GOSPODARSTVO V SVETU
KANADA IN NJENO  DELOVNO  LJUDSTVO
Po svoji površdni Je Kanada druga država na svetu, toda na-seljena je komaj ena tretjina. Samo 1% površine laihko obde-lujejo. Država, ki je znajia po pridelovanju in izvozu pšenice, je prvenslveno industrijska de-iela najmodernejšega tipa. V tej prostrani in bogati deželt živi vsga skupaj 15,6 milijona Ijudi. Od teh je 7 milijonov smgleškega, 5 mtlijonov franco-skega porekla, 3.5 milijona pre-hivalstva pa je iz drugiii evrop-skih držav.
Kanadsko gospodarstvo se raz-vija izredno hitro. V povojnih letih so investiralj v industrijo povprečno 20% letnega bruto prodiikta, kar znaša več kakoT 4 mlijarde dolarjev. Večji del tega kapitala je kanadski, pre-cej je tudi ameriškega in nekaj malega angleškega. Američani So investtrali v Kanadi nad 8 milijard dolarjev, Angleži pa 1.8 milijarde dolarjev. Kanadci pa imajo v svojiih rokah \eL kakor 70% industrije v prtmeri s 60% leta 1939. Kanada celo izvaža kapital, največ v Zdru-žene do-žave in Latinsko Aine-riko-
Kan&dska zunanja trgovloia je zelo raxširjena. Glede izvoza je tretja država na svetu ler iz-važa za 4 roilijarde dolarjev do-br»n na leto. Od tega odipade 2.3 milijarde dolarjev na ŽDA, a samo 650 mUijonov na Ajigli-jo. Kajiadskd uvoz iz ZDA do-sega višino 2.9 milijarde dolar-jev, iz Anglije pa samo 390 mi-lijonov dolarj€v. Kanada ne osred-otoča samn največjega de-la 7Hfuu\j» ueovoii« aa avojega
Južnega »oseda, temveC ima tx»-di ustrezajoei monetarni sislem (dolarski). V Ka.nadi govorijo aineriško verzijo angleškega je-zika, imajo podoben politični sistem jn celo enako visoki živ-ljenjski   standard.
Od 3.7 mblijona družln v Ka-nadi se ena tretjina ukv>rja s kmetijstvom, vendar pa kme-tijstvo daje samo 10% skupne-ga narodaega dohodka.
Leta 1953 je bilo v Kanadi 38.000 industrijskth podjeuj, ki so zaposlovala 1,395.000 delav-cev. Od tega števila je 1,268.207 člancv SindiJvata. Siiidikau so razdeljeni v tri fedeTacije- Naj-večj je trgovski in delavski koagres Kanade s 600.000 člani, drugi po Stevilu je kanadskl delavski kongres s 400.000 čla-n«. Obe ti dve federaciji sta sklenili, da se bosta v kratkem spojili v enotno organizacijo. Pomembna je tuda kanadska ka-toliška federacija delavcev » 100.000 člani, ki so pretežno francoskega porekla in živijo v provLnciji  Quebec.
Povprečni delovni teden zna-&a v Kanadl 40 ur, medtem ko znaša povprečni tedienski zaslu-žek 60 dolarjev, kar je po gro-bih račuaih okrog 10 dolarjev manj kakor v ZD-A. Ljberalai delavski zakonl šeitijo delavske pravice do OTganiziranja m štrajkov tn silijo delodajalce, da spoStujejo sindikate in so-delujejo z  njimi.
Kljub aplošno visokemu žlv-ljenjskemu standardu pa so po-membme razlike med plaiaml kanadskih delavcev. Vlada daje otioški dodatek vtam družimam
z otroki pod 16 l«t v višinl B do  8 dolarjev  na mesec.
Kanada ima sist«ni s*>c»alnega zavarovnja, ki obsega pokojnin-ske dajetve kot pomoč starim ljudem in zavarovanje za brez-poselnost. Zavarovanje za brez-poselDOSt finansirajo delavcl, delodajalci in država. DeUvd ln delodajaici vplačujejo v sklad zavarovanja po 40%,nxed^ tem ko ostalih 20% vplačuj« sprejemajo pomo^ do višin« 40%   svojih   zaslužkov.
Pokojnine za stare In one-mogle so uvedli šele leta 1952. V&ak Kanadčan dobiva, ko do-seže 70 let starosti, 40 dolarjev na mesec. Ta sklad dobtva svoja sredstva iz davikov. Edini pogoj za dosego pravice za izkorišča-nje tega sklada je ta, da je kndidat živel v Kanadi najmanj 20  let.
Glede oa to, da je 70 let, ko posameznik dobd pravito do penzije, zelo visoka starost, ima država tudi sistem pornoii ose-bam, starim od 65 do 69 let T znesku 36.5 dolarja povprečno na mesec.
Sinddkatl organizlrajo kam-pa-nje za izboljšanje pakojoin-skega sistema, z nanKOom, da bi žene s 60. letom in moški s 65. letom avtomatično doblld pravieo do 40 dolarjev poko>-nine  na mesec.
Glede na tako roajhne pokoj-ne ta visoko starost, v katerl dobijo pravico do nje. so sin-dikati sklenill pogodbo s 5600 podjetji, ki zaiposlujejo 1,260.000 delavcev, za dopolnilne pokoj-nine.                           R. Blum