Poštnina plačana v gotovini Abb. postale l gruppo Cena 40 lir Leto XX. Sl. 162 (5845) Poverjeni predsednik zaključil razgovore za sestavo vlade Moro bo danes umaknil svoj pridržek predložil Segniju seznam ministrov m Socialistična delegacija v novi vladi: Nenni, Mancini, Pieraccini, Corona, Mariotti in Arnaudi - Giolitti odklonil sodelovanje - De Martino o vladnem programu «Avanti!» o vladni krizi - Danes zaseda centralni odbor KPI dajala moč povsem taktična grožnja s takojšnjimi volitvami. člankar daje to temo «v razmišljanje vsem delavcem, katoliškim, socialističnim in komunističnim delavcem, pa tudi vsem demokratom, ki večkrat tudi upravičeno kritizirajo PSI, in tudi tistim članom PSI, ki dvomijo v veljavnost strankinih odločitev;). Kar zadeva vsebino programa nove vlade, pa De Martino pravi v današnjem uvodniku glasila PSI, da «ima v primeri z novembrskim programom to prednost, da je bolj točen glede točk, ki so postale sporne. Padla je pretenzija, da bi ločili dve razdobji v dejavnosti vlade, da bi odložili reforme na čas, ko bodo premagane gospodarske težkoče. Reforme so aktualna obveza, ki jo je treba uresničiti brez odlašanja; tako je bilo določeno, glede agrarnih zakonov, glede zakonov o deželni ureditvi, glede urbanistike in gospo darskega načrtovanja«. im n n iii im n n iiiii iiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii niiiiii Dan vstaje slovenskega ljudstva Sinoči so podelili cKajuhove nagrado za leto 1964 Konec stavke tiskarjev RIM, 21. — Sinoči so na sedežu ministrstva za delo podpisali sporazum o obnovitvi delovne pogodbe tiskarjev. S tem se je zaključil dolgi spor, zaradi katerega niso dnevniki več dni izšli. Ministrstvo za delo je objavilo naslednje sporočilo: Minister za delo senator Bosco in podtajnik Calvi sta sprejela sindiKalne organizacije, prizadete v sporu za obnovitev vse. državne kolektivne pogodbe nameščencev pri tisku dnevnikov in tiskovnih agencij. Po obširni disku siji so dosegli sporazum o 10-od-stotnem zvišanju na osnovi minimum, začenši od 1. julija 1964 in, 2 odstotnem zvišanju od 1. januarja 1965 dalje. Poleg tega so se sporazumeli o drugih izboljšavah normativnega značaja. Obe strani sta se zahvalili ministru Boscu za posredovanje za rešitev spora. Predstavniki sindikatov in delodajalcev se bodo ponovno sestali v torek, 28. t. m. v Rimu, da spopol-nijo sporazum. Konferenca o prebivalstvu RIM, 21. — Poverjeni predsednik vlade Moro Je imel danes razgovore z delegacijami štirih strank levega centra glede sestave nove vlade; jutri bo umaknil pridržek in predložil v pod-pis predsedniku republike Segniju seznam novih ministrov. Vodstvo PSI je na svoji da---------------------------------------- našnji seji imenovalo svojo delegacijo v novi vladi, ki jo sestavljajo: Nenni, Mancini, Pie-raocini, Corona, Mariotti in Arnaudi. Delegacija je ista, razen Giolittija, ki je odklonil svoje sodelovanje. De Martino je pre-čital na seji vodstva pismo, v katerem Giolitti utemeljuje razloge, zaradi katerih sodi, da ne more sodelovati v novi vladi. Kar zadeva zamenjavo dosedanjega glavnega urednika «Avan-ti!», so sklenili, da bodo rešili to vprašanje po zasedanju centralnega odbora stranke, ki bo 27. in 28. t.m., in na katerem bodo razpravljali tudi o tem, kako le treba urejevati strankino glasilo. Danes je bila seja vodstva KPI, na kateri je Ingrao obrazložil glavne poteze poročila, ki ga bo podal na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora KPI. V diskusijo o tem so posegli vsi člani vodstva. •Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» posveča svoj uvodnik sedanji vladni krizi, v katerem pravi med drugim, da je ta kriza dokazala, da more levi center vzdržati ali propasti le, če je zmožen tolmačiti težnje in potrebe dežele, ali pa če tem potrebam ni kos; zatrdno pa da ne more propasti, kot formula, zaradi dogodkov, kakor je bil izid glasovanja o čl. 88 proračuna prosvetnega ministrstva. Glede vprašanja javne m zasebne šole imajo socialisti in katoličani sicer različno stališče, vendar pa ima sodelovanje med njimi «svojo aktualno politično osnovo, ki je povezana z izkušnjami, življenjem in borbo delavstva in ljudstva«. In prav to je bilo v središču dolgotrajnih razgovorov v palači toa-dama. Pri teh pogajanjih je Slo za to, da se določi »konkretna korelacija med vprašanji, ki jih postavlja konjunktura, gospodarsko načrtovanje in reforme strukture, ki jih to načrtovanje vključuje. S tega stališča nismo imeli in nimamo nekega »prej” in nekega »potem”, ampak gre za skladnost pobude in usmeritve, ki izhaja iz konjunkture same«. Pri tem je «povsem naravno in razumljivo, da nova vlada skrbi predvsem za obrambo vrednosti denarja pred nevarnostjo inflacije, za obrambo delavske zaposlitve pred nevarnostjo in grožnjo deflacije, da cene ne naraščajo, da se ne zmanjšujejo javne in zasebne investicije In s tem javno in zasebno varčevanje, kajti v nasprotnem primeru gre vse k vragu. Vse to se ne zoperstavlja reformam, ampak jih olajša«. Nato se člankar zadržuje na dejavnosti desne m leve opozicije in dodaja, da je malo manjkalo, da bi gospodarska desnica in najrazličnejše organizacije skrajne desnice dosegle to, kar so hotele. Vlada gonfindustrie in Confagricolture je bila že pripravljena. Imela je svojega voditelja, tudi če ni gotovo, da bi prišel prvi na cilj. Na svoji strani je imel najširšo fronto dnevnega in periodičnega tiska, ki je kdajkoli operirala v Italiji, imel je trdna oporišča v \seh krajih države. Imel je svoj strateški načrt; ponižanje parlamenta strank in sindikalnih organizacij, temu pa Je ru SZDL Slovenije. | uresničenje enotnosti Afrike. ’ je ime se ne sme imeti vsako »IIIIIIIMIH«IIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||,|,n,H,!,,,,!,,,,,,,,l|H|nim||||||||||||||Kmfn|„1,„M|1|||||||||||||||(|(|||||||||||||||(|||||(|||||(||||||||||||||||||((|1||||||||111||H||||(||||((||||)1||||||||||(M|(H|(i)H)|(|(|(||(|||(H LJUBLJANA, 21. — Ob obletni ci proslave praznika ljudske vsta. je Slovenije 22. julija so danes izročili v klubu poslancev v Ljub. Ijani letošnje ((Kajuhove nagra de«, ki jih glavni odbor Zveze združenja borcev* Slovenije vsako leto podeli za najboljša dela za tematiko iz NOB. Drugi nagradi sta bili dodeljeni Ladu Ambrožiču za dokumentarno delo ((Brigade plačajo svoj dolg* in Lojzetu Krokarju za novelo «Spomemik padlim«. Tretje nagrade so dobili Nada Gabrovec, Jože Šmit, Ven. ceslav Vinkler in Dane Debič. Ob obletnici ljudske vstaje Slo venije je predsednik sabora Hrvaške Ivan Krajačii poslal skupščini Slovenije pozdravno brzojav. ko, v kateri poudarja, da je slovensko ljudstvo leta 1941 nedvoumno zavzelo svoje mesto v bor-benih vrstah in je s svojo ljubeznijo do svobode in s svojo odločnostjo preprečilo vse nakane okupatorja in domačih izdajalcev. Ljudstvo Slovenije je neo-mahljivo verjelo, da je smisel njegovega življenja samo v skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi na. rodi. Ljudstvo Slovenije je v skupni borbi z ostalimi jugoslovanskimi narodi dalo velik prispevek k zmagi in svobodi. Podobne neizčrpne sile in delo kaže slovensko ljudstvo tudi danes v graditvi socialistične skupnosti, ugotavlja predsednik sabora Hrvaške v svoji čestitki. Pozdravne čestitke je poslal tudi glavni od- Sklepi afriškega vrha KAIRO, 21. — Agencija «MEN» sporoča, da je bil na afrii renči izvoijen za glavnega tajnika organizacije afriške enotnosti stalni gvinejski delegat v OZN Diallo Telli. Afriški državni poglavarji se bodo ponovno sestali prihodnje leto v ganski prestolnici Akri. Konierenca Je sklenila pozvati vse države, proizvajalke petroleja, naj prekinejo pošiljanje tega goriva Južni Afriki in Portugalski. Sklenili so ustanoviti poseben koordinacijski urad, ki bo določal ukrepe za bojkot proti Južni Afriki ln Por tugalski. Urad bo deloval pri glav-hem tajništvu organizacije v Adis Abebi. Glede Južne Rodezije so afriški voditelji sklenili uvesti praktične ukrepe v primeru, da bi tamkajšnja vlada enostransko razglasila neodvisnost tega ozemlja. Poleg tega bodo pozvali Veliko Britanijo, naj v najkrajšem času skliče ustavno konferenco za Južno Rodezijo, ki naj pripravi novo ustavo, na podlagi katere bi Imenovali afriško večinsko vlado in nudili primerna jamstva manjšini belcev. Afriški poglavarji so odobrili tudi izjavo predsednika Naserja glede načrta enotne afriške vlade, za katerega se zavzema predsednik Nkru-mah. Naserjeva izjava predvideva, naj se afriška enotnost uresniči postopoma, še prej pa naj se utrdijo sodelovanje in gospodarski odnosi BEOGRAD, 21. — Pod pokrovitelj, stvom OZN, mednarodnega urada za delo, organizacije PAO, Unesca, svetovne zdravstvene organizacije, mednarodne banke za obnovo in razvoj bo prihodnje leto od 30. avgusta do 10. septembra v Beogradu druga svetovna konferenca o pre-. bivalstvu. Glavni cilj konference je afriški konfe*' "boljše spoznavanje vprašanj pfebi-—vaistva na svetu, posebno vprašanje gospodarskega in družbenega razvoja. Konferenca bo poleg tega dala pobudo za večje zanimanje za znanstvena raziskovanja in za zagotovitev ustreznih podatkov o vprašanjih prebivalstva. Kljub univerzalnemu značaju konference bo ta posvetila posebno pozornost državam v razvoju. BEOGRAD, 21. — Veleposlanik Mehike v Beogradu Sanchez Juarez je izročil d^nes Narodni banki Jugoslavije ček za 100.000 dolarjev, ki jih je mehiška vlada določila kot pomoč za obnovitev Skopja. ime, ki izhaja iz tujega jezile« spričo dejstva, da je toliko imen, ki veljajo za italijanska, ki po dejansko po izvoru in tudi po fonetiki niso italijanska*. «Po mnenju sodišča, nadaljuje raz~od-ba, ne smejo poitalijančena imena veljati za tuja; imena, ki niso potrebovala poitalijančenja, ker že zvenijo po italijansko (Olga); tu'a imena, ki se uporabljajo v Italiji, ker ne zvenijo zoprno italijanskim ušesom (Ester). 1-me Denis, zaključuje razsodba, prav gotovo pripada tretji kate-goriji.s Ne mislimo komentirati te razsodbe, pač pa ugotavljamo, da “*• Pozneje se Je Hruščov sestal s predsednikom poljskega drtevnega zveza Zawadzkim. * Ob poljskem državnem prazniku dobivajo v Varšavi z vseh strani sveta brzojavke s čestitkami in z voščili. Med čestitkami Je tudi brzo. Javka maršala Tita, ki Jo Je nosita prvem tajniku CK KP Poljske ‘ln predsedniku državnega sveta m v kateri želi napredek in fiadallnie uspehe pri graditvi socializma ter utrditev prijateljstva med narodi Poljske ln Jugoslavije. Predsednik Izvršnega sveta Petar Stambollčpa Je poslal podobno brzojavko Drad sednlku poljske vlade Kkff ru. Brzojavko z voščili je poslal tudi zvezni svet SZDLJ glavnemu «™ tu poljska enotna VARŠAVA, 21. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je prispel danes na obisk v Varšavo. Nekoliko prej sta prispela tudi predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Walter Ui-bricht in češkoslovaški predsednik Novotny. Na letališču so Hruščova pozdravili Gomulka, Cyrankiewicz in drugi člani vlade in partijski vnditelji. Navzoča sta bila tudi Novotny in Ulbricht. Go-mulka je v kratkem govoru po-zdravil goste. Za njim so govori1 Hruščov, Novotny in Ulbricht. J Brzojavka s čestitkami je central, nemu komiteju CK Poljske poslal tudi glavni tajnik KPI Togliatti. V brzojavki želi Poljski novih u-spehov. Zvedelo se je, da je poljska vlada odredila amnestijo za nekatere kaznjence. Dne 22. julija leta 1944 je bil v mestecu Chelm, 200 km vzhodno od Varšave ustanovljen poljski narodnoosvobodilni odbor. Dvajseto obletnico ustanovitve tega odbora bodo letos praznovali z velikimi svečanostmi po vsej državi. Navzoče bodo tudi delegacije komunističnih strank lz Zahodne ln Vzhodne Evrope. V programu so tudi velita vojaška parada, mladinske športne prireditve ter prosta zabava v vseh predelih Varšave. Vsa poslopja v mestu so okrašena, spomeniki pa so ponoči razsvet-ljeni. Na zborovanjuu, ki je bilo danes popoldne v domu kulture v Varšavi, je imel Hruščov govor, v katerem je ponovil, da še vedno velja sporazum o medsebojni pomoči in sodelovanju med obema državama. Ostro Je obsodil zahodnonemške revanšlste in zahodne imperialistične kroge. Večino svojega govora je Hruščov posvetil. odnosom notranja zadeva ZDA, »posebno če gre za borbo med dvema buržoaznima strankama«. Pripomnil pa je, da Goldwaterjeve vojnohujskaške izjave ne morejo vzbujati strahu Sovjetski zvezi. In dejal: »Nikoli se nismo bali In ne bojimo se niti sedaj, toda biti je treba pripravljeni na vse. Ce bodo sile imperializma hotele sprožiti vojno, moramo biti pripravljeni z našim odgovorom.« Hruščov Je v svojem govoru izrekel pohvalo Gomulki, o katerem je poudaril, da ni klonil kljub vsem neprillkam. Pred Hruščovom je govoril Gomulka, ki Je podal pregled dosežkov na Poljskem in obrazložil polj. sko zunanjo politiko. Se posebej je govoril o nemškem vprašanju in ostro obsodil zahodnonemške militariste in revanšlste. Obsodil je tudi večstransko jedrsko silo NATO, ta daje možnost nemškim militaristom, da dobijo atomsko orožje. Poudaril je nedotakljivost zahodne poljske meje. Pri tem je omenil tudi Vatikan in dejal. «Morda Va-tikan nima rad poljskih škofov, ker ■>“* imenuje za poglavarje naših zahodnih škofij? To se moramo vprašati ob 20. obletnici ljudske republike Poljske. Trditi, da so ta imenovanja nemogoča, ker je še v veljavi konkordat med Vatikanom in tretjim rajhom, je samo pretve-za. Tretjega rajha že zdavnaj ni več in oživeti ga ne bi mogla nobena . volja, niti volja Vatikana. med Vzhodom ln Zahodom. Orne- Naš ljudski pregovor pravi, da »pri-nil je tudi Goldwaterja. Dodal je, jatelj našega sovražnika ne more da je izvolitev predsednika sicer j biti naš prijatelj.« RIM, 21. — Danes se je nadaljevala sodna - razprava. proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu in proti njegovim devetim domnevnim sokrivcem. Najprej so zaslišali odv. Giuseppa Bellija, šefa zakonodajnega urada ministrstva za industrijo, ki je sodeloval ~ri zakonskem osnutku za CNEN in se je kot zastopnik te ustanove udeležil številnih mednarodnih konferenc in ugotovil, da sta tako CNEN, kot prof. Ippolito uživala v inozemstvu velik sloves. Belli je potrdil, da je komisija za poslovnik CNEN vključila v poslovnik člene 14 in 15, ki pooblaščata glavnega tajnika, da more podpisovati pogodbe do višine 100 milijonov. Po njegovem mnenju sta oba člena v skladu z zakonom, kljub temu, da so kasneje spremenili besedilo teh členov tako, da s> pooblastilo glavnega tajnika omejili na 50 milijonov,. Ing. Giullo De Marchi Je le povedal nekaj v obrambo prof. Glro-lama Ippolita, medtem ko Je dr. Felice Di Falco le potrdil, da je on zaprosil Ippolita, nai sprejme dr. Ebe Flaminl, voditeljico ((gibanja za državljansko sodelovanje«, ki ga je zaprosila za podporo gibanja, ki ima moralne ln Kulturne smotre. Dr. G. Magnaldi Je sodeloval v preiskovalni komisiji ministrstva za industrijo ln je le potrdil to, kar je komisija ugotovila glede službenih in zasebnih potnih stroškov Ippolita. Prof. Adriano Buzzatl Traverso Je bil znanstveni sodelavec CNEN, in je do 13. t.m. vodil v Neaplju laboratorij za genetiko ln biofiziko, ki je povezan s CNEN; 13. t.m. pa je podal ostavko, ker se Je po lanskem septembru učinkovitost tega laboratorija znatno zmanjšala spričo okoliščine, da so težkoče upravnega značaja postajale z dneva v dan vedno bolj nepremostljive. Prot. Buzzatl Traverso je dal pismeno Izjavo, v kateri zatrjuje, da je bil CNEN najbolj učinkovit znanstveni center, ki ga Je Italija kdajkoli Imela. Dr. Pasquale Saraceno, podpredsednik združenja za Industrijski razvoj Juga (SVIMEZ) je potrdil, da je CNEN dal leta 1961 temu združenju finančno podporo v višini 9 milijonov, skupno pa da so doolli od Javnih ln zasebnih ustanov 83 podpor; od leta 1958 jim »Ford« daje na leto 100.000 dolarjev, ker ta ustanova smatra, da so raziskovanja tega združenja zelo važna tudi na mednarodnem področju. Glavni urednik »La voce repub-bllcana« dr. Pasquale Bandlera Je potrdil, da Je CNEN dal temu listu finančno podporo v višini treh milijonov, ker Je objavljal članke o važnosti Jedrskega raziskovanja v Italiji; dr. Vlttorlo Calef, glavni urednik tednika «11 Punto« pa Je potrdil, da Je dobil milijon lir, ker je objavljal članke o vprašanjih, Id so zanimala CNEN. Poslanec Pletro Campilll, predsednik državnega odbora za gospodarstvo in delo (CNEL) pa je pričal v zvezi s stroški CNEN za organizacijo zborovanja, ki so ga v Rimu organizirali na pobudo evropske gospodarske skupnosti na temo gospodarskega načrtovanja. CNEN je bil sicer zainteresiran na tem zborovanju, ker so na njem obravnavali tudi vprašanja jedrskega raziskovanja, vendar pa Je CNEL v celoti povrnil CNEN te stroške (4 milijone in pol); tudi kljub temu, da bi del teh stroškov moral nositi po njegovem tudi CNEN. Ing. Valentino Cotronel, ki je de- lal v Ispri za račun CNEN, ker Jn ravnatelj gradbenega oddelka CN EN, je potrdil da je Ing. Amati ko-lavdiral razna dela za okrog poldrugo milijardo lir, medtem ko Je CNEN zgradil v treh letih raznih naprav za okrog 30 milijard lir. Razprava se bo nadaljevala Jutri, ko bodo zaslišali tudi ministra Medicija in Spagnolija. Kuba znova ponuja sporazum z ZDA HAVANA, 21. — Podpredsednik kubanske vlade in minister za o-brambo Raul Castro je sinoči go noril ob pogrebu kubanskega vojaka, ki ga je v nedeljo ubil ameriški stražar, ki je streljal z oporišča Guantanamo. Castro je izjavil, da bodo Kubanci ostali mirni in ne bodo reagirali na izzivanja ameriških mornarjev v omenjenem oporišču. Dodal je, da so ZDA v eadnjih' mesecih pomnožile Izzivanja v oporišču Guantanamo, da bi prisilile Kubance, da bi reagirali, «Washington, je dejal Castro, hoče krajevno vojno pred volitvami. To- pogum kakor pa reagirati « Zatem je ponovil nedavno ponudbo Fidela Castra, naj bi vse spore b ZDA rešili s pogajanji. Pripomnil pa je, da bodo Kubanci tudi med morebitnimi pogajanji vedno pripravljeni s puško v roki. O Goldwaterju je Castro izjavil, da je ((poosebljenost Hitlerja, toda » slabšem pomenu, ker ima atomsko bombo«. V Santiagu, kamor Je takoj zatem odšel, je Castro na tiskovni konferenci izjavil, da je Kuba pripravljena razgovarjatl se z ZDA o vprašanjih skupnega Interesa ln da bi bila tudi pripravljena odreči se pogojem, ki jih je postavila za te razgovore, če se tudi ZDA odrečejo svojim pogojem. Pripomnil je, da bi se Kuba eventuelno odrekla petim točkam, ki jih je bil svoj čas določil Castro. Zatem je Castro izjavil, da so izzivanja iz ameriškega oporišča Guantanama nevarna tako za Johnsona, kakor za Kubo, razen če se jih noče Johnson posluževati z izgovorom za morebitni napad na Kubo. »Vsekakor bi bilo resno za Johnsona, če bi mi odgovorili na izzivanja in bi ubili ameriškega mornarja. Republikanci bi tedaj rekli, da Je treba napasti Kubo. Ce ne bo Johnson nič storil, bi republikanci mogli uporabiti ta argument kot orožje v volilni kampanji.* V Washingtonu se je danes začelo posvetovanje zunanjih ministrov ameriških držav. Konferenco so sklicali da Kubanci bodo ostali mirni spri- Zahteva kolektivne0 sankciji Sproti čo izzivanj. Za to je potreben večji Kubi, 1 p iiiiviiiiiiiibiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii.umil,m.. U Tant zadovoljen z razgovori v Pariza >*■ *' 4 lika država, ki je stalna članica Varnostnega sveta, Imela vedno aktivnejšo vlogo pri dejavnosti Združenih narodov. Menim, da Franclja lahko zelo pomembno prispeva ne samo k stvari miru in varnosti na svetu, temveč tudi k blaginji in napredku vseh narodov, ki so člani Združenih narodov«. Pozneje je Imel U Tant skoraj enourni razgovor z generalom de gaullom. Po razgovoru je Izjavil da je bil ta zelo koristen ln ploden Pripomnil je, da se je zahvalil de Gaullu In francoski vladi, ki sta omogočila njegov obisk. Na številna vprašanla častnlkarjev je U Tant odgovoril, da so obravnavali številna vprašanja, vštevšl položaj v ju-govzhodni Aziji in na Cipru J _ u Tarna pridržal Sel zdravlcl' U Jo Je izre- rfn„iii0t( °*?°Zor na kravico de ®.au *a' Je U Tant izrekel prepriča-1x5 francoska vlada priprav-z OZN Vedn° VeCJi merl delovati Po razgovoru z de Gaullon se je u Tant sestal z zunanjim mini-strom de Murvillom Po razgovoru je izjavil, da se je z de Oaullom in de Murvillom lazgovarjal tudi o finančnih vpraanjih Združenih narodov. Dodal Je, da ni šlo za to, da bi dosegli icak sporazum, tem- f3?lk OZN ^ Pariz IzitvU le df S, v hodnost‘ Pričakovati v zvezi s temi s.“S* rš”t"« Je. «2elel bi, da bi Franclja, ta ve- obisk v Moskvo. so demonstranti znova razbijali izložbe in se odločno postavili po robu policajem, ki so jih napadali. Nanie so metali steklenice, kamenje in vse, tar jim je prišlo pod roKe. Policija je večkrat streljala, da bi razgnala demonstrante. Med demonstracijo je bilo okoli 30 ranjenih. Demonstranti so se najprej zbrali pred sedežem organizacije «CORE» (kongres za rasno enako, pravnost). Ravnatelj organizacije James Farmer je pozval navzoče, naj se vrnejo domov. Demonstranti so zahtevali, naj bele policaje v Harlemu zamenjajo s črnskimi. Ko so se demonstranti odpravili v sprevodu po ulicah, jim je policija sledila in je v nekem trenutku začela streljati v zrak, čemur so sledili novi neredi. James Farmer se je obrnil na guvernerja države New York Rockefellerja z zahtevo, naj pošlje v Harlem narodno gardo, da bi zaščitila črnsko prebivalstvo, ki je ogorčeno nad ravnanjem policije. Črnski prvaki New Yorka so se včeraj začeli razgovarjati z nanjest, nikom newyor. kega župana. Ta je sporočil, da je odredil najstrožjo preiskavo o umoru črnskega dečka Jamesa Powella. Predstavniki kongresa za rasno enakopravnost obtožujejo policijo, da je slabo ravnala tudi z njihovimi funkcionarji, ko so skušali pobirati ranjence, da bi jih odpeljali na sedež svoje organizacije, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policija pa obtožuje omenjeno organizacijo, da je organizirala in vo. dila večino demonstracij, številna pričanja pa zelo nazorno prikazujejo brutalen nastop policajev. Lastnik nekega bara v Harlemu je na primer sporočil, da je v prvih jutranjih urah vdrla v njegov bar večja skupina policajev, ki je zasledovala skupino črncev. Neki popoldanski časopis piše, da je bil prizor podoben «navalu bivolov.« Policaji so najprej streljali pred barom, nato so vdrli vanj ter začeli razbijati, kar jim je prišlo pod roke, in so pretepli vse goste. Mnoge od njih so morali odpeljati v bolnišnico. Newyorški župan Wa-gner je sklenil prekiniti svoje poto-vane po Evropi in se takoj vrniti v New York. Njegov namestnik Screvane je medtem sprejel nekatere zahteve Farmerja in odredil okre. pitev policije s črnskimi policaji. Za danes pa je sklical veliko razsodišče, ki bo preiskalo okoliščine, v katerih je policaj Gilligam umoril 14-letnega dečka Powella. Črnski nemiri v Harlemu so najširši in najsrditejši v zadnjih 20 letih in imajo političen pomen. Saj je novi zakon o državljanskih pravicah postal glavni notranji problem države. Izvajanje tega zakona je bilo eno najvažnejših vprašanj, glede katerega so se pokazala velika nesoglasja na konvenciji republikanske stranke v San Franciscu. Črnski voditelji pozivajo prebi-valstvo na mir, verske in družbe, ne organizacije skuhajo preprečiti ponovne izbruhe jeze, toda črnski ekstremisti, tako imenovani črni muslimani zbirajo črnce iz Harlema v svoje vrste. Neki njihov voditelj je izjavil na zborovanju med drugim: »Samo ena stvar lahko popravi sedanje stanje, in to je gverilska vojna. To mesto se lahko spremeni, če bomo imeli 50.000 do-bro organiziranih črncev.« Neki drugi voditelj je na zborovanju pozval črnce, naj se organizirajo v disciplinirane odrede. Predsednik Johnson je danes odločno obsodil Incidente v Harlemu. Sporočil je, da bo po njegovem ukazu zvezna policija izvedla temeljito preiskavo, da ugotovi morebitno kršitev zveznih zakonov. Sporočil je, da je dal nalogo ravnatelju FBI Hoower-ju, naj stopi v stik z newyorškim guvernerjem Rockefellerjem in s po. licijskim poveljnikom tega mesta ter naj jima sporoči, da namerava vlada temeljito preiskati zadevo. Johnson se je razgovarjal tudi z županovim namestnikom Screvanom in mu ponudil vso mogočo pomoč. Johnson je nadaljeval: »Treba je enkrat za vselej poudariti, da sta nasilje In nezakonitost nedopustna In ju ne bomo dovolili. Funkcionarji newyorške uprave bodo dobili vso pomoč, ki jo zvezna vlada lahko nudi, tudi kar se tiče potrebe po spremembi »slabih socialnih pogojev, ki poživljajo obup in nerede.« Pred sestankom Adžubej - Erhard BONN, 31. — Ravnatelj moskovskih «Izvestlj» Aleksej Adžubej, ki Je prišel včeraj na dvotedenski obisk v Zahodno Nemčijo, je obiskal danes Dortmund. V Bonnu je predstavnik zahodnonemške vlade potrdil, da je sovjetsko poslaništvo zaprosilo za razgovor Adžubeja s kanclerjem Erhar-dom. Katoliški dnevnik «Rheinische Post« se danes snrašuje, ali ni Hruščov poslal po Adžubej u osebno pismo za Erharda. V Bonnu so nanes podpisali dodaten protokol k trgovinski pogodbi med Zahodno Nemčijo ln Poljsko. Gre za povečanje trgovinske izmenjave, da se zmanjša primanjkljaj poljske plačilne bilance v odnosih z Zahodno Nemčijo. Dodatni protokol določa, da se bo trgovinska Izmenjava povečala za 140 milijonov mark v obeh smereh. Celotna trgovina se do povečala za 25 odstotkov. PoljsKa vlada je privolila, da se Je v zapisnik vključila tako Imenovana »berlinska klavzula«, kar pomeni, da se sporazum Uče tudi zahodnega Berlina. Po podpisu sta voditelja obeh delegacij v kratkem govoru poudarila, da gre za nov korak, ki je komaj začetek novega obdobja, ki naj o-mogoči tesnejše stike in' še večji razmah trgovine med obema državama. Sklenjeno je bilo, da se bosta delegaciji ponovno sestali jeseni v Varšavi. Vreme včeraj; najvišja temperatura 36, najnižja 23.9. ob 19. url 28.6; zračni tlak 1016.3 neredno stanoviten, vlage 68 odst., veter 3 km, severozahodniik, nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 26.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 22. julija ■Marija Magdalena Sonce vzide ob 4.37 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.08. Luna vzide ob 18.28 In zatone ob 2.22 Jutri, ČETRTEK, 23. julija Branislav VČERAJ DOPOLDNE V URADU ZUNANJEGA MINISTRSTVA ZA ZVEZE Podpis sporazuma o sodelovanju na področju manjšinskega šolstva Sporazum, ki se delno že praktično izvaja, sta za italijansko stran podpisala dr. Čerin in prof. Angioletti, za jugoslovansko stran pa Crt Kolenc in prof. Mihelič Včeraj dopoldne so v Trstu v uradu zunanjega ministrstva za zveze predstavniki mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju manjšinskega šolstva. Sporazum sta z italijanske strani podpisala prof. dr. Guido Ge-rin in dr. Giliano Angioletti, z jugoslovanske strani pa Crt Kolenc in prof. Stane Mihelič. Kot smo svoj čas že poročali, je bil prvi sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki za pripravo tega sporazuma v Trstu 26. februarja letos. Nato so si sledili pripravljalni sestanki izmenično v Trstu in v Kopru in se zaključili 21. julija v Kopru s podpisom zapisnika, ki bo predložen Mešanemu odboru. Zapisnik je bil sestavljen v dvojnem enakovrednem originalu v slovenščini in v italijanščini. Sporazum predvideva v prvi točki postavitev posebnega jugoslovanskega pedagoškega svetovalca za šole s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo in postavitev posebnega italijanskega pedagoškega svetovalca za šole z italijanskim učnim jezikom na področju pod jugoslovansko upravo. Svetovalca bosta opravljala svoji funkciji za dobo 6 mesecev s pričetkom od 1. oktobra 1964. Njuno delovanje bo obsegalo vzdrževanje občasnih stikov s pristojnimi šolskimi oblastmi, posvetovanje z učnim kadrom o pedagoško-didaktičnih in strokovnih problemih, zlasti tistih, ki se nanašajo na pouk materinščine učencev, obiskovati učne ure in sodelovati na razgovorih z učenci glede pouka materinščine, proučevati učne programe in učbenike ter druge didaktične pripomočke, imeti vpogled v pismene naloge učencev tz materinščine, posredovati svoja opažanja in morebitne nasvete šolskim oblastem, učiteljskim zborom in tudi posameznim učiteljem. Pedagoška svetovalca bosta sodelovala tudi pri izvedbi dogovorjenih recipročnih ukrepov kot so priprava seminarjev, izmenjava učbenikov in knjig za šolske knjižnice, organizacija izletov in podobno. Druga točka sporazuma se nanaša na seminarje za učitelje. Ta del sporazuma se praktično že izvaja, saj so učitelji in profesorji Italijan, skih šol na Koprskem in v Istri že bili na takem seminarju pred nedavnim v Italiji ob Gardskem jezeru, dijaki italijanski manjšinskih šol na Koprskem pa‘ šo bili na ekskurziji po Italiji, prav sedaj pa so na študijskem izletu po Jugoslaviji maturanti slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem, o čemer obširneje poročamo v drugem članku, med. tem ko se že pripravlja seminar za učitelje in profesorje na slovenskih šolah v Italiji, ki bo v jeseni na Bledu. Sporazum o seminarjih določa, da bosta taka seminarja en. krat letno za obe etnični skupini In da program seminarjev vsebuje zlasti teme iz nacionalne kulture in jezika. Tretja točka sporazuma se nanaša na štipendije. Vsaka stran razpiše tri štipendije za pripadnike ustrezne etnične skupine. Vsaka štipendija se dodeli za dobo devetih mesecev v mesečnem znesku 80.000 dinarjev, oz. Ur. štipendije se lahko podaljšalo še za eno akademsko leto. Zelo važno je četrto poglavje spo. razuma, ki se nanaša na izmenjavo knjig za šolske knjižnice in učnih pripomočkov. Izmenjava knjig za šolske knjižnice je brezplačna, zanjo pa skrbita Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Kopru in šolsko skrbništvo v Trstu. Peto poglavje se nanaša na izmenjavo učbenikov. Sporazum pravi, da se učbeniki, ki jih uporabljajo v jugoslovanskih oz. italijanskih osnovnih šolah in za katere se ugotovi, da bi jih lahko uporabljale tudi šole obeh etničnih skupin, dajejo brezplačno in v ustreznem številu tem šolam na razpolago. Prav tako se izmenju- jejo učbeniki za srednje šole obeh etničnih skupin. V šestem poglavju, ki se nanaša na poučne šolske izlete, je rečeno, da vsaka stran organizira enkrat letno po en poučni izlet z učence osnovnih oziroma nižjih srednjih šol in en poučni izlet za dijake srednjih šol etnične skupine z drugega področja. Vsi stroški bremenijo organizatorja izletov. Sedma točka se nanaša na program pouka zgodovine in na učbenike zgodovine. Eksperti obeh dele. gacij bodo pripravili programe za pouk zgodovine do 1. dec. letos, v teku februarja prihodnje leta pa bo prvo srečanje ekspertov, katero bosta spremljala eden ali dva zgodovinarja zaradi izmenjave pripomb k programu pouka zgodovine in k učbenikom. Sporazum pomeni nov korak v razvoju sodelovanje med obema so. sednima državama v korist obeh etničnih skupin pod Italijo oz. pod Jugoslavijo in nov dokaz dobre volje, ki preveva obe strani za ureditev še vseh nerešenih medsebojnih vprašanj. Študijski izlet v okviru dogovora mešane komisije PRISRČEN SPREJEM TRŽAŠKIH SEOVENSKIH MATURANTOV OB NJIHOVEM PRIHODI V SEŽANO IN V LJIIBEJANO V Sežani je študente in njihove spremljevalce pozdravil član odbora mešane komisije Črtomir Kolenc, v Ljubljani pa sekretar za šolstvo prof. Lipužič Skupina maturantov slovenskih fantov in deklet, želimo jim prijet- srednjih šol v Trstu je včeraj odpotovala iz Trsta na osemdnevni izlet z avtobusom po Jugoslaviji. Spremljajo jih prof. Marija Kacinova in prof. Egidij Košuta iz Trsta ter prof. Kompare iz Ljubljane. Izlet spada v okvir dogovorov odborov mešane jugoslovansko-italijan-sko komisije glede kulturnih izme- no potovanje in da bi si nabrali čimveč najiepših vtisov. Maturanti so se odpeljali iz Trsta ob 8. uri. Na bloku pri Fernetičih jih je pozdravil in jim želel siečno pot predstavnik gen. konzulata SFRJ v Trstu konzul Bakrač. Do Sežane so jih spremljali tudi ravnateljica znanstvenega in klasič- njav kot izlet dijakov italijanskih nega liceja prof. Laura Abramova, šol s Koprskega in iz Bujščine, ki so že bili po Italiji pred nekaj tedni. Naši letošnji maturanti si bodo v teh dneh ogledali razne kulturne, zgodovinske in druge zanimivosti in bodo od bliže spoznali življenje in delo jugoslovanskih narodov. Izlet traja le dober teden, vendar radovedne oči bistre mladine lahko tudi v tako kratkem času mnogo vidijo in maturanti bodo prav gotovo odnesli vtise, ki jim bodo ostali v spominu. Med drugim bodo obiskali Ljubljano, Karlovac, Plitvice, Bihač, Bosanski Novi, Banjo Luko, Jajce, Sarajevo, Beograd, Zagreb, Kostanjevico itd. V skupini je 28 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Začetek diskusije o proračunu pokrajinske uprave za 1. 1964 Svetovalec Colli (EPI) je ostro grajal celotno dejavnost pokrajinske in načel tudi vprašanje delovanja urada za prevajanje uprave čeprav le posredno, je tudi na včerajšnji seji pokrajinskega sveta prišlo na površje vprašanje narodnostnih pravic tržaških Slovencev. V tej zvezi je govoril komunistični svetovalec Colli v okviru debate o proračunu tržaške pokrajine za letu 1964. ((Sklicujem se posebno — je dejal svetovalec Colli — na 9. točko upravnega programa, ki so ga soglasno odobrile ftranke levega centra in kjer je rečeno; «V okviru okrepitve službe za odnose z javnostjo bo pokrajina ustanovila urad za prevajanje*. O uradu za odnose z javnostjo smo zvedeli nekaj iz poročila predsednika, toda o uradu za prevajanje ni bilo niti glasu. Ali Je bil ta urad ustanovljen? Ali je kaj prevedel. V kakšen jezik je prevajal, če je sploh kaj prevedel? Upravičeni smo, da postavljamo to vprašanje, ker ni razvidno niti iz proračuna, hiti iz poročila, da bi se vzelo v poštev to vprašanje. Ko sem ob priliki debate o pravilniku za zadevajo psihiatrsKo bolnišnico. V šole s slovenskim učnim jezikom I tej zvezi je poudaril, da so financ-vprašal, če so omenjeni pravilnik | na sredstva, s katerimi ta ustanova um HiiiiiiiiiiiHiiiiiiniuiiiiiii iifiiit n iiiiiiiiiniEit n m ii 11111111111111111111111 mil tiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiii SINDIKALNA RAZGIBANOST Obnovitev dela v pristanišču z grožnjo novih stavk Delavci kamnolomov bodo ponovno stavkali od sobote do torka - Od četrtka do petka stavka delavcev lesne industrije Včeraj zjutraj ob 8. uri se je zaključila stavka v pristanišču, takoj nato so pristaniški delavci začeli z natovarjanjem in raztovarjanjem ladij, ki so včeraj ves dan čakale v pristanišču. Stavkovno gibanje pristaniščkih delavcev in uslužbencev Javnih skladišč pa se ni še zaključilo. Delavci postavljajo svoje zahteve in grozijo z novimi stavkami, če ne bodo timprej rešena vprašanja gmotnega In normativnega značaja. Včeraj so si ves dan sledili se-»tanki med sindikalnimi predstavniki in vodstvom Javnih skladišč za rešitev spora, ki traja že od 6 junija letos in zaradi katerega je delo v pristanišču otežkočeno. Na sedežu CISL pa je bil sinoči sestanek izvršnih odborov treh sindikalnih organizacij uslužbencev Javnih skladišč, na katerem so razpravljali o nekaterih novih predlogih, ki jih je sprožilo vodstvo Javnih skladišč med dnevnimi sestanki. • . • Delavci kamnolomov In kamnoseki so stavkali 10., 11., 12. in 13. t. m., ker pa industrijci in lastniki kamnolomov niso hteli ustreči zahtevam delavcev sta oba pokrajinska sindikata napovedala državno stavko od 6. ure v soboto 25. julija, do 6. ure v torek 28. julija. Tajništvi obeh sindikatov kamnoseških delavcev sta napovedali zborovanje, ki bo v soboto 25. Julija ob 9. uri v prosvetni dvorani društva «Igo Gruden* v Nabrežini. * * * Za četrtek 23. julija in petek 24. julija je napovedana 48-urna državna stavka delavcev lesne industrije. Prsti v stiskalnici Na delu v tovarni Films Italia-na v Ul- Flavia 80, kjer je zaposlen, se je včeraj ponesrečil 28-letni mehanik Gastone Salvador! iz Ul. Crispi 81. Ko je delal pri hidravlični stiskalnici, se je ta zaradi okvare zaprla in mu zlomila Členke na desnem kazalcu, sredincu in prstancu. Ponesrečenega Salvadorija so sprejeli na ortopedski oddelelk bolnišnice. O-kreval bo v 40 dneh. prevedli v slovenščino, so mi odgo vcrili, da se to ni zgodilo*. Govor komunističnega svetovalca je na splošno izzvenel kot ostra kritika celotne dejavnosti pokrajinske uprave ter še posebej proti novi vladi levega centra, ki so jo te dni napovedali v Rimu. Colli je večkrat očital socialistom, da so podprli določene ukrepe, ki ščitijo koristi bogatih slojev ter zanemar-jm-lJ^^.ipnozice. , V začetku svojega govora pa Je svetovalec Colli poudaril, da je debata o proračunu za leto 1964 zelo važna, kljub temu, da se o tem razpravlja z veliko zamudo. «Gre za zadnji akt te pokrajinske uprave — je dejal Colli — pred prihodnjimi pokrajinskimi volitvami, ki bodo v novembru. Pripominjamo, da bo naša skupina vztrajala, da se bo ta rok spoštoval in da se ne bo skušalo izigravati zakona in demokracije*. V nadaljevanju svojega govora je svetovalec Colli poudaril potrebo po koreniti reformi gospodarskih in socialnih struktur v državi ter še posebej spremembo zakonodaje o občinah in pokrajinah, posebno glede financiranja krajevnih ustanov. To je posebno važno, če se upošteva, da je pokrajinski proračun za leto 1964 odraz splošne finančne politike vladnega komisariata, id teži k temu, da bi omejila vse Izdatke ter kolikor mogoče skrčila pokrajinski primanjkljaj tudi na račun izredno važnih postavk gospodarskega načrta. To je razvidno iz primerjave predloženega proračuna s prvotnimi predlogi. Ta politika štednje bo prizadela posebno javne podporne ustanove, šole in umobolnico. Pripomniti pa Je treba, da so prav v tej zadnji ustanovi v zadnjih letih podvojili dnevno oskrbovalnino. Svetovalec Colli Je nadalje poudaril potrebo, da se Izvede široko in dejansko decentralizacijo oblasti. Po mnenju njegove politične skupine bi morala deželna vlada prepustiti pokrajinam in občinam pristojnost za reševanje številnih vprašanj na področju industrije, kmetijstva, turizma, urbanistike, zadružništva in podobno. V tej zvezi je še posebej poudaril potrebo po izdelavi splošnega gospodarskega načrta za celotno avtonomno deželo. Na koncu svojega govora je komunistični svetovalec ostro kritiziral pokrajinsko upravo, ker ni odobrila nobenega Izdatka za častno in dostojno proslavo 20.1etnlce odpora. Na včerajšnji seji je govoril tudi svetovalec Bortolotti (KPIJ, ki Je obširno obravnaval vprašanja, ki razpolaga, nezadostna. Posebno pozornost je komunistični svetovalec posvetil nadalje vprašanju ponarejevanja živil. Pripomnil je, da je svoj čas postavil v tem pogledu določene zahteve, toda do danes se na tem področju še ni nič stvarnega ukrenilo. Po njegovem mnenju bi morala pokrajinska uprava določiti večja finančna sredstva za okrepitev pokrajinskih laboratorijev, katerim je poverjena naloga,' da nadzorujejo prodajo živil. V predloženem osnutku proračuna tudi ni nobene postavke glede pobud za pobijanje rastoče draginje. Prav tako se tudi ne govori o potrebi, da bi pokrajina prevzela upravljanje avtobusnih prevozov v pokrajinskem merilu. Na koncu je svetovalec Bortolotti zahteval odločilen poseg pokrajinske uprave na področju turističnih pobud. ravnatelj trgovske akademije prof. Vladimir Turina in kot zastopnik šolskega skrbnika v Trstu dr. Ivan Baša. Pred hotelom ((Triglav* so jih sprejeli član jugoslovanskega odbora mešane komisije Črtomir Kolenc, prof. Stane Mihelič, višji svetnik sekretariata za šolstvo pri SR Slovenije, in Albert Zornada, načelnik urada za narodnosti pri Izvršnem svetu SRS. Črtomir Kolenc je maturantom in spremljevalcem izrekel dobrodošlico ter jim želel prijetno potovanje po Jugoslaviji, da bi čimveč videli in mnogo pridobili od izleta. Pripomnil je, da so ti izleti začetek izvajanja zadevnih dogovorov mešane jugoslo-vansko-italijanske komisije in da bo v tem okviru v jeseni prišel v Trst slovenski svetnik za šole, v Koper pa italijanski. V imenu šolskega skrbništva se je jugoslovanskim oblastem zahvalil za organizacijo izleta dr. Baša, ki je maturantom želel srečno pot in najlepši uspeh. Po zajtrku so se maturanti odpeljali v Ljubljano. Tu so si najprej ogledali etnografski muzej, nato so imeli kosilo v študentskem naselju. Popoldne so bili na gradu in so se vozili z avtobusom po mestu. Spremljevalci so jim med tem opisovali znamenitosti in razvoj Ljubljane. Sinoči so našim maturantom priredili večerjo v restavraciji ((Beilevue*. Večerje so se udeležili tudi Ludvik Gabrovšek, član Izvršnega sveta SR Slovenije, prof. Boris Lipužič, sekretar sekretariata za šolstvo, Črtomir Kolenc, Albert Zornada, prof. Stane Mihelič itd. Prof. Lipužič je imel kratek nagovor, v katerem je izrekel maturantom dobrodošlico in omenil pomen takih pobud. Nato je vsem izročil v dar lepe knjige. Prihod naših maturantov v Sežano in v Ljubljano so snemali tudi za ljubljansko televizijo. Včeraj v Sesljanu Razdelitev nagrad nabrežinskini vinogradnikom Na sedežu krajevne turistične ustanove v Sesljanu je bilo včeraj razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so se udeležili 3. črt Kolenc pozdravlja goste iz Trsta med zakusko v Sežani razstave domačih vin v Nabrežini. Nagrajence nn povabljene goste je pozdravil župan Albin Škrk, ki je poudaril važnost takih prireditev za napredek vinogradništva in razvoj turizma. Ravnatelj kmetijskega nadzorništva dr. Perco je izrazil priznanje nagrajenim vinogradnikom in je poudaril, da je velike važnosti za dober pridelek vina umno kletarstvo. Dr. Gaianti je nagrajenim vinogradnikom, čestital in pripomnil, da so bila na letošnji razstavi boljša vina kot lani, čeprav je bila letina na splošno slabša. Dr. Baša je pa poudaril možnost prirejanja vinskih razstav in stalnega stika med vinogradniki in strokovnjaki. Nagrajencem in gostom je turistična ustanova priredila zakusko, bi jo je pripravilo gostinsko podjetje Dušan Ferluga iz Devina. Ob koncu sta prišla tudi predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini in podpredsednik sen. Pel-lesrini, ki sta čestitala nagrajencem in pohvalila njihovo dobro kapljico. V Felszegy stavka po sektorjih Delavci ladjedelnice Felszegy, ki so predvčerajšnjim zjutraj pričeli s 24. urno stavko v znak protesta proti odpustitvi 40 delavce.v, so se včeraj vrnili na delo. Stavka se je nadaljevala po sektorjih. Do včeraj ni prišlo še do pogajanj za rešitev spora, čeprav so delavci že predvčerajšnjim pooblastili sindikalne predstavnike, naj posredujejo za niiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniittitniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiii HUDA PROMETNA NESREČA NA OBALNI CESTI POD KRIŽEM Športni avto zmečkal furgon Ape in hudo poškodoval šoferja v njem Zaradi velike hitrosti je avtomobil povlekel furgon še kakih 40 m naprej po cesti • Za šoferja motornega furgona pridržana prognoza Na oibrežni cesti v bližini križišča s cesto, ki pelje v Križ, se je včeraj popoldne dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 29-letmi Antonio Giassetti, ki stanuje v Grljanu pri družini Narobe. Giassetti je proti Sesljanu vozil motofurgon Ape TS 33282, ko pa je privozil do prej omenjenega križišča, je hotel zaobrniti na levo, da bi se spet vrnil proti Grljanu. Ko je Giassetti že bil Skupina slovenskih maturantov iz Trsta ter ravnateljev in profesorjev slovenskih srednjih šol v Sežani pred odhodom v Ljubljano Varčujte z vodo! Vročina in pomanjkanje padavin sta glavni vzrok, da so samo v ponedeljek Tržačani iztočili Iz pip kar 133.000 kubičnih metrov vode. Poraba vode je dosegla višek tudi v nedeljo z 118.500 kubičnimi metri, čeprav je bil praznični dan. Zaradi velike porabe vode in čeprav so vsi vodovodi stalno v delovanju, ne morejo polniti rezervoarjev, nad varnostno višino. Da prepreči spraznitev rezervoarjev, je ACEGAT že o-mejil dobavo vode v mestu in okolici zaradi česar bo v zadnjih nadstropjih stavb in v višjih legah v nekaterih dnevnih urah primanjkovalo vode, ki je je v ostalem primanjkovalo tudi že včeraj. Zato ACEGAT priporoča vsem potrošnikom, da varčujejo z vodo, da se s tem prepreči podaljšanje težavnega stanja. sredi cestišča, je v smeri proti Tržiču z avtom Ferrari TS 60937 privozil 31-letni Umberto Russo iz' Tržiča, Ul. Blasima 12. Russo je v zadnjem trenutku ostro zavil na levo, da bi se izognil motofurgonu toda manever mu ni popolnoma uspel, in se je z vso silo zaletel v furgon in ga zavlekel približno 40 metrov dalje. Pri nesreči je Giassetti ostal priklenjen v notranjosti kabine furgona, ki se je dobesedno zarila v prednji del športnega avtomobila. Iz razbitin furgona so Giasset-tija potegnili šele agenti cestne policije, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi ran in udarcev po levem sencu m čelu ter po zatilju in glavi. Zlomil si je tudi obe stegnenici. Narcisa Matiassija, katerega so spremili na karabinjersko postajo v iy. Hermet, kjer so ga začeli zasliševati. Galliana Saua so v bolnišnici sprejeli na drugi kirurški oddelek, kijer se bo moral zdraviti od 6 do 7 dni zaradi majhne rane pod zadnjim levim rebrom. Brez povoda ga je napadel z nožem Sinoči okrog 21. ure je 22-letni poštni sel Galliano Sau iz Ulice S. Pellegrino 7 postal žrtev napada. Sau je v javnem parku Sprehajališča sv. Andreja mirno sedel in užival večerni hlad, ko se mu je približal neznanec in ga začel zmerjati ne da bi imel razlog za to. Ko se je Sau hotel otresti neznanca, ga je ta napadel ter ga z nožem zabodel v dimlje, nato pa zbežal. Nekateri očividci, ki so bili priča dogodku, so poklicali karabinjerje, ki so s policijskim avtom odpeljali Saua v bolnišnico. Karabinjerji sodne polici, je pa so začeli zasledovati neznanega napadalca. Nekaj časa potem so ga nedaleč od prizorišča napada prijeli. Gre za 24-letnega iiliuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiitiiiiiniiiiimmiiiiiimmmniiinimiiiuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii TRAGIČNE POSLEDICE UHAJANJA PLINA Deset dni po zastrupitvi je umrla v bolnišnici Nesrečnica vseh deset dni sploh ni prišla k zavesti, njen mož pa je že izven nevarnosti Otrok se je v teku zaletel v avto Na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 7-letnega Marina Feca iz Ul. Vigneti 7.7, ki se bo moral zdraviti dva meseca zaradi zloma leve stegnenice. Otrok je malo prej pritekel iz veže stavbe, v kateri stanuje in se zaletel v desno stran fiata 600 TS 33734, ki ga je proti središču Skednja vozil 50-letnj Agostino Rosnik iz Ul. Vi gneti 20. Tragična nesreča zakoncev Ra-pisarda, ki sta se zastrupila s plinom pred desetimi dnevi, je žal imela smrtne posledice za 37-letno Roso Bemi por. Rapisarda, ki je včeraj zjutraj v bolnišnici podlegla hudi zastrupitvi, potem ko je deset dni bila stalno v nezavesti. Bilo je 13. t.m. zjutraj, ko je sorodnik Rapisardov Antonio Po-les iz Ul. Romagna 184 telefoniral svoji sorodnici, naj se pozanima, kaj se je zgodilo z zakoncema, ki sta stanovala v Ul. Vivaldi 5, ker nista še odprla mlekarne. ki sta jo imela v najemu v Ul- Romagna. Sorodnica je tedaj dolgo trkala na vrata stanovanja Rapisardovih, vendar ji nihče ni odprl. Ko pa je začutila vonj po plinu, si je takoj mislila, kaj se je zgodilo. Zakonca so tedaj v hudem zdravstvenem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli s strogo pridržano prognozo, toda čeprav so obema nudili vse potrebne zdravniške nege, se Rosa Berni sploh ni zavedla iti je včeraj podlegla hudi zastrupitvi. Z avtom v drevo < Pri Lovcu v bližini doma za u-pokojence «Casa Serena*. se je včeraj 30-letni uradnik Silvano Gregori s Trga tra i Rivi 8, ki se je z avtom TS 67987 vozil proti Katinari zaradi nepazljivosti zaletel v drevo na desni strani ceste. Pri nesreči se je Gregori ranil po čelu in si zlomil desno roko; ranila se je tudi njegova 60-letha mati Giuseppina Gregori iz Ul- Crispi 75. ki se je peljala v avtu. Gregori se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva meseca, njegovo mater pa so spr". jeli na nevrokirurški oddelek preklic odpustitve delavcev pri upravi ladjedelnice. • Danes zvečer ob 21. uri bo v dvorani na Trgu San Giovanni Gior. gio Migliarini, član študijskega urada CGIL in urednik tednika «Mondo Nuovo*, predaval o temi «Fiat in berbe delavstva v Italiji*. Predavanje organizira kulturni krožek «R» dolfo Morandi*. Krasen nastop plesalcev iz Gvineje 7.a letošnjo poletno sezono prireditev na gradu so nam organizatorji poskrbeli več večerov baleta: po Mehikancih črnci iz Gvineje in že se obeta za zadnje dni tega meseca ruski balet lrine Grjebove. Včerajšnji nastop folklorne skupine iz Gvineje nam je podal prikaz plesov afriškega ljudstva iz te nove države. Pri tem ne gre samo za plese temveč sploh Za gibni izraz, ki ga pogosto spremlja govor, petje in še zlasti god ■ba. Ta pa se ne ontejuje zgdtf fta ritmično spremljavo plesa, tem več je plesu enakovreden ele men t; bobnarji na pr. celo pre kašajo plesalce, saj morajo pogo sto med samim bobnanjem izva jati kar akrobatske plesne gibe Vsebinsko izražajo plesi prvobit ne elemente še iz časov primitiv nosti, segajo pa že tudi v novej šo dobo, Uo nastopajo nekakšn policaji in vojaki s puškami. Seveda gre za profesionalno sku pi no. ki brezhibno obvlada vso tehniko teh ljudskih plesov, k dostikrat postanejo prava akroba tika in ki z naravnost frenetičnim ritmom pričarajo na oder kos a friškega življenja. Raznovrstnos in barvna pestrost kostumov prav prijetna paša za oči, med tem ko predstavljajo razni inštru menti zanimivost ne samo za glas benika temveč tudi za laika. Črnska skupina iz Gvineje na stopi še danes. Občinstvu pripo ročamo, da izkoristi redko prilož nos t in si nastop ogleda. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. Julija se je v Trstu rodilo ll otrok, umrlo je 18 oseb. UMRLI SO: 84-letna Maria Sturm vd. Franco, 91.1 etni Francesco Goa-raldi, 86-letna Giustilna Sarti vd. Piemont i, 78-letna Stefani^ Trebouz vd. Bisiani, 57-letn! Cornelio Tacoheo, 88-letna Giovanna Zudich vd. Bertoc-cbl, 85-letna Emi 1 i a Sapponello por. De Pol, 75-letna Ludmilla VVolba-nig por. Di Lauro, 79-letna Nicolima Pa-gnacco por. Sterzai, 37-letna Rosa Berni por. Rapisarda. 82-letna Lui-gia Kriso por. Gotardis, 60-1 etn i O-dorico Bullo, 71Jetna Domenica O-mero por. BotteghelM, 8 ur stari E-manuele Barut, 2 uri stari Mario Degano, 63-letni Antonio Tancek, 22-letna Silvana Barut. 79-letni Giovanni Cok. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (20. do 26.) AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; Croce Az-zurra. Ul. Commerdale 26; Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; de Lettenburg, Trg S. Giovanni 5; Vielmettl, Trg della Bor-sa 12; Mlanl, Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (20. do 26.) AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen. tauro. Ul. Buonarrotl 11; Croce Az. zurra, Ul. Commerdale 26; Mizzan, Trg Venezia 2. mm na ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo državne srednje in industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) opozarja prizadete starše, da je vpisovanje učencev in učenk za I. m H- razred Državie srednje Sole do vključno 25. Julija t.l. Istočasno Je tudi vpisovanje učencev im učenik za III. razred Državne industrijske strokovne šole. Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Via Caravaggio, 4 sporoča, da se Je vpisovanje v I. razred za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V, R. osnovne šole, pričelo 1. Jd. lija in se bo zaključilo 25. julija 1964. Za dijake, ki Imajo popravne Izpite, se vpisovanje zaključi 25. septembra 1964. Ravnateljstvo državne srednje sol le v Nabrežini obvešča, ea je vpišo. vanje v I. razred vsak dan do 25. t.m. Ravnateljstvo srednje Sole l Dolini sporoča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede v tajništvu šole vsak dan od 8.30 do 12.30 In se zaključi 25. julija za vse one učence, ki So Izdelali v poletnem roku tekočega šolskega leta. Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Katinari obvešča starše, da je vpisovanje učencev za 1. in 2. razred do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Ul. L. Frausin 14 sporoča, da je rok vpisovanja v prvi razred do 25. julija t,l. Poletno uradovanje slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginna-stica 72 je vsak delovnik od 9. do 13. ure. GRAD SVETEGA JUSTA Danes ob 21.15 (cAfrica Show», nastopa ansambel gvinejske republike po povratku iz Pariza. Predprodaja in rezervacija vstopnic v centralo! blagajni (Galleria Protti, tel. 38547) Posebna avto-filobusna zveza. Danes: v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki*. Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare*. Ob 22.15 v italijanščini «Mas-similiamo e Carlotta*. • • • Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 «11 cranio e 11 cor-vo» Prepovedano mladini. Ezcelsior Zaprto zaradi počitnic. Fenice 16.00 «Testimone d’accusa». Grattacielo 16.00 «Pony Express» — Technicolor. Charlton Heston. Alabarda 16.30 «Cielo giallo* Gregorji Pečk. Anme Baxter. Filodrammatico 16.30 «Furore suita cittžs VVilliam Holden. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Omicron» Prepovedano mladini. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16. «Var.ina Varnimi* Sandra Milo. Im pero 16.30 «3 settimane in pallo-ne» Technicolor. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astra 16.30 «Capitan Blood*. Vittorlo Veneto 17.00 «11 terrore di notte* Eleonora Rossi Drago. Astoria Danes počitek. Abbazia 16.00 «L’attimo detla violen-za» Leslie Caron, David Niven. Ideale 16.30 «Gangsters in agguato* Frank Sinatra. Marconi 16.30 »Pugno proibito* — Technicolor. Elvis Presley. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «Pugno proibito* — Technicolor. Elvis Presley. Paradiso 20.30 «L’ammazzagigantl» — Technicolor. K. Mutihews, J. Mere. dith. Arena Diana (Ulica RevolteMa, fll. št. 11) 20.30 «Desideri proibiti* Jean Seberg, Mioheline Prešle. Prosvetno društvo Marij Matjašič priredi 15. avgusta Izlet čez Novo Gorico, Bovec k izviru Soče nato Čez Vršič v Kranjsko goro in preko Jesenic na Bled, kjer bo kosilo. Povratek preko Ljubljane In Postojne. Vpisovanje na sedežu pri Rumeni hiši vsak dan o^ 18. do 20. ure. Iz. letniki bodo potovali s skupnim potnim listom. Prosvetno društvo «!g0 Gruden« iz Nabrežine priredi 26. t.m. izlet v Cerkno z obiskom bolnice Franja te' v Idrijo. Vpisovanje vsak dan pri Rudiju Pertotu v Nabrežini. P-d. (Andrej Cok« z Opčin priredi 26. t.m. enodnevni izlet na Mangart. Vpisovanje Drl Draščkovih. SKGZ priredi v nedeljo 26. t.m. enodnevni izlet v Zgornje Gorje pri Bledu, kjer letujejo tržaški in gori-škl otroci. Izleta se lahko poleg staršev udeležijo tudi sorodniki In prijatelji. Vpisovanje v Ul. Geppa 0-11. Od 9. do 13. ure do zasedbe razpoložljivih mest. SPDT priredi 15. |n 16. avgusta dvodnevni izlet v vzhodne Julijce. Za planince vzpon na Triglav Iz Vrat s povratkom čez Dolič v Trento. Za turiste: potovanje skozi Mojstrano in Kranjsko goro na Vršič, od koder proti večeru v Trento, kjer se bo prenočevalo. Pohitite z vpisovanjem v Ul. Geppa 9. ltt7Tfln7!Pk- predvaja danes 22. t. m. ob 18. url v dvorani in ob 20.30 uri na prostem film od Wait Disney: Un professore fra le nuvole (PROFESOR MED OBLAKI) Igrajo; Fred Mac Murray, Nancy Olšon, Keenan Wynn in Tommy Kirk. OB 20. OBLETNICI /. TANKOVSKE DOLGA IN JUNAŠKA POT OD GRAVINE DO TRSTA Dva bivša tržaška pripadnika slavne enote na proslavi - Kako in kdaj se je brigada ustanovila - Nad 60 odstotkov njenih borcev je bilo i~ Primorske - Egonove in Milanove zgodbe Oba sta bila borca I. tankovske brigade, pa sta se udeležila proslave njene 20. obletnice. Bilo je to pred nekaj dnevi. Izvedel sem za to in ju poklical po telefonu. Potem smo se zmenili: Druga za drugo se v tem letu vrste 20. obletnice najpomembnejših vojaških in političnih dogodkov iz obdobja zgodovine, ki je za ves svet in še posebej za naše ljudstvo ne samo eno najbolj krvavih, ampak gotovo tudi eno najveličastnejših in najpomembnejših glede na osnovno vprašanje, ki ga je bilo treba takrat rešiti, se pravi glede na to, ali se bosta v mogočnem spopadu za dolgo dobo na svetu uveljavila■ suženjstvo in nasilje ali pa bosta na prizorišču človeških odnosov dokončno zavladali demokracija m svoboda. Med dogodke, ki bistveno o-značujejo naš delež v splošnem in še posebej vojaškem pogledu na velikanskem prizorišču enotnega protifašističnega boja, zagotovo sodi tudi ustanovitev I. tankovske brigade. y prvi vrsti kot dokaz ne samo nepretrgane ter nezadržne rasti samega oboroženega ooja jugoslovanskih narodov za svoj obstanek, temveč tudi kot neizpodbiten dokaz politične zrelosti teh narodov in pa sil, ki so jih v omenjenem obdobju usmerjale, vodile ter med drugim tudi omogočile ta njihov organiziran, oborožen odpor proti fašističnim osvajalcem na o-snovi nedvoumnega ter jasnega nacionalnega in splošnodruž-benega programa. Da, bila sva na proslavi. Med ostalimi bivšimi preživelimi borci te brigade z našega področja sva se je udeležila tudi midva. Bilo je dobro in potrebno, da sva to storila. Mislim, pravi e-den od obeh, da bi v meni, če bi bil šel kar tako mimo tega, za večno ostal občutek kot da, sem nekaj za zmeraj in nepovratno izgubil. Zakaj kijub dejstvu, da smo danes ljudje povečini izpolnjeni s svojimi pretežno gmotnimi skrbmi pa odgovornostjo za družino, da nas obvladuje in krotoviči ta večni boj za obstanek, za lastno uveljavitev v takšni ali drugačni obliki, kljub temu, da se ljudje kažejo kot bi bili od dneva v dan bolj sebični in bi se za nič drugega več ne brigali, je vendarle resnica, da pa obstajajo še vedno tudi stvari, ki z gmotnim nimajo najmanjše zveze a jih človek kljub temu varuje v sebi in se nanje tudi opre vsakokrat kadar mu je najtežje. Bila je lepa proslava, najmanj petsto nekdanjih borcev se nas je naenkrat znašlo na njej. Pred vhodom v kasarno spomenik: star, neuporaben tank na kamnitem postanku, kot grozljiv simbol sredstev in načina takratnega boja, kot spomin na strahotne spopade, preplavljene od hrušča, od bučečega rjovenja železnih zveri, ki so se imenovala «Stuar-ti», «Tigri», sPanterjin. Kdo ve, kdo vse je sedel za njegovim krmilom, kdo ravnal z njegovim o-rožjem? Morda je to bil kdo od današnjih udeležencev proslave. Morda kdo, ki je bil v njem hudo ranjen in je kasneje umrl. A najverjetneje se jih je v njem — kot v vseh ostalih l, tankov- ske — zvrstilo več bodisi pri krmilu kot za orožjem. Zakaj borci so prihajali in odhajali iz enote v enoto, iz bataljona v bataljon, sedali za krmila in orožje, se borili, umirali ali bili smrtno zadeti, odhajali v bolnice. Nad šestdeset odstotkov jih je bilo iz Primorske. Mladi fantje, ki so se v I. tankovski zbrali od vseh vetrov, ker so mnogi med njimi vanjo prišli naravnost iz angleškega ujetništva, kot bivši italijanski vojaki. Drugi iz zloglasnih «posebnih bataljonov)), tretji od nekje povsem drugje, na prav svojevrsten način, po najrazličnejših poteh. Pravi Egon: imel sem šestnajst let in sem si začasno našel zaposlitev za tržaški glavni postaji. Od tu so Nemci stalno odprem-Ijali kdo ve kam vagone najrazličnejšega blaga. Mi pa smo ga kradli za partizane. Ko je imela odpeljati pošiljka s čevlji, smo mislili, da bi ti zagotovo prišli prav tudi partizanskim borcem. Toda presenetili so nas esesov-ci. Nekatere so ujeli, jaz pa sem jim uspel pobegniti. A ker sem vedel ,da me prej ali slej dobe, sem se odločil, da se skušam rešiti proti jugu. Fronta je takrat potekala na reki Garigliano, južno od Cassina. Prebil sem se do tja in jo skušal preplavati, pa so jo enote zavezniške Vlil. armade prej prekoračile. Končal sem v Neaplju, kjer sem izvedel, da zbirajo prostovoljce za NOV. Glavno zbirališče je bilo v Bariju, od tu so nas odpeljali v E-gipt. V Kathadbi, majhnem kraju sredi puščave, smo opravili tečaj za tankiste, da bi nas zatem vključili v I. tankovsko bri-gado, ki je bila formalno sicer že ustanovljena, praktično pa je še ni bilo. Brigada je v resnici začela obstajati šele v Gravini. Tja so pošiljali vse prostovoljce, ki so potem kot pripadniki tako imenovanih prekomorskih kot tudi I. tankovske odpluli preko Jadranskega morja v Jugoslavijo. Milan: In tako smo iz Gra-vine, kjer se je I. tankovska u-stanopila 15.V1I.1944, nekega dne odpluli tudi mi, ki smo v Kathadbi opravili enega od obelite-čajev za tankiste. Sestavljena je bila od treh tankovskih in enega oklepnega bataljona. Ne spominjam se natančno, koliko je štela borcev, toda jih je bilo nad tisoč. Izkrcali smo se na Visu, toda samo za kratek čas, dokler niso tanke prepeljali na Pelješac. Potem je biigada šla iz bitke v bitko, skozi krvave strašne bitke in tudi skozi ono najstrašnejšo na Širokem bregu. Egon; Mostar, Široki breg! In bitke za Šibenik, za Knin, Bihač in Gospič, bitke pri Sv. Katarini in Ilirski Bistrici... In potem bitka za Trst. Tisoči mrtvih in med temi nemalo borcev iz I. tankovske, nemalo mladih primorskih fantov, naših najboljših tovarišev. Krvava je bila res, a bila je tudi resnično slavna, resnično junaška dolga in tegobna pot I. tankovske brigade od Gravine preko Pelješca in Mostarja, Širokega brega in Ilirske Bistrice do Trsta. Za dolgo dolgo jo bo simbolično oznanjeval in pripovedoval njeno zgodbo stari železni tank na kamnitem postavku. ki sta mi ga med razgovorom tudi izredno živo opisala Milan in Egon, dva od mnogih iz našega mesta, ki so nekdaj bili hrabri navdušeni borci slavne I. tankov, ske brigade, n. n. Radio Trst 4 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pasmi; 11.45 Mali ansambli; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Z melodijo po Sirnem svetu; 17.00 Furlanski ansambel; 17.20 Pesem In ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju; 19.00 Slovenski romantični samospevi; 19.30 Solisti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Revija pevcev; 21.00 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije; nato «Razmotrivanja o sodobni likovni umetnosti ob XXXII. beneškem bienalu«. > Trst 12.00 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.00 Pesmi danes; 13.30 Glasba po željah. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos L; 12.00 Pesmi iz borbe; 12.45 Lahka glasba; 12.50 Melodije za praznični dan; 13.40 Nekaj vedrih in poskočnih; 14.00 Slovenske pesmi zabavne glasbe; 14.30 Ljudski Plesi; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Prenos RL; 19.00 Jože Kampič in _________ ipi< njegova harmonika; 22.15 Plesna glasba; 23 00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; SREDA, 22. JULIJA 1964 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Chopinov koncert; 11.45 Glasba na godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Parada orkestrov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajiše: 17.25 Dvoržakov kon-S?, V J?'15 Mali koncert; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 «La peri-chole», komična opera v treh dejanjih. //. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje Enzo Jannace; 8.50 Orkester dneva; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 9.35 Napolitanske pesmi včeraj in danes; 10.35 Najnovejše italijanske pesmi; 11.00 Plošče; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 Pevski program; 14.45 Plošče; 15.00 Italijanske narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Zadnje plošče; 16.50 Italijanska panorama; 17.25 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 20.00 Nepozabne pesmi. tu. program 18.30 Pregled angleške kulture; 18.45 Alban Berg: koncert za sopran in orkester; 19.30 Vsakove-čemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov koncert: 21.30 Pesem intelektualcev; 22.45 Glasba danes. Originalen prizor s sinočnje prireditve na gradu Sv. Justa v izvedbi Gvinejskega državnega baleta VLOGA TRSTA V LESNI INDUSTRIJI Resna potreba po ustanovi za proučevanje lesa Hvale vredna pobuda v zvezi z nekim tečajem ■ Izjava dr. Caidassija: Odprt bo stalen urad, kot sekcija tridentinskega središča, za tehnično proučevanje lesa Na nedavnem 16. vzorčnem velesejmu je prišel ponovno do izraza pomen Trsta v lesni industriji in trgovini. Kmalu pred odprtjem sejma se je namreč zaključil poseben študijski tečaj o lesu, ki ga tržaški emporij uvaža iz tujine, in sicer iz srednjeevropskega zaledja in čezmorskih dežel. Na tečaju, ki je bil prvi te vrste v Italiji, so predavali strokovnjaki iz Tridenta, Firenc, Turina, Barija, Vidma, Trsta in Ca-gliarija, poleg tega pa je na tečaju spregovorilo tudi nekaj jugoslovanskih izvedencev. K tej posrečeni iniciativi bi morda le dodali, da je bil vpis na tečaj nekoliko predrag za domače slušatelje, ki so morali odšteti ob vpisu menda okoli 42.000 lir, medtem ko je stala vpisnina (in stroški za bivanje) ostale slušatelje okoli 90 tisoč lir. Res je sicer, da so številni slušatelji prejeli razne podpore in da so ustrezne zneske v nekaj primerih poravnale industrije, ki so poslale na tečaj svoje delavce, kljub temu pa bi bil ob nižji vpisnini krog slušateljev na tem prvem tečaju lahko precej širši. Na IX. mednarodnem dnevu lesa je predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi med dragim ome- nil drugo važno iniciativo, ki u-tegne postati zares velikega pomena za Trst. Dr. Caidassi je namreč povedal, da je trgovinska zbornica pripravila vse potrebno, da bi v našem mestu odprli stalni urad, ki bi bil na razpolago lesnim trgovcem in industrijcem in ki bi bil nekakšna dodeljena sekcija tridentinskega središča za tehnično proučevanje lesa Urad bi posredoval mea tukajšnjimi operaterji in tridentinskim središčem v vseh zadevah, ki se tičejo fizične in mehanične proučitve lesa, skrbel bi za zbiranje trgovinskih pravil, ki so danes v veljavi na najvažnejših tržiščih z eksotičnim lesom, poleg tega pa bi bil pristojen tudi za izdajanje tako imenovanih atestov (»certificati di qualita») 2e iz te skromne napovedi o odprtju dodeljenega urada tridentinskega središča v našem mestu je razvidno, kako važno vlogo igra Trst v lesni industriji in trgovini tudi v očeh strokovnjakov iz notranjosti Italije. Vendar bi lahko rekli, da Trst zasluži nekaj več kot samo takšen dodeljen urad, ki bi ne razpolagal z laboratorijskimi napravami in strokovnim osebjem, tako da bi lahko na mestu samem izvajal zahtevane NACISTIČNI ZLOČINEC, GENERAL WOLFF, KONČNO PRED SODIŠČEM Krvnik Heydrich sam je pogosto opozarjal: Pazite se pred «volčiiem» Himmler ni sprejel nobenega ukrepa, ne da bi se prej o njem posvetoval s svojim zaupnikom, Karlom Wolf-fom - Odobril je razne smrtonosne poizkuse nad interniranci - Značilno poročilo takratnega nemškega ministra za promet - Odgovornost za zločine v Italiji O tem so časopisi zadnji čas precej pisali, posebno oni bolj napredni: v H&keth muencben- skem zaporu so se odprla vrata celice, ki je v njej bil zaprt bivši csesovski general Karl Wolff. Odprla so se, da bi ga prepeljali pred sodišče, kjer se mora zagovarjati zaradi svojih zločinov. Obtožen je, da je umoril, oziroma storil umoriti o-krog 300 tisoč ljudi. Ta krvnik je dobro znan tudi pri nas, saj si je tu kot vrhovni komandant esesovske republike pridobil kaj žalosten sloves. On je tudi bil, ki se je proti koncu skušal pogajati z zavezniki in je —- da bi jim dokazal svojo dobro voljo — izpustil iz zapora znanega odporniškega voditelja Ferruc-cia Farrija, ki je bil pred tem aretiran v Milanu. Bili so prav ti razgovori z zavezniki, ki so ga rešili pred vislicami in mu o-mogočili, da je do leta 1962 v miru živel v svoji luksuzni vili ob jezeru Starnberg. In, če bi na Eichmannovem procesu v Tel Avivu ne prišli na dan umazani zločini, ki je bil zanje kriv predvsem on, bi ta esesovski zlo, činec, znan nekoč tudi pod imenom Himmlerjev «volčič», še danes bil na svobodi. Imenovali so ga prav tako: Himmlerjev «volčič». Vsemogočni bog nemške nacistične policije, Himmler, ga je namreč še prav posebno cenil in upošteval. Ze leta i933 je Wolff bil sprejet v Himmlerjev glavni štab in je na tem mestu ostal, vse dokler ni bil imenovan za ko- ■■■■MB Slovenija 6.00-8.00 Dobro jutro!; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.46-9.20 Mladinski zbori in solisti; 9.20 Zabavne melodije slovenskih skladateljev; 10.00 «Sončne poljane«; 11.10 Slovenska zborovska glasba-12.05 Za razvedrilo in oddih; 13.10 Zabavna glasba; 13.25 Slovenski pevci v slovanskih operah; 15.25 Praznično popoldne z domačimi napevi; 17.00 Poročila; 17.05 Mozaik zabavnih melodij; 18.00 Radijska igra; 18.45 Komorna glasba; 19.05 Glasbene razglednice- 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23 00 Poročila; 23.05 Melodite za lahko noč. Ital. televizijo 18.00 Oddaja za najmlajše; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.45 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «L’arpa d’erba», trodejanka; 22.40 Šport. Jug. televizija 19.10 TV obzornik; 19.30 Mendo vam predstavlja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Celovečerni film — Balada o trobenti in oblaku: 22.15 Spomini in srečanja; 22.30 Včeraj, danes, jutri. mandanta esesovskih enot v Italiji. Sicer, pu ta izredna, kariera ni nikoli predstavljala: 'tajnosti, pa spričo tega nikakor ni bil potreben Eichmannov proces, da bi jo bili šele morali odkriti. Ta proces je samo onemogočil, da bi bonska vlada še naprej ostala slepa in gluha, čeprav vsa ta leta po vojni Wolff nikoli ni prenehal nastopati kot zagovornik tako imenovanih esesovskih veteranov, oziroma, čitaj raje zločincev. Adenauer in Globke sta to vedela. »Himmler je zelo poredkoma sprejel kak važnejši ukrep ne da bi se prej o njem pomenil z Wolffom,» je izjavil Schellenberg, načelnik nacistične vohunske službe Mračni krvnik Heydrich pa je ostale nacistične hierarhe opozarjal: Se prav posebej se pazite pred .volčičem’, zelo se ga pazite.« Navzlic vsemu je Wolff preživel vse spopade in spletke, nacizmu pa je vsekakor dobro služil. Med drugim je njegova naloga bila tudi, da je nadzoroval eksperimente, ki so jih nacistični zdravniki opravljali nad telesi internirancev v taborišču Dachau. In s še prav posebnim navdušenjem je bil izdal ukaz, na osnovi katerega so zatem za potrebe nemškega letalstva začeli s poizkusi, oziroma proučevanjem reakcije človeških teles pri visokih temperaturah. Tako je dr. Rascherju, enem a od omenjenih nacističnih zdravnikov, bila poverjena naloga, da v Dachauu izgradi posebno sobo, ki so vanjo spravljali izbrane žrtve, nakar so v njej postopno odpravljali normalni zračni pritisk. Eden od internirancev, neki dr. Pacholegg, ki je kasneje iz taborišča zbežal, pravi: »O-sebno sem imel, skozi posebno kontrolno okence, priliko opazovati trpljenje omenjenih žrtev. Strašno so se mučili, končno jim je pljuča dobesedno razneslo.« Poleg tega so v taborišču delali tudi poizkuse s postopnim zmrznjenjem. Tudi te je vodil zloglasni dr. Rascher. Storil je izgraditi posebne bazene, v katere so potisnili svoje žrtve, bo. disd gole ali v letalski obleki, da bi tako mogli preizkusiti odpornost pilotov. Nekega dne so za tak poizkus izbrali dva sovjetska oficirja. Po dveh urah nepopisnega trpljenja, sta oba še bila pri zavesti. Zaradi počasnega neizprosnega zmrznjeva-nja vsega telesa je njuno trpljenje bilo tolikšno, da celo nekateri eksperimentatorji sami niso mogli več zdržati spričo ta-kega mučenja, pa so bili postavili zahtevo, da se poizkus zaključi z injekcijo. Ko so potekle skoraj tri ure, je eden od obeh sovjetskih oficirjev dejal: Tovariš, reci onemule oficirju, naj naju reši in nama požene kroglo v glavo. Drugi mu je odgovori!: Tovariš, ne pričakuj ničesar od tega psa. Poljski tolmač je Rascherju prevedel, kar sta si oba ujetnika med sabo rekla, pri čemer je skušal njune izraze omiliti. Rascher je zatem odšel y svoj urad. Tolmač pa je skušal vtem obe žrtvi kloroformirati, a se 'je Rascher prej vrnil in vsem zagrozil s pištolo. Nadaljevali so s poizkusom in šele po petih urah sta oba sovjetska oficirja v strahotnih mukah umrla. Kot Himmlerjeva zaupna oseba je Wolff vselej bil poslan tja, kjer so stvari tekle slabo. Ko se je bil pojavil sum, da je dachauski direktor poizkusov vendarle nekoliko »preblag«, je Himmler tja poslal svojega «volčiča», da bi osebno pregledal, kako vse to poteka. Sam direktor, profesor Hippke pa se je skušal o-pravičiti približno takole; »Napačno je od vaše strani, če mislite, da bi bil jaz, v svojstvu odgovornega direktorja medicinsko-znanstvenega dela, nasprotoval poizkusom zmrznjenja, ki smo jih imeli opraviti nad ljudmi,-ali da bi bil njihov razvoj oviral.« Toda Wolffova dejavnost se še ne neha tu. On je tudi odgovoren za tisoče in tisoče žrtev, ki so bile odposlane v taborišča smrti in umorjene v plinskih celicah. Ce bi tako ne bilo, potem bi bilo nerazumljivo, zakaj naj bi bil dne 28. julija 1942 takratni nemški minister za transport poročal prav njemu, da «od 22, julija dalje na progi Varšava-Treblinka dnevno vozi vlak s 5000 Židi, na progi Fre-mysil-Belzek pa dvakrat tedensko, prav tako s 5000 Židi«. Ganjen od tolikšne vneme Wolff odgovarja: «Z nepopisnim za- dovoljstvom sem prejel vest, po kateri poseben vlak že petnast dni vsakodnevno prevaža po 5000 pripadnikov .izvoljenega ljudstva’ v Treblinko.« Imel je, kot razvidno, tudi smisel za ciničen humor. Kot vrhovni komandant esesovskih enot v Italiji, pa je Wolff — mimo vseh italijanskih fašističnih oblasti, ki so mu bile popolnoma podrejene — neposredno odgovoren za vse zločine, storjene nad italijanskim ljudstvom v splošnem, proti pripadnikom osvobodilnega gibanja pa še posebej. Zdaj, ko stoji pred sodiščem, ki mu ima soditi, pa se hkrati s tem, da se tu vede nadvse predrzno, skuša ogniti tudi vsem svojim odgovornostim, češ — in to je značilno za vse bivše nacistične funkcionarje — delali smo pač, kot dobri nemški ljudje in vojaki, samo to, kar nam je bilo ukazano. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Michele Škodnik v «Rossonijevi» Na skupnih razstavah v galerijah Lonza in San Giusto smo pogostokrat srečavali mala olja Michela Škodnika. Skoro vedno so to bila tihožitja, iz katerih se je, kot vonj po ravnokar sveže pečenem kruhu, razširjala izredna domačnost z veliko ljubeznijo ponazorjenih predmetov stanovanjskega okolja. Sedaj razstavlja Škodnik v Rossonijevi galeriji dvanajst pokrajin v olju in trinajst v akvarelu. Na tej razstavi pa žal pogrešamo ravnokar omenjena tihožitja, ki so nam Škodnika kazala v pristnejši luči umetniškega doživljanja. Škodnik hodi v slikarstvu pot neštetih samoukov, ki so v mladosti hrepeneli po umetniškem udejstvovanju, a so jih življenjske nujnosti gnale v bolj prozaično smer zaposlitve. Zato slika le v lastno uteho, ne glede na umetniški vrvež sedanjosti, tako kot pač sam vidi naravo. Zato so tudi te njegove podobe intimno občutene, manjka pa jim močnejša notranja prizadevnost, ki bi z njo jasneje izrazil hotenje po umetniškem uspehu. Vendar pa v splošnem njegova dela zadovoljujejo vsakega ne prevet zahtevnega Ijubi- po- telja stvarno ponazorjenih gledov na prirodo. V teh slikah s kraškimi hišicami sredi kra-ške pomladi bo, poleg motivov okrog Čedada, našel dovolj skromne lepote. Michele Škodnik je torej mar-■ Ijiv slikar samouk', ki pa se ne zgleduje za velikimi mojstri niti iz sedanjosti niti iz preteklosti. To nas navaja k domnevi, da v njem ni bila dovolj krepko razvita umetniška ambicija, ker je sicer v njegovih tihožitjih bilo precej slikarskih sposobnosti. Sicer pa o Skodnikovem slikanju za sedaj ne moremo izreči še dokončne sodbe. Saj je to menda njegova prva večja razstava, ki mu jo je omogočilo dejstvo, da po dosluženih letih dela v pisarni, zdaj lahko razpolaga s potrebnim časom za slikanje. Izdatnejše udejstvovanje v slikanju se že pozna v nekaterih delih. Napredovanje pokrajinskih zasnov je barvno in tehnično opazno zlasti v olju s kontovelskim jezercem. V tem je občutiti že nekoliko impresionistično sprostitev, kar nakazuje morda nov vzpon še mladostno razpoloženega Škodnika. MILKO BAMBIČ uiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii, mil, initiiiii, im, i„in, mi Nov turistični lokal ob trbiški avto cesti Ob trbiški avtomobilski cesti blizu Proseka, kjer pelje pot na proseško železniško postajo, so prejšnji teden odprli prav čeden in udoben gostinski obrat »Hotel Weekend». Restavracija ima manjšo in večjo dvorano, bife, teraso ter moderno opremljeno kuhinjo. V restavraciji je prostora za 200 gostov, nad restavracijo pa je 14 sob s 24 posteljami.-V sobah, ki so udobno opremljene, Je topla in mrzla voda, vse sobe imajo telefon ter prhe ali kopalnice. Pred hotelom je obsežen vrt in prostor za parkiranje. Novi gostinski obrat bo prav gotovo prispeval k razvoju turizma na Krasu, posebno pa v zgoniški občini, pod katere območje spada. Otvoritvene svečanosti se je udeležil tudi predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, ki je izrazil pohvalo in priznanje lastniku ter pripomnil da zgoniška občina zasluži yefJ° Pozornost in skrb, kakor ju je bila deležna do sedaj. proučitve in izdajal spričevala. V okviru trgovinske zbornice bi morali organizirati večji samostojni center, ki naj bi bil opremljen s sodobnimi napravami za strokovno proučevanje lesa. V Trstu je namreč osnova, na kateri naj bi slonela ta nova iniciativa, dovolj široka, saj se v industrijskem pristanišču v Zavljah razvija že dovolj široka lesna industrija, ki se ukvarja zlasti s predelovanjem eksotičnega lesa, poleg tega pa je Trst že od nekdaj najvažnejša »lesna« luka na Sredozemlju. Središče za proučevanje lesa bi ne bilo na razpolago samo ožjemu krogu operaterjev iz samega Trsta ali iz novoustanovljene dežele Furlanija-Jul. krajina, temveč bi lahko mnogo koristilo tudi lesnim podjetjem iz notranjosti Italije in iz inozemstva. Priznan« resnost tržaških operaterjev in stara tradicija bi prav gotovo predstavljali dovolj veliko jamstvo za razvoj novega središča. Poleg tehnološkega proučevanj« samega lesa, bi novo središče moralo sčasoma raztegntti svojo dejavnost tudi na druga področja. Tako na primer na področje strojev za predelovanje lesa in na področje stranskih proizvodov, ki jih potrebuje sodobna lesna industrija. Urad bi lahko izdata! tudi ateste o pregledanih strojih In s tem izpolnil vrzel, ki jo živo občutijo vsi. ki imajo s takimi stroji opravka. Iz široke prakse je na primer znano, da se italijanski orodni stroji prodajajo v tujino nekoliko teže, kakor na primer nemški, in sicer zelo pogosto iz preprostega razloga, ker Nemci dodajo skoraj k vsakemu stroju tudi podroben «atest» o njegovih kakovostih, karakteristikah itd. Včasih se Nemci spustijo pri tem celo v take detajle, ki se zdijo skoraj pretirani, ni pa nobenega dvoma, da morebitnega kupca mnogo laže prepričaš, če mu lahko postrežeš z vsemi podatki, po katerih sprašuje. V večini primerov pa so nasprotno italijanski «atesti» pomanjkljivi in nrav v tem bi novo središče v Trstu lahko mnogo doprineslo v bodoče. Središče bi bilo prav tako poklicano, da proučuje in izdaja spričevala o kakovosti lakov, barv in raznih prevlek, ki jih sodobna lesna industrija uporablja v če-dalle širšem obsegu. Posamezni industrije! si včasih ne morejo naprtiti bremena, ki ga take raziskave nujno predstavljajo; velika podjetja, ki uživajo na trgu monopolistični položaj, pa se vedno za to ne zanimajo. Zato je potrebno, da se tako središče v Trstu ne samo ustanovi, temveč tudi opremi ,8 zadniimi dosežki raziskovalne tehnike. V našem mestu bi imel poleg vsega takšen center za proučevanje lesa velike ugodnosti, kar se tiče raziskovanja eksotičnega lesa, ki ga danes uporablja ves svet in ki je na splošno še tako malo znan po svoiih fizioloških in tehP'>’o5kih svojstvih. E. F. .....................iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiii'iHiii'H»",,"l,ll,,,,"l,",‘l,l,,,l,,,l,,l,",,,‘,,Hmi,llm,,|u,,iH>|iiiiiinmiiiiim,m„Hllllll|lltl(11|lil)|(ii|ii) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Iz težavnega položaja se boste rešili samo z naglim reagiranjem. Ne kažite preveč svojo bahavost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša ustvarjalnost se zmanjšuje, bodite previdni. Napetost v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Iskren pogovor vam bo omogočil, da boste bolje spoznali svoje tekmece. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne podcenjujte nekega predloga, ki se zdi nepomemben. Dobro boste rešili neko privatno zadevo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne podcenjujte svojih poslovnih nasprot-I nikov. Skušajte pozabiti stare 1 spore. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Se enkrat premislite, preden se lotite nekega posla. Zvečer se boste udeležili neke javne prireditve. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaši načrti bodo utrpeli manjšo zakasnitev. Dogodki bodo še utrdili neko prijateljstvo. ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Samo tako, da boste dejavni in obzirni, vam bo uspelo rešiti neki spor. Nagnjeni boste k prehod-mu pesimizmu. tv?TRi?LFC