Konkordatska in nova šola. Ljudska šola7 nekdaj popolnoma v rokah cerkve in njenih služabnikov, prešla je v roke državi. Takoj prvi čas po izgubi so njeni lastniki bridko žalovali po nji, a docela zavedli so se te neprecenljive izgube šele v najnovejšein času. Prav zato bijejo tako hud boj za zopetno pridobitev šole, in v tem boju se poslužujejo vseh mogočih, dopustnih in nedopustnih sredstev. Ali je država storila s tem kako krivico > da jim je vzela šolo v svoje okrilje? Ali se ne godi cerkvi očividna krivica, ker je izgubila sicer neljubljeno, a vender poslušno hčerko? Če hočeino stvarno odgovoriti na to vprašanje, vsestransko pretresujoč vse razloge, moramo vsekakor zanikati vsako krivico, in naj tudi gotovi ljudje skusajo dokazati (?) krivico. Če kdo slabo, zanikrno opravlja mu izročeno stvar, mu jo navadno vzerno in dajo drugim v oskrbo. Prav tako je bilo tukaj. Cerkev je tako malo skrbela za šolo; da je bilo po- treba, da se ji je ista odvzela. Primerjajmo nekdanjo konkordatsko šolo z današnjo novo, moderno šolo ! Konkordatska šola obstala je sto in sto let, nova obstoji samo 30 let, in vendar kakšna je razlika med uspehi prve in uspehi druge! Konkordatska šola je samo nekaj učila, a prav nič vzgojevala. Učenci, prihajajoči iz takratnih šol, so znali le mehanično, brez rnisli brati. Pisati so se sicer učili ,,lepo", a brez praktienega pomena. Zato so izstopivši učenci v par letih čisto pozabili pisati. Kar pa se vzgoje tiče, je pa vladala po konkordatskih šolah — tema. Vzgojevali so se samo za poslušnost cerkvenih krogov, v drugem oziru niso imeli samostojnih misli, samostojnega delovanja, z jedno besedo, konkordatska šola je vzgojevala — poslušne sužnje. Konkordatska šola stoji v primeru z današnjo kakor 1:100. Ugovarjanje, da so izšli iz konkordatske šole najvecji učenjaki in misleci, potrjuje, da šola ni splošno ljudstva izobraževala in iičila, temveč le nekatere, o katerib se pa ve, da so bili kruto preganjani, ker so samostojno mislili in delali, brez zasluge konkordatske šole. Za časa konkordatske šole so živeli veliki pedagogi Komensky in drugi, tedaj je bila prilika že takrat izobraževati pedagogično, a v resnici ni bilo o vsem tem ne duha ne sluha. Konkordatska šola tudi ni skrbela za primerno izobrazbo učiteljev, še rnanj pa za pošteno plačilo. Tedanji učitelji niso mogli pri najboljši volji povzdigniti šole. Dokazati bi se dalo še innogo in mnogo, a to zadostuj, da podpremo trditev, daje cerkev popolnoma po pravici zaslužila, da je morala oddati vsled slabega gospodarjenja šolo v druge roke. Tega ne pobije nobeden še tako učen doktor teologije. Še s sledečimi številkami hočemo nekaj povedati: Družba sv. Mohorja je štela 1. 1865. vseh udov 2005, danes šteje 78.596 udov. Kaj pove to število? Čegava zasluga je, da Štejemo Slovenci toliko število čitajočik rojakov? To je sad nove šole. To priporočamo v premišljevanje tistim, ki se tako radi zaganjajo v novo šolo in hvalijo konkordatsko, katera ne bi sto in sto let obrodila toliko. Kljub temu, da se vidi jasno kakor na dlani, sovražniki nove šole nočejo videti, ne vedeti. Oni tiše z glavo v zid in neprestano zahtevajo, naj se poseka mlado, rodeče drevo nove šole in na njegovo uiesto posadi staro, trhlo in štorasto deblišče: konkordatska šola, ki še nikdar ni pokazala nobenega sadka. Žalibog, da se dobi celo med našimi tovariši takih kilavih zagovornikov, a najvecja hvala Bogu, da so tako redki kakor prsti na roki, in upajmo, da bodo tudi ti s konkordatsko šolo vred preminuli. Lastniki konkordatske šole so bili prav slabi gospodarji, kateri so se brigali za šolo kot nekak privesek cerkveništvu in orgljarstvu, na kar se je pri oddaji služeb najvec tudi na zadnje dvoje oziralo, a na šolo — najmanj. Šola je bila samo kot času potrebno zlo. Da bi krivdo neuspevanja konkordatske šole valili na hrbet trpečemu tedanjemu učiteljstvu, se nam ne dozdeva niti pravično, ker če gospodar ni vnet za delo, če hlapca za kaj drugega rabi nego za gotovo delo, ni krivda hlapčeva, če tisto delo ni storjeno pravilno. Ker je učitelj moral orgljati in pri pogrebih vibteti kadilnico, ni mogel zajedno poučevati v šoli. Krivda neuspevanja konkordatske šole leži na hrbtu neokolnega gospodaija — cerkve, učiteljstvo je pri tem nedolžno. Dober napredek in uspeh sedanje šole temeljuje na pametni uredbi šole in vsled zadostne izobrazbe učiteljstva. To sta dva stebra, katera držita stavbo napredne šole, katerih pa pogrešamo pri prejšnji šoli, zato se je ista podrla. Jasno ko beli dan nam je, kaj je sedanja šola; poznamo nje vrline in tudi morebitne bibe. Delujmo na to, da se nje vrline še povečajo m hibe zmanjšajo. Bodimo neustrašeni zagovorniki napredka in svobode v šoli in povsod dmgod. Vse to delajmo iz prepričanja,brez binavstva. Kdor jenapreden, ljubeč svoj rod slovenski in prostost sveto, je z narai, kdor pa je nazadnjaški, brez domovinske ljubezni in poželjiv nekdanje sužnosti, je proti nam. K. N. Zmes. XXXII. (Konec.)V goriškem deželnem zboru je don Gredolčič s svojimi kimovci glasoval za podporo laškemu šolskemu društvu ,,Lega nazionale". To je ravno tak škandal kakor oni7 da je v Solkanu bila nastavljena nemškonacijonalna učiteljica, hei nekega nemškonacijonalnega profesorja, ki je prišel s Štajerskega. To je atentat na naše Ijudsko šolstvo! Poklicani faktorji, storite svojo dolžnost! Goriška Slomškova podružnica je klavern stvor. Klerikalni nčitelji so bili samo: Rustja, Cenčič, Balič in Zorzut. Šempaski župnik-župan Blaž Grča, zaščitnik onega Rustje, ki je v šoli take nesramne reči učil otroke, da so ga morali kazensko prestaviti, je omenjal pičlo udeležbo ter govoril: ,,Malo nas je, malo, ali naše draštvece je kakor tista kepa, ki se vali s hriba navzdol ter postaja vedno veeja in pride v dolino kot plaz." G. nunc, povemo Vam, da iz te kepice ne postane niti kepa, nikdar pa plaz. Verjemite nam. Zaman je bil ves ,,poinp" po ,,Gorici" in ,,Prismoiencu", zamau so bili ,,navduŠeni" članki, ker izjalovil se je korenito naskok na naše napredno učiteljstvo. Zaman so bili tudi vsi teroristični poskusi po farovških listih. Čast torej goriškemu zavednemu učiteljstvu, ,,kepici" pa naše odkritosrčno pomilovanje! Isti dan je zborovalo pri ,,Jelenn" deželno učiteljsko društvo. Rimski zelenec dohtar Drejc pravi, da so tam zborovali ,,divjaki", v čitalnici pa gospodje. Verujemo, da je bilo mnogo ,,gaspudov" nuncev. Napredni ncitelji, zapomnite si najnovejši naslov ,,divjakov" ter se ravnajte po tem, kajti ,,Wir Wilde sind doch bessere Leute." Dne 2. okt. je bila uradna konferenca za goriški okraj, ki se prav odlikuje od nekdanjih konferenc. G. nadzornik Finžger je veščak in niož na pravem mestu. Zginil je birokratizern in terorizein prejšnjih let. Popoldne je zborovalo goriško učiteljsko društvo. Izrekla se je marsikatera na rovaš ,,Slomškarjev". Skrivni vodja — motor — ,,Slomškarjev" je dobro znani — tiran učiteljstva. A ,,doba pršutov" je prešla — in učiteljstvo dilia prosteje. Penzijon, ki ga kmalu dobite g. vitez Klodič, Vam pravod srca privoščimo. Goriško učit. društvo kakor tudi ,,Zaveza" iinajo nekaj čudnih častnik članov. Vitez in svetnik sta svoje dni vmila ,,Popotnik" ter pokazala se vredna častnim članom. Upravnemu odboru ,,Zaveze" bi sploh predlagal, naj pazi pri imenovanjih častnih clanov, da bi n. pr. ne imenovali kdaj celo g. Nepok Licana častnim članom. Mož pridno intrigira proti moškemu učiteljstvu. Še nekaj takih ,,zaslužnih" mož poznam, katerih se spomnim o priliki. Na Goriškem namerava narodnonapredna stranka v deželni zbor kandidovati enega uSitelja. Tani je narodnonapredna stranka upoštevala važnost učiteljstva, na Kranjskem pa so sp 1 etkarji preprečili, da ni dobi 1 napreden u c i t e 1 j s i g n r n e g a m a n d a t a !! V Gradcu so bila 12. in 13. sept. zborovanja ,,Verbanda" in ,,LehrerbundaK. Kar se je tain govorilo v ,,Lehrerbundu", dalo je povod nekemu štaj. učitelju, da je stavil vec vprašanj, na katerih odgovor pričakujemo od slovenskih odbomikov ,,Bunda" ali od katerega udeležnika. Nam se zdi neumestno, narodnost povzdigovati v tem slučaju nad stanovske koristi. Ako bodo slovenski in nemški štajerski učitelji edini, le tedaj bodo za svoj stan dosegli uspehe, katere žele. Na Goriškem so se zdražili laški, nemški in slovenski učitelji. In tako je prav! Spominjamo samo, da so imeli letos duhovniški shod na Dunaji iz cele Avstrije. Ali so se tam tudi ločili slovenski, nemški, češki, poljski in laški duhovniki? Ne in se ne bodo nikdar. Tovariši, le trezno premišljujmo naše stanovske zadeve! Dne 5. oktobra je bilo zborovanje nemških zaupnikov v Mariboru. Nas zanima 4. sklep, po katerera naj slovenski učitelji in profesorji izginejo iz spodnještajerskik šol! 0 jej, kako je mati Germanija lačna! ,,Slovenec" št. 230 pravi na to: ,,A kaj se zgodi na slovenski strani? Nekateri učitelji sami odsvetujejo niladini, naj ne grenaučiteljišča zaradi majhnih učiteljskih plač. In res je na uciteljišču v Mariboru vedno manj Slovencev. Nernški učitelji pa agitirajo, da gredo nemški fantje na mariborsko učiteljišee in da obiskujejo tamkaj tudi slovenščino. To je neodpusten n arodnigreh, ki ga doprinašajo nekateri nčitelji." Hinavci! Kdo bode vendar tako neumen in bode priporočal stan, ki je slabo plačan, od vsakogar teptan, dijaki pa dobe le majhne štipendije po 80 kron na leto, v dijaškili kuhinjah pa nobene hrane. Ali bi nas ne preklinjali taki učiteljiščniki, ko poskusijo britek učiteljski kruh? Zakaj pa duhovniki gonijo vse v gimnazije? Saj se poznamo! ,,Slovenec" z dne 14. m. m. je prinesel članek ,,Uciteljski strali — votel", v katerem je ponatisnil govor linškega škofa Doppelbaueija o priliki regulacije učiteljskih plač v deželnem zbora. Da je škof govoril po znanem receptu tudi o brezverstvu učiteljstva, ni nič novega, ker smo tega že navajeni. Da pa trdi, da se cerkvenikovo opravilo strinja z učiteljsko službo, verjameni ravno toliko, kakor da je podlistkar ,,Slov. Naroda" NepokLicani najboljši feljetonist in slovenski literat. Prejšnji Nekompetentnež se je zopet vsedel na svoj nezmotljiv literarni stolec ter se v svoji nadutosti norcuje iz ,,Tovariševega" pisca članka ,,Gangl in njegovi kritiki". Bil je hud poper, Nepok Licani, kaj ne, zato Vam tudi nemški okraski ,,Siratke" ne pridobe lovorovega venca. Kadar bodo naši domišljavi literati sedeli enkrat v olimpu, tedaj jim gotovo literarni kritiki preskrbe sedeže v amfiteatru, da ne bode kateri sedel previsoko, drugi pa prenizko. Takrat bode prav, ker ne pridejo več človeške slabosti v poštev. Cudno se nam zdi, da napada ,,Slovenski Narod" glasilo ,,Zaveze". To je toliko, kakor bi ,,Slovenec" napadel ,,Slov. Učitelja", če bi ta slučajno Štefeta žalil. Prav sijajno je bilo slavlje 501etnega uČiteljevanja gospoda ravnatelja Fr. Raktelja v Ljubljani dne 16. m. m. Nedvojbeno je bilo vse zavedno slovensko učiteljstvo v duhu zbrano v Ljubljani. Bila je redka slovesnost, ki se vrši le redkokdaj. Bog živi in ohrani še mnogo let krepkega slovenskega učiteljskega veterana g. Raktelja! Rešetar.