtomobilom iz Dolenjskih Toplic proti Straži. Na nepreglednem ovinku ga je zaneslo v v.nemik, od tam pa na travnik. Škode je bWo za okoli 800 din.
Nesreče ne počivajo!
Kljub temu da v sev-niški obč ni cestno omrežje ni najbolj razvito, se število motornih vozil rseeno hitro povečuje. Po podatkih službe javne varnosti je tudi prometnih prekrškov vedno več, ne glede na kazni, ki pa so še vedno samo simbolične. Prejšnji teden so se pripetile kar tri nesreče s smrtnim izidom:	dve
na progi in ena na cesti. K'jub temu da je železniških prehodov veliko, ljudje brez vsakega ob-Sutka krivde prečkajo železnico na nedovoljenih mesth, kljub vsem opo-torilom.
Nehote se vsiljuje vprašanje, kaj še bo, ko bodo ikinili nekatere prehode. Uslužb nci milice menijo, tla bi morali kazni za prekrške povečati, posebno za tiste, ki jih povzročajo vinjeni vozniki. Višje kazni bi gotovo bolj vzgojno delovale na voznike. ki ne poznajo vozniške etike.
Mopedist je dva dni po nesreči umrl
Ponoči 18. avgusta sta šla s Senovega proti Brestanici peš po desni strani ceste Vinko in Marija linpcrl iz Soteljskega. Na samotnem .neosvetljenem delu ceste jima je pripeljal nasproti neugotovljeni avtomobil, katerega voznik ni zasenčil luči. Hkrati je za njima pripeljal mopedist Karl Petrovič s Senovega, katerega je verjetno zmedla nezasenčena luč nasproti vozečega avtomobila, tako da je prezrl pešca in se vanju zaletel. Pri tem je padel na levo stran ceste tudi mopedist in obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer je 20. avgusta zaradi hudih poškodb umrl. Na mopedu je za okrog 400 din škode.
Z mopedom v jarek ob cesti
Davorin Cerpič iz Male Doline se Je 19. avgusta ponoči peljal z mopedom iz Čerine proti Brežicam. Ko je pripeljal v Dvorcah iz ostrega levega ovinka na ravni del ceste, je zapeljal na levo stran in se prevrnil v jarek ob cesti. Pri padcu se je poškodoval po glavi, zato so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na mopedu je za okrog 200 din škode. Mopedist je kazal znake vinjenosti, vozil pa Je bree vozniškega dovoljenja.
Motorist in kolesar sta padla po cesti
Mirko Pavlovič iz Cmeče vasd se je 20. avgusta zjutraj peljal s kolesom na delo v Krško. Nenadoma je zapeljal na levo stran ceste prav v trenutku, ko ga je prehiteval motorist Anton Povhe iz Smednika. Motorist ga je podrl in oba sta padla po cesti. Kolesar je obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na vozilih je za 500 din škode.
*	Zavozil je v obcestni jarek
21. avgusta zvečer je voznik osebnega avtomobila <;cdomir Jovič iz Mostarja vozil iz Brežic proti avto oesti. Ko je vozil skozi križišče v Čatežu za smer Ljub- . ljana, sta mu nasproti pripeljala' dva osebna avtomobila, ki nista zasenčila luči, vsled česar je Jovič zavossil v obcestni jarek, po katerem je peljal še 16 metrov. Na avtomobilu je za okrog 800 din škode.
Varnostna razdalja je bila prekratka
24.	avgusta dopoldne je vocunk osebnega avtomobila Jože Lapuh iz Brezine vozil iz Brežic proti Cmcu. Pred njim je vozila osebni avto Tilka Hudopisnik iz Sentle-narta, ki je vozilo ustavila, ker je tudi pred njo vozeči voznik
prvih borcev v Brežicah. Po tej cesti je vozil osebni avtomobil proti Prešernovi cesti Zdravko Košič iz Zaprešiča. Vozil je s precejšnjo hitrostjo. Pri križišču z Ulico 21. maja je dohitel voznika osebnega avtomobila Daneta Avsca iz črnca, ki je hotel zaviti levo v Ulico 21. maja. Z avtomobilom se je postavil pravilno na levo stran desne polovice cestišča in nakazal spremembo smeri vožnje. Kosič ga je hotel prehiteti po levi strani. Ker mu to ni uspelo, je naglo zavil na desno. Pri tem ga je začelo zanašati, da je zapeljal čez vozišče in pločnik ter zadel v drevo ob cesti, od koder ga je odbilo še v hišo št. 15. Na vozilu je za 3000 din škode.
Vozili razbiti, potnikom skoraj nič
Ciril Seldnar iz Noči se je 38. julija popo.dne peljal z nemškim avtomobilom iz Novega mesta v Ljubljano. Pri Ponikvah je zapeljal na .evo stran ceste v trenutku, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Miran Grom. Vozili sta trčili tako močno, da je od n j; ju nastal kup razbitin in so ocenili škodo na 18 tisoč din, medtem ko sta se med potniki la-že ranila le Grom in njegova sopotnica. Menijo, da je prišlo do nesreče zato, ker se je Sedlarjevemu avtomobilu izpraznila zračnica.
Laže ranjeni žena in hči
Ljubljančan Jože Bojc je 26. julija popoldne peljal družino v osebnem avtomobilu.. Na klancu pri Pruski je razneslo zadnjo desno gumo. Vozilo je začelo zanašati, čemur voznik ni bil kos, zato so se prevrnili. Voenikova žena in hči sta se laže poškodovali, škode pa je bilo za okoli
3.000	dinarjev.
Z NSU 110 40 m po boku
Marjan Koller iz Zagreba se je 25. julija popoldne peljal proti Ljubljani z osebnim avtomobilom NSU 110. Pri Gmajni se je izpraznilo zadnje kolo, zato je vozilo zaneslo v vsek. Prevrnilo se je na bok in <tako drselo še kakšnih 40 metrov, škodo so ocenili na 5 tisoč din.
Dva kolesarja v bolnišnici
24.	julija so v novomeško bolnišnico pripeljali ranjena kolesarja Slavka Vidmarja in Vladislava Jarca, ki sta se tega dne ponesrečila blizu Dvora. Peljala sta se v skupini petih kolesarjev. Nenadoma je Vidmar zavil na levo pred tovornjak, ki ga je Marjan Košak pripeljal iz Novega mesta. Tovornjak je Vidmarja podrl, Vidmar pa je pari padcu zedel tudi Jarca, škodo s6 ocenili na 800 dinarjev.
VASA KORIST IN ŠE NAGRADE POVRHU!
M	RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRA-
Š*:*	SILNICA NOVO MESTO s podružnico v
i:*:	KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI
in TREBNJEM je namenila vlagateljem •i;# vezanih vlog z odpovednim rokom nad
1	leto 30 nagrad:
•	1 osebni avtomobil »Zastava 750«
•	1 motorna kosilnica »Alpina«
•	1 šivalni stroj »Mirna«
• 2 kolesi »Pony«, Rog
H	*5 mikserjev z mlinčkom za kavo
•	5 transistorjev Captaind de-luks
•	5 likalnikov z regulatorjem
M	• 10 jedilnih priborov za 6 oseb.
&j:	»Kordur
Ivi;
Pri nagradnem žreutuiju oo uueiežen vsa« m	vlagatelj, ki bo imel na dan 31 X 1968
na svoji hranilni knjižici pri banki naio Sv:	Ženih najmanj 2.000 din z odpovednim
*5:	rokom nad 1 leto Vsak vlagatelj dobi pri
:£:j:	nagradnem žrebanju toliko žrebnih list
•jijij:	kov. kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagrad
•;&	nega žrebanja vendar je lahko nagrajen
samo enkrat
M	Nagradno žrebanje bo v prostorih ban
m	ke 11. XI 1968
Občani, ne zamudite priložnosti!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
;:*>
J"*?:
iH
KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijskj	g
g	postaji: Anton Saje, krojač iz Irte vasi; Marija Golob, D ago	g
g	Brezovar in Jože Florjančič, člani Krke, tovarne zdravil No-	-g
;§	vo mesto; Ivo Go. sin in Jank« Predovič, člana Novotehne	g
g§	Novo mesto; Sonja Petrič, Marija Tretinjak, Anica Novak	g
g	in Jožica Kalin, članice Laboda Novo mesto; Ivanka Civič,	n
g	Tatjana Šetinc in Slavka Staiuša, članice Splošne bolnice	^
g	Novo mesto; Anton Pavliha, član Komunalnega podjetja Cr-	jf
g	nomelj; 1‘olde Pate, član Mercatorja Novo mesto; Jože Slak.	g
g	Ivan Gorenc, Anton Makovec in Ivan Ivanušič, člani Elektra	g
g	Novo mesto.
  	m
Zaprl mu je pot
Jo*o Medvešek iz Ljubljane Je 10. avgusta dopoldne pri Trebnjem prehiteval osebna avtomobi-
li,	ki sta vozila počasi. Ko je 7-avil na levo, sc je naproti piri. eljal i nemškim avtomobilom Ali Bakir in mu zaprl pot. Medveškovo in Bakirjevo vozilo sta se trčili, itkodo pa so ocenili na "OO din.
ustavil, nasproti pa je prihajalo drugo vozilo. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je Lapuh zaletel v avtomobil Tilke Hudopds-oik. Na vozilih je škode za okrog 3000 din.
Z avtomobilom v drevo ob cesti
25.	avgusta zjutraj se je pripetila prometna nesreča na Cesti
Na železniškem prelazu ga je zaneslo
Franjo MasliC te Zagreba je 10. avgusta zvečer vozil osebna avtomobil iz Bizeljskefa proti Brežicam. Na ostrem levem ovinku na železniškem prelazu ga Je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer je zadel v železni nosilec fcpomic. Na vozilu Je im. okro® 1.500 dinarjev Škode.
RAZPRODAJA! ZNIŽANE CENE do 50%
— damske letne obleke, bluze, pletenine	,
— moške obleke, letne srajce
— otroška konfekcija in pletenine
E3 SUPERMARKET
Ljubljana — pasaža na Ajdovščini
OBIRANJE HMELJA V BREŽICAH
Rjavega hmelja letos skoraj ni
AGROKOMBINAT V KRŠKEM SVETUJE:
Kmetovalci: ne kar po svoje
Kljub temu, da precej zasebnikov-kooperantov upošteva strokovna navodila pri obnovi vinogradov, se še vedno kaže neka mera svojeglavosti, ki večkrat pripelje do velikih škod v zasebnem vinogradništvu
Te dni so hmeljišča kmetijskega in trgovskega podjetja »Agraria« živahna. Hmelj so začeli obirati 15. avgusta, nekaj dni prej kot v Savinjski dolini. Pravijo, da je podnebje pri nas nekoliko bodj mi-
lo	in hmelj prej dozori.
Letos imajo s hmeljem zasajenih 24 hektarov površin. Od tega je 6 hektarov nasada starega komaj dve leti. Sušno obdobje v prvi polovioi julija jim je povzročilo precej skrbi, zato so kupili namakalno napravo, ki so jo uspešno uporabljali. Pozneje pa je deževno in hladno vreme zelo ugodno vplivalo na hmelj. Počasi je cvetel in odcvetel, pri čemer so nastajali lepi storžki.
Vse kaže, da je zaenkrat popustilo napeto vzdušje, ki je vladalo med zdraviliščem čateške Toplice in kmetijskim in trgovskim podjetjem Agraria Brežice zaradi izkoriščanja termalne vode in razmejitve.
Občinska skupščina Brežice, ki je imela pri tej 'zadevi vlogo posrednika, je pripravila skupen sestanek, na katerega so povabili tudi člane projektivnega biroja iz Trbovelj, ki so izdelali načrte za čateške Toplice.
Računi so baje pokazali, da je vode dovolj za potrebe zdravilišča Agrarie. Olajševalna okoliščina pri tem je, da rabi Agraria vodo predvsem pozimi, medtem ko je v zdravilišču porabijo več poleti. Pri občinski skupščini so ocenili pomanjkanje vode v zdravilišču bolj za problem tehnične
Tovarna pohištva iz Brežic prodaja svoje izdelke v številne evropske države, posebno pa je narastel izvoz v ZDA. Medtem ko pomeni prodor na tiya tržišča na eni strani velik uspeh, povzroča tudi precej skrbi.
Tudi kupci imajo glede kakovosti pohištva svoje zahteve. če jih hoče zadovoljiti, mora tovarna uvažati nekatere surovine, ki jih imamo do-
V	NEKAJ UNEH bo trgovsko podjetje Krka odprlo novo samopostrežno trgovino v novem naselju. V njej bodo kupci lahko nabavi jali najrazličnejša živila. Trgovina bo imela tudi svoj bife, ki bo prvi v tem delu mesta.
NA CATEšKO NOĆ: vabijo Brc. žičane velike reklamne deske, ki so se konec prejšnjega tedna pojavile v mestu. Vse kaže, da bodo znana imena s TV ekrana in domačega popevkarskega neba privabila precejšnje število obisko. valcev.
BREŽIŠKI Ml/KJ pripravlja za september razstavo grofik starih mojstrov od 16. do 19. stoletja.
Kljub vsemu pa bo letošnji pridelek znašal okrog 1500 kg na hektar, kar je nekoliko boljša letina od prejšnjih.
Razen stalnih obiralcev hmelja iz bližnjih okoliških vasi pomaga letos pri tem delu tudi 150 stalnih obiralcev iz okolice Kalnika na Hrvatskem, ki stanujejo na kmetijskem posestvu v Tmju pri Brežicah. Razen prenočišča imajo ti obiralci preskrbljeno tudi toplo hrano, za katero morajo obrati po tri merice hmelja na dan.
Ker ima Agraria tudi lastno sušilnico, ki lahko posuši 5200 meric naenkrat, poteka obiranje hmelja brez vsakršnih zastojev.
narave, kajti zdraviliške cevi, ki so tanjše, so priključili na debelejše cevi Agrarie, zaradi česar bi za boljšo oskrbo potrebovali tlačilko.
Glede razmejitve pa so se sporazumeli, da bo Agraria prestavila lokacijo svojih toplih gred, zato so ji pri obč. skupščini že izdali gradbeno dovoljenje. Sporazumeli so se tudi o tem, da je za vsako povečano izkoriščanje zdravilne tople vode potrebna predhodna ocena, ki bo temeljila na strokovnih raziskavah.
Kot kaže, je zadeva zaenkrat urejena. Verjetno pa je, da bo do večjih ali manjših napetosti še prihajalo, kajti oba soseda, zdravilišče in kmetijsko podjetje, stremita za razvojem, ki vključuje predvsem branjenje lastnih interesov.
ma premalo ali pa jih sploh nimamo. To so razne iveme plošče, furnir, posebni vijaki in okovje ipd. V glavnem nabavljajo ta material v Zah. Nemčiji, Avstriji in Italiji.
Veliko oviro pri teh poslih pa predstavlja za tovarno počasno obračanje deviznih sredstev. Zaradi poostrenih bančnih predpisov morajo namreč vse surovine, naročene v tujini, plačati vnaprej. Njihovi
Med drugim si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi izvirne Diirer-jeve grafike, ki jih bo za raasta-vo posodil celjski muzej.
PREJŠNJI TEDEN sc je vmila iz Savudrije še zadnja izmenii otrok, ki so tam preživeli 10 dni. Pri občinski zvezi prijateljev mladine ob koncu počitniške sezone ugotavljajo, da je letovalo letos 109 otrok (v šestih izmenah), razen tega po še 100 osmošolcev do-mače osemletke. S tem številom pa niso zada voljni, saj jo precej manjše od lanskega.
KONČAL SE JE SEMINAR i&a
profesorje in učitelje slovenskega jezika s Tržaškega, ki je bil v Cateških Toplicah. V petek popoldne so si udeleženci ogledali dva slovenska filma v prosvetnem domu v Brežicah.
PUM VONJ PO JESENI je napolnil tudi brežiško kemično čistil, nico v novem naselju. Ljudje prav pridno prinašajo in odnošajo svo. la toplejša oblačila.
Obiralci so z delom letos precej bolj zadovoljni kot prejšnja leta. Rjavega hmelja namreč ni, kar precej poenostavi njihovo delo, ker ni potrebno prebiranje. To pa jim omogoča tudi večji zaslužek.
FRANC KUHAR
Sklad za nezaposlene izčrpan
Občinski sindikalni svet bo moral prihodnje leto povečati sklad za pomoč nezaposlenim. Za letos predvideno vsoto so izčrpali že v prvem tromesečju in zato izplačujejo članom pomoč iz drugih virov. Odpovedi je torej več kot so pričakovali. Med tistimi, ki prihajajo na občinski svet, je precej takih, ki imajo za seboj 20 in več iet delovne dobe.
Najvišji prejemki v prometu
Za prvo prihodnjo sejo občinske skupščine v Brežicah je analitična skupina v upravi naredila pregled povprečnih osebnih dohodkov po panogah. V analizi je prikazano, da je , bil povprečni osebni dohodek v občini za prvo polletje 845 din, to je za približno 9 odst. več kot lani.
Povečanje pripisujejo predvsem večjim prejemkom v kmetijstvu, ker so zabeležili za 20 odst. porasta. Sledijo obrt, gostinstvo in promet, medtem ko so se osebni dohodki v trgovini zmanjšali za približno 4 odst. Najvišje prejemke imajo prometne organizacije, najslabše na v gradbeništvu.
dolžniki s plačili ni§o vedno na tekočem, zato se tovarna večkrat znajde v škripcih, ker ji banka blokira tekoči račun.
Letošnji izvozni načrt predvideva, da b9do prodali v tujino za več' kot 6 milijonov izdelkov (okrog 60 odstotkov vse proizvodnje), če ga bodo hoteli doseči, bodo mora-
li	izboljšati tudi tehnološki postopek in organizacijo dela,-kar jim bo zagotovilo nižjo prodajno ceno. V zadnjem času zlasti ameriški kupci težijo k vse nižji ceni, tako da se je tovarna večkrat zatekala k prodaji po nižjih cenah kot so na domačem trgu.
Dolgovi zasebnih gostincev
Zasebni gostinci v brežiški občini dolgujejo za prispevke in davke 225.000 dinarjev. Na posvetovanju, ki ga je skupščina 14. avgusta sklicala z njimi, so gostilničarji obljubili, da bodo svoje obveznosti redneje poravnavali. Spričo stiske v proračunu je tak sklep prizadetih izredno pomemben, če ga bodo res izpolnjevali.	,
Radio Brežice
PETEK. 30. AVGUSTA: 20.00— 20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — glasbena oddaja Izbrali ste sami.
NEDELJA, 1. SEPTEMBRA:
11.00	— Domače zanimivosti — Uvodnik — Marjan Šetinc: Prva mednarodna šola VI. stopnje — Vzgojno predavanje:	Telesna	in
duševna zrelost, za šolo — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Pridelovanje pšenice — Zabava vas Henčkov trio — Nedeljska reportaža: Brežiški turizem danes in jutri — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravi lajo.
TOREK. 3. SEPTEMBRA: 18.00 —19.00 — Svetujemo vam: Priprava Jn likanje perila — Jugo ton vam predstavlja — Literarni utrinki: Miško Kranjec — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Igrajo vam domači vokalno-instrumental-n! ansambli.
Vinogradi po gričih krške občine so se postarali. Trta je dolga leta dajala žlahtno kapljo, dokler je pač šlo. Kmet je še kar naprej garal, v upanju, da se bo še vedno dalo nekaj izcediti. Nazadnje se je vprašal, če je tistih nekaj kapelj sploh vredno toliko truda. Večkrat se je vino navsezadnje slabo prodajalo. Drago je bilo za kupca. Postalo je predrago tudi za pridelovalca.
Pa vendar so ti kraji vinorodni. In nikjer ni slišati, da ljudje ne bi več marali vina. Treba je poiskati samo pravi način, da se iz zemlje izvleče to kar nas mika. Takšen način, da se bo ia^ačalo kmetu in tistim, ki bodo od njega kupovali. Nič ne pomaga, čas gre svojo pot. Vinogradnik, ki hoče, da bo gojenje trte več kot zgolj konjiček, mora z njim.
Vsako leto bo treba nekaj obnoviti, so menili pri občinski skupščini. In ker . je med zasebnimi pridelovalci vina zelo malo takih, ki bi obnovo zmogli sami, je edini izhod sodelovanje s krškim Agrokombinatom, ki bi se lahko lotil dela načrtno in v veliko večjem obsegu.
Tako se je začelo. Sedaj vodi Agrokombinat obnovo vinogradništva. pri kateri mu pomagajo tudi nekatera krška podjetja. Pravijo, da bi bilo treba vsako leto obnoviti vsaj 30 hektarov vinogradov. Kmetom, ki hočejo sodelovati, omogočijo strojno obdelavo, preskrbijo prvovrsten sadilni material, lahko tudi v obliki kredita. Vendar je tu pogoj, ki ga zasebniki zaradi kdo ve kakšnih vzrokov večkrat zavračajo. To je strokovno vodstvo pri obnavljanju trtnih nasadov. Tu je še vedno preveč predsodkov, zakoreninjenih večkrat v dedovi ali pradedovi navadi, da je sadil trto v manjših razmakih in podobno. Kdo ve, če se ne bi danes tudi ded ali oče odločila za novo, straj-
Potrebe presegajo zmogljivosti
Na zadnji seji izvršnega odbora občinske zveze za telesno kulturo v Krškem, so se pogovarjali predvsem o denarnih težavah. Ugoto. vili so, da je 20.000 dinarjev, kolikor dobijo vsako leto iz občinskega proračuna, občutno premalo za njihove potrebe. Ta vsota se namreč že vrsto let ni spremenila medtem ko razni stroški iz dneva v dan naraščajo. Razen dotacije iz občinskega proračuna dobivajo ne. kaj denarja še od lota in športne napovedi. vendar to največkrat porabijo za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov.
Letos so denar iz proračuna razdelili med 12 organizacij, 5.000 di-nurjev od lota in športne napove, di pa je dobil senovski Partizan za asfaltiranje športnega igrišča.
Sklenili so, da bodo prosili v prihodnje za večjo dotacijo, saj zaradi pomanjkanja denarja njihova osnovna dejavnost precej trpi. Razen tega bodo za iste namene porabili tudi denar od lota.
Končno asfalt med bloki
Nekaj mesecev so trajala pripravljalna dela za asfaltiranje stanovanjskega naselja pri železniški postaji na Vidmu. Končno so poti le ure-ljene, zaščitno plast pa bodo položili pozneje. Od tu se bodo delavci preselili na Hoče varjev trg, ki ga bodo prav tako asfaltirali.
Zaupanje sposobnemu direktorju
Na zadnji seji delavskega sveta v tovarni celuloze in papirja v Krškem so ponovno izvolili za glavnoga direktorja Lada Trampuša, ki je že doslej uspešno vodil tovarno. Pri ponovni izvolitvi je med člani kolektiva prevladalo mnenje, da zaupajo vodstvo izkušenemu gospodarstveniku.
no obdelavo! če bi se, bi se seveda morala pri odločitvah opirati na mnenja ljudi, ki se na takšne stvari spoznajo.
Medtem ko imajo nekateri zasebni pridelovalci za te stvari že precej posluha, vztrajajo drugi pri svojem. Raje sami plačujejo nekatere strojne in druge usluge, pri tem pa morda vedno ne pomislijo pravočasno, kakšna bo nazadnje cena za njihovo vino. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo njihova še tako žlahtna kaplja marsikomu predraga.
Velika težava je tudi izbira trte. Zadnja leta se je po Dolenjski precej razpasla navada, da ljudje krošnjarijo z
Nobenega dvoma ni, da nas poletje zapušča. Medtem, ko si mnogi, lepo zagoreli, po malem že želijo jeseni, opažamo, da je med našimi fizičnimi delavci vse preveč takih, ki niso bili deležni morskega zraka in sonca.
V	počitniškem domu Ma-tarada v Poreču, kamor hodijo na počitnice člani delovnih organizacij iz Krškega, je bilo letos precej gostov. Pravijo, da so še vedno vsa ležišča zasedena. Vse bi bilo torej lepo in prav, ko bi se ne pokazalo, da s sestavo letoviščarjev ni vse v redu. Veliko premajhen je namreč odstotek fizičnih delavcev, tistih, ki bi bili morja in sonca najbolj potrebni. Na žalost je še vedno tako, da si delavec le težko ali pa sploh ne more privoščiti počitnic na morju. Pravijo, da ni denarja, odkar so nekatere delovne organizacije ukinile regrese.
Slabe posledice, te ukinitve so se kmalu pokazale, nakar je občinski sindikalni svet predlagal, naj bi delovne organizacije odvajale 1,5 odstotka bruto dohodka v rekreacijski sklad, od koder bi potem črpali sredstva za letovanje delavcev. Poudarili so
Vpis v otroški vrtec
Vpisovanje otrok v vse oddelke VVU v Krškem za šolsko leto 1968/69, starih nad dve leti, bo do vključno 7. septembra vsak dan od 8. do 14. ure in ob torkih in petkih do
16.	ure v pisarni osnovne šole Krško (na Vidmu).
K vpisovanju naj pridejo starši osebno, ker se bodo pogovorili o vskla-ditvi njihovega delovnega časa z delovnim časom v vzgojnovnrstveni ustanovi ter o prehrani in o plačilu stroškov. K vpisu naj pridejo tudi starši, ki že imajo svoje otroke v vrtcu.
KRŠKE
PRI OBČINSKI KONFERENCI S/DL so se odločili, da bo glavna temu na septembrski konferenci kmetijstvo. Pogovurjali se bodo predvsem o prodaji kmetijskih pridelkov nu tržišče, o živinoreji in o povezavi med družbenim in privatnim sektorjem.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET bo dal v kratkem v prodajo spominske značke ob 25. obletnici vstaje nu Primorskem.
TRGOVSKO PODJETJE PRE-SKRHA se je odločilo zu obnovo Manufakture v Kostanjevici. Pred. videvajo, da bo oprema gotova do 30. septembra.
KL.Il’ TEMU. da nimajo svojega
različnimi sortami cepljenk z juga. Pravijo, da je pač cenejše. Potem pa se po nekaj letih pokaže, da vse ni za povsod in da nova trta ne daje tistega, kar so pričakovali. Ne ustreza kvaliteta vina itd. Najenostavnejši izhod — posekati! Tako nastane večmilijonska škoda, ki bi se ji prav lahko izognili.
še in še je zaprek in težav pri takih delih. Kar bo čez nekaj let vsem in vsakomur razumljivo, je treba danes še z veliko potrpljenja vcepljati. Kanček za kančkom, čeprav velik stroj danes prav tako ne more na vsako krtino, ko ne bo mogel čez nekaj let.	K.	S.
t.udi, da je bil počitniški dom v Poreču zgrajen predvsem za počitek težkih, fizičnih delavcev.
Nekatere delovne organizacije še vedno dajejo sredstva za letovanje svojih delavcev. Med temi so brestaniška elektrarna, Kovinarska, Splošno obrtno podjetje in nekatere druge. Drugod spet menijo, da takšne stvari presegajo njihove možnosti. V tovarni celuloze in papirja sicer opažajo, da je v zadnjih letih zanimanje za letovišče v Poreču padlo, pravijo pa, da pomeni neke vrste regres že nizka oskrbnina, ki znaša s prenočiščem vred 22 dinarjev.	K.	S.
Pred otvoritvijo otroškega vrtca
Krške mamice je vsa zadnja leta mučila skrb, komu dati v varstvo svoje otroke, ker so bili dosedanji prostori v vzgojnovarstveni ustanovi za zadovoljitev vseh potreb premajhni. Zato so prizadeti starši različno reševali ta problem. V številnih primerih pa so kljub njihove, mu prizadevanju ostali otroci brez pravega varstva in vzgoje. Vseh navedenih in še nekaterih drugih skrbi, s katerimi so se ubadali starši, zlasti tisti, ki so zaposleni, kmalu ne bo več. V Resi so že nared novi prostori, ki bodo po zagotovitvi izvajalca del do 15. septembra tudi opremljeni. V kolikor ne bo nepredvidenih ovir, bomo lahko začeli z rednim delom v novih prostorih že 20. septembra.
S pridobitvijo novih delovnih prostorov vzgojnovarstve-ne ustanove bomo lahko prilagodili delovni čas te usta-nove z delovnim časom staršev prizadetih otrok, ki ga imajo v delovnih organizacijah. V bodoče bodo lahko tudi vsi otroci v VVU prejemali razen malice tudi topli obrok hrane.
Slavko Smerdel
NOVICE
živilskega trga, so prebivalci Kr-§kcgu dobro preskrbljeni z zelenjavo in s sadjem. To blago luliko ugodno nabavijo v trgovini Agrokombinata, ki jo precej dobro za. loženn.
SOLARJE JE ZAJELA MK/LICA.
ki pride z vsakim novim Šolskim letom. Napolnili so krSko knjigarno. kjer z veliko vnemo kupu. telo na irazličnojto potrebščino.
Napetost je popustila
Izvoz povzroča tudi težave
Pogovori o kmetijstvu
V soboto se bodo v brežiški občini začeli pogovori o kmetijskih problemih v Sloveniji. To bodo pravzaprav posvetovanja s poslanci, ki jih za posamezna krajevna središča organizirata občinska skupščina in občinska konferenca SZDL. V soboto bodo ti pogovori za področje Brežie, Dobove, Kapel, Globokega, Artič, Čateža, Krške vasi, Mrzlave vasi, in Za-kota, v nedeljo pa za Jesenice, Veliko Dolino, Cerklje, Skopice, Bizeljsko in Pišece. Pogovore bodo vodili poslanci Ivan Živič, Mirko Kambič, Ferdo Šepetave, Milan šepetave in načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini — Marjan Vizjak.
NOVO V BREŽICAH
Poletje brez morja in sonca
V krški občini še vedno težave zaradi ukinjenih regresov
BREŽIŠKE VESTI
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
IZ PISARNE NAČELNIKA ZA GOSPODARSTVO
Obrt je še vedno na mrtvi točki
Storitvena dejavnost je v sevniški občini tako slabo razvita, da že dolgo ne zadošča vedno večjim potrebam - Nasprotno pa se trgovska mreža hitro razširja — V občini je 24 avtoprevoznikov
Za sevniško občino že dolgo ugotavljamo, da so nekatere veje gospodarstva — predvsem velja to za trgovino
—	zelo dobro razvite, medtem ko se druge ne ganejo z mrtve točke. Število trgovskih lokalov izredno hitro narašča, tako da so potrebe kupcev popolnoma zadovoljene. Tudi industrija se zadovoljivo razvija, le storitvena dejavnost je še vedno boleča točka sevniškega gospodarstva in predstavlja prav gotovo veliko oviro v nadaljnji urbanizaciji kraja. Kje je treba najprej iskati vzroke?
Predvsem v sami prometni legi; zboljšava cestnega omrežja je prišla na vrsto šele sedaj. Eden izmed pomembnih vzrokov je tudi ta, da so imeli obrtniki vse možnosti seliti se v druge občine, kjer so bile razmere za delo ugodnejše. Da se nekatere veje obrti ne prilagajajo tržnim potrebam, so v marsičem kri-
vi	slabi kreditni pogoji.
Predvsem manjka tistih storitev, ki so v zvezi s porastom standarda, to so servisi za različne stroje in aparate. Tudi dopolnilno obrt, ki se razvija ob boku industrije, bi bilo treba bolj razviti. Prav tako so premalo upoštevali obrt pri urbanističnem načrtovanju.
Kakšnega izrazitega primera neupravičenega bogatenja na občini ne ugotavljajo, pač pa nekateri obrtniki še vedno ne vodijo poslovnih knjig tako, kot bi jih morali. V pri-
hodnje bodo poostrili ukrepe za doslednejše vodenje teh knjig.
Načelnik za gospodarstvo meni, da bi morala biti davčna politika vsaj v republiki
Udeležite se zborov volivcev!
Danes, jutri in v nedeljo bodo v sevniški občini zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali predlog za spremembo ustave SFRJ in stališča ter priporočila skupščine SR Slovenije o kmetijstvu v Sloveniji. Zbori bodo v naslednjih krajih:
Četrtek 29. avgusta: v Krmelju, ob 19. uri v domu Svobode za območje zbora volivcev Krmelj Petek, 30. avgusta: v Sevnici, ob 18. uri v gasilskem domu v Boštanju ob 7.30 v osnovni šoli
na Blanci ob 15. uri v osnovni šoli
na Bučki ob 9. uri v zadružnem domu
v Tržišču ob 7.30 v osnovni šoli
na Studencu ob 7.15 v osnovni šoli
v Zabukovju ob 7.30 v osnovni šoli
Je res samo šest potrebnih Štipendije?
Ko se je prejšnji teden sestal odbor sklada Dušana Kvedra, da bi za prihodnje šolsko leto razdelil štipendije, je bil presenečen: za pet razpisanih štipendij je prišlo le šest prošenj. Resda je bil zahtevan prav dober ali odličen šolski uspeh, vendar si je to vseeno težko razložiti.
Sklad ~ ima na voljo
2.280.000 starih dinarjev.
1.700.000 din bo porabljeno za 8 dosedanjih štipendistov, preostali znesek pa za 5 novih. 4 štipendisti študirajo na visokih šolah, 9 pa na srednjih. Visokošolci dobivajo 30.000, srednješolci pa po
14.000 starih dinarjev štipendije na mesec.
Vel. Cirnik: letos vsaj izkop
Da bi imeli v hišah tekočo vodo, si že dolgo časa želijo tudi vaščani Velikega Cirm-Ita. Letos so s prošnjo za denarno pomoč sicer zakasnili, ker je bila občinska pomoč že prej razdeljena, nanjo pa upajo prihodnje leto. 2e letošnjo jesen nameravajo opraviti vsa zemeljska dela in s tem pokazati, da so s prostovoljnim delom sami pripravljeni veliko narediti.
Šentjanški hmelj bo dober
Pred kratkim so oživeli hmeljski nasadi v Šentjanžu. Obiralci hmelja, nekateri se vozijo na delo z avtobusi, pridno obirajo »zeleno zlato« in skrbijo, da bi letošnji pridelek pravočasno spravili pod streho. Čeprav jim je nekaj dni dež polteno nagajal, jim gre delo dobro od rok in bodo hmelj najbrž pravočasno obrali. Posebno razveseljivo je, da je kvaliteta letošnjega hmelja zares dobra.
D.B.
v Loki pri Zidanem mostu
ob 7.30 v gasilskem domu v Šentjanžu ob 7.30 na krajevnem uradu
Zbori volivcev veljalo za območje celotnih krajevnih uradov. VABLJENI!
V šolo le enkrat na teden
Delavska univerza v Sevnici bo septembra uvedla posebno večerno osnovno šolo, ki bo namenjena samo zaposlenim. Njena posebnost je v tem, da bodo prijavljenci dobili program pouka in učbenike, samo enkrat na teden prihajali na razgovore, na koncu pa bodo izpiti. Tak način pridobivanja izobrazbe jih ne bo toliko oviral pri vsakdanjem delu nr delovnem -m««*™
Po Vooj . tijcuiosii bo novembra začela delovati tudi 4-mesečna kmetijska šola, za katero že dovolj zgodaj zbirajo prijave. Doslej se je prijavilo že precej kmečkih fantov.
»Vse gre na zahod«
Temu se tudi Sevničani ne morejo upreti. Trgovski lokali se selijo proti postaji, kjer naj bi bil v prihodnje poslovni center. Pa Sevnioanom to le ne gre v glavo. Hudomušneži pravijo, da bodo kmalu odvlekli še famo cerkev ...
I
v n
ZADNJI DAN DELA. 21. avgusta so odšli iz Trebnjega člani mladinske organizacije The Youth Club oi VVarvvickshire iz Anglije, ki so v dobrem mesecu zgradili stavbo otroškega vrtca. Montažna stavba še ni popolnoma dokončana, zato bo občina zaprosila še za pomoč iz republiških sredstev, namenjenih^ otroškemu varstvu. V zahvalo za prizadevno delo je predsednik občinske skupščine angleškim mladincem prejšnjo soboto na Mirni priredil piknik. (Foto: Legan)
OBČINSKA SKUPŠČINA O CIGANSKEM VPRAŠANJU
Pot je samo ena, toda zelo strma
Dosedanji rezultati prevzgoje: le dva Cigana sta redno zaposlena Občine so same nemočne, pomaga naj tudi širša družbena skupnost
Kot pred stoletji živijo pod preprostimi šotori v revščini in zanemarjenosti. Pobirajo jih nalezljive bolezni in umirajo v starosti okoli 40 let. že s 14 ali 15 leti sklepajo zakonske zveze na ta način, da si mlada zakonca postavita svoj šotor. V veliki večini so nepismeni. Njihovi prestopki naraščajo. Drugi ljudie jih ne prijavljajo, ker se bojijo maščevanja.
SEVNIŠKI PABERKI
■ RAZGOVOR Z MLADINSKIMI MENTORJI. Občinski komite ZMS bo takoj ob začetku novega Šolskega leta priredil razgovor o mentorstvu in delu z mladino na osnovnih Šolah. Povabljeni bodo mladinski mentorji z vseh osnov, ndh Sol v občini.
■ PREVZEM ASFALTNEGA I-GRISCA. PreJSnji teden je bil teh. nični prcvaem asfaltnega igrišča pred domom TVD Partizan. Igri-t£e Je veljalo 6 milijonov starih dinarjev, naloga Športnih organizacij pa Je, da ga dobro izkoristijo.
M LICITACIJA ZEMLJIŠČ. Ju. tri. M. avgusta, bo ob 16. url na upravi kmetijskega kombinata ZASAVJE v Sevnici Javna licitacija »iv prodajo več zemljiških parcel in stunovanjsko hišo na Bregu.
■ SPET ZAPROSILI ZA POMOČ. Gradbeni odbor za gradnjo ceste Sevnica — Sv. Rok Je znova zaprosil občinsko skupščino za denarno pomoč. Odboru se Je posrečilo »brati nekaj prispevkov, vendar ne
zadostujejo. Vprašanje je. če bo občinska skupščina prošnji ustreg. la, saj je denar krajevnim skup-nosUm že zdavnaj razdeljen.
■ KAJ BO S SUŠILNICO? — Kmetijski kombinat bo ves letošnji pridelek hmelja posušil v sušilnici v Loki in šentjsnžu, sušilnica v Sevnici pa stoji neizkoriščena. Ljudje sprašujejo, kaj misli kombinat ukreniti, saj Je znano, da se nekatera podjetja že zanimajo. ker bi bila stavba uporab, na skladišče.
■ DANES O UČNIH USPEHIH. Danes bo svet za Izobraževanje in kulturo obravnaval poročilo o učnih uspehih nH osnovnih šolah v minulem šolskem lotu. Na dnevnem redu je tudi štipendiranje in otroSko varstvo.
■ OSTREJE DO CRNIH GRA. DENJ. Svet za komunalne in ur. banistično zadeve Jo na zadnji seji sklenil, naj gradbeni inšpektor v primerih črnih gradenj zidanje ta-koj ustavi in uvode postopek. S temi ukrepi naj bi črne gradnje v občini čimbolj omejili.
■ IZLET NA POHORJE. V so-boto zlutraj bodo nekateri člani planinskega društva »Lisca« odšli na dvodnevni izlet na Pohorje, kjer bodo obiskali nekatere posto. Janke slovenske transverzale.
TO IN ONO S STUDENCA
■ ZA GASILSTVO NI DENAR. JA. Kljub obilici poljskega dela, so člani prostovoljnega gasilskega društva iz Studenca pri Sevnici doslej opravili že veliko prostovoljnih ur pri urejevanju prosvetne dvorane v gasilskem domu. Pred kratkim so že betonirali tla, čeravno jim manjka denarja za nakup gradiva. Na prošnjo sevniški občinski skupščini niso dobili niti odgovora, zabavne prireditve Pa jim niso prinesle pričakovanega dobička.
■ DO ZIME ZE VSI TEKOČO VODO? Izkop jarkov za vodovod je povečini it končan. Trenutno je delo zaradi nujnih poljskih opravil zastal*, ljudje pa so pripravljeni v Jesenskih mcsecih pohiteti, tako da bo do zime vodo-vod že lahko napeljan.
Kratke vesti iz Krmelja
■ KLAVNICO V KRMELJU
je prodal pred kratkim kmetijski kombinat »Zasavje« Mesno prehrambenemu podjetju iz Novega mesta. Občani se zaman sprašujejo, zakaj je prišlo do prodaje, saj je klavnica rentabilno poslovala.
■ RUŠENJE SEPARACIJE
je zaman pričakovalo v soboto mnogo radovednežev. Zaradi nepredvidenih zaprek je bilo preloženo.
■ RUŠENJE SEPARACIJE
v nekdanjih prostorih železniške postaje, so začeli v torek prenavljati. Računajo, da bodo pri teh delih priskočili na pomoč s prostovoljnim delam tudi občani.
i’duu so ui^ani in težio se
rominjaj o, kot govorijo do-.aaoe in tuje izkušnje. Kaj po tolikih neuspehih še ukreniti, k»ko prevzgojiti te ljudi, ki se tako vztrajno oklepajo svojih navad in običajev? Na seji občinske skupščine v Trebnjem so o tem govorili v četrtek, 22. avgusta. Za besedo se je prijavilo več odbornikov kot za vse druge točke dnevnega reda skupaj.
Nekateri odborniki, zlasti oni, ki so v vsakodnevnem stiku s Cigani, so predlagali korenite ukrepe, ki pa se ne skladajo z našimi trdnimi ustavnimi načeli o svoboščini človeka in pravicah vsake narodnostne manjšine. Poslanec Franci Kolar je to odločno poudaril in navedel dosedanje izkušnje, da samo šolanje, delo in ostro obravnavanje prekrškov vodi do prevzgoje ciganskega rodu.
V	trebanjski občini živi nekaj čez sto Ciganov in s tem se je treba sprijazniti. Predlagani so nekateri ukrepi, ki naj bi zajezili naraščanje prekrškov in pripomogli k prevzgoji. Vodenje evidence, vrnitev Ciganov — klatežev v občino, kjer so se rodili, obvezno pošiljanje otrok v šolo, zaposlovanje Ciganov predvsem iz domače občine, vse
Nove stopnje prometnega davka od pijač
Občinska skupščina je na zadnji seji sp rej? a nov odlok o plačevanju obči iškega prometnega davka od alkoholnih pijač. Po r.ovem predpisu bodo gost nci in trgov-ci plačevali določen prometni davek od litra pijače in ne kot odstotek od prodajne cene. Od naravnega	vina bo
občinski	prometni	davek
znašal 0,70 din, od piva 0,60, od naravnega žganja 3,50 din itd. Novost je tudi ,v tem, da bodo vsi zasebni in družbeni sektor v gostinstvu ter trgovina — plačevali enake zneske. Po mnenju nekaterih bodo s tem pr'zjdeta družbena	gostišča,	ki ne
morejo utajiti prometa, kot to lahko naredi	zasebnik
kljub obveznemu vodenju pos!ov<iih knjig. Nove stopnje prinašajo korist boljšim lokalom, kjer točijo dražje pijače.
to so ukrepi, s katerimi so se odborniki strinjali.
Odločno pa so nasprotovali predlogu, naj bi v urbanistični načrt občine vnesli tudi bivališča, kjer bi se nastanili Cigani. To nasprotovanje tudi dokazuje, kako težavno je cigansko vprašanje in kako
globoki so predsodki naših ljudi.
Ker dosedanje izkušnje kažejo, da posamezne občine niso zmožne same prevzgojiti Cigane (kar stane tudi veliko denarja) je skupščine sklenila predlagati republiški skupščini, naj zadevo obravnava ter pomaga občinam načrtneje in bolj povezano voditi akcijo. Domače prebivalstvo je pozvala, naj pokaže več razumevanja za sodelovanje pri kazenskem pregonu Ciganov.
M. L.
Povsod ostre obsodbe
Razen dogodkov v ČSSR je 10 SZDL obravnaval tudi druga aktualna domača vprašanja
Tako kot občinski komite ZK, občinska skupščina in občinski sindikalni svet je tudi izvršni odbor skupaj s predsedstvom občinske konference SZDL enoglasno obsodil okupacijo Cehoslovaške in zahteval umik sil varšavskega sporazuma. Vsa občinska vodstva so sklicala tudi sestanke krajevnih organizacij, na katerih so člani zadnje dogodke ostro obsojali.
Izvršni odbor je obravnaval še nekatere druge zadeve. Da bi občinski praznik 8. septembra kar najbolj svečano proslavili, je pozval prebivalstvo, naj okrasi domove in se udeleži zborovanja pri trebanjskem motelu. Odbor tudi sporoča, da bo na proslavo ljudske vstai.e na Primorskem, ki ho 15. septembra v Novi Gorici, vozil poseben vlak. po potrebi pa tudi avtobusi. Vlak bo s trebanjske postaje odpeljal ob 5.14. vožnja v obe strani pa bo stala 20 novih dinarjev.
Na seji izvršnega odbora je hil imenovan tudi posebni odbor, ki bo vodil razprave o predlogu za dopolnitev ustave SFRJ. V ta namen bodo na
Mimi, v Trebnjem in Mokronogu sklicani posebni sestanki. O stališčih in priporočilih skupščine SRS o kmetijstvu v Sloveniji pa bo izvršni odbor razpravljal na ponovni seji jutri, 30. septembra.
Novo naročilo za mizarsko delavnico
Mizarska delavnica iz Trebnjega je pred kratkim dobila naročilo za izdelavo opreme v 24 učilnicah strojne fakultete, ki jo gradijo v Novem Sadu. S sodelovanjem z ljubljanskim podjetjem Slovenijales je delavnica naredila tudi opremo za bar hotela v Rovinju, leseno opremo za hotel Istra na Crvenem otoku pri Rovinju in hotel Turist v Mariboru. Skupna vrednost teh treh del je bila 35 milijonov starih dinarjev.
Oglašujte v SIL!
DROBNE Z MIRNE
■ 60 LET GASILSTVA. V nede. ljo, X. septembra, bodo mirenski gasilci praznovali 60-letnico usta. novitve gasilskega društva. Za ta dan pripravljajo veliko gasilsko prireditev in vabijo kar največ obiskovalcev.
■ KOCA NA DEBENCU ZAPRTA. Dosedanji oskrbnik tov. Banič je zaradi nekaterih nesoglasij z občinskimi organi zaprl kočo na Debencu. Trenutno je ta privlačna izletniška točka brez postrežbe, kar je velika škoda za turizem v Mirenski dolini. Za kočo, ki spada k TVD Partizan Mima, Je zato potrebno čimprej najti sposobnega oskrbnika.
■ LOVCI OPOZARJAJO KME. TE. Lovske družine opozarjajo kmetovalce, naj zavarujejo svoja polja pred divjadjo, ki je v po* zrvem poletju In jeseni posebno nevarna. Škodo, ki jo povzročijo gozdne živali, naj takoj prijavlja-
jo, da se ne bo znova pripetil pri. mer, ko je kmet trdil, da so'bili v žitu jeleni, natančnejši ogled pa je pokazal, da so bili konji.
■ PRIJAVITE SE ZA IZLET NA MADŽARSKO! Avto moto dni. štvo bo septembra priredilo avtobusni izlet na Blatno jezero in v Budimpešto. Prijavite se v pisarni društva v Trebnjem.
■ SLABO PLAČUJEJO, čeravno je tovarna plastične embalaže in kemičnih svinčnikov EMI za svoje kupce podaljšala rok plačila, so se dolgovi vseeno povečali. Nekateri dolgovi so stari že pol lota pa tudi več. zato ne preostane drugo kot — tožbe.
SEVNIŠKI VESTNIK
bolj enotna. Tako se ne bi dogajalo, da posamezne občine prilagajajo to politiko tako, da je priliv v proračun
čim večji.
J. KRŽIC
Gospodarstvo prvih 7 mesecev
Industrijska podjetja so izvozila letos precej manj kot lani, neindustrijska pa precej več — Zaposlenost spet nižja
Sedem industrijskih podjetij v kočevski občini je proizvedlo julija letos za 12,2 odstotka več kot istega meseca lani, fakturirana realizacija je bila za 17,7 odstotka večja, vnovčena realizacija za 8,9 odstotka manjša, število zaposlenih za 3 odstotke manjše, izvoz pa za 20.3 odstotka večji.
Ce primerjamo iste podatke za prvih sedem mesecev letaš z istim obdobjem lani, je bila proizvodnja za 0,8 od-
Nered pred gasilskim domom
Okokco novega gasilskega doma v Ložinah kazi kup desk in drugega materiala, ki leži pred njim. Ta material (menda je gasilski) naj bi lastniki prodali ali ga shranili na primernem mestu. Zdaj namreč kazi podobo vasi in propada, razen tega pa tudi počasi »izginja« ...
stotkov manjša, fakturirana realizacija za 4,1 odstotka večja, vnovčena realizacija za 7,5 odstotka večja, zaposlenih je bilo za 2,3 odstotka manj, izvoz pa je bil kar za 41,4 odstotka manjši. Izpad proizvodnje, izvoza in števila zaposlenih je najobčutnejši pri LIK zaradi pogorele žage.
Pri izvozu pa so v prvih sedmih mesecih letos dose gla lepe rezultate neindustrijska podjetja. Tako je KGP izvozilo letos kar za 90,0 odstotka več kot v istem obdobju lani, hotel Pugled celo
196,6 odstotka več (vendar je pri tem podjetju znesek razmeroma nizek) in »Avto« za 23.8 odstotka več. če prištejemo še izvoz teh podjetij k izvozu industrije, potem je v prvih 7 mesecih letos izvoz le za 11,5 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Bolj žalostna pa je primerjava z letnim planom izvoza, ki je bil dosežen le z 38,2 odstotka.
Pozna reklama
Sele v ponedeljek, 19. avgusta, je prejela turistična pisarna Kočevje reklamne letake hotela »Ko. ral j« na otoku Zlarin pri Šibeniku, naj delovni ljudje prežive letni dopust na Zlarinu. Seveda je taka reklama po skoraj končani glavni turistični sezoni za letos pozna, za prihodnje leto pa prezgodnja. Se cena za september (posezona): penzion za odrasle 26 din. za otroke do 10 let (samo hrana) 15 dinarjev na dan.
Ljubim ljudi in dolino Čabranke
Tako pravi in poje 67-letna pesnica Katica Lipovec iz Podplanine
DogiKlke v dolini Čabranke v letih NOB pa tudi prej in k isneje. čustva in miselnost ljudi v vojnih in povojnih letih je v pesmih izpovedala Lipovec 'u vasi Pod-planine dane-; stara že 67 M Njene pesmi, ki jih je kar :■> knjigo, so izpoved Ijubez-rv clo rodne zemlje in čuteče g-r. ir. o živliefiju v tej dolin
Dolina Čabranke je oddaljena od središč- gospodarskega in kulturnega življenja v Sloveniji. Po dobrih asfaltiranih cestah ia oddaljenost v današ-
njih dneh ne bi bila tako velika, vendar takih cest po dolini Kolpe in Čabranke ni, zato je ta lepi kotiček še danes daleč od sveta. Iz doline čabranke je do asfaltirane ceste v Kočevju 60 km, od Žlebiča (preko Loškega potoka in Sodražice pa 40 km.
Trdo je bilo življenje ljudi v tej dolini v preteklosti in je tudi še danes. S koši na ramenih še danes nosijo pridelke s pobočij in hribov, kjer imajo krpe obdelovalne zemlje.
Ljudje so skrbni in delov-
S ;*ll 91*61m
f v-
-HfUsS:
20. avgusta so začeli v žagi. ki jo gradijo pri Lesni industriji v Kočevju, nameščati Estererjev polnojar-meni k lil) 30. Temelj za tračno žago še gradijo, vendar so že pri koncu. V pritličju žage so začeli asfal-terji delati asfaltna tla. v nadstropju pa kolarji ladijski pod. Na delu so tudi kleparji in delavci, ki pripravljajo izolacijo proti vlagi (Foto: in/. Anton Vr-viščar)
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ fflSVNO* NA KOČEVSKI f.l.AVNI ULICI je Se dokaj dobra, kt> pa zaviješ v stranske ulice hitro »premcnlS mišljenje. Bližajo sc ru/.ne proskive pa bi bilo dobro, (In bi posebna komisija pregledala čistočo ulic in poskrbela za potrebne ukope
a ■ ■ SMO V KOCKVJD, !*» ni-s VNoeno upa:yirja lepak v bilo*-bi	da	Imamo »snižene	cijene«
R*^s	da	je to	v trgovini	Jugopla-
tika	i■/	Splita,	pa vendar
■ ■ ■ PROČELJA NEHATE RIM MANJŠIH Hiš so že tako za. netnarjena. da na daleč opominja, jo,	naj	jih	popravimo	Posebno
hiflici pri mostu p--oti Rudniku kvarita konec mesta. Nekoč sla
KOČEVSKE
NOVICE
bili to lepo urejeni gostilnici, saj še dniies lahko čitnš i/.pod beleža »GaMhaus Braune«, čeprav že nad 25 let tam ni gostilne, temveč samo stanovanjska hiSa s skrajno zapuščeno fasado.
■ ■ ■ VHODNA VRATA V NEKDANJE PISARNE »TRIKONA« res niso več potrebna, ker je tu urejen lep in potreben lokal trgovine VRTNINA. Meddverje SO upo. rabili za priročno skladišče embalaže. Prav bi bilo, da bi steklen« vrata ssaRmiii in ne bi gajbe kazalo rebra obiskovalcem kina.
■ ■ ■ LETALA SO Z K VEČKRAT prav nizko preletela mesto in odmetavala reklamne lističe za razna trgovska podjetja in tovar-ne. Pogosto padajo ti listi prav na parke in okrasne zelenice. Otro-ci »e ssapodijo v tropah za njimi in napravijo precej Škode na cvet. ličnlli gredicah in okrasnem grmičju. Občani menijo, naj Škodo plača tisto podjetje, ki je dalo I* leta! metati svojo reklamo. Na Ustih so naMovi in ne bi bilo te*, ko upo'ovtti plačnika!
ni, po srou in miselnosti pa tako dobri kot le malo-kje na slovenski zemlji. Za ljubljeni so v svoj svet ob Ca-branlci in v vrhove gora, ki se strmo dvigajo nad dolino. Po skalnatih vrhovih planin, ki stojijo nad širnimi gozdovi Stružnice, Medvedjeka in Krempe, se sprehajajo gamsi, kot po gorenjskih planinah. Dolina in strmi bregovi so polni idilike, ki se jeseni odene v nešteto barv. Ob cesti pa je polno žuborečih potočkov in izvirov vode, kd ob deževnih dneh narastejo v hudourne potoke.
Zaradi vsega tega ni čudno, da je Katica Lipovec, sicer nekoliko okorno, vendar nežno zapela o tej lepi dolini, kjer žive dobri ljudje. Ob priložnosti bomo objavili tudi v Dolenjskem listu nekaj njenih pesmi.
PETER SOBAR
Zlata poroka v Višnjah
50-letnico skupnega živ-ljenja sta v nedeljo, 25. avgusta, praznovala Ivana in Ignac Blatnik iz Vi-šenj pri Amrusu. Ivana Blatnik, mati narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega, pa je praznovala hkrati še 70. rojstni dan. Ob tej priložnosti je družino Blatnik obiskala delegacija ZB iz Kočevja, doma pa se je zbralo tudi 30 najožjih sorodnikov, se pravi otrok in vnukov zlatoporočencev. Blatnikova družina, posebno pa mati Ivana, je bila med vojno pogosto preganjana, zaprta in mučena ter celo vsa obsojena na smrt, vendar jih najhujše vendar ni doletelo.
Soba za mladino v Sodražici
Krajevna skupnost v Sodražici se zavzema, da bi dobila sobo za mladino. Najprimernejša bi bila soba v bivši oljarni, ki je v upravljanju KZ. Mladinci so krajevni skupnosti že pomagali pri raznih delih, zato se tudi krajevna skupnost tako zavzema. da bi mladi le dobili svoj kotiček, kjer bi imeli sestanke, igrali tenis in šah, gledali televizijo in se sestajali. Vse kaže, da bodo mladi dobili sobo v kratkem.
Bolje kot lani, čeprav ne vsi!
Delovne organizacije v ribniški občini so v petih mesecih poslovanja letos dosegle lepše rezultate kot pa v enakem lanskem obdobju. Skupni dohodki delovnih organizacij so se povečali za 21 odstotkov, ki so doseženi v višini 42,150.000 din.
Seveda pa s tem ni rečeno, da so vsa podjetja imela enake uspehe. Tako niso dosegle lanskoletne ravni: kmetijska zadruga Loški potok in sicer za 9 odstotkov. »Jelka« Ribnica za 10 odstotkov in Kovinsko podjetje za 6 odstotkov. Navedene gospodar-sike organizacije pa le niso slabo gospodarile. Tako so na primer v trg. podjetju »Jelka« zato ustvarili manjšo realizacijo, ker so se med letom odcepile štiri poslovalnice, ki so prešle pod upravo KZ Ribnica. Podjetje si prizadeva, da si izgubo teh poslovalnic nadomesti z odpiranjem novih dejavnosti in z izpopolnjevanjem izbire blaga.
Prav tako veljajo tudi na KZ Loški potok opravičila. Slaba prodaja klavne živine, ki jo je na območju KZ razmeroma precej in nizka cena živine onemogočila zadrugi. da bi odkupila kaj več klavne živine. Tudi pri prodaji lesa se pojavljajo težave, v glavnem zaradi zahtevnosti kupcev po kvaliteti in zahteve kupcev za daljše plačilne roke.
Tudi Kovinsko podjetje Ribnica ni v petih mesecih letos izvršilo predvidene realizacije. Vendar pa tega ne gre pripisovati slabemu gospodarje
Cenejša teletina
Doslej je v Ribnici veljala za teletino enotna cena 14,00 dinarjev, od 21. avgusta naprej pa so jo nekoliko znižali. Teletina prvih delov brez plečet se je pocenila na
11,00	din, za ostale dele pa velja še vedno stara cena.
Pri kmetijski zadrugi smo zvedeli, da bodo začeli prodajati tudi svinino in govedino po kvalitetnih vrstah. Ta, nov način prodaje, bodo uvedli v približno mesecu dni, ko bo urejena Qova prodajalna mesa.
Lokacija za šolo v Loškem potoku
Lokacija za novo š^lo v Loškem potoku je Dila izbrana pred kratkim, sola bo stala med zdravstvenim domom in trgovino. Pred/ido-ma jo bodo začeli graditi že prihodnje leto.
Neurejena Ribnica
Ribnica postaja mesto. Modernizira se. Hiš in stolpnic je vedno več, nato bi bilo nujno treba skrbeti za komunalno ureditev kraja. Ob slabem vremenu je v nekaterih predelih kot v džungli. Med stolpnicami so take povodnji, da težko dospeš brez žongliranja do stopnišč, ne da bi imel blatne in premočene čevlje. Na pločnikih pa te obrizgajo avtomobili.
V. P
Loški potok: najemnino za zadružno stavbo stanov, podjetju
Kmetijska zadruga v Loškem potoku je pred leti zgradila iz lastnih sredstev (okrog 34 milijonov starih din) poslovno stavbo. Kasneje so v njej uredili tri družinska in dve samski stanovanji. Zadruga še sedaj v/.držuje stavbo in nosi vse drugo stroške, najemnino za stanovanja pa ves čas pobira stanovanjsko podjetje iz Ribnice. V zadrugi se sprašujejo, kako Je to mogoče ln čo sploh je pravilno.
nju ali morda upadanju proizvodnje, temveč trenutno veliki nedovršeni proizvodnji, ki pa bo kmalu dokončana. Razen tega vpliva na slabši priliv sredstev nerodnost plačevanja kupcev, posebno iz sosednjih republik, kar povzroča težave z obratnimi sredstvi. Vsekakor pa velja poudariti prizadevnost kolektiva
in njegovega vodstva za razvoj podjetja.
Povprečno vzeto so podjetja v minulem petmesečnem obdobju povečala osebni dohodek za osem odstotkov, dejansko pa so povečala OD le naslednja podjetja:	INLES
Ribnica, Pletilnica žičnih mrež Sodražica in Stanovanjsko komunalno podjetje Ribnica.
Kvalitetni izdelki gredo dobro v denar
Kolektiv Pletilnice iz Sodražice se je letos ubadal s številnimi težavami, vendar mu je uspelo poletni plan preseči za 7 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je za 51,7 odst. večji tudi dohodek podjetja. V prvem polletju lani so ustvarili 668.739 dinarjev, v letošnjem polletju pa 1.014.645 dinarjev dohodka. Dvig dohodka je rezultat večje proizvodnje in za 16 odstotkov zvišane storilnosti.
Primerno drugim uspehom so se povečali tudi povprečni osebni dohodki. Medtem ko je bilo v lanskem prvem polletju povprečje 773,40 din, so bili zaslužki letos v povprečju za 4 odstotke višji, to je 811,50 din.
V	podjetju je zaposlenih 70 ljudi. Lani oziroma letos so priučili precej mladih delavcev, ki uspešno delajo na novih strojih. Prav s stroji imajo nemalo težav zaradi nenehnih okvar. Napake na novih strojih iz DR Nemčije so že večkrat reklamirali, vendar brez uspeha. Kljub vsem težavam se kolektiv ne boji konkurence. Zadnje čase se je namreč na tržišču pojavilo precej novih proizvajalcev žičnih in plastičnih tkanin, ven-
Ortneške ribogojnice
Ortneški potoki z ribjim zarodom so našim ribičem dobro znani, saj radi zahajajo na njihove bregove, da uživajo v športnem ribolovu. Na trnku obvisi marsikatera ribica in nagradi vztrajnega ribiča. 6e azza Kozlerjevih časov so bile v »lukenškem bajerju« ribogojnice, kjer so vzgajali razne vrste rib. Kasneje so ribogojstvo opustili
O ponovni ureditvi ribogojnic smo že slišali. Tudi načrti so bili baje že narejeni in zagotovljen denar, potem pa je zopet vse utihnilo. Ali res ne bo nič storjenega za obnovitev in ohranitev našega ribjega zaroda? škoda bi bilo zanemariti lepo priložnost, kakršne daleč na okoli ni. Obnova ribogojnic bi povrnila Ortneku ribiško tradicijo, kar bi znatno prispevalo k poživitvi lovskega turizma v naši dolini. V. P.
Oh, ti veterinarji!
Poleg vseh drugih težav imajo v Loškem potoku nemalo sitnosti tudi z veterinarsko službo. Razen gozda je živinoreja glavni vir dohodkov tukajšnjim kmetom. Zaradi slabih, neurejenih cen živinoreja močno upada, zraven tega pa je v občini tudi slabo organizirana veterinarska služba. Veterinarji iz Ribnice poredko prihajajo v Loški potok, na nujno klice pa se tudi neradi odzivajo.
V	Travniku (pa tudi drugod verjetno) še zdaj niso cepili prašičev, čeprav bi Jih mora-
li	že spomladi, pravijo Poto-Čanje. Ce plačujemo, pravijo, tudi zahtevamo živinozd ravnika. Ce no bodo hodili iz Ribnice, se bomo povezali s Cerknico, kjer je ta služba veliko bolje organirirana
dar kupci dobro poznajo kvalitetne sodraške žične tkanine, ki so proizvod dolgoletnih izkušenj in raziskovanj.
Postaje samevajo
Na območju ribniške občine so štiri železniške postaje, od katerih sta dve v Žlebiču in Lipovcu — prazni. V navedenih krajih so bile stavbe železniških postaj zgrajene v letih po vojni. Z ukinitvijo potniškega premeta stavbe samujejo in počasi propadajo. Ali ne bi našli rešitve, da bi tudi te stavbe imele življenje? Posebno bi veljalo to omeniti za stavbo v Žlebiču, ki stoji takorekoč sredi vasi	—r
Grade novo zajetje
V	Sodražici se pripravljajo za gradnjo novega vodovodnega zajetja v vasi Jelovec. Staro zajetje ima premajhno zmogljivost, zaradi česar primanjkuje vode predvsem v stavbah, ki stoje na višjem zemljišču. Dela bodo veljala okoli 120.000 din. Režijski odbor že ima nekaj denarja, za vodovod bodo porabili tudi zbrani denar od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ostalo pa bodo prispevali koristniki vodovoda tako, da bodo plačali vodarino za nekaj let vnaprej. Dela bo izvajalo vodovodno podjetje iz Cmuč, ki je pripravljeno gradnjo tudi kreditirati za dobo enega leta, če bi Sodražanom zmanjkalo denarja.
Lepše Velike Poljane
Letos so vaščani Velikih Poljan začeli kar na veliko urejati notranjost in zunanjost svojih hiš ter njihovo okolico. Vse kaže, da je to tekmovanje spodb'udila nova Matičkova hiša, ki bo kmalu vseljena in je tako lepa. da marsikateri tujec misli, da je v njej vaški hotelček. Tako je letos postalo skoraj res, kar poje vaški pesnik France, da so »Velike Poljane lepše kot pol Ljubljane«. Vendar pa lepoto Poljan kazi še občinska cesta, ki je zelo slaba. Poljane so na sredini med turistično privlačno Grtr.ado in Ortnekom.
V. PREZELJ
Kruh, kruh, kruh
V	trgovini v Dolenji vasi prodajo na dan do 200 kilogramov kruha, ki ga dobijo iz Ljubljane. Čeprav je kruha dovolj in ga v Ribnici zmanjka veliko prej, se ljudje zju-tna j ( ko ga pripeljejo, skoraj stepo zanj Sploh ne morejo mimo starih vrst. Trgovke bi rade na vadile ljudi, da ne bi pri hajali po kruh vsi naen-krat, saj ga le redko zmanjka. Tudi po kmetih poleti pečejo vedno manj kruha in ga raje kupujejo- Tako prihranijo veliko časa-
REŠETO
I) O L L N J 8 K I LISI
St. 35 (%2)
ANONIMNA ANKETA MED 315 ZAPOSLFNIMI JE POKA7AI P
Nov delavnik bi samo poveča! težave
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju je pred kratkim pripravilo anonimno anketo, na katero je odgovarjalo 10 odstotkov vseh zaposlenih v občini — Prehod na nov delovnik ovira cel kup težav
Anketa, ,ki jo je pripravil in žensk, ki so zaposleni v občinski sindikalni svet, je različnih delovnih organizaci-zajela 315 ljudi ali 10 odstot- jah, imajo različne osebne dokov vseh zaposlenih v črno- hodke in različno izobrazbo maljski občini. Anketiranci in so doma iz različnih kra-so odgovarjali na 50 vprašanj, jev občine. Anketiranci so ki so obravnavala predvsem odgovarjali na vprašanja z da otroško varstvo, prehrano in ali ne, pri nekaterih podvpra-spremembe, ki bi jih prinesel šanjih pa so lahko povedali nov delovnik. Anketo je izpol- tudi svoje osebno mnenje, ni'lo določeno število moških Posebno pereče vprašanje,
Na prste je treba stopiti tistim, ki se okoriščajo!
Na seji občinskega sveta za družbeni plan in finance so sklenili, da bodo povečali nadzor nad davkoplačevalci in preganjali tudi vse nepravilnosti, do katerih prihaja
Nekateri so dosegli uspeh, drugi pa se borijo z izgubo
Polletni obračuni so pokazali, da se je celotni dohodek v metliški občini povečal — Nekatere gospodarske organizacije so v prvem polletju zabeležile izgubo, ki je bila posledica najrazličnejših težav
V prvem polletju so skoraj vse gospodarske organizacije v metliški občini dosegle pozitivne uspehe. Celotni dohodek, ki so ga ustvarile, je znašal konec junija 37,358.078 din in je bil za 2,9 odstotka večji kot v istem razdobju lani. Kljub vsemu pa kažejo podatki posameznih gospodarskih organizacij, da zadnja leta njihov celotni dohodek pada in da je tudi ostanek dohodka, ki je namenjen za sklade gospodarskih organizacij, vsako leto manjši. Tudi osebni dohodki zaposlenih v zadnjem polletju niso naraščali. Skoraj povsod so ostali taki kot lani, zato so ostali še vedno med naj-nižjimi v Sloveniji.
Periodični obračuni za prvo polletje so pokazali, da znaša izguba, ki so jo imele Kmetijska zadruga, Hotelsko gostinsko podjetje in Lepiš (ki ima izgubo še iz prejšnjih let) kar 167.456 din Največjo izgubo so zabeležili v Hotelsko gostinskem podjetju, ki se je že od vsega začetka borilo s težavami. Tudi v kmetijski zadrugi so v prvem polletju zabeležili 33.000 din izgube. Da bi preprečili nadaljnji neuspeh, so se odločili, da bodo prenehali z živinorejsko proizvodnjo, ki je povzročila izgubo v skoraj vseh kmetijskih zadrugah na Dolenjskem. V Lspisu v prvem polletju sicer niso poslovali z izgubo, bremeni pa jih izguba iz prejšnjih let, ki znaša kar 86.015 din.
Na vseh zadnjih sejah ob-
činske skupščine so odborniki ugotavljali, da so osebni dohodki zaposlenih v metliški občini še vedno pod republiškim povprečjem, saj ma-
ša jo le 659 din na mesec. Da bi dosegli republiško povprečje osebnih dohodkov in ga izenačili, se bodo morali v prihodnje še bolj truditi.
Kalna pitna voda v Metliki
Po sobotnem in nedeljskem hudem deževju pred desetimi dnevi je metliški Obrh, kjer je tudi zajetje pitne vode, prestopil bregove. Hkrati je pričela teči iz pip rjava kalna brozga, tako gosta, da takšne Metličani še ne pomnijo. Umazana voda je tekla tri dni in šele v četrtek se je pričela počasi učiščati.
Seveda so bile razburjene zdasti gospodinje, ki si v tej umazaniji niso upale prati perila. Tudi vodo, ki so jo potrebovale za kuho, so najprej nalile v posode, da se je gošča sesedla na dno in so šele nato porabile odcejeno vodo.
Njihova slaba volja je bila sicer upravičena, toda za zdaj se ni dalo pomagati. Na Komunalnem podjetju, kjer skrbe za mestni vodovod, so povedali, da je voda pritekla predvsem iz zajetij pod Gorjanci. Mogoče je tudi, da je kak podzemeljski udor tako hudo kalil vodo. Vsekakor pa so čistilne naprave v Metliki zastarele in prešibke, da bi prečistile vso vodo, ki io dne-
vno porabijo prebivalci, zJa-sti še industrijska podjetja. Profil tlačne cevi je premajhen, oba bazena preskromna, tako da bo ta nadloga odstranjena šele drugo leto, ko bo pri mestnem vodovodu izvršena temeljita rekonstrukcija zajetja. Do takrat bo pač treba potrpeti!
V živilskem laboratoriju pri Medobčinskem zavodu za zdravstveno varstvo v Novem mestu smo v torek izvedeli, da redno nadzorujejo vodo v zajetjih. Tudi metliško Komunalno podjetje redno pošilja vzorce iz svojih zajetij. Po analizah ni težko ugotoviti, da je metliSka voda slaba in da jo je treba redno kJo-rirati, da bi bla zdravju neškodljiva.
Po slučajnem vzorcu so letos v maju v živilskem laboratoriju ugotovili, da voda enkrat ni bila klorirana, vendar pa se je to zgodilo zaradi neredne dostave klora, ki jim ga dobavljajo podiei;a iz drugih rpTv>1''1"
Poleg Mercatorjeve samopostrežnice v Metliki že stoji nova postaja milice. Gradnja, ki jo je prevzelo gradbeno podjetje Črnomelj, bo končana prihod n ii mesec (Foto: Ria Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
■ ČLANI OURORA ZA PROSLA.
VO 25-letnice ustanovitve XV. SNOUB — Belokranjske in oficirske šole v Metliki so minuli teden obiskali mnoge občinske skupščine in odbore Zveze borcev po Slo. veni ji in Hrvatski. Razdelili so jim propagandni material in se do. govorili, da se čim več borcev in drugih občanov udeleži metliškega slavja 1. septembra letos.
■ NA KRI2I&CU TRI STAREM ril.IH! v Metliki so postavili opozorilno tablo, s katere je razvidno, da je vprežnim vozovom, tovornjakom nad 3 in pol tone teže in učencem avtomoto šole ob do-ločenih dnevih prepovedano voziti po asfaltirani cesti Novo mesto-Metljka. Omenjena vozila ne smejo biti na tej cesti v soboto in na dan pred diiavnim praznikom od 12. do 22. ure ter ob nedeljah in državnih praznikih od 4. do 24. ure.
■ NA CESTAH, KI DR4E V METLIKO, srečavamo v večernih in nočnih urah vse pogosteje kmečke voeove bree opozorilne luči. Ali je res potrebno, da bo šele nesreča, mogoče (jelo smrtna, opozorila te breevestne voznike, da se igrajo s svojim in tujim življe, njem?
Pred kratkim je bila v čr-. nomlju seja občinskega sveta za družbeni plan in finance, na kateri so razpravljali o povečanem nadzoru nad dav-ko-plačevalci, zavzemali pa so se tudi za ponovno in strožjo obdavčitev privatnih obrtnikov
Nra seji, ki so se je udeležil: tudi predstavniki iz večjih krajevnih središč, so ugotovili, da je na podeželju vsak dan več kmetov, ki zaradi starosti in bolehnosti ne morejo obdelovati zemlje in tudi ne plačevati vseh davkov. Sklenili so, da bodo organizirali v posameznih krajevnih središčih posebna posvetovanja, na katerih bodo odborniki predlagali in utemeljili morebitne odpise davkov za tiste, ki jih ne zmorejo več pl p vati.
Nekateri so na seji predlagali. da bo treba predlagati vse kupoprodajne in darilne
« POSEBNA ŠOLA, v katero naj bi se vključili duševno manj razviti otroci, ki težko sledijo uč. nemu programu in svojim vrstni, kom v redni šoli, letos še ne bo organizirana. Posebno šolo bi obiskovali otroci Iz črnomaljske občine, pridružili p« bi sc Jim tudi metliški otroci. Ker je v Beli krajini veliko takih otrok, bodo morali organizirati šolo vsaj do pri. hoclnjc jeseni.
M ZA VEČERNO OSNOVNO KOM), ki jo Je nameraval organi, sdrati Zavod za kulturno prosvetno dejavnost, so se začeli zanimali tisti mladi ljudje, ki so zapo. sleni kot nekvalificirani delavci in nimajo končane osemletke. Videti je, da so naposled le spozna, li, da brez osnovne bobrazbc ne bodo mogli najti ufltreane zapo.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
pogodbe, na novo bo treba ugotoviti njihovo davčno osnovo in po njej lastnike tudi obdavčiti. Tudi privatni obrtniki in gostilničarji imajo razmeroma nizko davčno osnovo. Ker prihaja do nekaterih nepravilnosti, bo treba v prihodnje poostriti nadzor nad njimi in preganjati vsako nepravilno vodenje knjig ali pa utaje dohodkov. Uprava za dohodke naj bi v prihodnje natančneje nadzorovala tudi vse tiste občane, ki imajo zelo visoke izdatke za nakup različnih materialnih dobrin.
Na seji so poudarjali, da bodo morali v prihodnje kadrovsko upravo za dohodke okrepiti in poskrbeti, da bodo delavci tudi primemo nagrajeni. Zaradi ostrejšega nadzora nad davkoplačevalci bodo morali nastaviti na upravi za dohodke tudi finančnega inšpektorja.
»litve. Na osnovni šoli v Črnomlju se še niso odločili, da bi prevr-eli pouk na večerni osnovni šoli, 'Poudarjajo. da bi jim večerna osemletna šola najbrž močno zmanjšala obisk v višjih razredih, na drugi strani pa pozabljajo, da je v črno. maljski občini še vedno skoraj polovica zaposlenih bre* osemletke in da je večerna šola potrebna prav zaradi njih.
■ PLESNI TEČAJ namerava tudi letos organizirati Zavod za kulturno prosvetno dejavnost v je-sensko-zimski sezoni. Tečaj bo obsegal 14 vaj, poučeval pn bo znani plesni učitelj Vinko Ban Iz Ljubljane, Ce se bo z« tečaj prijavilo dovolj kandidatov, bodo poizkušali organizirati plesni tečaj tudi v večjih krajevnih središčih.
■ ANSAMBEL »FLAY BOYS« iz Kočevja je gostoval v soboto v Črnomlju. Občinski komite ZMS jo organiziral v avli kulturno prosvetnega doma tudi ples, ki se ga je udeležila skoraj vsa črnomaljska mladina. Kočevski vokalno instrumentalni ansambel, ki je doslej gostoval že v številnih krajih, so nagradili s toplim aplav. zom.
ki bi ga morali rešiti v črnomaljski občini še pred uvedbo novega delovnega časa, je prav gotovo otroško varstvo. Kar 60 odstotkov vseh anketirancev je-izjavilo, da s sedanjim otroškim varstvom niso zadovoljni. Zaposlene matere so poudarjale, da otroško varstvo v občini ni organizirano tako kot bi moralo biti in da so otroci še vedno preveč prepuščeni sami sebi ali pa cesti in da se vedno bolj opaža, vsaj pri nekaterih, tudi vzgojna zanemarjenost. Otroci se tudi vsak dan bolj odtujujejo staršem in po mnenju anketirancev so prav tu vzroki za naraščajočo število mladostnih prestopnikov.
Anketa je pokazala, da prihaja 62 odstotkov vseh zaposlenih na delo peš, 9,5 odstotka se jih vozi s kolesom, 10,2 odstotka z motorji, 5,7 odstotka z avtomobilom, 3,8 odstotka z vlakom, 6,4 odstotka pa z avtobusom. Avtobusne in druge zveze niso vedno najbolj ugodne, zato je med zaposlenimi le 60 odstotikov takih, ki kosijo v prvih dveh urah po končanem delu, 40 odstotkov pa ima kosilo šele tri ali štiri ure potem, ko zapustijo svoje delovno mesto.
Tudi vprašanje prehrane na delovnih mestih ni zadovoljivo rešeno. Med anketiranci je kar 40 odstotkov takih, ki prinašajo malico s seboj, 40 odstotkov dobiva malico na delovnem mestu, 5,4 odstotke anketirancev hodi na malico v delikatese ali zasebne gostilne, kar 7 odstotkov anketirancev pa sploh ne malica.
M. PADOVAN
Letos so vsi dobro delali
Danes t>J v Črnomlju občni zbor občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij, na katerih bodo govorili o dosedanjem delu in o finančnem položaju kultur no prosvetnih organizacij v občini.
V zadnjem času se je delo kulturno prosvetnih organizacij v večjih krajevnih središčih, pa tudi na podeželju močno razživelo. Gledališke amaterske skupine so začele tekmovati za Zupačičeve nagrade, oživeli pa So tudi pevski zbori in vaške folklorne skupinice.
Vsem nalogam je treba biti kos
V petek je bila 14. redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Črnomelj. Na seji so govorili o organizaciji javne razprave o nekaterih predvidenih voli vn ih spremembah v posameznih krajevnih središčih, obravnavali pa So tudi dosedanje delo in sprejeli naloge, ki jih bodo morali še letos izvršiti.
Semiški gasilci so spretni in urni
V nedeljo so bile v Semiču gasilske vaje, katerih se jih je udeležilo 8 gasil skh društev. Gasilci so zbranim prikazali najrazličnejše spretnosti na orodju ter uporabo gasilske opreme- Dokazali so, da so vešči vseh spretnosti in da jim v slučaju požara ne zmanjka poguma in urnosti. Ker v vseh gasilskih društvih primanjkuje predvsem mladih ljudi, bodo v bodoče najbrž tudi gasilske vaje ena izmed uspešnih oblik za navduševanje mladih, ki bi se lahko vključili v gasilske vrste.
Pripravljeni na novo šolsko leto
V metliški osnovni šoli in na podružničnih šolah v metliški občini se bo pouk začel 5. septembra. Te dni so se na šolah že začeli zbirati učitelji, ki pripravljajo učne programe in vse potrebno za pouk.
Tudi zadnja ureditvena dela gredo h koncu. V osnovni šoli na Suhorju so med počitnicami preuredili šolsko kuhinjo, v kateri bodo pripravljali šolske malice. Pre-ureditvena dela so stala 14.000 din, ki jih je prispevala temeljna izobraževalna skupnost. Tudi v Podzemlju niso mirovali. Med počitnicami so začeli preurejati dvorano v gasilskem domu, ki bo odslej namenjena za gasilske prireditve, med tednom pa se bo spremenila v delavnico za tehnični pouk in nakupili potrebno opremo in orodje v vrednosti 12.000 din.
Šolske knjige gredo dobro v denar
V zadnjih tednih je v prodajalni Mladinske knjige v Metliki vse živo. Učenci nakupujejo knjige, zvezke in druge šolske potrebščine in hočejo imeti čimprej vse, kar potrebujejo za šolo. Letos je prodajalna dobro založena. Zvezkov zlepa ne bo zmanjkalo, na zalogi pa imajo tudi vse potrebne šolske knjige. Učenci višjih razredov bodo tudi letos na začetku šolskega leta brez nekaterih učbenikov, ki so še v tisku. V zadnjem tednu je promet v metliški knjigarni vsak dan presegel 1500 din.
■ V šO!yO ZA KMETOVALCE
se lahko interesenti vpišejo vsak
dan dopoldne v tajništvu osnovne šole v Metliki. Tam bodo dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Vpis bo trajal do 30. septembra, nakar bi se pričel redni pouk.
■ V METLIŠKEM VINOTOČU kmetijske zadruge so pričeli prodajati zgodnje namizno grozdje, in sicer po 3 din kilogram. Belo vino točijo po 4 din liter, ćmino po 5 din, medtem ko stane pol-litrska steklenica piva 1,70 din, tri-decili trska pa 1,40 din. Cocta ve-lja 60, ora pa 70 par. Zadnje dni so prodali zlasti veliko mineralne vode (1 10 din steklenica), saj ljudje niso hoteli piti kalne broage, ki je po zadnjem velikem deževju tekla iz metliških vodovodnih pip.
■ OKOLI 30 ITALIJANSKIH KI BIČEV in lovcev je lovilo pred kratkim na Kolpi in v revirju gra. daške lovske družine. Tako so samo Gradčani za vstop v lovišče in Za odstrel divjačine v treh dneh iztržili od teh gostov čez 1800 N din.
METLIŠKI
TEDNIK
Več pomoči Hudorovčevim!
Te dni vsi člani Hudorovčeve družine v Lokvah pri Črnomlju hitijo še z zadnjimi manjšimi pre-ureditvenimi deli v malem domku, kamor se bodo prihodnji teden vrnili trojčki. Ker se je doslej zbralo na posebnem računu, ki je bil odprt pri Komunalni banki, le malo sredstev, so lahko preuredili le strop in tJa. Stara okna in tanke stene v zimskem času hiše ne bodo ubranile pred mrazom in če delovne organizacije v Črnomlju, ki doslej niso prispevale še skoraj ničesar, ne bodo priskočile z denarjem na pomoč Hudorovčevim, bodo trojčki letos pozimi prav gotovo zmrzovali.
Velika razprodaja raznega tekstilnega blaga z 1« do 50-odHtotnim popustom pri podjetju
Oeleiekstil« ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
Krajevna skupnost o Žabji vasi
Samoprispevek za ureditev kanalizacije v Žabji vasi (zlasti še na Kodeljevem hribu), ki ga prebivalci že plačujejo, je uzakonjen. Svet krajevne skupnosti v Novem mestu je 21. avgusta popoldne storil to s sprejemom posebnega sklepa o samoprispevku za prebivalstvo Žabje vasi. Prav tako je svet potrdil gradbeni odbor za ureditev kanalizacije in druga komunalna dela v žabji vasi. Odbor so že pred meseci izvolili prebivalci na množičnem sestanku, na katerem so tudi soglašali z uvedbo samoprispevka. Gradbeni od-bod 11 članov vodi krojaški mojster Jože Majerle. Svet krajevne skupnosti je na tej seji pregledal opravljene naloge krajevne skupnosti do 21. avgusta. Na prošnjo nekaterih članov bo predsedstvo krajevne skupnosti oskrbelo podrobnejše informacije o delu in nameravanih dejavnostih občinske skupščine in drugih organov in organizacij.
Javna razsvetljava v Straži bo
Po predračunu bo stala javna razsvetljava v Straži 38.000 dinarjev. Ta denar bodo dobili iz prispevka na mestna zemljišča. Krajevna skupnost je že dala izdelati načrte, zato upajo, da bodo že letos začeli z napeljavo.
Krajevna skupnost Straža je letos pomagala tudi pri napeljavi kanalizacije v nekaterih vaseh. Prispevala je cevi in material za jaške, drugo pa so ali še bodo opravili vaščani. V Jurki vasi §o napeljavo že skoraj končali, opraviti morajo le še nekaj manjših del. V Lokah imajo za gradnjo že vse pripravljeno in bodo začeli v kratkem kopati jarke in polagati cevi. Za Vavto vas še nimajo predračuna koliko bo kanalizacija stala, vendar imajo gradnjo v načrtu.
Lep praznik gasilcev Suhe krajine
V imenu predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča je v nedeljo popoldne razvil prapor ob visokem jubileju žužemberških gasilcev njegov zastopnik Boris Lenarčič iz Ljubljane (Foto: S. Dokl)
Vreme je bilo tokrat žužem-berškim gasilcem naklonjeno: v redu je potekla velika gasilska vaja, na okrašenem trgu pa se je zbralo mnogo domačinov in gostov. Botra gasilske zastave, ki jo je PGD Žužemberk razvilo V nedeljo popoldne ob 80-letnici svojega obstoja, je zastopal Boris Lenarčič iz Ljubljane, navzoči pa so bili tudi predsednik ObS Franci Kuhar, se kretar ObK ZKS Miroslav Vute, predsednik obč. konference SZDL Slavko Dokl, predstavniki gasilske organizacije z raznih krajev Dolenjske in številni člani gasilskih društev.
Dolgoletni zaslužni član domačega gasilskega društva Jože Prušek je opisal 80 let
Zakaj Žabkar ne dobi dovoljenja?
Oddelek za upravno pravne zadeve pri občinski skupščini v Novem mestu vztraja pri tem, da (po zakonu) ne more dobiti dovoljenja za obratovanje žage, kdor namerava razžagovati in obdelovati prage — Žabkarjevo zahtevo pa podpirajo tudi tri krajevne skupnosti
Pred nekaj već kot dvema letoma in pol je Alojz Žabkar iz Grmovelj zaprosil dovoljenje za obrt na veneči janki. Tako dovoljenje mu je oddelek za upravno pravne zadeve pri občinski skupščini v Novem mestu tudi dal. Letos je Žabkar zaprosil dovoljenje za preureditev žage. Preden so mu izdali odločbo, so se z njim pomenili. Na pogovoru je prosilec izjavil, da želi Se eno žago in sicer polnojarmenik, ki ga je med tem že nabavil Pristojni oddelek je izdal 18. marca Žabkarju odločbo, s katero mu je bilo dovoljeno preurediti venečijanko. ne pa postaviti polnojarmenika. Žabkar se ni zadovoljil. Na občinsko odločbo se je pritožil republiškemu sekretariatu za gospodarstvo, pritožbo pa so podprle krajevne skupnosti Škocjan, Smarjeta in Raka ter nekatere delovne organizacije. Sekretariat je oddelku za upravno pravne zadeve naročil. naj izda novo odločbo.
Preden so Žabkarju na občini karkoli dali, so hoteli od njega dokončno vedeti, ali bo preurejal ali gradil 17. julija so ga zašli šali, izjavil pa je. da želi graditi samo polnojarmenik. Pred tem je v podobni izjavi, ki je v zapisniku in jo je Žabkar podpisal, navedel. da potrebuje polnojarme-
Novomeška kronika
■ POSEBNO IZDAJO Dela, ki je prinesla vosti o tragičnih dogodkih na Cehoslovaškem, so No-vomeščani pokupili v nekaj minutah. Na novomeških ulicah in trgih pa so se pojavili lepaki in napisi, ki obsojajo okupacijo če-hoslovaške. Prebivalci budno spremljajo nove vesti iz okupirane Cehoslovaške.
■ AKTOVKE, ZVEZKE, knjige, svinčnike in druge šolske potrebščine je začela prodajalna Mladinske knjige v ponedeljek prodajati pod arkadami.
■ SPODNJE PROSTORE Mercatorjeve poslovne enote Standard v Dilančevi ulici na začeli pred krat-kratkim prenavljati. Uredili bodo živilsko trgovino.
■ ABONENTE ZA OGLED opernih in baletnih predstav SNG v Ljubljani je začel vpisovati tudi Zavod za kulturno dejavnost v prostorih na Društvenem trgu.
■ KINO DVORANO v Domu JLA so pričeli pred kratkim beliti. zato je nekaj časa brea filmskih predstav.
■ NOVOMEŠKA FOŠTA je bila v nedeljo, 25. avgusta med 18. in IH. uro ajaprta, čeprav hi morala redno poslovati. Nekaj strank je hotelo oddati nujne pošiljke, ven dar pa dežurnoga uslužbenca ni bilo od nikoder.
KROJAŠTVO Matija Kren
Dilančeva 5, Novu mesto
obvešča
cenjene stranke, da se je preselilo
v nove prostore v isti ulici
(bivši Radioservis)
in se še nadalje priporoča!
nik za rezanje in obdelavo pragov. V tej »zjavi je dobil pristojni občinski oddelek glavni razlog, da ni izdal Žabkarju dovoljenja za postavitev polnojarmenika. Oddelek za upravno pravne zadeve se je pri odločitvi predvsem oprl na zakon, po katerem ni mogoče dati dovoljenja za delo, kakršnega bi opravljal prosilec (rezanje in obdelovanje pragov), uporabil pa je tudi mnenje podjetij NO VOLES in GG, ki sta bili proti temu, da bi v Grmovljah postavili še polnojarmenik.
Zavolio tega, pojasnjujejo v pristojnem občinskem oddelku, Žabkar nima možnosti, da bi do-
bil dovoljenje za polnojarmenik. Navajajo tudi, da je pred kratkim dobil dovoljenje za žaganje (na venecijanki) na škocjanskem območju že Hočćvar iz Dol, razen tega pa so tudi na šentjer-nerjskem območju tri žage, kamor lahko vozijo razžagat les tudi vaščani Grmovelj in prebivalci drugih vasi v krajevni skupnosti Škocjan, ki še zlasti podpira Žab-karjevo zahtevo za pogon polnojarmenika. Da potreba po novih žagah v vzhodnem delu občine ni tako huda, naj pripomnimo, da ima vsa Suha krajina samo eno žago — na Dvoru!
I. Z.
dela žužemberške »požarne brambe«, kakor se je kmalu po ustanovitvi imenovala. Bila je prava gasilska organizacija v Suhi krajini in v teh 80 letih je rešila mnogo premoženja in pomagala ljudem. Tovariš Lenarčič je za njim čestital v imenu predsednika IS Staneta Kavčiča članom društva za visoki jubilej in želel društvu nove uspehe, nakar je ob igranju himne (igrala je novomeška godba na pihala) razvil prapor. Četa gasilcev pod poveljstvom E. Janežiča je strumno pozdravila novo zastavo, prapori sosednih društev pa so se ji poklonili. Prevzel jo je predsednik Janez Gliha in jo po kratki obljubi izročil zastavonoši Poldetu Suhorepou, nakar
trakove in prebrali dolg spisek vseh, ki so podarili zlate in srebrne spominske žebljičke.
Da je žužemberško gasilsko društvo med najstarejšimi v Sloveniji in da je naredilo v 80 letih ogromno dobrega, je nato poudaril tudi tov. Bo-!ič, zastopnik republiške gasilske zveze, čestital je za jubilej in izročil društvu odlikovanje I. stopnje, nato pa je razdelil gasilska priznanja še Jožetu Knafelj cu z Dvora, Janezu Glihi, Alojzu Hrovatu z Rebri, tov. Petruni z Dvora in Cirilu Papežu ter Francu Šporarju iz Hinj. V imenu občinske gasilske zveze je nato govoril Rudi Nanger in izročil diplomo društvu, zaslužnima članoma Francu Mrvarju in Jožetu Prušku pa prav tako lični diplomi. Franc Mrvar je za njim obudil spo-
Po čem je kilometer slabe ceste?
V podjetju GORJANCI so izračunali, da je 1 km prevožene makadamske ceste natanko za 1 dinar dražji od enako dolge vožnje po asfaltu — Avtobus živi na asfaltu 4 leta več kot na gramozni cesti
na
čas
■ V KOŠT1ALOVI ULICI imajo nekateri stanovalci precej čudno navado. Namesto da bi smeti stresali tja, kamor spadajo, so si Izbrali najkrajšo pot in mečejo odpadke kar čez cesto. Pod cesto je nastalo že kar veliko smetišče. Prebivalci, ki hodijo ali se vozijo niinv>, negodujejo ob takem neredu. Pripominjajo, da bi bi,lo potrebno Koštialovo ulico sicer uredita. Predvsem bi radi, da bi tam postavili več klopi za oddih.
■ PRISOJNE POTI, po kateri gre vsak dan »to ljudi in več, nihče ne uroja. Pot je razdrta, jarke ob njej pa je prerasla trava. Pre bivalci ob njej zatrjujejo, da bi bilo varneje hoditi po tej poti, če bi vsaj odtok vode primarno speljali.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA —
rodile so: Druga Murn s Partizanske ceste 6 — Alena, Angela Golob s Ceste komandanta Staneta 15 — Andreja In Olga Tomažin z Volčičeve ulice 3# — Robert«.
»Ena go.spa mi je rekla, da bo šla adaj kar v.tobačno tovarno po oigarete, ker jih trafika na Glavnem trgu oelih 14 dni ne more dobiti i/ novomeškega skladišča, prodajalka pa priporoča kadilcem naj si jih sumi tam poiščejo . .
če ste se odločili potovati iz Novega mesta v Šentjernej s svojim avtomobilom, gotovo ne boste zavili na gramozno, kotanjasto in prašno cesto, kri se vleče po desnem bregu Krke, ampak proti Mačkovcu in tam na avtomobilsko cesto, po kateri se boste peljali do Do-bruške vasi. Ko boste zavili desno, se boste še lep vozili po asfaltu, še nekaj kilometrov makadamske ceste — pa to se že potrpi — in ste v Šentjerneju.
Odveč bi bilo dokazovati, zakaj ste izbrali pot po asfaltu namesto poti po makadamu. Navsezadnje je dovolj. da prehodite nekaj km naprej po gramozni cesti in enako pot še po asfaltu, pa boste videli razliko na bolj in manj obrabljenih podplatih.
V podjetja GORJANCI v Vavti vasi, ki ima več deset tovornjakov in 35 avtobusov, so razliko izračunali. Dokazali so, da imajo pri istem vozilu na prevoženem km na asfaltni (sodobni) cesti 2,50 dinarja stroškov, na makadam nski pa se stroški povečajo na 3,50 dinarja. Na makadamski cesti se stroški povečajo zaradi večje porabe goriva, večje obrabe gum, večjega napora motorja in seveda hitrejše poškodbe zunanjosti vozila. Vozilu, ki vozi samo po slabi gramozni cesti, se zmanjša tudi življenjska doba. Pri GORJANCIH so izračunali, da lahko vozi nov avtobus (40 sedežev), ki stane 200.000 dinarjev, po makadamu največ 6 let, po asfaltu pa vsaj 10 let.
Velike stroške imajo avtobusna in prevozniška podjetja zaradi predpisa o osnem pritisku. V Sloveniji j* predpis t?iko hud, da bi mora-
li GORJANCI izločiti iz prometa vse avtobuse in veliko tovornjakov, če bi ga hoteli dosledno upoštevati. Resnica, da niti prazen avtobus ne bi smel na cesto, če bi strogo spoštovali predpis, vse pove. Toda Če gre za potniška vozila, se pri prepovedi lahko pogleda malo skozi prste. Pri tovornjakih je kontrola doslednejša. GORJANCI so dvema tretjinama problematičnih vozil že vgradili tretjo os in tako zadostili predpisu. Za vgraditev osi so lani plačali okoli 500.000 dinarjev (ena os stane okoli 30.000 dinarjev). Da bi lahko prilagodili vsa vozila stanju cest in omejitvam, pa potrebujejo daljši čas. če bi imeli
Zalog: strojnico prenavljajo
V opekarni Zalog pri Novem mestu so pričeli pred kratkim prenavljati strojnico in zorilnico gline. Prostore bodo tudi povečali. Za predelavo gline bodo kupili več novih strojev. Ročen transport bodo odpravili. Prenovitvena dela bodo veljala 550.000 dinarjev, končali pa jih bodo do konca leta.
Le malokdo toži naprej
Poravnalni svet v Straži je letos obravnaval 17 primerov. To so bili največ prepiri, žalitev časti, obrekovanje in podobno. Skoraj vse stranke so se na poravnalnem svetu pobotale. Tudi večina tistih, ki so sprva nameravali tožiti naprej, si je kasneje premislila.’ Člani sveta povedo vsakomur, ki hoče iti na sodišče, da so sodni stroški veliki, kdo pa bo pravdo dobil, pa ni nikoli vnaprej rečeno.
mine na prehojeno pot, nakar so na gasilskem domu slovesno odkrili še spominsko ploščo.
S prijetno zabavo na travniku ob Krki je bilo nedeljsko srečan je suhokra j inskih gasilcev zaključeno. Znova se je pokazalo, kako ljudje cenijo in spoštujejo delo naših gasilcev. ,
—	Tg.
Glasbeni kinotečni filmi v kinu „Krka"
Septembra bo v kinu »Krka« revija glasbenih filmov, kii bodo verjetno zadovoljili še tako izbirčne gledalce, saj so ti filmi zavzeli v zgodovini filma vidno me. sto in za marsikaterega menijo, so pripeli spominske da spada v sam vrh filmske u-stvarjalnosti na področju glasbe. Žal so podnaslovljeni v srbohrvaščini, zato uprava kina prosi gledalce, da to sprejme z razumevanjem. Na sporedu bodo:
3. 9. ameriški barvni film NEPOZABNA PESEM, ki so ga posneli 1955 in prikazuje biografijo Chopina. Film je režiral C. Vidor. V glavnih vlogah igrata Paul Muni in Merle Oberon.
4. 9. italijanski barvni film VERDI iz 1955. režiser R. Mata-razzo. Igrajo P. Cresso in A, M. Ferrero.
5. 9. nemški barvni film DEŽELA SMEHU AJA iz 1945. režija Hans Depe, igrajo Marta Egert in Jan Kiepura.
10.	9. ameriški barvni film OKLAHOMA — opereta R. Roger-sa, igrajo G. Mac Roe, G. Grahame, G. Nelson. Režiser je Fred Z'-tnnemann. Film so za šiioko platno posneli 1955
11.	9. italijanski barvni film
AIDA — opera iz 1957, režija elemente Fracassi, igrajo Renata Te-baldi, Gino Bechi in Sophia Loren, ter
12. 9. ameriški barvni CS film CARMEN JONES iz 1960. Film je režiral Otto Preminger, v glavnih vlogah pa igrata Harry Belafonte in pokojna Dorothy Dandridge. V jugoslovanskih kinematografih tega filma niso dolgo predvajali, ker je bil odkupljen s svetlobnim in magnetskim tonom. Takrat so ga vrteli samo v kinematografih, ki so imeli takšne aparature. Šele kasneje, ko je bij magnetski ton uničen, so ga predvajali tudi v drugih kinematografih.
Zavod za kulturno dejavnost vabi vse ljubitelje glasbenih fil. mov, da kupijo abonmajske karte za vseh šest filmov, ki jih prodajajo z 20 odst. popustom S temi vstopnicami gredo lahko v kino ob 18. ali 20. uri, kadar pač
boljše ceste, predpis o osnem pritisku ne bi bil tako strog, manj stroškov pa bi bilo tudi s prilagajanjem vozil.
I. Z.
želijo.
šf
Topliški s toplo
bazen je kot sinjino nalit
Ureditev velikega in zgraditev otroškega bazena, rezervoarja, čistilnih naprav, bifeja in okolice je veljala več kot 1,2 milijona dinarjev
Iz Dolenjskih Toplic so te dni sporočili, da so tamkaj končali ureditvena dela na velikem zunanjem bazenu in kopaliških ter drugih novih pomožnih objektih okoli njega.
Bazen, grajen po olimpijskih merah, je napolnjen s 1.600 m1 termalne vode, katere stalna temperatura se giblje med 25 in 26" C. Voda doteka iz na novo zgrajenega rezervoarja na hribu nad naseljem, nato se v čistilnih napravah prečisti, posebni stroji pa jo po ceveh poženejo v ba«en. S termalno vodo polnijo pravzaprav dva bazena, ker je poleg velikega še manjši bazen za otroke, ki so ga letos zgradili.
Voda v velikem bazenu Se tako čista, da je možno videti celo v največji globini (bazen je globok več kot 3,5 m), kaj je na dnu. Kakar pa površino razgiblje veter, se zdi, kot bi se v bazenu lomila nebesna sinjina. Ker je dno in ostenje bazena svetlomodro obarvano, je voda videti sinja kot Jadran.
Razen dnevnega je omogočeno tudi nočno kopanje v velikem zunanjem bazenu. Ponoči dajejo svetlobo moč-
ni reflektorji, razmeščeni okoli bazena.
Okolica velikega bazena je asfaltirana, zasajena s travami in rožami ter ograjena. Prostran je prostor za sončenje kopalcev.
Garderobnemu objektu so se pridružili novi. Velja predvsem omeniti bife oziroma okrepčevalnico, lej er prodajajo poleg ekspresne kave ter alkoholnih in nealkoholnih (osvežilnih) pijač tudi prigrizke in sladkarije ter sadje.
Zdraviliška uprava čuti veliko zadovoljstvo, hkrati pa tudi zadoščenje, da se je naposled posrečilo urediti zunanje kopališke prostore tako, kot so dolga leta želeli. Mimogrede naj povemo, da je ureditev bazena in postavitev novih objektov in naprav veljala 1,2 milijona dinarjev.
Dograjen oziroma urejen bazen s termalno vodo Je velika pridobitev ne le za same Dolenjske Toplice, marveč tudi za zahodni del Dolenjske, za domače in tuje turiste, ki sem radi prihajajo, pa vabljivo in zdravo zatočišče za oddih in razvedrilo.
Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068J-21-227!
aP
MOPEDISTI!
PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED!
AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO
bo imel redne letne tehnične preglede v
■ ČRNOMLJU 6. in 7. septembra (pri Einsiedlerju)
■ ŠMARJETI 9. septembra
■ ŠENTJERNEJU 10. septembra
■ ŽUŽEMBERKU 11. septembra
■ DOLENJSKIH TOPLICAH 12. septembra
■ NOVEM MESTU od 13. septembra dalje
Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure.
Lastnike opozarjamo, naj pravočasno urede svoje mopede in pripeljejo na pregled brezhibna vozila.
NOVOSTI LA VAS
PECI NA OLJE	— Husqvarna	850«	eal.	—	cena	1.4«J,00	din
— Onofri	8500	cal.	—	cena	1.433,00	din
— Alfa Poter	9000	cal.	—	cena	1.254,00	din
ter k »n takt-Kino 5500 cal. z električnim vžigom
— najkvalitetnejše švedske ročne žage
— superavtomatski pralni stroji IGN1S K-5K3, 10 operacij cena 3.650,00 din
— superavtomatski pralni stroji SIEMENS STANDARD. 10 operacij cena 3.298,70 din.
Na zalogi tudi CANDV B8 in 75, ZOPPAS 570, GORENJE 653, 652, «03. Najnovejši kombinirani štedilniki z 2 plinskima in 4 električnimi grelci, pekačem in avtomatsko uro.
E-416-G SUPER-LUX Gorenje, cena 2070,00 din.
SUPERMARKET
LJUBLJANA, PASAŽA NA AJDOVŠČINI
RjbnjčanU
SLOVENIJALIS
vabi na RAZSTAVO in prodajo POHIŠTVA
ki bo v prostorih TVD PARTIZAN v RIBNICI I od 4.9.-12.9.1968, od 9-19 ure
POPUSTI
57. kredit do 1000000 S Din brez porokov| in brez oologa
' H
PRI NAKUPU PRALNEGA STROJA
GORENJE
DOBITE TUDI KUPON, KI GA VNOVČITE V ISTI TRGOVINI ZA BLAGO PO VAŠI ŽELJI
KUPON za 50 Ndin
pri nakupu stroja
GORENJE tip 653 KUPON za 40 Ndin
pri nakupu stroja
GORENJE tip 603 KUPON za 25 Ndin
pri nakupu stroja
GORENJE tip 652
NOVOTEHNA
V	PRODAJALNAH NOVOTEHNE V NOVEM MESTU, TREBNJEM, METLIKI IN KRŠKEM TER V PRODAJALNAH DRUGIH TRGOVSKIH PODJETIJ, KI SODELUJEJO Z NOVOTEHNO
rdečila za vfe > ■. ustnice in \^\ laki za nohte
AVTOMOBILISTI!
zdaj je čas
za zimsko protektira-nje gum! - Ne vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje!
GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO
je odprlo v svojem vulkanizerskem obratu v Kettejevem drevoredu 1 - pri bencinski črpalki v Novem mestu ZBIRALNICO AVTO PLAŠČEV ZA PROTEKTIRANJE Z LETNIM IN ZIMSKIM PROFILOM.
PROTEKtlRANJE
PROTEKTOR
BO OPRAVLJAL
— VULKAN iz Ljubljane
Trgovsko podjetje
SEVNICA
poslovalnica 6 TEKSTIL
(Postaja)
i
Veliko znižanje cen!
Od danes naprej prodajamo:
0 moške suknjiče od 60 do 80 din O moške hlače od 30 do 50 din % otroške plašče od 30 do 80 din 0 ženske obleke od 25 do 50 din % ženske najlon plašče samo 50 din
Bfi
BRIGITTE
BARDOT
Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227!
ZAVOD
ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO
objavlja naslednja delovna mesta:
t.
vodovodnega inštalaterja
2.
vodje gradbene grupe delavcev zavoda
Za delovno mesto pod 1. se zahteva kvalifikacija VK vodovodnega inštalaterja in 5 let prakse (poznavanje del na inštalacijah v objektih, kakor tudi na inštalacijah oziroma montaži zunanjih vodovodnih mrež).
Za delovno mesto pod 2. se zahteva kvalifikacija KV ali VK zidarja s 5 ali 3 leta prakse. (Prednost imajo delavci z znanjem del pri gradnji kanalizacije).
Ponudbe za zasedbo delovnih mest sprejemamo 15 dni od objave. Prošnje je treba vložiti s prepisom spričevala o kvalifikaciji na upravni odbor zavoda.
Stanovanja niso zagotovljena.
vsak četrtek
ZA MLADE PO SRCU
Komisija za delavcev pri
VELETRGOVINI
sprejem in razporejanje
1
mercator
LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA »STANDARD« -NOVO MESTO
objavlja
naslednja novoustanovljena delovna mesta za:
1. 5 prodajalcev v novi živilski trgovini na Glavnem trgu št. 3
2. 1 praktikanta v isti trgovini
3. 1 pripravnika za delo v knjigovodstvu
Pogoji:
1. za prodajalce kvalificiran delavec v trgovmd
2. za praktikanta dokončana osemletka
3. za pripravnika končana ESš
Nastop službe za prodajalce predvidoma v novembru 1968, za pripravnika in praktikanta pa takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do vključno 7. 9. 1968 poslovni enoti »STANDARD« Novo mesto, Glavni trg štev. 3.
Tobačna tovarna Ljubljana
Tobačna ulica 5
razglaša prosto delovno mesto
POMOČNIKA vodje poslovalnice
v Novem mestu
POGOJI: VK ali K trgovski delavec s prakso do dveh oz. štirih let, vozniški izpit B kategorije.
Pismene vloge, z navedbo dosedanjih zaposlitev, naslovite na ka-drovsko-socialni sektor Tobačne tovarne Ljubljana, Tobačna ulica 5 do 30. avgusta 1968.
Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri
Cestnem podjetju v Novem mestu
razpisuje
JAVNO LICITACIJSKO
PRODAJO
CESTARSKE HIŠE v Kostanjevici
Izklicna cena 4.448 Ndin. Hiša ni vseljiva, ker obstaja na stanovanju stanovanjska pravica. Kupec mora podpisati izjavo, da bo en prostor v hiši brezplačno odstopil za potrebe delovodstva, del dvorišča pa za skladiščenje lesa za popravilo mostov.
Prodaja bo 6. 9. 1968 ob 9. uri v Kostanjevici. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Informacije dobite po telefonu: Novo mesto 21-085.
Pijte naravne] sadne sokove!
»NOVOTEHNA«
NOVO MESTO razpisuje
a) delovno mesto
trg. pomočnika.
skladiščnega delavca za določen čas,
b) učno mesto vajenca
za prodajalno v TREBNJEM
Prošnje sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
Striko iv
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE*
Upravni odbor osnovne šole
NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA iz Šentjerneja
razpisuje naslednja prosta delovna mesta na podružnici v Orehovici:
3 UČITELJE
za razredni pouk
Prijave sprejema upravni odbor najkasneje do 4. septembra 1968. Prednost imajo štipendisti TIS Novo mesto.
MALI OGLAS,
a ga Jbjavite >
vdovdS, toeietoftioo/mjatov, L^riJbenk in roj&kgv dom* ir ->c	-	Pottnarttef
MARMOR
GRADAC
tel. 76-177, lok. 8
Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno.
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE
in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
# kranjske klobas«
% (ovsko salamo 0 šunkarico
0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in saralade sprejemamo posebM naročila
kMICTIJSKO IN TRGOVSKO PODJLI IK
\AB/ /k/SCLSlG
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
9000000©000Q0000000
Emajlirane kopalne kadi, izdelane iz 2 mm debele jeklene pločevine, vlečene iz 1 kosa dolžine 120 in 160cm in emajlirane v beli, modri in modro zeleni barvi
izdeluje
EMO
■■■ ■. ■ :
90O00O00000O0000000
jjehad
Novost v svetovni kozmetiki
Uporabljam
gaby s sProy
za idealno pričesko zato ker...
gaby's spray
ne masti in ne lepi las se razčesuje brez težav utrjuje in da lep sijaj pričeski
Po licenci gaby»s FLYNN COSMETIK ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja
Ul Bf JANA
Mercator
KOZMETIKA • USNJENA GALANTERIJA • BIŽUTERIJA • MOŠKA, ŽENSKA, OTROŠKA KONFEKCIJA IN PERILO • TEKSTILNO BLAGO • ŠPORTNE POTREBŠČINE • STEKLO • PORCELAN • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ELEKTROAKUSTIČNI APARATI • ELEKTROGOSPODINJSKI APARATI • POHIŠTVO • ŠOLSKE POTREBŠČINE
do MILIJON Sdin KREDITA - tudi brez porokov!
•blagovnica*
novo mesto
TAPETE
ZA VSAK PROSTOII
Velika izbira francoskih in belgijskih papirnatih in plastičnih pralnih tapet za oblogo sten v STANOVANJIH, PISARNAH, KOPALNICAH, PRALNICAH — Izredno praktične za dekoracijo IZLOŽB IN RAZSTAVNIH PAVILJONOV
300 različnih modnih vzorcev strokovni nasveti lepilo za tapet«*
SUPERMARKET
LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini, etaža D — specializiran oddelek za prodajo tapet
CK N E UGODNEJŠE KOT PREKO MEJE!
KMETOVALCI POZOR!
V	Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. -Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 15.15,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 30. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 9.30 Trikrat deset. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros. 20.00 Koncert francoskega pevskega zbora »Jean Paul Kreder« iz Pariza. 20.30 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 31. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 9.30 Čez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Kako potekajo priprave za sprejetje novega vinskega zakona. 12.40 Pojeta Esma Redžepova in Predrag Gojkovič. 13.30 Priporočajo vam . . .	15.20
Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z orkestrom Ray Anthony.
20.00 Sobotni večer z napovedovalko Vero Bohoričevo. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 1. SEPTEMBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 1. IX.
9.10 Kmetijska oddaja v madžar. ščini (Pohorje. Plešivec) — • Beograd)
Test z glasbo (Ljubljana) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Veselimi planšarji in Beneškimi fanti (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Beograd)
10.45 Lev. kralj živali — serija Disneyejev svet (do 11.35) — (Ljubljana)
Nedeljsko popoldne 18.20. Osa — satirično humoristična oddaja (Zagreb)
18.50 TV Kažipot (Ljubljana)
19.10 Sence nad Notre Dame — se.
rijski film (Ljubljana)
20.00 TV DnevniR (Beograd)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Zabavno glasbena oddaja — C Beograd)
21.50 športni pregled (JRT)
22.20 TV Dnevnik (Beograd)
PONEDELJEK, 2. IX.
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
18.30 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Propagandna medigra (Ljub. ljana)
18.50 Reportaža (Zagreb)
19.20 Reportaža s Partizanskega slavja v Beli krajini (Ljubljana)
19.40 Plošča za poletje (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Karel Čapek:	RUR — TV drama (Ljubljana)
21.35 Koncert dunajskih filharmonikov (Ljubljana)
21.50 Poročila (Ljubljana)
TOREK, 3. IX.
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
18.30 Risanke (Ljubljana)
18.50 Filmska burleska (Ljubljana)
19.05 Jesenske spremembe — iz če. hoslovaške serije Leto koraka skozi čas (Ljubljana)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.40 Spopad med spoloma — ang. filmska kom. — (Ljubljana)
Ponovitev (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
SREDA, 4. IX.
18.40 Kljukčeve dogodivščine — lutke (Ljubljana)
19.05 TV Robot — zabavno glasbena oddaja (Skopje)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Ekran na ekranu (Zagreb)
21.35 2enski krik — zgodba iz serije Perry Mason (Ljubljana)
22.25 Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 5. IX.
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
17.30 Boj za Geronima — iz serije Buffalo Bili (Ljubljana)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra —
(Ljubljana)
18.20 Moški zbor Slava Klavora iz Maribora — oddaja iz cikla Naši zbori (Ljubljana)
18.45 Kalejdoskop (Ljubljana)
19.05 Zabavno glasbena oddaja — i Beograd)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik z dodatkom — (Ljubljena)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Pick\vichovci — 'nadaljevanje dramatiziranega romana — (Ljubljana)
21.50 Plesni orkester RTV Ljubljana — oddaja iz Jazz festivala v Ljubljani (Ljubljana)
22.10 Poročila (Ljubljana)
PETEK, 6. IX.
9.35 TV v šoli (Zagreb)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
18.30 Tiktak: Žaba v črnilniku — (Ljubljana)
18.45 Beethoven, Schubert — oddaja iz cikla Zapojte z nami (Ljubljana)
19.05 Vikingi — švedski film —
(Ljubljana)
19.35 češkoslovaški folklorni an. sambel Urpin (Ljubljana)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Mlin na Padu — italijanski celovečerni film (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert (Skopje)
SOBOTA, 7. IX.
9.35 TV v šoli (Zagreb)
18.30 Disneyev svet (Ljubljana)
19.20 S kamero po svetu — (Ljub. ljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV Dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
21.35 Karavana zapravljivčkov — (Ljubljana)
22.20 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana)
23.10 TV Kažipot (Ljubljana)
23.30 Poročila (Ljubljana)
igra za otroke — Borislav Mrk-šič: O medvedku Tipku in njegovem zlatem zobku. 9.05 . Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— I. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . a) Mile Pavlin: Napad na Šentjernej, b) Franc Tomažič: Vrnilo
0 se nas je samo sedem. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila —■ Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 14.00 čez hrib in dol. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra
— Karel Heinz Tredup: Dnevnik Kellyja s kanončkom. 16.49 Glasbeni intermezzo. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA:
8.08 Glasbena matineja. 9.15 Iz albuma skladb za mladino. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v septembru. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 1,8.15 »Signali«. • 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom Fliser-jem. 20.00 Skupni program JRT
— studio Zagreb. 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 3. SEPTEMBRA:	8.08
Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Različni načini zatiranja razstlinskih bolezni in škodljivcev. 12.40 Iz kraja v kraj.
13.30 Priporočajo vam ...	14.05 Koncert Za oddih in zabavo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Radijska igra — Roger Richard: »Mala suita čakanja«. 21.15 Parada popevk. 22.10 Glasbena medigra.
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
Spccial
Zahtevajte jo v naši trgovini!
SREDA, 4. SEPTEMBRA:	8.08
Glasbena matineja. 9.30 Pol ure z orkestri. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Josip Butinar: Velikost njiv in ekonomičnost obdelovanja. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Marjan Kozina: Ekvinokcij. 21.38 Godala v noči. 22.10 Zaplešite z nami.
ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring: Poljedelski problemi v Evropski gospodarski skupnosti. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z vokalno instrumentalnim ansamblom Bele vrane. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sto let slovenske lirike — IX. 22.10 Z recitala tenorista Antona Dermote.
1 Vi.sc* zaloge
so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku!
MAGAJ Sl SAM
UNIOR®
BO POMAGAL
V VSAK
SLOVENSKI
DOM...
•SSii i
i«
■S
Sl
KNJIGE
PREŠERNOV:
DRUŽBE!
ti*
&
& ■
'n-<*
■ A
m
KNJIG SAMO DVAJSET DIN
pips
\
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE...
KRKA - TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
8 + 5
OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE
Če boste kupili enega izmed skrivnostnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjevanko, ki jo izrežete in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni v veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decembra!
1. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166, štedilnik na elektriko in plin TOBI - tip 170,
omarica za pomivanje posode ...
EMO
P_Č N 0 E _M_-8 IN I_0-5 N JV ČJ DOSJ K TO L T E T HN K
ČELU
‘.IllilillllHillllllHlilllllfllllilllllrlllllllilllllllllJIltlllllllllllllllllllllHIfflllllllllllllllllllllllill^llllllllllIlllllll^illJilfltllH^lllllllllillllllllliillllllllllllllliillllllllil.illlUllllilil^i
kdor ponudi DONAT ponudi zdravje
7Vr''K"
te-
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 30. avgusta — Roza Sobota, 31. avgusta — Rajko Nedelja. 1. septembra — Tilea Ponedeljek. 2. septembra — Stefan Torek, 3. septembra — Darija Sreda, 4 septembra — Ida Četrtek, 5. septembra — Ljuba
KllSl
Brežice: 30. in 31. 8. špansko-italijansko-francoski barvni film »Mož iz Istanbula«. 1. in 2. 9. ameriSki barvni film »Operacija strela«. 3. in 4. 9. jugoslovanski film »Diverzanti«.
Črnomelj: od 30. 8. do 1. 9. ameriški barvni film »May fair ladytt. 3. in 4. 9. italijanski film »Zapeljivke«.
Kočevje — »Jadran«: 31. 8. in 1. 9. ameriški barvni film »Arabeska«, 2. 9. ameriški barvni film »Nasilje v Djerihu«. 3. in 4. 9. ameriški film »Kralji sonca«. 5. in 6. ameriški barvni film »Mul. jeta«.
Kostanjevica: 31. 8. italijanski barvni film »Noči Orienta«, 1. 9. italijanski barvni film »V senci inkvizicije«. 4. 9. ameriški film »Mori turi«.
Metlika: od 30. 8. do 1. 9. ameriški film »Sabotaža« in ameriški barvni film »Divja reka«. 4. in 5, 9. češki barvni film »Dama na kolesih«.
Mokronog: 31. 8. in 1. 9. angleški film »Darling«.
Novo mesto: od 31. 8. do 2. 9. ameriški barvni film »Serif iz
Dodge Cityja«. 3. 9. ameriški bar-vnd film »Nepozabna pesem«. 4. 9. italijanski barvni film »Verdi«. 5. 9. nemški barvni film »Dežela smehljaja«M
Ribnica: od 31. 8. do 1. 9. fran. ooski film »Dokler si zdrav«.
Sevnica: 31. 8. in 1. 9. ameriški film »Na svidenje Karlo«.
Sodražica: 31. 8. in 1. 9. an. gleški barvni film »Becket«.
Šentjernej: od 30. 8. do 1. 9. »Klic trobente«.
Trebnje: 31. 8. in 1. 9. francoski avanturistični film »Sto tisoč dolarjev na soncu«.
Ob bridka izgubi moje ljube žene in matere
FRANČIŠKE
ANDRUŠČIŠEN
iz Gor. Kamenja
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo Jožetu Banu za vso pomoč in Rudiju Mrazu za govor. Vsem skupaj še enkrat hvala! Žalujoči: mož, hčerka Mari z možem, sinova Rudi in Karel
^OBVESTILA I
Gostilna v Beli cerkvi vabi na vinsko trgatev, ki bo 8 . 9. 1968. Zabaval vas bo kvintet VeseM Dolenjci (brata Slaka).
KOTI,K za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, ba-
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Oglasite se v dopoldanskem času pri dr. Križmanu, bolnica Novo mesto, Kandija.
STANOVANJA
V KRŠKEM sprejmem dva dijaka na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista (1456/68).
GARSONJERO, novo, moderno o-premljeno, centralno ogrevano, sončno, ugodno prodam v Novem mestu. Vseljiva takoj. Ponudbe pod »Mestne njive«.
MIRNA, solidna trgovka, išče neopremljeno sobo v Novem mestu. Plača dobro. Naslov v upravi lista (1463/68).
MOTORNA VOZILA
PRODAM FIAT 500 C — topolino, brezhiben. Matoh, Paderšičeva 23, Novo mesto.
PRODAM SPAČEK furgon. Anton Zupančič, Adamičeva 15, Novo mesto.
PRODAM DOBER dlOJKll poltovor-n>k 2,5t. letnik 1963, za 16.000 Nckin. Milana Majona 47, Izubijana.
PRODAM AVTO zastava 600 D. Naslov v upravi lista (1454/68).
PROIIAM PRIMO ali zamenjam aa moped. Hočevar, Vrhovčeva 18, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo znamke BMW, 250 com, leto izdelave 1956. Interesentu oziroma kupou dajem možnost plačila tudi s čekom za posojilo. Ogled možen vsak dan pri: Jože Tanko, Ribnica 206, Ribnica na Dol.
POCENI PRODAM tovorni avto mercedes 322, letnik 196.'», dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (1466/68).
UGODNO PRODAM moped T 12 3 tremi prestavami. Stane Pusta-vrh, Žabja vas 116, Novo mesto.
NEMŠKI dizel motor »Deutz« od
6—7 KS, v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Vrlije 23 b, Reka.
ZARADI SELITVE prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opremo in divan. Informacije pri Kermat, Jerebova 16, Novo mesto.
PRODAM vprežno kosilnico Farov-ko v dobrem stanju. Zupančič, Grmovlje 8, Škocjan.
PRODAM KAVČ. Ana Jereb, Nad mlini 4, Novo mesto.
PRODAM globok otroški v«#ček po ugodni ceni. Miš jak, Reger-Ča vas 25, Novo mesto.
OTROŠKI VOZIČEK kombiniran, italijanski, prodam. Germ, Mestne njive, blok 10, Novo mesto.
POSEST
PRODAM novo hišo z nekaj nad 3 ha zemlje: travnik, njivi, gozd, po zelo ugodni ceni. Peter Kukovičič, Dol. Leskovec 71, p. Brestanica.
PRODAM lepo posestvo z novim gospodarskim poslopjem in vsem inventarjem skupaj ali posamezno. Cena 32,000.000 Sdin. Naslov v upravi lista (1432/68).
V SREDIŠČU Trebnjega prodam stanovanjsko hišo z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, garažo in drugimi pritiklinami. Petrovič, Trebnje 55.
PRODAM HIŠO v dobrem stanju blizu Sevnice. Vprašajte pri Klenovšku, Šmarje — Sevnica.
PRODAM zidno opeko in. nedograjeno hišo do prve plošče z zemljiščem 840 m2 na Vidmu. Vprašajte pri Uršiču, Podšoa 7, Krško.
PRODAM malo posestvo in novo, do prve plošče dograjeno hišo z elektriko, vodo in cesto do hiše. — Redi se eno govedo in dva prašiča. Gozda je za domačo uporabo dovolj. Poizvedbe: Ivan Mervič, Drožanje, p. Sev niča.
RAZNO
n^r*OAM
UGODNO PRODAM motorno kosil-nioo Alpino z žetveno papravo v novem stanju. Marija Gabrijel, Malkovec 22, Tržišče.
KOZOLEC — enojnik, poceni prodam. Ivan Globevnik, Škocjan 2.
PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno kompletno spalnico. Naslov v upravi Usta (1445/68).
PRODAM trofazni elektromotor 2 KS. Informaoije: Gotlib, Otočec 3 ob Krki.
UGODNO PRODAM rabljeno stružnico, stružne dolžine 1,30 m. Naslov v upravi Usta (1439/68).
PRODAM KRAVO z Junčkom, sta rim 20 dni, ali zamenjam za voznega junčka. Klemenčič, 2di-nja vas 41. Otočec.
PRODAM kombiniran brusilni stroj za parket s krožno žagaco. Hartin Stipič, Podbočje 67.
krokotlarstvo, Ljubljana. Aljaževa
c. 4 — šiška.
I
*
OBLAČILA OČISTI takoj Pralni-ca in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za
sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
Pouk na zdravstveni šoli se bo začel 5. septembra ob 8. uri.
Gostilna Romana Zorka iz Družinske vasi priredi v nedeljo 1, 9. vi,nsko trgatev. Zabavali vas bodo Veseli fantje iz Mokronoga. Vabljeni!
Franc Bregant, Brezovica 17 pri šmarjeti. živim v Nemčiji, preklicujem vsako hojo čez moj vrt. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anton Rozman, Dol. Karteljevo 7, Mirna peč, prepovedujem hojo, pašo in vožnjo po mojem posestvu vsem sosedom, posebno Jožetu Novaku in Alojzu Sajetu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
IZ N0V0MEŠKE$!Ifi PORODNiSNiCE&fltel
Pretekli teden so v novomeški porodnišnitei rodile: Anica Zvar iz Vrhnike — Matjaža, Terezija Zub. čič iz Črnomlja — Damirja, Marija Breanik iz Sel pri Hinjah — Marijo, Majda Ivanov iz Praproč — Suzano, Jožefa Hrastar iz Krono va — Franca, Martina Kuzma iz Zabjaka — Anko. Ida Krevs z Malega vrha — Anito, Kristina Vidmar iz Visejca — Marjana, Marija Goršin iz Smolenje vasi — Franca, Anica Luzar iz Zapuž — Cvetko, Helena Skedelj iz Dobruške vasi — Drago, Amalija Govednik iz Grada-ca — Ivanko in Petra, Ana Jerči-novič iz Gribelj — Antona, Nežka Klajder iz Gornjega Suhadola — dečka, Marija Sudac iz Metlike — Mari jo, * Martina Ltkar-Kumelj iz Žužemberka — Iatoka, Nataša. Lu. štek iz Ledeče vasi — Tomaža, Antonija Kocjan s Potovrhn — Antona, Jožefa Kump iz Obrha — dečka. Vida Proje iz Dolnjih Pra. proč deklico. Tončka Brunskole s Hrasta — dečka, Antonija Stariha iz Osojnika — deklico. Draga Kovačič s Križa — deklico, in Anica Fekonja iz Raven — 2 dečka.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: šefica Kapus ta iz Drenja — Sanjo. Marta Završnik iz Orehovega — Romano. Ana Kostanjšek iz Križa — deklico, Majda Vidmar iz Brežic — Ljud. niilo, Stanka Petrovič iz Brežic — Mirjano, Dragica Vlahovič iz Hra-stine — Renato. Vera Kosec iz šentlenarta — Tatjano, Marija Križan s Sremiča — Jerneja, Regina Jager iz Klanjca — Renato, Nada Rutar iz Krške vasi — Jerneja in Ivanka PavUja iz Sel — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Helena Ferenčak, mati kmeta Iz Gor. Lenarta, je padla v stanovanju in sl zlomila levi kolk; F.anjo Peh, kmet iz Pluske. Je padel z voza in si poškodoval glavo; Stanislav Butara, stroj, tehnik iz Cer. kelj, je padel z motorjem in ai poškodoval glavo; Anica Le*, gospodinja iz Pile, je padla z drevesa in si poškodovala glavo, levo roko in levo nogo.
Čudne navade v Bučni vasi
Starši v Bučni vasi pri Novem mestu, posvarite otroke, da ne bodo metali kamenja in sadja v avtomobile! Hitro lahko pride do nesreče, vaša odgovornost pa je tudi precejšnja. V nedeljo zvečer okoli 19.30 je fant, star kakih 11—13 let, izza kozolca na ovinku, na katerem se odpre pogled na novo stanovanjsko kolonijo, metal kamenje na osebne avtomobile. Ko se je nek šofer ustavil in skočil iz avtomobila, je fant pobegnil v dolino, v ka* teri raste skupina dreves, od tam pa še naprej proti hosti. — Ukrepajte, dokler je čas!
Na travniku sta trčila
Motorist Franc Zofič s Cimika se je 13. avgusta popoldne peljal iz Globokega proti Brežicam. V Cundrovcu je opazil, da je iz dvorišča zapeljala na cesto kolesarka Ana Kržan. Z zvočnim signalom jo je opozoril, tako da je za trenutek obstala, nato pa nadaljevala vožnjo preko ceste. Da bi preprečil trčenje, je zavozil v levo preko ceste na travnik, isto pa je storila tudi kolesarka, da sta potem trčila na travniku. Kolesarka je pri tem teže poškodovana po kolenu, škode na vozilih pa je za okrog 100,00 dinarjev.
Srečanje na ozki cesti
Voznik osebnega avtomobila Jože Germovšek iz Podgorja je 17. avgusta popoldne vozil iz Brežic proti Globokem. V vasi črne je nasproti privozil voznik tovornega avtomobila Jože Kukoviča iz Zakota. Ko sta se na ostrem ovinku in ozki cesti srečala, sta trčila. ker je Germovšek vozli z ne-primemo hitrostjo. Na vozilih je za okrog 400 dinarjev škode.
Trčenje pod Lisco
Franc Tihole iz Sevnice se je 18. avgusta popoldne peljal z osebnim avtomobilom proti Lisci. Nasproti navzdol mu je pripeljal v levem, nekoliko nepreglednem ovinku po levi strani ceste voznik osebnega avtomobila Ivan Sleme-njak iz Prekorja ln trčil v avtomobil Tiholeta. Pri trčenju se ,ie laže poškodovala sopotnica Pavla Godler iz 2alca. Na vozilih je za okrog 5.000 dinarjev škode.
Mopedist je zavozil na levo v pločnik
17. avgusta popoldne se je pripetila prometna nesreča na Trgu svobode v Sevnici. Od Šmarja proti Sevnici je po sredini ceste privozil mopedist Rudolf Karlič s Teslč. Na t»gu svobode ga Je dohitel voznik avtobusa Ludvik Volčanšek iz Brezine, ki je z zvočnim signalom opozoril mopedista, da se umakne na desno stran, kar je tudi storil. Ko je avtobus odpeljal mimo mopedista, je ta zavozil z desne na levo stran in se iz neznanega vzroka zaletel v pločnik in padel po cesti. Zaradi poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Odvzeta mu je bila tudi kri zaradi pre iskave.
Na ovinku sta trčila
Voznik osebnega avtomobila Martin Račič 1z Trbovelj se je 17. avgusta popoldne peljal iz Sobe-nje vasi proti Čerini. Nasproti je privozila voznica osebnega avtomobila Terezija Tomše iz Polja pri Ljubljani, s katero je na ostrem ovinku zaradi neprimerne hitrosti prišlo do trčenja. Na vozilih je za okrog 1.800 dinarjev škode
V NAJEM oddam garaio v Kan-diji. Naslov v upravi lista (1443/68).
POUČUJEM nemščino, angleščino in francoščino šolarje, odrasle v skupinah od dva do šest. Pričetek 15. septembra. Dernovšek, Paderšičeva 21, Novo mesto.
NAJBOLJŠE DARILO za vašo ne vesto vam pripravi zlatar. Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). .
PRED JEDJO in po njoj morate misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite bracuspošno z raznimi zdravili. Ste že poskusili s preizkušenim in učinkovitim naravnim zdravilom — z rogaškim DON AT vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMELJNIK, STANDARD (MERCATOR) in pri DOLENJKI.
JAUOI.CN l KIS dobite pri Pan čič, Novo mano, LJubljarakM 4,
vsak«
hiš«
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
Štefan: avtomobil razbit, potnici v bolnišnici
23. avgusta zvečer je pri Štefanu zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Milan Terzin iz Novega mesta. Z bankine je zdrsnil v levi usek. kjer se je prevrnil na streho. Laže poškodovani sopotnici so odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo so ocenili na 15.00o dinar, jev.
Dobruška vas: tovornjak s pivom se je prevrnil
Štefan Vovko iz žabje vasi je 24. avgusta s tovornjakom, na katerem je bilo pivo in druge pijače v steklenicah, pri Dobruški vesi zavil na cesto proti Šentjerneju. Ker je po priključku prišel kombi, se mu je Vovko umaknil na rob ceste, kjer pa se je tovornjaku udrlo, da se je prevrnil, škodo so ocenili na 12.000 dinarjev.
Ponikve: Nemec zaspal za krmilom
23. avgusta zjutraj je za krmilom osebnega avtomobila, s katerim se je peljal iz Zagreba v Ljubljano, zaspal nemški voznik Josef Wann. Vozilo se je hitro znašlo na bankini in treščilo v smernik. Voznik se je ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Po prvi oceni je škode za 10.C00 dinarjev.
Mačkovec: štirje poškodovani
24. avgusta popoldne se je Franc Zupančič peljal z osebnim avtomo. bilom iz Novega mesta domov v Mačkovec. Ustavil se je na sredini ceste in dal znak, da bo zavil na levo. Naproti se je s fičkom pripeljal Zagrebčan Danilo Zučak. Ker je Zupančiča v tem trenutku prehiteval Janez Gorenc z renaultom celjske registracije, so vozila treščila. štiri osebe so bile laže poškodovane. Škodo so ocenili na 6.000 dinarjev
Zaradi treh srnjakov 11.700 dinarjev škode
19. avgusta je Martin Rajk iz Bojanje vasi na mokri cesti pri Koroški vasi zavri tovornjak, da ne bi povozil srnjaka, ki je skočil na cesto, pri tem pa ga je zaneslo s ceste, da se je % strmini prevrnil. škodo so ocenili na 10.000 dinarjev.
Istega dne je srnjak skočil tudi v karteljevskem gozdu pred osebni avtomobil, s katerim je v Zagreb potoval Francoz Michel Francaise, Voznik je močno zavrl, bilo pa Je že prepozno. Zaradi trčenja so o-cenili škodo na 1.000 dinarjev.
Podobno nesrečo je doživel No-vomeščan Rihard Romih 24. av-gusta zvečer pri Ruhni vasi. Srnjaka, ki je skočil pred njegov avtomobil. je podrl. ds je poginil, ško. do pa so ocenili na 700 dinarjev.
Ruhna vas: nesrečno prečkala cesto
22. avgusta zvečer je Antonija Kirar iz Ruhne vasi prečkala avtomobilsko cesto. Z osebnim avtomobilom se je pripeljal Nemec Helmut Dirka in jo zbil na tla. Antonija Kirar je dobila poškodbe na levi nogi in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico na zdravlje, nej. škodo so ocenili na 200 dinarjev.
Gradišče: poltovornjak na strehi
Ciril Klemenčič je 20. avgusta pri Dol. Gradišču na poti v Dolenjske Toplice s poltovornjakom srečal tovornjak, zapeljal preveč na desno, aadel smernik in se prevrnil na streho, škodo »o ocenili na 5.000 dinarjev.
Odrga: prezrl vozilo pred seboj
22. avgusta zvečer je Juraj šču-kanec iz Zagreba no a^vom ob tiski
cesti pri Odrgi zmanjšal hitrost, da bi z osebnim avtomobilom lah ko varno prehitel stoječe vozilo Dražen Luksa iz Zagreba se- je pripeljal za njim in se iz prekrat. ke varnostne razdalje zaletel v nje. govo vozilo. Škodo so ocenili na 5.000 dinarjev.
Dol: prehiteval na ovinku
Ljubljančanka Marija Kolenc Je 20. avgusta zjutraj v Dolu pri Trebnjem z osebnim avtomobilom na ovinku prehitevala voz s konjem, ki ga je vodij Franc Lavriha iz Dola. Naproti se je z osebnim avtomobilom pripeljal Novomeščan Mirko Vesel in močno zavrl, kljiib zaviranju pa se mu ni posrečilo preprečiti trčenja. Škodo so ooe-nili na 3.000 dinarjev.
Peš po cesti ob pločniku
13. avgusta popoldne se je pri petila prometna nesreča na cesti med Brestanico in Senovim. Kolesar Izidor Urh iz Brezja je vozil pravilno po desni strani od Bre stanice proti Senovem, nasproti pa je prišla peš po levi strani Marija Radej iz Brestanice. Ker sta za kolesarjem vozila dva neznana tovornjaka, se je kolesar moral umakniti skrajno na desno, Radejeva pa je šla še naprej po cesti, čeprav bi se lahko umakni la na pločnik. Kolesar se je zaletel v njo, da sta oba padla po cesti. Radejeva si je pri padcu zlomila levo roko in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico.
Vožnja brez vozniškega dovoljenja
Voznik tovornega avtomobila Ivan Ivanuš iz Stare vasi je 13. avgusta zjutraj vozil iz Br«?-/ine proti' Brežicam. Na ravni cesti je prehiteval vprežno vozilo. Iz na sprotne smeri mu je iz vaške poti pripeljal mopedist Stanko Novak iz Zakota, ki se ni prepričal, če je cesta prosta in tako zapeljal pred zadnje kolo tovornjaka. Zaradi trčenja v tovornjak je mopedista vrglo na desno stran ob cesto. Pri tem je dobil udarec po roki in nogi. vendar zdravniške pomoči ni iskal. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Na mopedu je za okrog 900,00 dinarjev škode.
Trčenje v križišču
Ludvik Kunej iz Arnovega sela se jc 15. avgusta zjutraj peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti domu. V križišču ni pogledal. če je cesta prosta in je zavozil v sredino križišča prav v trenutku, ko jc iz smeri Artič po prednostni cesta oz. kot prednostni vozač privozil voznik osebnega avtomobila Franc Klobasa iz Brestanice. Kljub zaviranju je prišlo do trčenja. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 4.000 dinarjev škode.
Kolesarja so odpeljali v bolnišnico
Kolesar Ivan Podgoršek iz Ded-nje vasi se Je 14. avgusta dopoldne peljal od Bojsnega proti Globokem, kjer mu je nasproti privozil neznan voznik osebnega avtomobila, kateremu se je umak nil na skrajno desno stran in pri tem zavozil na gramoz ter padel. Pri tem se je teže poškodoval, da so ga odpeljali v brežiško bolnišnico.
Izsiljevanje prednosti
15. avgusta popoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču Križišnikove ulice in Ceste pod obzidjem v Brežicah. Obe cesti sta s prometnim znakom prepovedani za vsa vozila. Po Kri-žišnikovi je v smeri križišča pripeljal z osebnim avtomobilom Edo Verstovšek Iz Brežic, po Cesti pod obzidjem pa je v križišče pripeljal voznik osebnega avtomobila Zlatko Pešec lz Ljubljane, ki v križišču prvemu, kot desnemu, ni odstopU prednosti. Med obema je prišlo do trčenja lm Je na avto. mobllih za okrog 4.000,00 din škode.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metildka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milotš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padavan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameri&ke dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem .mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani