r (sjv ■ " tmk dsa rssas ^^ in prasaikev. ^ed «UUy Smtardajn, 8u«Uy» Hottdsrs. PROSVETA ' Glasilo slovenske narodne podporne jednote Urvdnlllli in upravnliki prostori: 2657 Houlh Lawn4ale Ava. Offloa of Publlcalion: hJ • MM South UwndaU Avs. Tolsphone, Rockwail 41*04 year XXXIL Caaa HaU je Ki.00 ttar Jmmih U, tlU. at Um e«rt wfft— ta« am o—ni ^lUie t. mi. CHUAGO. ILL., TORKK, H, AVGUSTA (AUGU8T 6). 1940 Hubacription |6.00 Y«-arly ftTKV—NUMRKR 153 AccepUnee for lasiling nt »pedal m te of pontage p rov i ded for in eectlon 1108, Act of Pet 8. 1917, nuihoriied on June 14, 1818. VLOGA I Grčija hoče ostati ANGLEŠKEGA W°tralM delavstva Premier Metaxaa pojasnil stališče jalobo odločilen| faktor, če zmaga Anglija : EWDEAL"ZAVSO] EVROPO Atene, Grčijo,* 5. avg. — Predsednik vlade Metaxas je včeraj naglasil, da ostane Grčija, država, od kamere je Velika Britani-ja pričakovala pomoči v vojni proti Italiji, nevtralna. "Grčija," je rekel premier, "je nevtralna in taka hoče osta-ti. Uverjen sem, da bo s tem jadon, 5. avg. — Ce Anglija največ prispevala k vzdrževana v tej vojni in bo delav- nju miru v južnovzhodni Evro-«nsgrsderto za svoje gigan- pi> v tem strahovitem konflik-^ Vojno delo s tem, da pride tu, ki maja temelje Evrope, je Msti, tedaj bo Anglija, vsa Grčija vedno pripravljena na »ropainv veliki meri tudi^ ves žrtve v intere8U ^^ 8Voje ali svet dobil "new deal , ki integralnosti in ozemlja." pometel vse pred sabo. Metaxas je dobil diktatorsko Bedaj vse angleško strokovno oblaat pred |t|piml ,eti kot pQ_ politično organizirano dedav-l lefho kontrolo Moakve, ne dovolijo nobenemu vseti a seboj ve{ ko |A0 iz dežele in vozni stroški morajo biti plačani s tujo valuto. Z vsoto |A0 na more nihče kriti voznih stroškov v petčamaki distrikt. Osebe, ki bivajo šeat in več mesecev v baltiških državicah, morajo plačevati dohodnlnaki davek. Podatke, ki Jih dajo tujci glede dohodkov, sploh na upoštevajo. Američani, ki bivajo v Latviji morajo dobiti litovsko, dansko, švedsko {p finsko viso, če hočejo odpotovati v potčamski dlitrlkt. it" Pershing za pomoč Angliji Amerik« naj nastopi proti Hitlerju nemške Čete se zbirajo v baltiških lukah Wa«hington. p. C., fi. avg. -J /fa/,-ya priznala izgubo General John J. Pershing, vr- • hovni poveljnik ameriške.arma-1 de v Franciji v Času prve svetov- ___ ne vojne, je v svojem govoru |s> BORBA ZA KONTRO-radiu urgiral. naj Amerika ta-[ KSr koj proda Veliki Britaniji M ru-šilcev in stori tudi druge korake, "da ustavi Hitlerjev pohod." On je tudi naglasil, da je dolžn nost Amerike, da pomaga Angli LO AFRIKE LONDON, «. jul—Sem dospe-la poročila ne glaae, da ae nemške čete zbirajo ne aamo v ho- ji v boju proti nacljakl Nemčiji. l*n°LraVa aa masno invazijo AngHje zavarovala svojo svobodo, ' m ltktt. MiliUrlatlčni vAčakl uponovili Hvarlh, p remi. rja proda ftO ^Hcev siigleškl ali im cl|urrhnia prlhajajwb V*v,,1,1,h •• ozirih. Cez polovico sveta vlada- ^ »,0J1N,•!,ICM,,; Jo zdaj možje, ki sovražijo ame- IJ*11* v ****** illrlh tednih, riško demokracijo, svobodo in v *** **»* "> »•"»«»1 »»talci ustanove in bi jih radi uničili. V«*M «»H7 bomb na angleAko Oni se zavedajo, da ne bodo do- ozemlja. končno atrli narodov, katsre so lxmdon, 6, avg. — Anglija Je podjarmiti, dokler bo ostal mo- vrgla svojo letalsko silo v ofen-goCen ameriški narod neodvisen I živo. Tarča boniliardiri^nja ao ln svoboden. Si minil ameriške I bila nacijska vojaška iMališča in svobode bo užigal Iskre odpora koncentracija pri Abbevlllu ln podjarmljenlh ljudstev proti ti- I>unkirku, Frandja, pomoli v raiiom. Trditev, da sta demokra- Kiolu in o|jns skladišča pri Hu-cija in svoboda v Evropi v ne- sumu ter želeiuiške tovorne po-varnosti, ni pretiravanje. Obe Utaje pri Kollnu. Uradno poroči-brani sedaj le Velika Britanija, lo pravi, da so bombe, katera ao Ce bo ona podlegla v boju, bo ves vrgli angletki letalci, povzročile svet potisnjen v sužnost. Lahko ogromno škodo, smo uverjeni, da bodo sovražni- "Nemške letalska la pomorske ki svobod« ln Idealov, ki so nam baze pri Rotterdaimi* Holand-vsem pri srcu in katere Želimo ska, so bile bombardirale," pra-ohrznlM, poraženi, če bo A meri-vi poročilo. "Očitno Je, da Je ka podpirala vsestransko Vallko nemška vojna mašina dobila Britanijo v boju proti diktator- strahovite udarca. Napadi se bo- jem." Lindbergh za sode- Avtna unija obsi vse diktatorje Rufija, Nemčija, Italija in Japonska ožigosane f do nadaljevali 8 vso srditostjo. Nsii bombniki bodo bombardl rall mllitarlstične objekte v Po-*urju še z večjim učinkom v pridu jih dneh. Ilerltn, ft. avg. — Nemčija nadaljuje s sistematičnimi letalskimi navali na »apadno angleško |obrežje, da paralizira plovbo brit-|skih puriiikov. Nemško poveljstvo Je sinoči naznanilo, da so botnlN«, kalere ao vrgli letalci, zanetile poftare v 8tan)owu, pri-staniščnem mestu v bližini Ll-Vtl^oola. Druga letala so bombardirala otok Canday, luko HwanM'« ob Brlstolakem prelivu "mirovnem" shodu teritorij«, ot»tala Afrika pa ■fM*»*Ula nekakšna neodvia- _ gjs. federacija držav ka-J ^^"^'je V^klii •»"firsti vse civiliairane drža- n____«• P'^ Tudi Nemčija naj bij * ^ Zz -"Hke prilike pri tej pre- Afri^. I armado zanese velika izobraže I^J" mgiffckih delavskih vo- valna akcija. Po tem načrtu bi Z!" j*. vedsh. da ljudje stradajo v ftpaniji M' Italiji. Kev. Tirno-thy L, Bouararen iz Chieaga. ki Je poučeval cerkveno pravo na gregorijatnskl univerzi v Rimu. UbIHiI izdal* le dejal da je položaj v Italiji In sk^il iz tlrs. Avtoritete pravi-1 ftpaniji tsk, "da se ne moreta bo-Jo, da Je nesrečo zakrivila sabo- riti. Italijansko ljudstvo ni ho-[uža. Bna tračnica ja Mla od |ulo vojne ln med prebivalci aa stran jena 8 proge. opata nepokoj.' 9 ii i ii i == PROSVETA THE ENLIGHTBNMKNT IN IJUTTNTNA HJ-OVEMBK« NABOONI rouroHNB JKUNOT« Offu •# hI i »..., i Mmrmirnimm m U ta CiMT* I7 .M m __drUv« (iim Ckic*«a) U m pol lata, «IJ« M totrt bUi M Mi« Wto, »II M M teU( m I mtaai for U« Un»u4 SUU« (tw«vl H M r« Chkaco »«4 CU*ru |7.M trim $».09 »M r«M. 4ualu* m m vratei* immvm u —mU. 4r*m*. p—ml tU.) m »"»•>• «• i« pri lotil p^taift«. A4v*rti«litff raUa mm i|r»m»nt oUum and mmoIMU« artkUa will m •MUMMript«. Mick M pUr«. |IIM Mir w«M mo>imdM «r ••»*■ NuIh m fn, kar Im aUk ; PROSVETA M»T4» B* Unkb A»«u. CMw#>. po4llMuJ)u to v »teta*. W MtvriM«. OdMT Hc, »tU b« ratera«! Of TBS rEDBBATSD V oklepaja m »Himi t—naj gredo s Hitlerjem ali aa Hitlerjem, če nočejo drugače, piše Caatle. Članek je zelo zanimiv Sa—Hitlerja in njegovo |m*to kolono po vsej Ameriki. Dokler ima Hitler toliko "epizarskih" pomagačev v tej de-ieli, je luhko na konju, dočim ae bo dr. Ooebbela, njegova velika trobenta, lahko še norčeval It strahopetne demokracije pod pretvezo, da Caatle, Lindberg, Hearst, Ford, McCormick z drugimi "cpizarjr in pacifiati vred predatavljajo •metano ameriške demokracije. Ce bi danea res živeli v mirnem času. bi ae imenitno zabavali ob teh "epizarskih" komedijah, ampak v razmerah, ki niao nobena šala. nam ni do smeha. V teh časih vae to lahko škodi, ker zavlačuje obranil** Na eni strani tavlačujejo obrambo požrrAnl privatni kapitalisti, ki gledajo le na svoj žep In smatrajo program ohoroženja g« svoj "reket". na drugi strani pa mečejo polena nešteti Hltičnl šarlatani, ki Mufajo aebe in druge, da ao Združene države varna preti Vojno, če ne bodo nikogar izzivale .. Monroejeva doktrina je izzivanje na vojno-tboroževanje za obratnim je iszivanje na vojno —če pn»v*č govorimo o demokraciji. Je tudi Iszivanje na vojno t Sreča Je. da no tu milijoni, ki ne poalušajo teh šarlatanov—in ko ho *|okl.^ lavcev, katerih delo smatra,kot p« vzdrževanje narodnega teresov." Torej ima tudi nun-, da (Dalje m I. ■» Al tis le MMteakl M mfmm prijatelj« aH aersdnlka v Imitha? Ta Je traja* nii i ti, ki ga lahka pošljete aroj- ("li Prosvet«*. 6. svfusto fttefanu Kusmiču hišo Delavake vesti. How»t Je izjavil. gvasepremr kdjs jja ■Pls je John med vsemi demagr>gi _ la tMSMtva. Antsnta | in Ograko. nsj udarits po J Sovjetska R^ ^^ log Ruaije za koa^renco / ' g. AVGUSTA lovice i starega kraja Sloventf« {Vqv U »RUSHA v m IN POVRAT« [JCOSLAVIJO Skoraj 100 km P Doživljaj « padalci. Bombni napad na vlak. Mjaiuki' dopisnik mariborakc-f^Lnik« ie fovoril s Sloven- l>n.-ki Vernika j« govoril s L ki je ob nek«m n*v*l° [Lilja v Parit, i« Pariaa P* j® [tfno prispel v domoviao. bežal P©da- m tu nekaj njihovih doiivljajev, Jor jih j« pripovedoval,—Op. ur. PUti večer pred usodno nočjo I bil v operi in zato ni čuda, L ja-zjutraj, ko sem zaslišal C »preletel v dremavosti ma- Lprijeten občutek, kmalu za f p* so me siloviti treski ib. ki »o padle v neposredno ino hiše, v kateri sem stano-vrgli iz postelje, 'orejres! Nemci so tu! *o Um prvem bombnem najt, ki je končal malo po šesti i so bile bruseljske ulice pol* [iiiburjenega ljudstva. Vse ogledovalo prve podrtine, emirjeno spraševalo po žrt-lin begalo sem in tja, ne ve-, kaj storiti. Pozabili so na 'naredbe, ki jih je izdala vla-in vsak je le gledal, kako bi [prej prišel iz mesta. Postalo se polnile, glavni prevozi bili rezervirani za vojaštvo, »j peš — s culo v rokah! •roti poldnevu so se že po-i tale prve kolone beguncev pel na raznih vozilih z najpotreb-iim proti jugozapadu. s— Mi "jaz sem jo mahnij kakor na vseh beguncev a kovče- |v roki, po cesti v Halle. Za ni so »e povsod vnemali bo-bežali smo tako rekoč pred rtjo. Otroci, žene, starčki, je bežalo, brez vsega, ven-na obrazih se jim je bralo, so za domovino pripravljeni kovati vse. In zbeganim du-n je dajal poguma in zaupa-\ tudi ix>gled na močne franke čete, sijajno opremljene, 10 že hitele na pomoč belgij-m vojakom, branečim vsako I svoje zemlje. Zal se kljub fojšnji pomoči zaveznikov ni-m<«li dovolj uspešno braniti po se morali umikati proti Incoski meji. ^ Hallu sem prespal noč v ne kuhinji, nato pa nadaljeval ie vedno peš v Ath in sko-Tournai v Lilie. > o • ^o smo m tako pomikali, ne-bUno v nevarnosti pred lenimi napadi, smo napeto zahvali z očmi grozeča letala bi He kje .spuščali padalci. T zsjveč skakali v rani zori in Vernem mraku, ko jih je bilo opaziti. So to dečki v stati bi nas odpeljal v Arras, pa v Pariz. Vlak je bi napolnjen z begunci in pote-rni vožnji ^mo prispeli v Ar-b^,,i|0 lt v|a1tmf pustivši in vse. Rešili smo golo J*?"- Vlak je popolnoma TI,n » »m spet obsojen >* bilo slišati stoka-Juncev, ki so klicali na 7* ^roci so vpili, in tudi L * mrtvega otročlča, J" ^ «Urega, ki je ležal J*'*1- »'"gledal sem njegov N ^k otrok ima to na , ime, sUroat in od <*r rs oddal na polici-UbogamaU. r% 'osreči s«m se Opra- vil v Frevent. Tu se mi je nasmehnila sreča. Dobil sem nekega Francoza, ki je bežal v svojem avtomobilu. Dovolil mi e, da sem prisedel, in tako sem prišel z njim v Abeville. V Abevillu sem se nekoliko okrepčal, saj do sedaj ves čas svojega bega nisem zaužil drugega kot vodo, kavo ali mleko. I>0 vseh krajih, kjer so bili >ombni napadi, je vse opusto-eno in razbito in veČina mest n.-:va8i je pogorela do tal. V tem krti ju so še gospodarili rancozi. Noč sem prespal na r^ekem skednju še dokaj mirno, cajti brnenja letal in pokanja tx>mb sem se že privadil. Iz Abevilla sem se z nekim vojafikim avtomobilom, ki je vozil bencin, peljal dva dni do Ro-uena. Nepregledne množice beguncev so se pomikale po cestah v večnem strahu pred letalskimi strojnicami. Z živežem so jih o-skrbovale poljske fn francoske tuhinje, tako da so ti reveži bi* i .vsaj zadostno nahranjeni. Po joti se je vse vprek ugibalo, kaj e priviedlo Nemce do napada na to nevtralno državo. NemŠ-o angleški pomorščak sir Francis Drake. tovo In I presenetil goste na pojedini v Londonu, bil neki drug fropski gomolj M«*™ kromplrj Baje pa to ni povsem gg je tisto, s čemer je mož in ne krompir. Prvi krompirjevi, gomolji so se pojavili v Evropi sredi 10. stoletja. Prinesli so jih Španci v Italijo. Leta 1601 se je seznanil s to rastlino sloveči botanik Clusius, oskrbnik dvornih vrtov na Dunaju: dal ji je snan stveno ime "šolanum sum" in objavil njeno in opis. Petdeset; let pozneje je hodpm, španskih osvajevalcev. Toda tam je glavni livež bila koruza fn je še danes. Vsa Južna Amerika skupaj še (Jhnes ne pridela več krompirja kot Ju* goslavfja. In tudi Združene države so v produkciji krompirja iele na četrtem mestu. Od 220 milijonov ton, kolikor se HMMl** zve-tu, je 260 milijonov ton zraslo v evropski zemlji. Največ krompirja prideluje Rusija, okroglo 70 milijonov ton na leto, Nemčija • 60 milijoni ton, na tretjem mestu je Poljska, nad S4 milijonov ton. Od oelokupnega pridelka tubero-lfcroropki* P* »rs le tretjina za podobo ljudsko nrehrano, isto toliko sa prašišjo in drugo krmo, oatalo Hollywood bo iskal v Evropi nove igralke Ko je pred nekaj meseci veliki hollywoodskl filmski režiser David Selzniok iskal noslteljko glavne ženske vloge v svojem fJlmM "Gone with tbe wind'\ ni mogel najti primerne Ženske. Pregledal je nepregledno vrsto filmskih zvezdnic v Hollywoodu od.Norme fihearer do I^rette Young, od Claudete Colbert do Ann Sheridan. Pa niči Ni in ni mogel najti pripravne zvezdnice za glavno ftenzko vlogo v ome- to rastalino nasadil veliki kne« Porabijo razne industrije. Zna v Berlinu v svojih vrtovih in jo no je, da se Iz krompirja pro-priporočal tudi podanikom. Ven- M*vaja žpirit, sladkor, krauUN • - • ~ ■ ' »jeva moka, šKrob itd. V Nem^ čiji, kjer izrabljajo vsakovr^t dar ni še n ušel ta novinec iz ^ merike nikjer pravih simpatij. Siril se je o njem celo glas, da »f odpadke, ki so jih sicer metali proč in fo poprej krom pir-jevec navadno sežlgali. ao s kemično preiskavo dognali, da vsebuje zelo vellkp celujpz* t \n sedaj ga že uporabljajo tu4| Papirnice za izdelavo časopisnega papirja, kov pa lenlce. je strupen in da se od njegovega uživanja lahko naleze goba vost. dele dve stoletji kasnej?, »o pričeli saditi krompir, najprej v Franciji. Kralj Ludovik XVI. in njegova žena Murija Antoi netta sta se ob svečani prilikah pokazala s krompirjevim cve' prsf Ml iKumtivu Iz krompirjevih Olup-delajo zamažke za ztek- Vodje CIO in ADF v odbora obrambe Štirje imenovani, da povtpeiijo mir \Vashinglon. D. (\, 5. avg. — Sidnay Hillman, eden glavnih voditeljev delavskega tabora CIO, je te dni imenoval odbor štirih v območju obrambe, kateri ima posredovati v vseh ozi-rih mod delavskima organiaaci-ama CIO in Ameriške delavske fodracije. llillman je na čelu hodili ponoči krast krompir in ga pričeli saditi na svojih nji-] vah. V istem času j# tudi na Pru proti skorbutu In len jem. M drugim obo- Stavkajoči grobohopi naredili izjemo Detrolt, Mich., 6,«l»Vg. — Na {^kopališču VVoodmere so za-stavkali organizirani groboko-pi, ki zahtevajo 10 oentov povl-Ška na uro, zaprto delavnico in teden dni plačanih počitnic, Pi-keti so zaprli pokopališče po- skem kralj Friderik Veliki spo- grebom, toda v soboto »o nare- znal gospodarski pomen tega poljskega sadeža in Je zaukazal „ § I splošno sajenje. Upirali pa so|sinčka, ki sta bila ubita pri av dili izjemo, greb nilade ko se Je vršil po- Ženske in njenegs sajenje. se grašČakl in so v dolgoveznih spomenicah na kralja prerokovali vse hudo za PruslJo, Če se bo sadila ta "nesrečna rastlina." A kralj ni i>opusti|, dal Je vsa državna zemljišča nasaditi ^ . M Jf tni nesreči. Žrtvi sta bfll žena in sin Nicholasa (Joresa, delovodje v unijski delavnici za izdelovanje peči. Ko so pogrebcl prišli do pokopališča, so se pi-ketl umaknili In pustili pogreb- krompirjem ter prisilil kme- ce notri, ampak dela pri grobu te, da so ftorili isto. V sedem-1 se niso dotaknili, letni vojni je tudi krompir pripomogel Pruslji do zmage ko ni bilo £lta, se je pruska voj ska prehran I la s krompirjem, avstrijska pa je stradala, ker v Astrljl takrat krompirja Še niso sadili. sžraafce aa konvenciji Delegat je \Carrozzo, unijtki vodja, tttnrl Chicago. 6, avg. — Mika Car-nmv, itsiijanski priseljene«, ki je posUl poglavar v«Uke sekcije čikaške delavske fronta, Ja vč* raj umrl v bolnišnici. Podlegel je bolezni na ledvicah v starosti 46 let. Carrozzo Ja bil predalnik unije cestnih pometaj poleg te pa je kontrolirat Vfč drugih unij. Njegovo premoŽenje znaša več milijonov. Nekaj dni pred odhodom v bolnišnico je bil obtožen, da se je izognil plačitvl dohodninskega davka. Listi so ga napadali kol raketlrja. Pr»d nekaj meseci je Javno Igjavfl. "da U dežela potrebuje HltlcrJ« ali Mussolinija." . Materin Mati (pripoveduje stricu): "Ne moreš si misliti, kako n^ M« lhij«»rček napreduje v šoli HMno bistre glave Je. No, Melhi Jorček, pojdi sem In povej atrl-cu. koliko je ena in dve. Melhijorček t "Ena In dva ja Itlrt." Mati (se ponosno obrne stricu) t "Vidiš, samo za eno m je zmotil T predstavlja to najvažnejši blem filmske industrije. 81« na filmskem platnu namreč zelo hitro mine. Veliki filmski m^ gotci zelo točno vedo, kedaj so njihovi T stari dosegli najvišjo točko priljubljenosti pri film skem občlnstvu In kedaji Jih je treba "vreči med staro šaro", kakor se reliserji radi Izražajo Zato so veliki filmski režiser j In r»vna(eUl filmskih družb nz neprestanem lovu za novim filmskimi Igralci. Ker se lenske na filmskem platnu prej "obra bfjo", so določili 80 Tet za mejo do katere Je lahko ženska film ska umetnica. Redke so zvezd niče, ki to itarost prekoračijo še pri filmu. Zato je vprav za igral ke taka stiska v Hollywoodu Pomladku f Ima ko industrije posvečajo največjo pažnjo, vendar pa nimajo zaželjenega uspe- H* 1 V Evropi smatrajo razna le-Iiotna tekmovanja, modne revijo itd. že skoraj za nemoralno, kar v Ameriki baš zaradi pomanjkanja zvezdnic čisto drugače tolmačijo. Režiserji in filmski kralji ne zamude niti ene lepotne tekme, niti ene revije, ker upajo, da bodo tam našli nove f Umske Igralk«. Zato obiskujejo naj M j zakotne kabarete in druge nočne .lokale, manjša in zelo mala podeželska gledsllšča, razne zabave In vse prireditve, na kater« prihaja zlasti mladina. Od časa do časa s« Jim le po-sreči odkriti lepo dekle, ki Jf pripravljeno nastopiti kariero filmske Igralke. Zato zdaj ne velja več trditev, da Je težko priti k filmu In da J« treb/i za to pro-tekclje. Treba je izpolnjevati samo vse pogoje, ki Jih stavi sodobna filmska tehnika In trsba J« ustrezati okusu razvajenih gledalcev, tfIč drugega. Zato lah-ko vsakdo postane filmski Igre-lec ali igralka. Iz Kol!ywooda sporočajo, da bodo priredili reži serjl še pravo gonjo za Igralci v Evropi, ker še vadno drli dej stvo, da daje Evropa filmski Industriji največ lepih lena. Zakaj je navezana filmska Industrija na "uvoz" igralk iz Evrope? Tako bo morda vprašal radovednež In trdil, da ima Amerika dovolj lepih ž«nsk, R«*s je to, v«ndar Je tam njihova lepota standardizirana. Danes M fnšejo ameriške žen« po zgledu Gr*l* Garbo, jutri posnemajo v Vs*m l/Mvtto Voung in nato spet Annabelo. l!ollywood pa po-trebuje nove tipe, ki drugsč« Iz-glrdajo kakor današnji filmski star In fskšnlh J« š« največ t Evropi. Zato, naši čitateljice, pa zlU. filmski lov na lep« i«nr s« I »o skoraj tudi v Evropi pričel! Morda bost« poklican« v filmski raj, ta katerim hrepsnite. Ob tednu (Nadaljevanj« s I. strani.) kega delavca s enostavno deklu-racijo, da J« njegovo delo nepotrebno za, narodno zdravje, varnost In interese, Na podlagi tega osnutka bi bile lahko prepovedane vse stavke. Vse, kar bi vlada potrebovala za dosego tega je, da proklamira, da stavke motijo "s silo ali nasiljem administracijo tega zakona," Pelav-cl, ki niso dovolj plačani jili morajo delati pod nevzdržlJIvliiM sanitarnimi razmerami ali postopanjem, bi bili brez vsake moči. Na izbiro jim bo le, da b^do ali ostali pri delu ali pa s« pridružili armadi za $21 na mesec—ali pa v zapor." .........«• ■ 1 Kdor se zanima aa vprašanje, kako veliko in kako oboroženo armado Amerika potrebuj« v obrambne svrhe v današnji situaciji, naj prečita zeUf objektiven ftlanek v avgustov! številki Har-pers Magazina. Razpravo ie spi-zal llanson W. Baldwln, vojaški •kspert N«* York Tlmesa. On zaključuje, da Amerika ne potrebuje v obrambne svrhe vse belce, rnarice, ti Tion- mlsfer« "dvomorska" morr ne 50,000 bojnih letal niti akribiran« armad«. Po analiziranju oborožene moči Nemčije, Italije, Japonske in Rusija, kt bi jo lahko porabile za na}«d ameriškega ozemlja poaamezno ali skupno, on pravi, da Ameriki zadostuje za obrambo sedanja mornarica- najmočnejša na we. tu—, okrog 10,000 težkih In laž-Jih letal In okrog 400,000 dobro trenirane in dobro oborolene redne armad«,. Hličnega mnenja ja tudi major G. V. Kllot, priznan ameriški obrambni strokovnjak, ki pravi, da bi bila v«l!ka konskrlbirana In slabo trenirana ter opremljena armuda I« slamnati mož in bi "fatalno ovirala druge element« naše narodn* obrsmb«, kj so v«č-je vašnosti .1.. Velika konskribi-rana armada bi nam pray prišla le tedaj, č« so|»t pričnemo z velikimi vojnimi operacijami v Ev-ropl." Pri izroči J Ivo Je, da vsak voli« lec, ki je proti splošni prisilni vo-laški službi, pismeno urgira svo-Jsga kongrasnika in oba ««nator-Ja svoj« držav«, da d«luj«jo In glasuJ«Jo proti, vsaksmu takšnemu zakonskemu osnutku. Sploh je to potrebno, če M« ljudstvo preprečiti prusiflkacljo in naci-flkacijo detel« Ur si ohraniti svojo trsdiclonalno svobodo. Fašistični list hvali Lindbsrgha Rim, 6. avg. — List ■ gero Je objavil poročilo dopisnika Angela Guida It New Vorka, ki poveličuj« letalca Llnd-Urgha, "k«r j« pričaj mobilizirati IzolaclonlsU In formirati stranko pravih Američanov. Na Llndberghovl strani J« večina o-nlh, ki prwlstsvlJaJo lioljše ameriško mnenj« In so proti programu d«mokrsUk« In republikanska stranke". Guldovo poročilo dalj« pravi, "da — bo Undb«r-ghova strsnka borila, da potegn« Zdruš«r»e države Iz nevarnega prepada, v katerega so padi«." i HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ 2IYUENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebauer. Prevedel Ivan JonUt Stephenson je nagrbančil obrvi. "To ne bo tako lahko. Francis Povver lahko zanika avtorstvo tega članka. Kaj boate storili potem ?" Melbourne Steama je dolgo molčal. Stephenson je medtem vzel v roke časopis ter se delal, kot da ga čita. V resnici je na akrival pozorno opazoval Steamsa. Potem je povzel: "Članek, o katerem govoriva, ne dviga proti vam nobene direktne obdolžltve, na podlagi katere bi vi mogli pod vzeti sodno Vstopanje zaradi kriminalnega obrekovanja. Člankar se zadovoljuje zgelj z zlobnim namigavanjem. In čitatelj, ki hoče — in samo, če hoče — lahko • aklepa na podlagi teh namigov sledeče: "Vi ste imeli intimne in ne popolnoma pojasnjene odnošaje s pokojno Astori. Vi ste se je naveličali, kajti ona ni bila več tako mlada, zlasti v primeri z očarljivimi mladenkami, ki ao vam na razpolago ... In tako se končni strašni zaključek popolnoma prepušča čltateljevi domišljiji... Taka je U atvar. Kaj morete u-kreniti proti temu?" "Vsekakor je treba zadevo popolnoma razčistiti, gospod Stephenson!" "Tega mnenja sem tudi jaz, gospod, zato sem vas poklical k sebi. Reči pa moram, da ni bilo samo obžalovanja vredno, temveč tudi presenetljivo, da nam ni bila ta zadeva takoj v začetku pojasnjena. Zskaj?" "Kaj imate v mislih, gospod Stephenson?" "Mrliško spričevalo o Astori ni smrti... Kdo ga je Izpolnil?" "Doktor Fielding." "Ce ae ne motim, je on v službi vašega podjetja." "Pravilno." "In kaj navaja kot vzrok smrti?" "Srčno kap, gospod Stephenson." ."Hm .«. hm *. . hm . .. Vzrok je vsekakor naveden. Ajnpak tak vzrok se često navede kot uslugs v slučaju, da kdo ne bi rad, da bi prišel na dan pravi vzrok! Gospod Stearns, mislim, ds bo najbolje, da mi poveste vso resnico. Kaj Je po mnenju tega vššega doktorja Fieldin-ga povzročilo Astorino smrt?" Melbourne Stearns je brez obotavljanja povedal reanico. "Doktor Fielding je bil mnenja, da je umrla na posledicah zastrupljanje." Preiskovalni uradnik je bil skrajno presenečen^ '$n vi vzlic temu niste smatrali, da bi bila potrebna mrllška-ogledna preiskava?!" Melbourne Stearns je molčal. 8tephenson je obrnil preiskavo v drugo smer. < "Kdo je dovolil pokop?" "Mrliški oglednik." , "Na podlagi mrliškega spričevala, ki ga je izpolnil doktor Fielding?" "Da." "Vrniva se k temu, kar ste mi pravkar povedali. Vi pravite, da je doktor Fielding omenil zastrupitev. Sodeč po njegovem članku, je imel ^Vorldov Člankar lahko kaj drugega v mislih. Ali vam Je zdravnik povedal, kakšen strup je ime! v mislih?" "Da. Po njegovem mnenju je Astori postala Irtev dolgoletne slabosti—vbrizgavanja morfija, kateremu je zadnje čase dodajala kokain." "Ali vam je doktor Fielding to skušal na kakršen koli način tudi dokazati?'.' "Da. Astori je bila ob času smrti le malo oblečena, ker Je tako zahtevala njena vloga in tako je doktor Fielding zlahka obrnil mojo po-eornost rta nežteto vbodljajev in majhnih ran, i katerimi je bil pokrit spodnji del igralkine roke. Meni je bilo jaano, da je te vbodljaje povrzočila morfijska brizgi j s, in tudi doktor Fielding je bil tega mnenja." "Ce vas prav razumem, gospod Steams, je ?aše in doktorja Fieidinga mnenje, da je Astori tekom snemanja nenadoma podlegla posledicam dolgotrajnega zaatrupljevanja s morfijem in kokainom, ki je popolnoma uničilo njeno telesno odporno silo?" To je bilo vsekakor Fieldingovo mnenje in jaz niaem imel nobenega vzroka za dvom." "Ce torej niste dvomili o resničnosti zdravnikovih navedb, tedaj vae prosim, gospod Steams, da mi poveste, zakaj ste prezrli mrliško preiskavo in zakaj je bilo truplo tako naglo pokopano, da bo zdaj najbrž zelo otežkočena točna preiskava, če ne že onemogočena?" Melbourne Steama je pojasnil: "Kalifornijska filmska družba, katere ravnatelj sem, je bila preveč izpoatavljena. Astori je bila slavljena osebnost in njena usoda je dlrnila ves svet in vzbudila njegovo sočuvstvo-vanje. Zato ni bilo zgolj v našem interesu, temveč tudi v interesu pokojne igralke, da se prepreči škandal." "In vendar ste s tem stvar zgolj poslabšali!" ga je opozoril Stephenson. "Kar se tega tiče, gospod Stephenson, mi dovolite ugotovitev,' da se to ni zgodilo ne po moji niti po zdravnikovi krivdi. To je delo obrekljivih jezikov, v prvi Vrsti nesramnega članka Francisa Povver ja v Worldu. Ml tega nismo pričakovali. In zdaj nihCe bolj ne obžaluje kot -jaz, da se mrliške preiskava ni izvršiAt in da ni truplo ostalo v uradni oskrbi, dokler bi ne bila ta nesrečna zadeva popolnoma razčiščena." Preiskovalni uradnik je na te besede dejel: "Kar se mene tiče, gospod Steams, ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi se ne moglo zdaj izvršiti, kar se je prvotno zamudilo. Preden pa gremo dalje, bi rad dobil od vas nekaj več po-detkov, ki so zelo važni." "Prosim." > "Navedite vse podrobnosti v zvezi s to nesrečo, lceteri ste bili priča." \ Steams ga je ubogal. (Ko je zeključil svoje pripovedovanje, ki ga je preiskovalni uradnik vestpo zapisal, je slednji povzel: "Sodeč po vašem pripovedovanju, ao bile navzoče trijosebe, vse v bližini porozišfa nesreče, katerim so znane vse te podrobnosti: vi, filmski fotograf Dreamly in mata igralka Mabel Moon? Nazadnje prihaja v poštev tudi doktor Fielding, toda on ni več našel Astori pri življenju?" "Pravilno." "Dobro. Jas bom zdaj pod vzel vse potrebne korake, od katerih'bo odvisno, ali se bo Astorino truplo izkopalo in dalo v preiskavo profesorju Lansingu ali ne. Članek, ki sem vam ga dal Sitati, vam je lahko povedal, da je zdaj abeolut-no v vašem Intereeu, de se zadeva čim prej docela razčisti." Neto je preiskovelni uradnik vstal ter dal razumeti Steameu, da je bilo zeslišanje končano. ........... . ♦ CE5TRTO POGLAVJE Doktor Fielding je triumfiral, kajti preiskava, ki jo je izvršil na truplu umrle Igralke profesor Lanalng, je navidezno potrjevala njegove zaključke o vzroku njene smrtK Anatomsko poročilo Je sdaj letalo na pisalni mizi policijske, ge preiskovalnega uradnika goapoda Stephen-sone, ki ga Je pašno proučeval. (Dalje prihodnjič) Kako se priučite odločnosti Svet apotftuje ljudi, ki ae znajo hitro in sami odločati Na* proces mišljenje je postal na splošao tako avtomaaki, da s« niti nsjmanj ne ševedamo, kaj se pri tem godi v naših možganih. Ce bi pa lepega dne vendar premišljevali o tem, kaj delamo, bi ugotovili, da ae moremo vsak dan nekajkrat sa to ali ono odloČili. V enem samem tednu bi našteli tako več sto odločitev. Ksjpek se tega ne zavedamo, In aicer čisto preprosto it enega samega vzroka no: kr*r se ne odločimo In pustimo, da se zadeve razvijajo po avoji mili volji. : 1 Posebno neprijetne odločitve radi zavlačujemo. Kader pa <«d-ločitev odložimo, ae prav za prav že odločimo. Ce odložimo odločitev, da bi šli k zoboadravniku, se s tem odločimo dopustiti, da bo postal sob vse bolj bolan In kader nas bi bolel sob. bi proglasili ia Masnega tistega, ki nam bi dejal, da smo ae sami odločili za zoboboL In vendar je to tisto, za ker smo se odločili, ko smo odlošllt pot k zobozdravniku. Ce ženske odloži ne poeneje namero, 'de bi nekaj storile sa svojo postavo,' pomeni to toll ko, kakor da se je odločila, da bo postela debela. Ce mlad mož odloži odločitev, da bi Zkhajal v večerni izobraževeln! tečaj, pomeni-to toliko, kakor da se je bil odločil, de ne bo stremel po nsdsljnjl izobrazbi. Dve vrste ljudi ste ne svetu: negativni misleci in pozitivni misleci. Tisti, ki nevedno mislijo ne neuspehe, in tisti, ki po navadi mislijo na uspeha In negativno mišljenje je pogoeto krivo, da človek nI zmožen, da bi se «a nekaj odločil In tiato tudi storil. Ce bi lepega dne negetivno mišljenje analizirali, bi ugotovili, da to ni nič več In nič manj kakor premoč vseh tistih razlogov, ki premotijo človeka, da ničesar ne atori. Negativni misleci Vam razlože do najmanjših IMKlrobnoeti, zakaj čeaa niso storili ali zakaj bi bilo dobro, da teaa ne bi storili. Značilno sa negativne mlisle-ce je. da ae boje nekaj tvegati is atrahu. da bi se utegnilo 'kaj pri prti ti'. Zensks se boji, da bi se učile krmiliti avtomobil, is strahu, de ne bi doživele prometne nesreče, moški se boji ne kakšnen javnem sborovenju vstati In po vedeti svoje mnenje, ia strahu, da ne bi uatrelil kakšnega koala Semotnjak"l C1 drsa« *..... a........ a CL dn*" No*