Aktualno Trnovska vas • Drsi zaradi vodovoda ne bi razkopavala cest, občine pa ne pločnikov O Stran 2 Politika Ptuj • Občina za študijo in anketo odštela 14.000 evrov O Stran 9 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 17. oktobra 2023 Letnik LXXVI • št. 81 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Danes priloga Spodnje Podravje • Cestna mreža mestne občine bo tudi v prihodnje v razsulu Ptuj brez naložb v obnovo cest Na področju vlaganj v cestno infrastrukturo sta oz. bosta letos izpeljani le dve naložbi. Še slabše, glede na predlog proračuna 2024 in Načrt razvojnih programov, kaže za prihodnja leta. Več na strani 3. Podravje Zavrč • Kamenje drsi proti cesti, po kateri hodijo otroci O Stran 4 Podravje Gorišnica • Celovita prenova Sokove domačije zastala, ker ni denarja O Stran 5 V središču Haloze • »Dajte nam palico in se bomo naučili ribariti« O Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Slovenija • Ptujska ekipa reševalcev najboljša v državi O Stran 10 Kronika Avtomobilizem • Najstarejše vozijo v Trnovski vasi, najnovejše Kidričani O Stran 24 r t A fSiSl 7*. .' V' '.: ¿TV"-*""." Prenova železniške proge Betonski pragovi za 40 milijonov ^ evrov razpokali m Domovi upokojencev Izboljšanje, ko bo konec prakse »preko reda« Težave v šolah Otrok, ki ne zna | niti besede slovenski Al. ne more Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 17. oktobra 2023 Destrnik • Koncesionar za dom starejših še vedno čaka na odgovor ministrstva Kadrovski primanjkljaj bo država rešila, ker ga mora Med podjetji, ki jim je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zadnjih dveh letih podelilo koncesije za gradnjo novih domov za starejše, je tudi Medgeneracijski center Destrnik (MCD). Ta seje s podpisom koncesije zavezal, da bo dom v Zasadih dokončal do konca letošnjega leta, vendar tako kot številni drugi koncesionarji iz tega paketa na izbrani lokaciji ni zasadil še niti lopate, kaj šele, da bi se veselil likofa. Razlogov za to je več: kriza s podražitvami energije, gradbenega materiala in opreme, s pomanjkanjem delovne sile ter slabšimi pogoji financiranja, na Destrniku pa še kratek stik med občino in koncesionarjem. Kot je znano, se je med podjetnikoma in lastnikoma MCD Petrom Emeršičem in Dejanom Doklom ter zdaj že nekdanjim občinskim vodstvom s Francem Pukšičem na čelu zaiskrilo zaradi višine kupnine za zemljišče. »Na ministrstvu se ukvarjajo sami s seboj« Vsaka stran je po svoje razumela dogovor o tem, koliko bo zemljišče stalo in o prodaji kako velike parcele je govora. Vse skupaj je šlo tako daleč, da je komunikacija povsem zastala, koncesionar zemljišča ni odkupil, gradnja se ni začela, rok za izgradnjo pa je neusmiljeno tekel. Ko je že kazalo, da bo spor reševalo sodišče, so vpleteni, županja je medtem postala Vlasta Tetičkovič - Toplak, sedli za skupno mizo in ugotovili, da so še zmeraj zavezani k skupnemu cilju, domu za starejše v Zasadih. Zato so sklenili na resorno ministrstvo, tako kot številni drugi koncesionarji, nasloviti prošnjo za podaljšanje roka za začetek obratovanja dejavnosti, in to do konca prihodnjega leta. Kot je spomladi dejal Dokl, bi v primeru pozitivne odločbe države in brez kakšnih nepredvidenih ovir imeli realne možnosti, da do novega roka projekt tudi zaključijo. Toda po več mesecih čakanja odločeva-lec še zmeraj molči, kar pomeni, da usoda gradnje destrniškega doma in tudi drugih, ki so prav tako na čakanju, visi v zraku. »Kaj naj vam rečem? Nič se ne dogaja, z ministrstva nismo prejeli nobenega odgovora, ne v pozitivno ne v negativno smer. Upam, da imajo tako veliko dela in zato nimajo časa za nas, a se bojim, da se ukvarjajo pred- vsem sami s seboj in delujejo po sistemu 'če ravno ne gori, ni potrebe po gašenju'. V pravni državi seveda obstajajo neke uzan-ce, ki določajo razumne roke za odgovore na vprašanja; ker nismo edini s to težavo, bi si lahko zadevo poenostavili in za vse interesente pripravili skupen odgovor. Malo bomo še počakali; če se na ministrstvu še vedno ne bodo sami zganili, pa jih bomo ponovno malce podrezali.« Čakajo na dom, na drugi strani 750 postelj sameva Razmere na trgu so zahtevne, kreditov ni lahko dobiti, s kadri so v domovih težave. Kot opozarja Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, že zdaj manjka desetina delavcev, v prihodnjih treh letih pa jih bo zaradi upokojitev manjkalo še dodatnih deset odstotkov. Ob tem prihaja do paradoksa, pravi, ko imamo na eni strani dolge čakalne vrste Še vedno ni jasno, ali bodo v Destrniku dobili dom za starejše, saj koncesionar že od pomladi čaka na odgovor resornega ministrstva na vlogo za podaljšanje roka za izgradnjo. Izboljšanje, ko bo konec prakse »preko reda« Doki je prepričan, da bo država rešila kadrovski primanjkljaj, saj se zaveda, da ga mora rešiti. »Morda to trenutno resda ni v prvem planu, paje zagotovo vsem jasno, da se tega morajo lotiti. Če lahko na primer v turizmu delajo Filipina, Tunizijci in še kdo, potem ne vidim razloga, zakaj jih tudi v domovih za starejše ne bi mogli usposobiti za opravljanje vsaj osnovnih zadev. Toda dokler odločevalci ne bodo imeli osebnega interesa po domski oskrbi in jo bodo za svojca lahko uredili samo po enakem vrstnem redu in pogojih kot vsi ostali državljani, ne pa 'preko reda', se bo težko kaj zares premaknilo. Danes je žal še vedno tako, da oni ne čutijo pomanjkanja želenih namestitev, saj zanje obstajajo krajše poti za dosego cilja, čakajo samo navadni ljudje, kar je najmanj nepošteno, če ne še kaj drugega.« za namestitev v domu, zlasti za demen-tne osebe v enoposteljni sobi varovanega oddelka v želenem domu, kar lahko traja tudi po več kot leto dni. Na drugi strani pa je v domovih v istem trenutku prav zaradi pomanjkanja kadra praznih približno 750 postelj. Senka Dreu Foto: SD Trnovska vas • Drsi zaradi vodovoda ne bi razkopavala cest, občine pa ne pločnikov Brez sekundarnih vodov ne bo hišnih priključkov Želja po obnovi spodnjepodravskega vodovoda ima že tako dolgo brado, da se lahko kosa s tisto od kralja Matjaža. Kot je znano, seje v preteklosti večkrat zataknilo bodisi zaradi denarja bodisi nesoglasij županov, tokrat pa je zadevo zakomplicirala država oziroma njena Direkcija za infrastrukturo (DRSI). ■ Župan Alojz Benko opozarja, da bodo občani, ki živijo ob predvideni trasi glavnega cevovoda, torej v Ločiču, Trnovski vasi in Bišu, ostali brez hišnih priključkov, ker v projekt ni vključena tudi gradnja sekundarnih vodov. Foto: SD Na projektno dokumentacijo za obnovo skupnega povezovalnega cevovoda, dolgega 72 kilometrov, so pridobili večino soglasij, z DRSI pa se jim za zdaj še ni uspelo uskladiti. Glavni transportni vod so namreč projektanti večinoma vrisali pod državnimi regionalnimi cestami oziroma tik ob njih, kot je bilo predvideno že v idejnem projektu, na Direkciji pa pravijo, da ne bodo dovolili razkopavanja cest, ki so jih preplastili v zadnjih petih letih. Kompromis ali povsem nova trasa? »Primarni vodovod skozi našo občino poteka neposredno ob regionalni cesti, na našem območju na relaciji Ločič-Gočo-va. Na kolegiju županov občin Spodnjega Podravja smo slišali, da se DRSI ne strinja s tem, da bi nove cevi položili pod cesto, kar lahko razumem, po drugi strani pa morajo tudi oni razumeti, da mi na občini nis- mo niti malo navdušeni nad mislijo, da bi morali razkopavati pločnike ali kolesarke,« pravi trnovski župan Alojz Benko, ki upa, da se bo spodnjepodravskim občinam nekako uspelo dogovoriti z DRSI in doseči za obe strani sprejemljiv kompromis. Kajti če se to ne bo zgodilo, bo treba poiskati druge rešitve oziroma trase, ki jih bo treba nato tudi na novo projektirati, kar pa bo spet zahtevalo dodatni čas in denar. Prepotrebni obnovi vodovoda v Spodnjem Podravju že tako ne kaže dobro. »Po trenutni oceni naj bi stala okrog 150 milijonov evrov, v novi finančni perspektivi pa bo po doslej znanih informacijah za naš konec vsega skupaj na voljo med 13 in 15 milijonov evrov, torej projekta zgolj s kohezijskimi sredstvi ne moremo izpeljati, pač pa bi morala na pomoč finančno priskočiti še država, kar je glede na trenutno situacijo in primanjkljaj v državnem proračunu vse prej kot realno.« Nesmiselni koraki naprej in nazaj Benko ob načrtovanju obnove vodovodnega sistema vidi še eno težavo. »Na katero že dolgo opozarjam, a brez uspeha. Tudi če se nam uspe uskladiti glede trase, je v projektu predvidena gradnja samo transportnega vodovoda, ne pa tudi se- kundarnega. To pomeni, da bodo na primer v naši občini tri vasi, ki ležijo ob regionalki: Ločič, Trnovska vas in Biš, ostale brez hišnih priključkov. Ljudi, ki živijo ob trasi glavnega cevovoda, namreč ne bomo mogli priključiti na sistem, saj ne bo sekundarnih vodov, ker ti sploh niso predmet razpisa. To je tako, kot bi gradili avtocesto Ljublja-na-Maribor in jo obljubljali tudi Celjanom, potem pa zanje ne bi uredili dovoza oziroma izvoza nanjo in bi avtocesta torej samo tekla mimo. Zato vztrajam, da bi bilo treba vzporedno s povezovalnim načrtovati tudi sekundarni vod, a me kljub nenehnim opozorilom nihče ne posluša. Ker delamo nesmiselne korake naprej in nazaj, sem precej skeptičen do tega projekta.« Senka Dreu torek • 17. oktobra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Slovenski standard kakovosti za 40 milijonov evrov z razpokami Železniške pragove bodo zamenjali, Republiška Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je pred desetletjem izpeljala obsežen, pol milijarde evrov težak projekt obnove železniške infrastrukture med Pragerskim in Hodošem na državni meji z Madžarsko. Sedem let po končanju obnove so se na novih betonskih železniških pragovih, ki so jih vgrajevali v progo, pojavile razpoke. Najbolj kritičen del je na podravskem odseku proge, največje razpoke so v Zamušanih, Veliki Nedelji in na Pragerskem. odgovoren ni (še) nihče... Foto: CG „Dokler bo država kot lastnik izvajala obsežna investicijska dela, ki neizogibno povzročajo ovire v železniškem prometu, bo žal prihajalo tudi do zamud," pravijo na Slovenskih železnicah. Čeprav naj bi šlo za škodo, ki je ocenjena na 40 milijonov evrov, še dolgo ne bo jasno, kdo in zakaj je zanjo odgovoren. Razpoke so med rednimi pregledi proge odkrili že spomladi 2021. Zdaj smo jeseni 2023 in je situacija z iskanjem odgovornega še vedno na isti točki kot pred letom dni: na sodišču. Državna direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki je bila naročnica in plačnica pol milijarde evrov vrednega projekta obnove 110 kilometrov železnice, je šla v tožbo zoper dobavitelja betonskih pragov, to je bil pomurski gradbeni velikan Pomgrad. „Aprila 2022 smo na Okrožno sodišče v Ljubljani vložili tožbo v znesku 40 milijonov evrov zoper pogodbenega izvajalca Slovenskih železnic - Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki v skladu z obligacijskim zakonikom kot izvajalec odgovarja za morebitne napake, če se te pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Postopek na sodišču je še vedno v teku," so povedali na DRSI. Betonski pragovi za 40 milijonov evrov razpokali Obnova proge v podravskem in pomurskem delu države je veljala za enega največjih infrastruktur- nih projektov, na katerem so se že po nekaj letih razgalile razpoke, ki lahko simbolično pomenijo še kaj drugega, ne samo nekakovostno izvedenega dela. Na DRSI so pojasnili, da so se za vgradnjo novih betonskih pragov odločili zaradi dotrajanosti starih lesenih. Ti so kljub starosti ustrezno namenu sicer služili desetletja. Novi betonski pragovi naj bi zagotavljali ustreznejše nosilnosti in omogočali vožnjo sodobnejših lokomotiv. V primerjavi z lesenimi naj bi bili betonski pragovi po pojasnilu DRSI tudi vzdržljivejši. V primeru, o katerem pišemo, to nikakor ne drži. Čeprav so pragovi na progi načeti, železniški promet po njej medtem poteka nemoteno. „Zara-di ugotovljenih poškodb betonskih pragov upravljavec, podjetje Javna železniška infrastruktura, na omenjeni progi še ni uvedel nobenih omejitev, ki bi vplivale na predvideno obratovanje vlakov. Proga je pod stalnim nadzorom upravljavca, ki po potrebi opravi zamenjave problematičnih pragov," so dodali na DRSI. Cestni in železniški kolaps Slovenija je s prometno infrastrukturo daleč za najrazvitejšimi sistemi. Kolaps se dogaja na cestah in železnicah. Ceste in vozniki se vsakodnevno dušijo v zastojih, vlaki na železnicah redno zamujajo. Potovalni časi vlakov so izjemno dolgi, neprilagojeni potrebam sodobnega časa. Povprečna potovalna hitrost je dobrih 50 km/h in se je v zadnjih letih celo podaljšala, kar v Slovenskih železnicah (SŽ) pripisujejo delu (investicijam) na progi: „Med gradnjo žal prihaja do ovir v prometu, ki zahtevajo vpeljavo počasnih voženj mimo gradbišč, organizacijo nadomestnih prevozov ter posledično odmik od voznih redov vlakov oziroma zamude." A problem je, ker dela izvajajo že desetletja, gradbišča so neprestano odprta, posodobitve pa brez učinka. Oziroma če sklepamo po potovalnih časih vlakov, se situacija kljub milijardnim vlaganjem vidno poslabšuje. Medtem je Nemčiji in Avstriji prekipelo Nedavno je zaokrožila novica, da sta Avstrija in Nemčija zaradi zamud na slovenskih železnicah ukinili neposredno povezavo z vlakom med Ljubljano in Dunajem ter med Ljubljano in Frankfurtom. Na SŽ so povedali, da povezave še vedno so, začasno pa sta res ukinjeni dve neposredni povezavi z vlakoma Eurocity (EC). Do obeh evropskih mest je sicer iz slovenske prestolnice z vlaki možno potovati, a je treba prestopiti. V konkretnem primeru se za potovanje z vlakom Eurocity do Dunaja prestopi v Gradcu, do Frankfurta pa v Beljaku. Po pojasnilu SŽ je iz Ljubljane do Dunaja vsak dan na voljo 16 povezav, dve sta direktni. Do Frankfurta je iz Ljubljane dnevno na voljo devet povezav, direktna ni nobena. Po napovedi SŽ bo v prihodnje neposrednih povezav skozi Ljubljano še manj, saj začenjajo milijardo evrov težak projekt Emonike, ki vključuje posodobitev cestne in železniške infrastrukture ter potniških terminalov v središču Ljubljane. Slovenske železnice posodabljajo tudi vozni park. Novi vlaki naj bi bili v prihodnje namenjeni tudi vožnjam v mednarodnem prometu, so še povedali za Štajerski tednik. Mojca Zemljarič V soboto, 28. oktobra, bodo na progi med Moškanjci in Ormožem delavci Slovenskih železnic - Infrastruktura nadaljevali z zamenjavo razpokanih pragov, ki so jih vgradili pred nekaj leti, ko so v progo in infrastrukturo ob njej vložili vrtoglavih pol milijarde evrov. Vodja projekta je bil Ormožan Dejan Jurkovič. Ptuj • Cestna mreža mestne občine se zaradi pomanjkanja denarja sesuva Ptuj v prihodnje brez investicij v obnovo cest Na področju vlaganj v cestno infrastrukturo je oziroma bo letos izpeljanih zelo malo investicij. Pravzaprav je v planu le obnova dveh cestnih odsekov na območju celotne občine. Tudi za javno razsvetljavo znatnih sredstev v letošnjem proračunu ni zagotovljenih. Nekaj manj kot sto tisočakov je vrednost nakupa 52 svetilk za javno razsvetljavo, ki so jih ali jih še bodo postavili na območju Ptuja v letošnjem letu. Skupna vrednost naložbe znaša 96.000 evrov. Gre za Sovretovo pot, Mestni Vrh, Ulico Vide Alič, Kicar in Orešje. Potrebe so velike, finance omejene. Še najbolje je po novem osvetljena Sovretova pot, kjer je od tega leta naprej postavljenih 26 novih svetilk, torej polovica vseh, ki so bile urejene na novo. Postavili pa jih bodo še v sklopu urejanja obeh cest, ki sta v letošnjem planu. Izvedena bo razširitev ceste Na postajo v dolžini 660 metrov, na tem odseku bo tudi 12 svetilk javne razsvetljave. Vrednost vseh gradbenih del z davkom pa znaša 188.300 evrov. Največja letošnja investicija v izboljšanje cestne infrastrukture se izvaja na področju četrtne skup- Letos urejajo le dve cesti na območju M.0 Ptuj, in sicer na Volkmerjevi cesti in na desnem bregu reke Drave, Na postajo. Po predlogu proračuna za 2024 naslednje leto ni pričakovati niti tega ... Brez denarja za ceste tudi v prihodnje Kot je razvidno iz predloga proračuna za leto 2024, ki bo sicer šele v javni obravnavi, je za področje investicij in vzdrževanja cestne infrastrukture v prihodnjem letu v planu le borih 900.000 evrov, kar je dobrih štirikrat manj kot leta 2022 in petkrat manj kot letos. To pomeni, da cestnih rekonstrukcij ali novogradenj ni pričakovati. Podobno sliko kaže tudi Načrt razvojnih programov (NRP) kot sestavni del predloga proračuna 2024, ki med drugim prikazuje cestne naložbe do leta 2027. Iz tega dokumentaje razbrati, da bi se morda leta 2025 lahko začelo urejati križišče pred stavbo UE, vendar pod pogojem, da za to naložbo pridobijo 500.000 evrov evropskega denarja, 45.000 evrov bi dodala občina, 63.000 pa država. (Ur) nosti Ljudski vrt, in sicer obnova dela Volkmerjeve ceste od križišča z Ulico 5. prekomorske mimo Ulice kneza Koclja do table Mestni Vrh. Gre za odsek v dolžini 880 metrov, na katerem bo postavlje- nih 17 svetilk javne razsvetljave. Vrednost vseh gradbenih del znaša dober milijon evrov. Drugih in- vesticij za letos ni v planu, čeprav je bilo predvidenih za prenovo še kar nekaj manjših cestnih odsekov. V lanskem (volilnem) letu je bilo neprimerno več gradbenih del v celotnem Spodnjem Podrav-ju. Na Ptuju so urejali Slovensko-goriško cesto, pa Ulico 25. maja, Rogozniško ... Za ureditev ali izgradnjo čaka še ogromno cest na Ptuju, med prioritetami je urejanje nove cestne povezave do Rabelčje vasi, pa ureditev dotrajane in luknjaste Dravske ter ceste Ob Dravi. Kot kaže, pa se kakšnih korenitih prenov ali novogradenj cest na območju MO Ptuj lep čas še ni (in ne bo) nadejati. Dženana Kmetec Foto: M H 4 Štajerski Podravje torek • 10. oktobra 2023 Zavrč • Župnija bi se morala lotiti večje sanacije zidu in cerkve Kamenje drsi proti cesti, po kateri hodijo otroci Pred dobrimi tremi leti seje zaradi potresa na hrvaški strani nekaj deset metrov od cerkve v Zavrču utrgala zemlja. Uničila je del kamnitega zidu in povzročila precejšnje razdejanje. Teren je še danes precej nestabilen, kamenje pa drsi proti lokalni cesti, ki vodi do osnovne šole in vrtca v Zavrču. V nevarnosti so tako vozniki kot pešci, saj je še vedno velika nevarnost, da bi kateri izmed kamnov padel na cesto. Teren so sicer za silo zavarovali z mrežo. Potres, ki je pred tremi leti prizadel Petrinje, je povzročil precejšnje razdejanje tudi na zemljišču završke župnije. Ker je zemljišče v lasti Župnije Zavrč, bi morala slednja poskrbeti za sanacijo. Po besedah tamkajšnjega župnika Jožeta Pasičnjeka so za pomoč prosili domače zidarske mojstre, ki pa so precej zasedeni, polega tega se takih del izogibajo. Gre namreč za zahtevno sanacijo, ki mora biti usklajena tudi z zahtevami spomeniškega varstva. V okviru sanacije bo treba narediti temelje in utrditi brežino ter na novo zgraditi del porušenega zidu. Če bo vse po sreči, bi lahko po napovedih Pasičnjeka sanacijo izvedli v prihodnjem letu. Večjih finančnih sredstev nimajo na razpolago, računajo pa na pomoč vernikov. Tudi cerkev že na pogled ni v najboljšem stanju, fasada je že precej počrnela. Duhovni vodja je sicer ob tem pojasnil, da so zunanjost cerkve urejali pred 20 leti in je v razmeroma dobrem stanju, tudi streha je bila zamenjana: »Bo pa treba urediti Cerkev v Zavrču je bila pred 20 leti prebeljena, sedaj je nujno potrebna obnove še njena notranjost. notranjost cerkve, saj zaradi velike vlage omet odpada, se lušči in drobi. Na novo bo treba urediti tudi elektriko. Tu pa pričakujemo tudi finančno pomoč občine. Ostale tri podružnice (Velika Marija v Zavrču, Sv. Mohor v Turškem Vrhu in sv. Janez Krstnik) so bile pred leti obnovljene, v dobrem stanju so tudi strehe, je pa povsod velik problem z vlago.« Maše so sicer v njih samo nekajkrat na leto. Zavr-ška župnija vzdržuje še dva večja objekta v bližini cerkve - župnišče in učilnico, ki sta prav tako potrebna celovite obnove. Pasičnjek živi v manjšem stanovanju, kjer si je uredil kuhinjo, spalnico in kopalnico, prostori so v precej slabem stanju, vendar se v njih še da živeti. Velike župnijske stavbe so v razmeroma slabem stanju Tudi velika župnijska stavba je zapuščena, rolete v večini prostorov so spuščene. Edini prostor v uporabi je pisarna. Te velike stavbe bi morebiti lahko za silo uredili in jih namenili za ljudi v stiski, vendar Pasičnjek za zdaj o tem ne razmišlja. »Menim, da bo zelo težko še kdaj prišel duhovnik v Zavrč, še posebej pri tako malem številu novo-mašnikov. Najverjetneje bo živel v kateri izmed večjih župnij in hodil v Zavrč samo Podaljšali bodo žarni zid in uredili prostor za raztros pepela Na pokopališču v Zavrču so že pred nekaj leti postavili žarni zid z dvanajstimi nišami. Občina ga namerava še letos oz. najkasneje drugo leto podaljšati in urediti še dodatnih dvanajst žarnih niš. Prav tako bo v neposredni bližini zidu uredila prostor za raztros pepela, projekti so že v izdelavi. Okoli pokopališča je trenutno zidna ograja, prostih grobnih mest pa je le peščica. Občina je zato že pred časom kupila sosednjo parcelo, na katero lahko v prihodnje razširijo pokopališče. občasno, ko bo moral opraviti katerega izmed obredov,« je izpostavil Pasičnjek, ki skrbi tudi za Župnijo sv. Barbare v Cirkula-nah, kjer so štiri cerkve. Do zdaj še zmore opravljati vse zadolžitve, pri nekaterih delih mu pomagajo farani. V Zavrču sam vodi tudi verouk, v Cirkulanah pa je to v domeni katehetinje Mateje Muršec. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Dornava • Peta redna seja občinskega sveta V zabojniku na pokopališču tudi straniščne školjke Svetniki občine Dornava so se minuli četrtek sestali na redni seji. Posebej vroče razprave ni bilo, obravnavano vsebino so potrdili soglasno. Svetnikom se je na seji pridružil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič in predstavil varnostno situacijo v občini v lanskem letu. Na področju prometne varnosti so redarji ugotovili 74 kršitev. Voznike, ki so premočno stopili na plin, so oglobili, medtem ko so za druge prekrške izdali opozorila. Opozarjali so tudi starše otrok ob prihodu v šolo, če so kršili prometne predpise, ugotovili so neuporabo varnostnega pasu, prečkanje ceste izven prehoda, nepravilno parkiranje in vožnjo v nedovoljeni smeri po enosmernem cestišču. Brkič je tudi v Dor-navi spomnil na (ne)varno uporabo e-skiro-jev in potrkal na vest lokalne skupnosti ter staršev, naj bodo pri otrocih, mladostnikih in drugih udeležencih v cestnem prometu še posebej pozorni. Za področje javnega reda in miru je dejal, da redarji na nekaterih lokacija v občini izvajajo popoldanske in nočne obhode, kjer se zbirajo mladostniki. To so središče občine pri šoli, grajsko dvorišče, ribiški dom, športni igrišči v Žamencih in na Po-lenšaku ter naselje Mezgovci. Svetniki so na seji s podrobnim občin- skim prostorskim načrtom določili pogoje za gradnjo v delu naselja Mezgovci, dali zeleno luč za sprejem odloka o azilu za zapuščene živali ter potrdili investicijsko dokumentacijo za ureditev prezračevanja v osnovni šoli. Z rebalansom so izvedli nekaj prerazporeditev med proračunskimi postavkami in potrdili sklep o neposrednem financiranju godbe na pihala, ki ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu. Težave z nedovoljenim odlaganjem odpadkov Še najbolj so se razgovorili pri točki Pobude in vprašanja. Podžupan Jože Brumen je povedal, da so krajani zadovoljni z ureditvijo javne razsvetljave in avtobusnega postajališča na Polenšaku. Dodal je, da so v Bratislavcih zaradi dotrajanosti avtobusno postajališče podrli in bi namestili novega. Župan Matej Zorko je dejal, da bodo avtobusna postajališča opremili s solarnimi cestnimi svetilkami. Podžupan Srečko Kon-drič je opozoril na nedovoljeno odlaganje odpadkov v zabojnike na pokopališču, kjer Seja je bila kratka, trajala je dobro uro. se med smetmi najdejo celo gradbeni odpadki in sanitarna oprema, recimo straniščne školjke. Po besedah svetnika Draga Ciglarja so težave z odpadki tudi v bloku vila pri lipi, kjer očitno odpadke odlagajo še drugi, ne samo stanovalci. Župan je povedal, da so posode pri bloku od stanovalcev in da je na njih, da jih bodo zaščitili, ali s ključavnicami ali ograjo. Svetniki so se v razpravi dotaknili potreb po vlaganjih v ka- nalizacijski sistem. Letos so kupili črpalko, sicer pa bo sistem treba posodobiti. Kaj bo z obvoznico mimo gradu? Svetnik Ciglar je vprašal, kako daleč so načrti z obvoznico pri gradu in zakaj občina ni kupila ponujenih zemljišč pri šoli. Župan Zorko je pojasnil, da zemljišč ne morejo kupovati brez uradnih ocen cenil- cev, nakup je treba načrtovati tudi v proračunu. Glede obvoznice je dodal, da so izdelane tri variante, ena izmed njih se mu zdi zdelo dobra. Je pa vprašanje, kaj bo s temi investicijami, saj bi jih financirala država, ki že napoveduje varčevalne ukrepe. Če bi zgradili obvozno cesto, bi promet na cesti skozi drevored omejili na pešce in kolesarje. MZ Foto: MZ torek • 10. oktobra 2023 Podravje Štajerski 5 Gorišnica • Negotova usoda arhitekturnega podeželskega bisera v Forminu Celovita prenova Sokove domačije zastala, ker ni denarja Občina Gorišnica je pred več kot desetimi leti pridobila lastništvo Sokove domačije. Takrat sije zadala, da bo, tudi s pomočjo razpisov oz. evropskega sofinanciranja, celovito obnovila domačijo in pripadajoče gospodarske objekte. Toda sanacija zanimive in kulturnozgodovinsko pomembne domačije, ki je izjemen primer podeželske arhitekture, se je po začetnem zagonu in delni obnovi ustavila. V prejšnjih letih jim je uspelo zamenjati strehe, v letu 2018 pa so začeli s temeljito in strokovno podkovano obnovo t. i. Soko-vega oz. Kotnega mlina. Pred štirimi leti so mlin v okviru projekta Las Haloze uspešno prenovili in tako ob Dominkovi domačiji pridobili še eno turistično znamenitost. Vse od takrat naprej pa se na Sokovi domačiji ni prav veliko dogajalo, tudi za okolico ni bilo najbolje poskrbljeno. Z 10.000 občinskimi evri uredili okolico V letošnjem občinskem proračunu so za vzdrževanje in ureditev okolice namenili 10.000 evrov. V zadnjih tednih so uredili potok, ki je bil na nekaterih mestih precej zaraščen, odstranili so tudi kupe zemlje in jo zravnali, kar jim bo omogočalo lažjo košnjo okolice. Občina ima namreč na tem območju v lasti okoli 2,5 hektarja površin. Letos spomladi so vaščani v okviru čistilne akcije očistili še notranjost mlina. Čez poletne mesece so na domačiji gostili nekaj skupin otrok, ki so z velikim zanimanjem vstopili v mlin in prisluhnili mlinarskim zgodbam. Trenutno se s promocijo Sokove domačije še ne ukvarjajo, prav tako ni urejenega vodenja. Načeloma nameravajo turiste iz Dominkove preusmeriti tudi na Sokovo domačijo, kjer si trenutno lahko ogledajo mlin, se sprehodijo ali pa samo posedijo v miru in tišini. V zadnjem času so opazili na domačiji kar nekaj kolesarjev, ki so se spontano ustavili, si odpočili in nato nadaljevali pot. Načrtovani projekti padli v vodo, novih idej (še) ni na vidiku Sokova domačija trenutno nima prave vsebine oz. človeka, ki bi se resno lotil trženja in promocije. Projekti prejšnjega župana Jožeta Kokota so padli v vodo, novi župan Borut Kolar pa še nima prave ideje, kako oživiti starodavno domačijo z mlinom. Edino, kar je jasno, je to, da bo območje namenjeno turistični dejavnosti. Že pred leti se je izoblikovala ideja, da bi lahko na lokaciji uredili postajališče za avtodome ali pa glamping. Po besedah Denisa Kolariča, svetnika in predsednika Vaškega odbora Formin, so zelo veseli, da je občina začela urejati okolico: »Trenutno nimamo neke prave ideje, kaj bi se lahko na tej lokaciji dogajalo. Ljudje si v največji meri želijo postajališče za avtodome po vzoru sosednje občine Markovci.« Notranjost Sokouega mlina je lepo ohranjena. Z zasebnim investitorjem tudi restavracija in nočitve Prav gotovo je ob mlinu tudi velik izziv, kaj storiti z glavno hišo in ostalimi gospodarskimi objekti. Nikakor se ne bi branili investitorja, ki bi recimo želel na tej lokaciji urediti restavracijo ali pa prenočitvene kapacitete, tudi prodaja v takem primeru ni izključena. Do takrat pa bodo veseli idej in predlogov občanov, hkrati pa bodo poskušali kak evro za obnovo ali nove vsebine pridobiti tudi preko razpisov. »Stavba je sedaj zaščitena za naslednjih 30 let in veseli smo, da bo ostala našim zanamcem. Naša želja je, da bi morebiti v je povedal domačin Dušan Leben, ki veliko prihodnje mlin spet dobil leseno kolo, kot ve o zgodovini mlina in domačije. ga je imel včasih, maketa je že izdelana,« Estera Korošec Foto: EK Vaščan Dušan Leben, župan Borut Kolar in Denis Kolarič, predsednik Vaškega odbora Formin Mlinsko kolo je poganjal potok Zvirenčina, ki nikoli ne zamrzne Sokova domačija je umeščena na obronku vasi, v neposredni bližini Dravske kolesarske poti, Evropske pešpoti in krožne sprehajalne poti naselja Formin. O zgodovini Kotnikovega mlina zelo veliko ve domačin Dušan Leben, ki ljubiteljsko zbira zgodovinske podatke o mlinu. Skupaj z drugimi vaščani so si vrsto let prizadevali, da bi mlin ohranili pri življenju, kar jim je s pomočjo občine tudi uspelo. Največja atrakcija na domačiji je mlin, kije eden izmed redkih še ohranjenih primerov tovrstne podeželske stavbne dediščine iz leta 1775. Mlin je bil obnovljen v letih 1874 in 1914, intenzivno delovanje mlinskega kolesja pa je bilo opuščeno po 2. svetovni vojni. Leben je še povedal, daje kolo poganjala voda potoka Zvirenčina, ki se napaja s podtalno vodo in nikoli ne zamrzne. Po njegovih besedah je nadstropno zidan mlin ohranil vse značilnosti tovrstnega tipa gospodarskih poslopij. Tloris seje v celoti ohranil, prav tako so v dobrem stanju oprema, naprave, mehanizmi mlinskih kamnov in inventar. Ostale objekte na Sokovi domačiji jim je uspelo zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Foto: EK Foto: EK Majšperk • Za prvi participativni proračun prijavljenih 44 predlogov Še ta mesec na volišča Občina Majšperk letos prvič izvaja participativni proračun, kar pomeni, da o delčku porabljenega denarja za projekte neposredno odločajo občani in občanke na volitvah 22. oktobra. Občina je prejela 44 projektnih predlogov, od tega je bilo 29 ustreznih. Z odzivom je župan Sašo Kodrič zelo zadovoljen, še zlasti, ker participativni proračun pripravljajo prvič. V proračunih občine Majšperk za leti 2024 in 2025 bo za projekte občanov skupaj rezerviranih 150.000 evrov oz. za vsako od treh krajevnih skupnosti po 40.000 evrov in za skupino 'mladi' 30.000 evrov. Za projekte lahko glasujejo občani in občanke, ki so na dan glasovanja dopolnili vsaj 15 let, na glasovnici pa lahko obkrožijo zgolj projektne predloge za območje, v katerem imajo stalno prebivališče. Torej krajani KS Ptujska Gora bodo lahko glasovali le za predloge z območja njihove krajevne skupnosti, mladi do dopolnjenega 30. leta starosti pa bodo lahko svoj glas oddali še za področje 'mladi'. Za Majšperk in Ptujsko Goro ogromno predlogov, za Stoperce le dva Krajani Majšperka se bodo odločali med 11 projekti, katerih skupna vrednost je nekaj čez 40.000 evrov. Še pred večjo dilemo, katere tri projekte izbrati, bodo krajani KS Ptujska Gora, kjer je zabeleženih kar 14 projektov v skupni vrednosti okrog 140.000 evrov. Na podlagi rezultatov glasovanja bo oblikovana prioritetna lista predlogov, ki se bodo v proračun uvrstili glede na število prejetih glasov do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Preglavic z glasovanjem ali izborom pa ne bodo imeli v Stopercah, kjer so krajani podali dva predloga, in sicer ureditev stacionarnega ozvočenja na pokopališču Stoperce ter ureditev prostora za druženje pred domom krajanov Stoperce in ob športnem igrišču (postavitev vrtnih garnitur). Mladi bi koncert Mi2 in koše za pasje iztrebke Za področje 'mladi' je občina predvidela 30.000 evrov, prispela pa sta le dva projekta, in sicer akustični koncert Mi2 in koši za pasje iztrebke. V Stopercah in na področju 'mladih' bo tako ostalo dobrih 50.0000 evrov. »Škoda je, da denar ostaja neporabljen, morda pa bo letošnja prva izvedba partici-pativnega proračuna in izvedba projektov spodbuda za v prihodnje.« O porabi denarja, ki bo glede na podane predloge ostal Foto: Sašo Novoselič/M24 Glasovanje o predlogih participativnega proračuna bo 22. oktobra med 8. in 12. uro na voliščih vseh treh krajevnih skupnostih. Zanimivo je, da so mladi, ki imajo na voljo 30.000 evrov, predlagali le dva projekta: koncert Mi2 (na fotografiji) in koše za pasje iztrebke. neporabljen, pa je župan Sašo Kodrič povedal: »Denar, ki ne bo porabljen, bo ostal v proračunu za ostale občinske projekte in potrebe občine. Ponovnega zbiranja pre- dlogov za projekte v okviru tega participa-tivnega proračuna ne bo, kajti priložnost je treba zgrabiti takrat, ko se ponudi.« Mojca Vtič 6 Štajerski V središču petek • 13. oktobra 2023 Podravje • V šolah vse več otrok priseljencev brez znanja slovenščine, učitelji prepuščeni lastni iznajdljivosti Otrok, ki ne zna niti besede slovensko, ne more V osnovnih šolah Spodnjega Podravja je vse več učencev priseljencev, ki ne razumejo slovenskega jezika. V Slovenski Bistrici so že pred časom javno opozorili na številne težave, ki so povezane s tem. Za uspešno učenje in razumevanje navodil je namreč ključno medsebojno sporazumevanje. Številni strokovni sodelavci zato pozivajo pristojno ministrstvo, da bi morali za te otroke uvesti prehodno obdobje, ki bi bilo namenjeno izključno učenju slovenščine. Na ptujski Osnovni šoli Mladika se je v letošnjem šolskem letu na novo vključilo 19 učencev priseljencev, od tega je kar 12 prvošolcev. To predstavlja kar 29 odstotkov vseh učencev prvega razreda. Njihov materni jezik je večinoma albanščina, nekaj je tudi bosansko govorečih otrok. Po besedah razredničarke Nataše Vauda razumejo samo nekaj slovenskih besed, za- takne pa se jim že pri zelo preprostih navodilih. Ti učenci so upravičeni do dodatnih ur slovenskega jezika, ki pa se izvajajo v dopoldanskem času. To pomeni, da šest ur na teden manjkajo pri rednem pouku, kar je velik primanjkljaj. Glede na zakonodajo se morajo sicer otroci priseljenci vključiti v osnovnošolsko izobraževanje pod enakimi pogoji kot vsi drugi. ........ r* « * \ p * - R:* i n -i Ministrstvo priporoča prilagoditev metod dela in ocenjevanja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje dodatne ure za poučevanje zagotavlja po naslednjih merilih: do štirje učenci -120 ur letno, od pet do osem učencev -160 ur, od devet do 17 učencev -180 ur. Če se všola devet ali več učencev priseljencev do konca oktobra v šolskem letu, je možna sistemizacija delovnega mesta učitelja za izvajanje dodatnih ur slovenščine. Na šolskem ministrstvu za prvošolce iz romskih, albanskih in drugih tuje govorečih družin predlagajo, da so vključeni v dopolnilni pouk slovenskega jezika. »Priporočamo strnjen in intenziven način izvajanja začetnega pouka slovenščine v prvem letu šolanja. Ob tem so učenci dnevno vključeni v matične oddelke in obiskujejo pouk. Šola mora učencem nuditi tudi druge oblike podpore, kot so dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, prilagoditve metod in oblik dela pri poučevanju ter prilagoditve ocenjevanja in napredovanja,« so zapisali na MVI. Šole se lahko na tem področju tudi povezujejo in skupaj načrtujejo izvajanje dodatnih ur slovenščine za te učence. Nataša Vauda, razredničarka prvega razreda na OŠ Mladika, opozarja, da dodatne ure slovenskega jezika v času pouka niso dobra rešitev za otroke priseljencev: »Bistveno bolje bi bilo, če bi imeli po vzoru nekaterih drugih držav model uvajalnega leta.« Potrebno bi bilo leto za uvajanje, ne takojšen vstop v redni pouk »S stališča otrok bi bilo bistveno bolje, če bi imeli po vzoru nekaterih drugih držav model uvajalnega leta. V tem času bi se osredotočali predvsem na učenje slovenskega jezika, prilagojeno njihovi razvojni stopnji. V tem letu bi prav gotovo usvojili znanje slovenskega jezika do te mere, da bi se veliko lažje vključevali v redni pouk. Sedaj ne morejo slediti tempu razreda in učni snovi, ki jo obdelujemo,« je izpostavila Vaudova. Otroci priseljenci zato doživljajo stiske, saj so v okolju, ki ga govorno ne poznajo, hkrati pa so nenehno postavljeni pred zahteve, ki jih ne razumejo. Velika težava: večina staršev ne govori slovensko Pred posebnimi izzivi pa so v letošnjem šolskem letu tudi učiteljice v prvem razredu, saj praktično izvajajo še en vzporedni pouk, veliko si pomagajo s slikovnim materialom. Ker je na primer v enem razredu kar pet otrok priseljencev in v drugem sedem, se je začelo dogajati, da se družijo med seboj otroci iste države in govorijo v albanskem jeziku. »Tega si res ne želimo, zato spodbujamo komunikacijo izključno v slovenščini. Njihov napredek je zaradi tega počasnejši, saj nimajo motivacije, da bi se učili slovensko, pa tudi ne potrebe po vključevanju med ostale vrstnike. Poleg Učenci, katerih materni jezik ni slovenski, bi hitreje nap tega nimajo spodbude v domačem okolju, saj večina staršev ne govori slovensko,« je poudarila Vaudova. Pomoč tudi v ptujskem Dnevnem centru za otroke in mladostnike Pred začetkom šolskega leta so na OŠ Mladika organizirali srečanje s starši, kjer so jim med drugim predstavili možnosti Foto: CG Haloze • Država ne vidi pokrajine in ljudi, le (svoje) cilje Toplak: »Dajte nam palico in se bomo naučili Haloze so v pol stoletja doživele pravi eksodus. Ljudje so deželo tisočerih gričev zapuščali v iskanju boljših možnosti za življenje oz. preživetje. V zadnjih letih je razvoj Haloz viden, otipljiv. Asfaltna cesta, sicer ožja kot drugje, vodi do večine bivanjskih naslovov, prav tako pitna voda priteče iz pipe, otroško varstvo je zagotovljeno, enako avtobusni prevozi za šoloobvezne otroke. Pa vendar izreden preskok v kakovosti življenja v Halozah še ni uspel obrniti krivulje števila prebivalcev navzgor, vsaj ne v manjših izmed sedmerice haloških občin. Na državni ravni pa kljub drugačnim sporočilom za javnost posebne podpore Halozam ni zaznati. Haloze zajemajo sedem občin, od Ma-kol na zahodu do Zavrča na vzhodu, preko občine Žetale z vsega 1.300 prebivalci do Vidma, ki jih šteje 5.600. Povezovalna nit vseh pa so - preštevilni kilometri glede na število prebivalcev, razpršena poselitev in s tem visoki stroški šolskih prevozov in odhodkov za vzdrževanje cestne infrastrukture. Te posebnosti ali razlike v primerjavi z drugimi občinami v očeh države niso upoštevane, čeprav obstoječa krovna zakonodaja teži k spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter izpostavlja obmejna problemska območja kot prednostna območja vseh razvojnih politik. Za obmejne občine dodaten denar - po vzoru CTN za mestne občine Tako je na nedavnem srečanju v okviru javne razprave o obmejnih problemskih območjih in sprememb zakona o skla- dnem regionalnem razvoju podlehniški župan Sebastian Toplak dejal, da bi morala država povečati obseg denarja ali dostop do virov financiranja za obmejna problemska območja. Zavzel se je, da bi po zgledu mestnih občin tudi občine na teh območjih lahko razpolagale z določeno vsoto denarja za projekte, ki izvirajo iz potreb okolja. Predlagal je, da država tudi v prihodnje spodbuja razvoj ekonom-skoposlovne infrastrukture na podeželju, predvsem vzdolž avtoceste in prometnih vozlišč, ter da se tudi v obrobnih občinah spodbuja ureditev kolesarskih povezav, javnega potniškega prometa, gradnje kanalizacije ... V okviru stroškov, s katerimi se soočajo manjše občine, pa je izpostavil strošek šolskih prevozov in dejal, da občina Žetale nameni največji delež proračuna za kritje stroškov prevozov otrok v šolo med vsemi slovenskimi občinami, in sicer kar 7,3 % proračuna. »Predlagal sem, da država pripravi razpis za nakup manjših Po projekcijah iz leta 2018 naj bi se v 152 občinah do leta 2038 zmanjšalo število prebivalcev, v nekaterih tudi za 30 % in več. Obljube o spremembi zakonodaje Že pred časom je poslanka Suzana Lep Šimenko na vlado naslovila vprašanje glede razvoja Haloz in financiranja LAS Haloze, ki bi, glede na idejne projekte, potreboval vsaj trikratnik odobrenega denarja. Poslanka je prejela odgovor, da vlada enako kot poslanka meni, da je ohranjanje poseljenosti in spodbujanje razvojne vitalnosti teh območij izjemnega pomena. Da se s podobnimi izzivi kot v Halozah soočajo tudi številna druga območja in da vlada pripravlja spremembo zakonodaje, ki da bo omogočila zmanjšanje razvojnega zaostanka teh območij. Zagotovila so (ponovno) dana, a kot pravijo mnogi, pomembna so dejanja. Foto: MV torek • 17. oktobra 2023 V središču Štajerski 7 slediti pouku adouali, če bi doma in z vrstniki govorili slovensko, kar pa je težko, saj veliko staršev teh otrok ne govori slovenskega jezika. za dodatno pomoč pri učenju slovenskega jezika v okviru Dnevnega centra za otroke in mladostnike Ptuj. Trenutno center obiskuje okoli 20 otrok, katerih materni jezik ni slovenski, na mesec pa se na novo vključijo okoli trije. Njihovi prostovoljci otrokom pomagajo pri usvajanju slovenskega jezika, nekaterim v začetku zadostuje, da samo pridejo v center in se tam družijo z ostalimi otroki. »Tiste, ki ne znajo slovensko, skušamo spodbuditi, da si upajo na glas spregovoriti kakšno slovensko besedo. Otroci se med seboj velikokrat posnemajo in ponavljajo drug za drugim. V našem okolju je morebiti to za nekoga veliko lažje kot na primer v razredu,« je povedala vodja centra Renata Topolovec. Starejšim otrokom pomagajo pri domačih nalogah, saj velikokrat ne razumejo navodil. »Velikokrat so to otroci, ki že znajo dva jezika, med seboj pa se sporazumevajo v angleščini. Slovenski jezik predvidoma usvojijo v roku enega L- m ¿tipia«! Leonela Djakovič, učiteljica dodatnih ur slovenskega jezika na OŠ Mladika, se z učenci priseljenci sporazumeva s pomočjo angleščine. leta, in sicer na nivoju, da se lahko sporazumevajo z drugimi.« Učitelji si pomagajo s petjem, plesom in - angleščino ... Leonela Djakovič, učiteljica dodatnih ur slovenskega jezika za otroke priseljence na OŠ Mladika, se v prvi triadi poslužuje predvsem učenja jezika preko igre, petja, plesa, branja zgodb ... Kar nekaj otrok tekoče govori angleško, zato v teh primerih navodilo pove v angleščini, učenec pa nato poskuša odgovoriti po slovensko. Starejši učenci imajo največ težav s tvor-jenjem stavkov, slovnico in razumevanjem zahtevnejših besedil. Po njenem mnenju je šest dodatnih ur slovenskega jezika na teden za nekatere še vedno premalo. »Učenci, ki šele vstopijo v osnovno šolo, bi se morali učiti jezika bolj počasi, podobno kot to velja na primer za angleščino ali nemščino. Tisti, ki se doma in s svojimi vrstniki pogovarjajo slovensko, veliko hitreje napredujejo,« je še dodala sogovornica. Tudi na OŠ Cirkulane-Zavrč je trenutno 18 učencev, katerih materni jezik ni slovenščina. Mlajši otroci nekoliko hitreje usvojijo jezik, starejši pa se težje soočijo s spremembo okolja. »Učencu, ki je šele vstopil v novo jezikovno okolje, je sploh v začetku precej težko vleči vzporednice s snovjo rednega pouka,« je povedala ravnateljica Suzana Petek. Njihovi šoli pripada 120 dodatnih ur pouka slovenskega jezika, kar pomeni 12 ur na teden. »V prvem letu po vključitvi v Slovenijo bi moralo biti teh ur veliko več. Zato podpiram uvedbo prehodnega obdobja, še posebej za starejše učence.« Širovnik: »Potrebujemo sistemsko rešitev« Tudi po mnenju ravnatelja Bogomirja Širovnika je v šolah še vedno premalo ur slovenskega jezika za učence, katerih ma-terni jezik ni slovenski. Mednarodne raziskave namreč kažejo, da otrok potrebuje vsaj štiri leta za obvladovanje jezika v tej meri, da lahko povsem izkoristi svoje sposobnosti. »S 180 urami slovenskega jezika na leto ne bomo ravno veliko naredili, če ne bo hkrati podpore v domačem okolju in širši socialni skupnosti,« je povedal Širov-nik, ki je prav tako naklonjen uvedbi prehodnega obdobja, v katerem bi se učenci priseljenci naučili sporazumevati v slovenskem jeziku. »Naš kurikul vsega tega ni predvidel, prav tako nimamo nobenih sistemskih rešitev, ampak smo prepuščeni svoji lastni iznajdljivosti. To so otroci, ki jim moramo pomagati in stopiti naproti, edina ovira je poznavanje jezika.« Estera Korošec Foto: EK Foto: CG ribariti« Gibanje števila prebivalstva od leta 2008 6000 4000 1000 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Cirkulane Majšperk Makole Podlehnik Videm Zavre Žetale Največji upad prebivalstva so Haloze beležile v letih 1960-1990, žal negativna demografska statistika v nekaterih občinah še vedno ostaja. Število prebivalcev seje od leta 2008 najbolj znižalo v občini Žetale, in sicer za osem odstotkov ali za 111 občank in občanov, povečalo pa seje v občinah Cirkulane in Videm. V prvi za skoraj dva odstotka oz. je občina v začetku letošnjega leta štela 2.366 prebivalcev, medtem ko pred 16 leti 40 manj. V Vidmu seje število prebivalcev povečalo malenkostno, in sicer za 22. Podatki statističnega urada še razkrivajo, daje delež občanov do 14 let največji v Majšperku, kjer znaša 15 %, najnižji je v Zavrču, kjer je mladih 11 %. Delež starejših prebivalcev je najvišji v Podlehniku, kjer je 22,6 % občanov ob začetku leta štelo več kot 65 let. Najnižji delež starejših občanov imajo v Zavrču in Žetalah, kjer je ta delež 18,3 %. kombijev ali busov, namenjen občinam, za izvajanje prevozov (delno) v lastni režiji. Ne zahtevamo dodatnega denarja, predlagamo rešitev. Dajte nam palico in se bomo naučili ribariti,« je slikovito dejal Toplak. Sistem razpršene poselitve je energetsko potraten Kot omenjeno vlada pripravlja spremembo zakonodaje o skladnem regi- onalnem razvoju, kakšna bo vsebina sprememb, ni znano, glede na državne prognoze pa si ne gre obetati razvoja dogodkov v dobrobit občinam na obmejnih problemskih območjih. »Sistem poselitve je neprilagojen sodobnim trendom, je razpršen in energetsko zelo potraten,« je na eni izmed javnih delavnic dejal Janez Nared iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. V Martina Železnik, Nadole V Halozah seje v zadnjih desetletjih ogromno spremenilo. Z ureditvijo elektrike, vode, telefonskih napeljav in ureditvijo cest ne zaostajamo za drugimi območji. Zaradi urejenih cestnih povezav pa so dostopne praktično vse službe, zato ne razumem, zakaj se mladi ne bi priselje-vali v naše kraje. Haloze so lepe, so zelene in mislim, daje tudi okolje tukaj bolj zdravo kot marsikje drugje, za povrh pa so oz. smo še prijazni ljudje tukaj doma. Boris Jazbec, Žetale Bil sem edinec in mama me po končani srednji šoli ni pustila oditi v Nemčijo, kamor je zaradi iskanja boljših možnosti odšlo veliko ljudi Še večje odseljevanje je v šestdesetih letih rešila Cinkarna, kajti v Žetale je bil organiziran avtobusni prevoz za vse tri delavske izmene, danes z urejeno cestno infrastrukturo naši ljudje delajo tudi drugod. Cestna infrastruk-turaje bila ključna in tudi danes je dobro urejena, namreč prideš v Kočice, kjer že misliš, daje konec sveta, pa se asfaltna cesta še kar nadaljuje. Zaradi pogojev za življenje, ki smo sijih priborili, ne razumem, zakaj bi sedaj nekdo drug določal, kje naj bi ljudje živeli. Meni naše podeželje nudi vse, kar potrebujem, nič mi ne manjka. luči doseganja podnebnih ciljev in večje rabe javnega potniškega prometa bodo spremembe nujne, meni, v isti sapi pa je dejal, da gre predvsem za spremembe pri načrtovanju poselitev. Toda rešitev za manjšo okoljsko obremenjenost s prometom, če je ta največji onesnaževalec, lahko ponudi v zadnjem obdobju precej opevana digitalizacija. Ta omogoča delo od doma, delo tudi izven Ljubljane, kjer se sicer vse službe centralizirajo in kamor dnevno migrira okrog 140.000 Slovencev in Slovenk. Glede stroškov razpršene poselitve pa je žetalski župan Anton Butolen že večkrat dejal, da ima občina enake stroške s cesto ali avtobusno linijo, če je na njej ena ali več hiš, eden ali več otrok, zato bi bilo v okviru ekonomičnosti razumljivo le, da se poselitev v Halozah spodbuja. Toda demografske projekcije so po besedah Janeza Nareda za manjše občine negativne. »Po projekcijah iz leta 2018 naj bi se v 152 občinah do leta 2038 zmanjšalo število prebivalcev, v nekaterih tudi za 30 % in več.« Ali se bo napoved uresničila? Veliko je seveda odvisno od politike, ali bo tudi Haloze prepoznala kot del države in ne bo na piedestal investicij postavljala le prestolnice, podlehniški župan Sebastian Toplak pa pravi: »Ne verjamem v tako črn scenarij.« Mojca Vtič 5000 3000 2000 0 8 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 17. oktobra 2023 Hajdina • Učitelj fizike Damjan Kobale navdušuje učence za astronomijo Raziskovanje vesolja s teleskopom v Čilu Damjan Kobale, učitelj fizike na Osnovni šoli Hajdina, se je pred dvema letoma navdušil nad astrofotografijo, fotografiranjem nebesnih teles in dogodkov. Najbolj ga navdušujejo zvezdne kopice, meglice in galaksije. Njegove astro fotografije južnega neba so v strokovni javnosti prejele že vrsto pohval in priznanj. Zelo odmevna je bila tudi nedavna razstava fotografij v okviru 29. mednarodnega znanstvenega festivala v Ljubljani, na kateri je sodeloval tudi njegov učenec Nik Vintar. »Povabilo Slovenske znanstvene fundacije je bilo zame velika čast in hkrati tudi odgovornost. Z Nikom sva imela vsak svojo samostojno razstavo astro fotografij, nato sva na predavanju podrobneje predstavila astronomsko fotografiranje. Še posebej sem ponosen na devetošolca Nika, ki že zna s teleskopom sam posneti in obdelati fotografije, v to je vložil veliko dela in truda,« je povedal Kobale. Na OŠ Hajdina že vrsto let poučuje izbirni predmet astronomije. Največje zanimanje je za astronomske večere in opazovanje s šolskim teleskopom. Mladi raziskovalci pa imajo sedaj možnost opazovati nočno nebo tudi na daljavo oz. preko edinega slovenskega teleskopa GoToi v puščavi Atakama v Čilu. Gre za projekt GoChile, ki ga vodita Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika. Kobale se je skupini raziskovalcev pridružil že v samem začetku. S pomočjo dr. Jureta Japlja je osvojil posamezne faze snemanja, nato pa se je poglobil še v obdelavo fotografij preko posebnih programov AstroPixel Processor in PixInsight. Vse to od astrofotografov zahteva ogromno časa, zato so znani po neverjetni potrpežljivosti. Foto: Damjan Kobale Meglica Gredelj je od nas oddaljena približno 8500 svetlobnih let. Sliko je z GoTo1 posnel in obdelal Damjan Kobale. Svoje znanje Kobale predaja svojim učencem pri astronomskem krožku, kjer lahko v živo spremljajo snemanje z omenjenim teleskopom. Skoraj neverjetno se zdi, da lahko hajdinski učenci s pomočjo mentorja opazujejo nebo preko teleskopa, ki je dejansko na drugem koncu sveta. Po mnenju nekaterih je puščava v Atakami ena najboljših lokacij na svetu, saj ima 300 jasnih noči na leto in ugoden časovni termin. »S svojim računalnikom se povežem s teleskopom v Čilu in ga krmilim na daljavo. Določim parametre in filtre ter poženem sekvenco teleskopa, ki se usmeri v tisti nebesni objekt, ki si ga želim posneti. V dobri uri in pol je narejenih okoli i00 fotografij v različnih filtrih. Nato sledi njihova večurna obdelava.« Kobale se je posvetil raziskovanjujužnega neba Na fotografijah so objekti, ki so od nas oddaljeni od dva do osem tisoč svetlobnih let, galaksije pa več milijonov svetlobnih let,« je izpostavil Kobale. Njegov glavni cilj je raziskovanje južnega neba preko t. i. Messierjevih objektov globokega neba, to so zvezdne kopice, meglice in galaksije. V dveh letih Foto: osebni arhiv Damjan Kobale, učitelj fizike na OS Hajdina, Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, in učenec Nik Vintar mu je uspelo posneti več kot 30 različnih objektov, med njimi tudi nekaj zelo posebnih. Omeni meglico Trifid M20 v ozvezdju Strelca, pa razsuto kopico Škatlo draguljev NGC4755 v ozvezdju Južnega križa in Orlovo meglico M16 v ozvezdju Kače, ter eliptično galaksijo v ozvezdju Kentavra, ki je od nas oddaljena 15 milijonov svetlobnih let. »To pomeni, da je svetloba, ki je zapustila galaksijo, potrebovala 15 milijonov let, da je prišla do nas,« je pojasnil Kobale, ki se še vedno čudi vsem tem razsežnostim in lepotam vesolja. Estera Korošec Foto: Univerza v Novi Gorici V puščavi Atakama v Čilu je že več kot sto teleskopov, med njimi je tudi slovenski GoTol Gorišnica • Veselo jesensko druženje Koruza, sirk in sončnice Na Dominkovi domačiji so pospravili letošnji pridelek. V Društvu upokojencev Gorišnica, ki skrbi za domačijo, so zelo zadovoljni z letošnjo letino. V društveni sod seje nateklo okoli 350 litrov vina, več kot dovolj pa so natrgali tudi koruze. Foto: VDC Sožitje Ptuj Kožuhanja na Dominkovi domačiji so se udeležili tudi učenci OŠ Gorišnica. Uporabniki VDC Sožitje Ptuj pa so z veseljem poprijeli za delo in trgali koruzo. Člani Društva upokojencev so po treh letih društveno njivo ponovno obdelali, na njej pa posadili koruzo, sirk in sončnice. Nedavno so organizirali veselo skupno druženje ob trganju in kožuhanju koruze. Pri tem so jim pomagali učenci domače osnovne šole in uporabniki VDC Sožitje Ptuj. Pri delu so jih presenetili tudi učenci iz Lendave, ki so ravno v času dogodka prišli na ogled Dominkove domačije. Nekateri izmed njih so prvič držali koruzo v rokah, preizkusili pa so se tudi v ličkanju. Vili Horvat, predsednik Društva upokojencev Gorišnica, je izjemno vesel, da jim je uspelo s skupnimi močmi pobrati letošnji pridelek, v ospredju pa je bilo predvsem druženje. Obiskovalci so lahko uživali v bogatem kulturnem programu ter jedači in pijači. Že pred časom so potrgali domačo brajdo in skupno nabrali okoli 350 litrov rdečega vina. Vino, ki jim ostane, namenijo za pripravo vinjaka, za kar poskrbi Franc Bezjak iz Zamušanov. Naslednje leto bodo najverjetneje na njivo posadili ptujski luk. EK Ptuj • Tretja premiera ptujskega gledališča v novi sezoni Franz je etična vprašanja postavil nad življenje Jutri bo v Mestnem gledališču ponovno praznično, kot je praznično ob vsaki novi premieri. Dramsko delo Franz, ki ga je napisal eden najuspešnejših hrvaških dramatikov Tomislav Zajec, je že tretja premiera MG Ptuj v sezoni 2023/24. V njem se dotika vznemirljive teme ugovora vesti, kar je v današnjem času, ko divja vojna v Ukrajini in nastajajo nova vojna žarišča, še toliko bolj aktualen problem. Besedilo namreč temelji na resničnem dogodku iz leta 1943, ko se je v nacističnem času zgodilo nekaj popolnoma nepredstavljivega: Franz Jagerstatter, preprost avstrijski kmet, mož in oče treh otrok, se je drznil zoperstaviti Hitlerju, ko se je odrekel poslušnosti vermah-tu, zavrnil je sodelovanje v eni največjih morij. S tem pa postal simbol upora proti fašistični mašineriji. To ga je stalo življenja. Šele po zaslugi drame Jagerstatter Felixa Mittte-rerja in filmski upodobitvi njegovega življenja pod naslovom Skrivno življenje Terrenca Malicka se je obudilo zanimanje za tega načelnega moža, ki je etična vprašanja postavil nad vse, tudi življenje. Borut Veselko, ki nastopa v vlogi Franza, je tudi prevedel besedilo. Režija, dramaturgija in scenografija pa so delo Petra Srpčiča. „Vse skupaj se je začelo z Borutom, ki je prinesel tekst Tomislava Zajca, s katerim sta prijatelja. Tudi midva z Borutom sva že dolgo prijatelja, dolgo pa sva že tudi govorila o tem, da bi nekaj skupaj delala. Besedilo Franz je ponudilo to priložnost. Nobene dileme ni bilo o tem, kdo bo njen protagonist. Delati z Borutom je nekaj čudovitega," je pred premiera povedal režiser Peter Srpčič, ki je imel v rokah tudi dramaturgijo in scenografijo. Delo Franz Tomislava Zajca je Boruta Veselka navdušilo, začel je Foto: Stanislav Zebec V vlogi Franza nastopa Borut Veselko, igralec Prešernovega gledališča Kranj. iskati možnosti, kako bi ga lahko prestavil na oder. Nobenega drugega „pustolovca" ni bilo mogoče tako hitro navdušiti kot Petra Srpčiča, pravi: »Ko sem prinesel ta tekst, ga je navdušil. Pri njem sem dobil vso podporo, ki jo potrebujem pri tej predstavi. To ni zgodba o vojni. Mislim, da se tako v šoli preveč učimo o vojni, bistveno premalo pa o tem, kaj pripelje do vojne, katera naivna razmišljanja dovolijo te prve korake, ki postanejo nepovratni. In kje se je treba spopasti z etičnim vprašanjem, kaj lahko še nekomu drugemu dopustimo in kdaj je čas, da zelo mirno in jasno rečemo: Ne, hvala!" je povedal Veselko, ki še posebej izpostavlja, da je velika vrednost te predstave v tem, da je popolnoma apolitična. Jutrišnji premieri bo sledila ponovitev v četrtek, 19. oktobra. S predstavo načrtujejo tudi gostovanja, videli jo bodo tudi obiskovalci kranjskega gledališča, saj je uvrščena v tamkajšnji abonma. Srpčič je prepričan, da bi si jo morali ogledati tudi mladi, saj gre za preprosto in iskreno predstavo. MG torek • 10. oktobra 2023 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Odločitev o združevanju podkrepljena z mnenji (peščice) občanov Občina za študijo in anketo odštela 14.000 evrov Mnenja o predlogu in ne nazadnje odločitvi o združitvi treh ptujskih zavodov v enega so deljena. Pred pripravo gradiva za mestni svet seje vodstvo ptujske občine s pomočjo ankete lotilo preverjanja mnenja občanov, izdelana pa je bila tudi študija. Oboje skupaj je občino stalo več kot 14.000 evrov. Naslednji teden bo tudi pravno-formalno ustanovljen novi Javni zavod Ptuj, pod okriljem katerega bodo delovali trije stebri: kultura, šport in mladi. Združujejo se Zavod za turizem Ptuj, Center interesnih dejavnosti in Zavod za šport. Debata okrog tega je bila burna in izčrpna, kar so predlagatelji najbrž tudi pričakovali, zato so odločitev o takšnem predlogu podkrepili s študijo in anketo. Svetnik Franjo Rozman je od občinske uprave terjal pojasnila o stroških, ki so jih imeli z naročilom teh dveh dokumentov. Zanimalo ga je, koliko je stala anketa o združevanju javnih zavodov v MO Ptuj, kje lahko občani dostopajo do njenih rezultatov ter kakšni so bili stroški priprave študije, pod katero se je podpisal Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak. Kot izhaja iz pojasnila občine, je strošek raziskave o poznavanju in zadovoljstvu z delovanjem javnih zavodov v mestni občini Ptuj v izvedbi Ninamedie znašal 3.416 evrov. Ugotovitve so dostopne na občinski spletni strani. Anketa je bila izvedena v času od 18. do 24. julija, sodelovalo je 300 anketirancev. Dve tretjini anketiranih je bilo mnenja, da bi bilo smiselno združiti in povezati omenjene zavode, da bi bili pri svojem delu učinkovitejši in bi predstavljali boljši servis za občanke in občane (63 %), nasprotnega mnenja je bila četrtina vprašanih (25 %). 12 % se jih do tega vprašanja ni opredelilo. »Priprava Študije proučitve smiselnosti reorganizacije javnih zavo- dov v mestni občini Ptuj s pripravo predpisov, ki jih je pripravil Inštitut za javno zasebno partnerstvo, Zavod Turjak, je stala 10.736 evrov,« so še pojasnili na ptujski občini. Prepričani so, da to nikakor ni vstran vržen denar, pač pa gre za nujno potrebne in smiselne korake za pripravo dobro premišljenega in argumentiranega predloga, ki je bil že v prvem poskusu potrjen z veliko večino glasov. Nasprotniki združevanja pa vztrajajo pri svojem. Precej kritik je bilo tudi na račun priprave vprašanj za anketo, ki naj ne bi bila strokovno narejena, zastavljena pa naj bi bila na način, da sugerira odgovore. Dženana Kmetec Destrnik • Po treh letih spremembe odloka o občinskem glasilu Občan Črtana županova pravica do predogleda Glavni razlogi za nekoliko spremenjen odlok o Občanu so po pojasnilu občinske uprave administrativne narave, z odlokom pa tudi ne urejajo več ustanovitve Občana, saj je ta že ustanovljen, pač pa njegovo izdajanje, urejanje, financiranje in programsko zasnovo. V starem odloku je bil kot izdajatelj zapisan občinski svet, ki pa to, ker ni pravna oseba, ne more biti, zato je po novem na mestu izdajateljice zapisana Občina De-strnik, kar bo treba popraviti tudi v razvidu medijev pri Ministrstvu za kulturo. V preteklosti je Občan izhajal različno: sprva so v enem letu izdali 11 številk, nato šest, pa spet 11, dokler ni zadnja sprememba odloka določila šest številk. Po besedah županje Vlaste Tetičkovič - Toplak je notranja revizijska služba priporočila, da se v dokumentu ne opredeljuje natančnega števila glasil, saj se to, kot kaže praksa, spreminja iz leta v leto, pač pa se določi, koliko Občanov mora minimalno iziti na leto, zato so v predlaganem odloku zapisali, da najmanj štirje. Neobjavljeni članki Kot je dodala županja, ima uredniški odbor pogosto težave z zagotavljanjem ustreznega števila prispevkov in drugega gradiva za objavo, zato meni, da bo izdaja glasila na tri mesece v povprečju zadoščala, po potrebi pa lahko pripravijo tudi izredne številke. Občan izhaja v nakladi približno 950 izvodov, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini, kar občinski proračun na leto stane okrog 15.000 evrov. Osnutek novega odloka o ob- činskem glasilu so sicer podrobno obravnavali na odboru za negospodarske dejavnosti, njegova predsednica Majda Kunčnik pa je povedala, da razprave ni bilo, saj da je odlok dober. »Imam pa osebne pomisleke glede dosedanjega dela uredniškega odbora in izjave, da ima težave zaradi premalo prispevkov. Zakaj jih ni? Ljudje mi pripovedujejo, da jih napišejo in pošljejo, nato pa niso objavljeni pod njihovimi imeni, pač pa v obliki intervjuja, ki ga z njimi opravi urednica Špela Pokeržnik. Razumem, da želi delati na sodoben način, to je njena pravica, pa vendar si ljudje v Občanu želijo videti svoj članek in svoj podpis pod njim, pri čemer se jim pridružujem tudi sama.« Svetnica Majda Kunčnik v Občanu pogreša izmenjavo različnih mnenj. Zaželena izmenjava mnenj Kunčnikova se obenem čudi, da na nobeni seji občinskega sveta niso prisotni ne urednica ne člani uredniškega odbora. Meni namreč, da je na tak način težko pisati objektivno in podajati celovite informacije, kar je kot cilj zapisano v obrazložitvi predlaganega odloka. »Občani bi poleg županjinega radi slišali še kakšno drugo stališče, pričakujejo razprave, izmenjavo mnenj ...« Zato je predlagala uvedbo rubrike mnenj ali predlogov, Anton Ko-vačec pa pisma bralcev. Pripravo spremenjenega odloka je pozdravil tudi Branko Horvat. »Veljavni odlok je namreč nezakonit. Pred tremi leti je tedanji župan Franc Pukšič vanj vnesel člen, ki pravi, da imata pred objavo Občana župan in direktor občinske uprave, to je bila takrat sedanja županja, pravico do predogleda.« Ker da gre za nedopustno cenzuro, so proti sprejetju takega določila v prejšnjem mandatu odločno nasprotovali opozicijski svetniki in poudarjali, da je vsebina Občana v izključni pristojnosti urednika in uredniškega odbora. »Prav je, da je to določilo zdaj črtano. Bi pa urednici tudi jaz predlagal, da pride kdaj na seje občinskega sveta in da za kakšen komentar povpraša še opozicijo.« Senka Dreu Foto: SD Ptuj • Država prodaja stavbo na Vičavi 1 Izklicna cena 380.000 evrov Pred dobrim letom je Šolski center Ptuj kot upravitelj stavbe v državni lasti na naslovu Vičava 1 prekinil najemno razmerje z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. Zdaj ta objekt država prodaja na dražbi. Foto: ČG Po letu dni se uresničujejo napovedi. Če bo objekt prodan, se bo kupnina stekla v državni proračun. Glavni razlog, da se je vodstvo Šolskega centra Ptuj na čelu z direktorjem Otonom Mlakarjem odločilo za takšno potezo, naj bi bilo stanje same stavbe. Potrebna je temeljite sanacije, za uporabnike naj bi bila celo nevarna. Ker upravitelji niso več želeli prevzemati odgovornosti za morebitne posledice, so prekinili najemno razmerje, ki je bilo sklenjeno leta 2006. Sočasno pa so se pojavila ugibanja, da je med razlogi za to potezo dejstvo, da imajo za omenjeni objekt kupca. Leto dni pozneje ga država skuša že drugič prodati. Prva dražba je bila neuspešna. Potencialnim interesentom se namreč zdi postavljena cena previsoka. Tudi za drugo dražbo, ki bo potekala ta teden, ostaja cena nespremenjena. Stavbo na Vičavi 1 bodo skušali prodati za 380.000 evrov. V tem znesku sicer ni zajeta zgolj stavba, ki meri nekaj manj kot 190 m2 površine, pač pa tudi precej veliko pripadajoče zemljišče, ki se razprostira na kar 4.410 m2. Dražba bo potekala 26. oktobra. Tokrat upajo, da bodo uspešnejši kot prvič. Ali se bo kdo opogumil in skušal kaj podobnega doseči tudi na naslovu Vičava 1, kjer je sicer bistveno manjši objekt, bo znano konec meseca. Podatek, da objektu pripada tudi zelo veliko zemljišče, pa je najbrž pomemben predvsem za tiste, ki na tem območju že delujejo in bi se morda želeli širiti. DK Kidričevo • Na mizi proračun 2024 Glavna vrtec in kanalizacija Svetniki občine Kidričevo bodo na četrtkovi seji v prvem branju obravnavali proračun za naslednje leto, s katerim načrtujejo blizu devet milijonov evrov prihodkov. Foto: MZ Na četrtkovi seji bo ponovno tekla debata o cenah vrtca Cirkovce, kjer sicer poteka revizija poslovanja zavoda. V skladu s proračunom, ki bo pred dokončno potrditvijo še v javni obravnavi, predvideva občina za 5,6 milijona evrov investicij. Največja je gradnja novega vrtca v Lovrencu, ki bo zahtevala okoli dva milijona evrov. Za novo kanalizacijo v Njivercah so rezervirali 1,2 milijona evrov, za vlaganja v vodovodni sistem dobrih 200 tisočakov in za modernizacijo cest pol milijona evrov. Zneski v višini od 20.000 do 100.000 evrov so v proračunu predvideni za manjše projekte, tudi študije in arhitekturne rešitve. V primerjavi z letošnjim proračunom bo občina naslednje leto plačevala tudi višje zneske za socialno varnost, od vrtca do šolskih prevozov in oskrbnin v domovih upokojencev. Svetniki bodo na seji med drugim potrjevali nove cene varstva otrok v Vrtcu Cirkovce, pri čemer sta občina in šola ponovno vsaka na svojem bregu. Predlogu cen, kot jih je oblikovala šola, odbor za družbene dejavnosti ni sledil, saj bi šlo v primeru prvega starostnega obdobja za podražitev v znesku 51 evrov. OŠ Cirkovce je za prvo starostno obdobje predlagala ceno 611 evrov, kar bi bil devetodstotni dvig glede na dosedanjo, in za drugo starostno obdobje 416 evrov, kar bi pomenilo 2,2-odstotno podražitev. Zadnja podražitev vrtca je bila marca letos, od takrat veljata ceni 560 za mlajše ter 407 evrov za starejše otroke. V predlogu odbora za družbene dejavnosti, ki mu bo zelo verjetno sledilo glasovanje na občinskem svetu, sta ceni 585 za prvo in 427 evrov za drugo starostno obdobje. MZ 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 17. oktobra 2023 Ptuj • Strokovno-izobraževalno tekmovanje na Rogli Ptujska ekipa reševalcev najboljša v državi Najboljši reševalci v državi so Ptujčani. Na tekmovanju nujne medicinske pomoči, na katerem je sodelovalo 19 skupin, so se najbolje odrezali predstavniki Zdravstvenega doma Ptuj, in sicer ekipa z zdravnikom. V drugi kategoriji brez zdravnikajimje zmaga ušla za las. Tridnevno strokovno-izobra-ževalno tekmovanje ekip nujne medicinske pomoči, ki poteka na Rogli, je tudi letos privabilo najbolj izkušene in vešče reševalce. Ekipe so se pomerile v 12 različnih scenarijih. Na večino so se lahko pripravili, en je bil scenarij presenečenja. »To je izjemno pomembno tekmovanje, gre pa tudi za pomembno obliko izobraževanja, pred samim tekmovanjem namreč pripravijo predavanja o novostih v nujni medicinski pomoči, predstavijo sodobne tehnologije in podobno. Na tekmovanje se pripravljamo v prostem času, seveda pa so pomembne tudi izkušnje s terena, ki so zelo dragocene,« pojasni zdravnica Nina Čuš, del ekipe, ki je odnesla zmago. Zraven nje so bili v ekipi še Sandi Žumer, Dejan Robar in kot dodatni član zdravnik Miha Kodela. Odlično se je odrezala tudi druga sodelujoča ptujska ekipa, brez zdravnika, ki je zasedla drugo mesto. V njej so bili Blaž Ciglar, Domen Murko in kot dodatni član Roman Krajnc. Do zmage jim je zmanjkalo le nekaj točk. Kako tekmovanje poteka? Scenariji, ki jih pripravijo in z njimi soočijo tekmovalne ekipe, so pripravljeni zelo realno. Sodeluje ogromno statistov, celotno dogajanje pa spremljajo izkušeni sodniki. Reševalce postavijo pred čim bolj realne simulacije dogodkov, kot je oskrba kritično bolnega otroka, masovna prometna nesreča, srčni zastoji in podobno. Gre za izobraževalno-tekmo-valni koncept usposabljanja, ki obenem izpostavlja pomen dela reševalcev in učinkovitega sistema nujne medicinske pomoči. To pa je ključ do reševanja življenj. Dogajanje na Rogli pa reševalci izkoristijo tudi kot priložnost za debato o aktualnem stanju in sistemskih pomanjkljivostih. Tokrat je razprava tekla o nujnosti sprememb na področju organizacije službe nujne medicinske pomoči. Na ministrstvu pravijo, da je prenova sistema ena od prioritet. »Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so 4 aktivnosti in sama hitrost vezane tudi na ostala področja zdravstvenega varstva, predvsem na krepitev primarnega nivoja in delovanje nujne medicinske pomoči v bolnišnicah. Zato se je treba vseh sprememb lotiti premišljeno in po korakih«, je ob tej priložnosti na Rogli poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg. Tekmovanje poteka v organizaciji Sekcije reševalcev v zdravstvu v sodelovanju s Slovenskim združenjem za urgentno medicino in Dispečersko službo zdravstva Slovenije. Prvi dogodek so priredili leta 2007. Na podoben način se usposabljanj reševalcev lotevajo tudi v tujini. Dženana Kmetec Ekipa ptujskih reševalcev je na Rogli odnesla zmago, kar pomeni, da znajo za ponesrečence tudi v realnem življenju še kako dobro poskrbeti. Foto: arhiv Dornava • Unescov projekt Drugačnost nas bogati Likovna in etnografska razstava Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava sodeluje v Unescovem projektu Drugačnost nas bogati. V projekt so poleg uporabnikov in zaposlenih v Zavodu vključili tudi otroke Vrtca Dornava, članice Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari, Občino Dornava in učence Zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju. V okviru projekta so v dornavski občinski stavbi pripravili likovno--etnografsko razstavo z naslovom „To sem jaz, to smo mi". Razstavo so posvetili tudi letošnjemu jubileju, 70-letnici delovanja ZUDV. Nastopili so učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju; zapela je Kimi Kuhar, instrumentalna spremljava sta bila Miha Kavčič in profesor Domen Za-dravec. Nastopili so otroci domačega vrtca. Članica TED Lukari Ana Šmid je prikazala spletanje vencev. Pred vhodom v občinsko stavbo so postavili umetniško instalacijo, trakove zanjo je podarila modna kreatorka Sanja Veličkovič. Prireditve so se med drugimi udeležili direktorica ZUDV Ivanka Limonšek, župan Matej Zorko, vodja službe za vzgojo in izobraževanje ZUDV Rosanda Sitar, ravnatelj OŠ Dornava Iztok Hrastar in ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju Lija Frajnkovič. V imenu ZUDV je navzoče nagovorila Sitarjeva: „Ko spoznavaš sebe, svoja čutenja, doživljanja v varnem okolju, v skupini, ki jo poznaš, okolju, kjer imaš razumevanje in podporo, si upaš iti nap- rej. V novo, neznano okolje, k neznanim, novim ljudem. Mi smo pripravljeni deliti svoje izkušnje, znanje, pogled na svet. Pripravljeni, da se družimo z vami, pokažemo, kaj znamo in zmoremo, kaj vse smo se naučili. Ko se boste sprehodili med našimi izdelki, si boste sami ustvarili mnenje. Predvidevam, da boste presenečeni in navdušeni. Vsak naš izdelek je enkraten. Veliko, veliko napora smo potrebovali, da smo naredili končni izdelek. Pri tem so nam neutrudno pomagale naše učiteljice, ki jih je vodila likovna tera-pevtka Sara. Mislim, da nam je us- Nastop najmlajših iz Vrtca Dornava pred odprtjem razstave pelo in se boste ob gledanju slik ter drugih izdelkov lažje potopili v naš svet. Takšen sem jaz in takšni smo mi. Vidimo nasmeh in občutimo poniževanje, strah, bolečino. Naj bo danes za vse skupaj poseben dan. Vesela sem, da ste se nam pridružili v projektu Drugačnost nas bogati in nas danes počastili z obiskom." Razstavo so postavili v prostorih občine Dornava. Likovna dela in lukarski izdelki ročnih del bodo na ogled do 25. oktobra. Ravnateljica ptujske zasebne glasbene šole Frajnkovičeva je dejala, da želijo, da bi razstavo preselili oziroma postavili še v njihove prostore. MZ Foto: MZ Žetale • 30 let Društva upokojencev Žetale Upokojencem ni dolgčas: izleti, pikniki in seveda kegljanje V Žetalah je od okrog 1.300 prebivalcev 240 starih nad 65 let, kažejo statistični podatki. Polovica teh, ki torej že izpolnjujejo starostni prag za upokojitev, je tudi članov Društva upokojencev Žetale, ki letos praznuje 30 let obstoja. Vajeti društva je pred dvema letoma prevzel Branko Horvat, ki je najprej pohvalil zavzetost članov. »V veselje mi je voditi društvo ob takšni podpori in delavnosti članov, vsi radi sodelujejo in pomagajo,« je dejal. Bistvena naloga društva je povezovanje starejših, tako priredijo vsaj dva izleta letno, društveni piknik, varovanje otrok v prometu ob začetku šolskega leta in obisk starejših ali onemoglih članov društva. »Slednje je pravo doživetje, ki nas vedno znova navda z zadovoljstvom in veseljem. Ljudi obdarimo z majhno pozornostjo in stiskom rok, a so našega obiska tako veseli in hvaležni zanj, da imaš občutek, da si opravil veliko delo.« Medtem ko je druženje na prvem mestu med zadanimi nalogami, je ohranjanje športne aktivnosti na drugem. »V Žetalah imamo balinišče, sicer pa se vsaj enkrat na teden srečujemo na igrišču v Rimu, Foto: Mojca Vtič Branko Horvat, predsednik Društva upokojencev Žetale kjer vadimo kegljanje na vrvici, saj smo tudi člani haloške lige,« je pojasnil Horvat. Okrog 25 članov je aktivnih kegljačev, šport jih je prevzel. »Vsak šport vzbudi neko tekmovalnost, tudi kegljanje. Tekmujemo člani med sabo, z drugimi ekipami, ob tem pa si vedno želiš, da bi se še izboljšal.« Nedavno so pripravili tekmovanje v okviru društva, povabili pa so tudi kegljače od drugod. Najbolj točen met je imela Angela Kopše, predsednik Branko Horvat je osvojil drugo mesto, tretji je bil tajnik društva Jože Krivec. »Zadovoljni smo bili z udeležbo, prav tako z izvedbo tekmovanja,« je dejal Horvat. S predanostjo kegljanju na vrvici pa se je okrepila tudi želja po prostorih za kegljanje v Žetalah. -v ■.. .. Foto: Mojca Vtič V okviru občinskega praznika je DU Žetale pripravilo balinanje za vse Člane in občane, dogodek pa so spremljali odlično pečeni kostanji in sladek mošt. »Občina napoveduje ureditev med-generacijskega centra in postavitev pokritega prostora za kegljanje v centru Žetal, ob našem balinišču. Veseli bomo, če bo projekt uspel, saj bodo potem površine, kijih uporabljamo starejši, na enem mestu.« Okroglo obletnico društva bodo obeležili novembra ob martinovem, cilji društva pa tudi v prihod- nje ostajajo enaki, to je krepitev sodelovanja in druženja med člani, društvi v občini in tudi izven občinskih meja. Mojca Vtič torek • 17. oktobra 2023 Zeleni nasvet Štajerski 11 Domača lekarna Zeleni nasvet Pregloboko sajen česen in dolga zima povzročata gnitje česna spomladi. Kmalu bomo sadili še česen Česen sodi med najbolj koristne vrtnine, saj vsebuje za naše zdravje veliko količino koristnih • m* «v i • 1 1 • • V 1 • t • V ( • V 1« !•! v«v snovi. Tipičen vonj in okus mu dajejo zveplene snovi, vsebujoča eterična olja, alilno gorčično olje in druge žveplene snovi ter seveda alicin, ki je rastlinski antibiotik. Zato so včasih v Rusiji česnu rekli ruski penicilin, v Egiptu pa so z njim hranili delavce, da so ostajali zdravi. Česen je dokaj enostavno pridelati, če mu daš, kar potrebuje. Ni pa več to vrtnina, ki nima težav. Česen je muhasta vrtnina Mnogi bi radi pridelali svoj domači česen. Vendar je treba vedeti, da ne bo uspeval povsod. Ne mara zemljišč, kjer je pH pod 5, slabše pa bo uspeval tam, kjer je pH pod 5,5, v tleh pa predvsem primanjkuje kalija. Zato je pred odločitvijo za pridelavo na njivah nujno, da najprej naredite analizo tal. Na vrtovih se zelo redko srečujemo s kislo zemljo, na njivah pa ni tako zelo redka. Česen potrebuje za svoj razvoj veliko sonca in suho, odcedno zemljo. Zato za stabilen, vsakoletni pridelek svetujem pridelavo na dvignjenih gredicah. Tako boste v primeru večjih padavin ali pozimi zastajanja vode zaradi prevelike količine snega lahko zagotovili, da čebulice ne bodo stale v vodi. Sajenje česna Pred nami je ponovna sezona sajenja česna. Do takrat je sicer še nekaj časa, a nekaj nasvetov ne bo škodilo. Za sajenja česna je zelo dobro, če površine pripravimo vsaj 14 dni pred sajenjem, saj česen zahteva dobro pripravljeno zemljo. Na tak način lahko mehansko uničimo tudi prve plevele, ki vzkalijo še pred sajenjem česna. Temu rečemo strokovno slepa setev. Gre pa za to, da plevelom omogočimo vznik pred sajenjem česna pa lahko te komaj vznikle plevele uničimo z motiko ali strojno na njivah. Ker potrebuje ves čas rahlo zemljo, si zagotovimo dovolj prostora za rahljanje tal. Kjer ne sadite na gredice, naj bo med vrstami vsaj 40 cm, v vrsti pa 5-8 cm. Globina sajenja jeseni je 8 cm. Pregloboko sajen bo porabil preveč energije za vznik, tudi izkop je otežen, preplitko sajen pa ima lahko težave v primeru dolgotrajno zamrznjene zemlje ali zelo nizkih zimskih temperatur. Se spomnite, da se včasih iz vsakega stroka posebej razvijejo listi, jaz temu rečem, da zgleda kot drob-njak. Ta pojav je posledica poškodb rastnega vršička rastline, najpogosteje zaradi spomladanskih nizkih temperatur. Lahko je tudi posledica napada česnove muhe, a ta se navadno kaže nekoliko drugače. Še malo, pa bomo sadili tudi česen. Datum sajenja Iz starih časov je v naših glavah ostal datum sajenja nekje v začetku oktobra, a vreme se je od takrat dejansko zelo spremenilo, posebej je to vidno v jeseni. Težko sicer natančno določim termin sajenja, a v zadnjih letih se je v celinskem delu Slovenije najbolje obneslo sajenje prezimnih sort česna v prvem tednu novembra, jarih sort pa še teden dni kasneje. Se boste vprašali, zakaj tako pozno? Česen se mora pred zimo sicer dobro ukoreniniti, najbolje pa je, če sploh ne pride iz zemlje. Za boljše razumevanje termina sajenja, ker mnogi še vztrajajo pri starih datumih naj povem dva osnovna vzroka, zakaj tako pozno sajenje. Za visok pridelek pa tudi idealno zdravstveno stanje je nujno, da ima česen močan koreninski sistem. Če les? 5 i "" i ' ■ " Foto: MP Česen sodi med najkoristnejše vrtnine, saj vsebuje veliko koristnih snovi za naše zdravje. česen sadimo v pretoplo zemljo, začne hitro gnati tudi listje. S tem pa imamo dve težavi. Koreninski sistem se neha razvijati, saj zdaj rastlina večino hranil transportira v listje. Torej izgubljamo na pridelku, predvsem pa obstaja nevarnost zimske, pa tudi spomladanske pozebe, počasnega začetka vegetacije spomladi in s tem tudi več težav z boleznimi. Druga težava pa nastane, če posevek napade čes-nova muha. Ta je zelo zgodnja, saj se pojavi takoj, ko se zemlja odtali in je nekaj dni temperatura nekje nad 5 oC. V zadnjih letih je to celo konec februarja. Ugotovili smo, da muha zaleže jajčeca samo tam, kjer imajo rastline več kot dva lista. Prezgodnje sajenje je torej lahko tudi vzrok, da je napad muhe veliko močnejši. Jeseni lahko posadimo tudi jare sorte česna, saj bodo tako bolje izkoristile zimski mraz in vlago. Jare sorte ne zmrznejo. Lahko jih sicer posadimo tudi spomladi, a čim prej, vsaj do sredine marca. Le dokler so noči veliko hladnejše od dneva, dnevi kratki, zemlja pa hladna, se namreč česen dobro ukorenini. Kasnejša sajenja lahko povzročijo, da se česen ne razdeli na posamezne stročke in ostane v eni sami, večji čebulici. Ker pa je spomladi pogosto vprašljivo sajenje, saj je dežja, moče ... veliko več, je bolje, da je tudi jari česen v zemlji v jeseni. Veliki stroki, mali stroki? Pri česnu resnično velja, da sajenje večjih strokov pomeni večje čebule, posledično seveda tudi višji pridelek. Zato so vas babice učile, da sadimo samo zunanje stroke, ti so namreč debelejši. Glavice česna raztrgamo na stročke (stročkanje) tik pred sajenjem. Prehitro stročkanje lahko povzroči poganjanje listne mase še pred sajenjem, s tem pa se volumen korenin zanesljivo močno zmanjša. To je še posebej pomembno, če sadite svoj sadilni material. Prepozno izkopan pridelek prav tako lahko povzroči prehitro odganjanje listne mase in s tem slabi koreninski sistem. Ker je bilo letos res zelo ekstremno vreme, ste mnogi česen izkopali prepozno. Zato je še bolj pomembno, da ga po izkopu res shranite v temen prostor in razstročkate tik pred sajenjem. Prav tako pa je pomembno, da ga ne sadite prehitro. Oktober je bil nenormalno topel, to pa pomeni, da je zemlja še toplejša kakor običajno v tem času. Zato bi skoraj zanesljivo lahko rekla, da je bolje saditi šele v drugem tednu novembra kakor pa prehitro. Seveda pa je nujno spremljati vremensko napoved, saj lahko tako dolgemu obdobju toplega in suhega vremena sledi veliko dežja. S tem pa je sajenje onemogočeno. Ob stročkanju ločite manjše stroke od debelejših. Manjše stroke posadite posebej, gosteje, morda celo v rastlinjak in pospravite pridelek kot mlad česen. Pred sajenjem je zelo priporočljivo stročke namočiti v raztopino morskih alg. Alge pospešujejo ukoreninjanje in dajo rastlini hitrejši start. So naravnega izvora in dovoljene tudi v ekološki pridelavi. Glede na letošnje vreme ob izkopu pa svetujem, da poleg alg uporabimo še kamilični čaj izmed domačih pripravkov ali pa pripravek iz njivske preslice. V trgovinah pa dobimo naravne pripravke na osnovi glivic (Pythiumoligandrum ali Clonostachysrosea) ali bakterije Bacillusamyloliquefaciens. Svetujem, da uporabite enega izmed omenjenih pripravkov, dodajte mu morske alge. S tem naravi niste škodovali. Spomladi pa česen takoj, ko se temperature dvignejo nad 15 oC, z enakimi pripravki še zalijte. Miša Pušenjak Z rdečo peso tudi do lepega videza Foto: pexels Rdeča pesa je izjemno zdrava in okusna, pripomore pa tudi k lepšemu videzu. Zaradi antioksidantov izboljšuje teksturo kože in gostoto las. Rdeča pesa zadnja leta zaseda gurmanske vrhove in je priljubljena sestavina najboljših kuharskih šefov. Dajejo jo v juhe, napitke in celo sladice. Ni pa to vse, kar rdeča pesa ponuja. Že stoletja jo uporabljamo tudi v lepotne namene, saj vsebuje škrlatni pigment, ki je povrhu vsega poln antioksidantov. Rdeča pesa je naravna čistilka krvi, kar so vedele že naše babice, ki so kar naprej ponavljale, da je za dobro kri treba piti pesin sok. Rdeča pesa namreč poleg železa in že omenjenih elementov vsebuje precej kalija in folne kisline, znane tudi kot vitamin B9. Železo je pomembno za tvorbo rdečih krvnih celic, ki oskrbujejo telo s kisikom, medtem ko kalij pomaga uravnavati krvni tlak in utrip, pa tudi folna kislina ima pomembno vlogo pri nastajanju krvi. In če imamo dobro kri, imamo tudi lepo, rožnato kožo. Oži pore Ker ima rdeča pesa protivnetne lastnosti, se odlično obnese pri varovanju kože pred mozolji in aknami. Pomaga tako sok rdeče pese, ki ga pijemo enkrat na dan, kakor če rdečo peso nanašamo na kožo v obliki lepotnih pripravkov. Zelo učinkovito boste kožo očistili z naslednjo zelenjavno masko: iz surove rdeče pese iztisnite sok in žlico soka zmešajte z enako količino kisle smetane; ta vsebuje mlečno kislino, ki pomaga odstranjevati odmrle kožne celice. Nanesite na obraz za 20 minut, oziroma dokler se ne posuši. Rdeča pesa pomaga zožiti pore ter koži podari rdečkast sijaj. Posvetli pigmentne madeže Če vsak večer pred spanjem na očiščeno kožo nanesete tonik iz rdeče pese, kožo poživite, zožite pore in naredite odlično podlago za nanos vlažilne kreme. Dodaten plus pa je ta, da rdeča pesa poskrbi za bolj enakomerno polt in posvetli pigmentne madeže. V električnem mešalniku zmeljite olupljen gomolj rdeče pese, pol skodelice narezanih zeljnih listov in četrt skodelice vode. Mešanico precedite skozi drobno cedilo, da dobite samo tekočino, ki jo nalijte v model za ledene kocke. Zamrznite. Vsak večer se z eno kocko zmasirajte po obrazu. Za sijoče in negovane lase Sok rdeče pese pomaga tudi pri reševanju težav z lasmi. Ker vsebuje veliko kalija, med drugim preprečuje njihovo izpadanje. V ta namen si vsak dan privoščite dva decilitra omenjenega soka, če pa vas srbi lasišče in imate prhljaj, je priporočljiva tedenska masaža s sokom pese, ki odpravlja prhljaj, hkrati pa spodbuja rast las in preprečuje njihovo izpadanje, saj krepi lasne korenine. M. Koren Foto: pexels Ščiti pred rakom, razstruplja jetra Rdeča pesa je znana po svojih zdravilnih lastnostih. Vsebuje veliko železa, zato je nepogrešljiva, kadar želimo izboljšati kri. Rdeča pesa preprečuje slabokrvnost, vrača telesu energijo. Vsebuje mnoge antioksidante, ki so tako močni, da ščitijo celo pred rakavimi obolenji. Pomaga ohranjati dobro prebavo, preprečuje zaprtost in krepi črevesje. Prav tako je odlično živilo za zdravje in razstrupljanje jeter. Seveda je tudi rdeča pesa najbolj zdrava, če jo uživamo surovo. Takšno očistite in naribate med solato,jojeste kot prilogo, iz nje pa lahko pripravite tudi zelo zdravilen napitek. Naribajte očiščeno surovo peso in korenje ter eno jabolko. Nato dodajte deciliter vode, zmešajte s paličnim mešalnikom in popijte. Tak napitek bo očistil in razstrupil vaša jetra ter telesu povrnil energijo. 12 Štajerski Križem kražem torek • 17. oktobra 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Nad morjem Še vedno sva bila na otoku PhuQuoc, kjer sva se počutila odlično. Novice iz Slovenije nikakor niso bile spodbudne, saj naj bi nek virus prešel tudi našo mejo in povzročil zaprtje države. Zaprtje? Tega si midva tam daleč na vzhodu nisva znala predstavljati. Tu in tam smo si morali razkužiti roke, drugih ukrepov pa ni bilo. Midva sva uživala naprej. Čeprav nisva neka ljubitelja turističnih resortov in gneče, sva veliko razmišljala o tem, da bi obiskala nek vodni park na enem bližnjem otoku. Kolikor sva slišala, so tam imeli na kupe bazenov, toboganov, restavracij in drugih razvedrilnih točk, torej dogajanje na kvadrat. To bi bilo zagotovo zanimivo, če bi bil tam z družino in otroki, naju pa je v tistem trenutku najbolj pritegnila pot do tja. Do sosednjega otoka te namreč ne peljejo s čolnom, ampak - z žičnico. V enem prejšnjih prispevkov sem omenjal, da so v NhaTrangu imeli vzpostavljen sistem krajših žičnic med otoki, tu pa se je obetala vožnja nad morjem v dolžini skoraj osem kilometrov, kar je najdaljša tovrstna žičnica v Vietnamu. Do vstopne točke sva se pripeljala z motorjema, ki sva ju pustila v eni stavbi v gradnji. Na otoku se res veliko gradi, tu pa je pozornost pritegnil stil gradnje, saj so bile novogradnje zgrajene v čisto mediteranskem stilu, s pisanimi oziroma živo-barvnimi fasadami. Balkoni in okna s polkni, skodle na strehi in kamniti portali nad okni močno spominjajo Foto: Dani Zorko Pogled iz žičnice nad morjem Foto: Dani Zorko Novogradnje na otoku Plaža na otoku odrezek za popust alberto sordi reí E3 kraj v dalmaciji svod nad nami primorski dedek nemška avtomobilska znamka trakasta priprava, ki drži hlače tisočak (1075 m) včičariji "zvezda" danica naša pevka (majda) koroška dolina pod karavanš. predorom ant0ni0 pjkffi'. banderas pra*f^cni nekdanja sobarica nekdanji politik (sašo) pripadnik skitov miša novak vrsta razcvetja olaf po domaČe mesto ob niluvzg. egiptu stotina hektara gledališče Muzej, ki se nahaja v območju med avenijo Paseo de la Reforma in Ulico Mahatme Gan-dhija v parku Chapultepec v mestu Ciudad de Mexico, je največji in najbolj obiskan muzej v Mehiki. Muzej, ki so ga zasnovali arhitekti Pedro Ramírez Vázquez, Rafael Mijares Alcérreca in Jorge Campuzano, so odprli 17. septembra 1964. V pritličju in delno na prostem so predstavljene vse predkolumbo-vske kulture na območju današnje Mehike. Najbolj znan in najpomembnejši eksponat je sončni kamen (Piedra del Sol). Zelo zanimiv je tudi azteški kip Xochipilli. Etnografske dvorane se nahajajo v zgornjem nadstropju, kjer so razstavljene tradicionalne noše in predmeti indijanskih ljudstev v Mehiki. Poleg teh znanih zakladov hrani tudi neprecenljive zaklade civilizacij Olmekov, Majev, Toltekov, Aztekov in drugih. Muzejska stavba z dvoriščem in betonskim »dežnikom« je še ena tistih, ki so res vredne ogleda. na stil južne Italije ali Španije, tako da predvidevam, da je še kdo poleg Rusov koloniziral kakšen del obale. Vožnja z žičnico je potekala dobro uro in je bila vrhunsko doživetje. Kabina je bila čisto v stilu žičnice na Pohorje, razgledi pa so bili več kot fenomenalni. Iz zraka smo lahko opazovali luksuzne zasebne vile, drage gliserje, revne ribiče, predvsem pa modrino morja. Razdalje med stebri so precejšnje, zato smo se veliko spuščali in dvigali, kar pa naju ni preveč motilo, saj sva bila sama v kabini. Ko sva prispela na otok, sva šla malce poizvedovat v vodni park, ki pa naju ni navdušil, zato sva se odpravila na plažo, kamor je vozil nek avtobus. To so imeli super urejeno, poleg tega pa prevelike gneče ni bilo. Cevi in kanali vodnega parka so segali visoko v nebo, da so se kriki otrok slišali daleč, vendar to ni nikogar motilo. Tu si res lahko izklopil vse čute, saj je bila vsa glasba narejena čisto po tiho, vreme pa tokrat ni bilo prevroče. Namesto ležalnikov so tu ponujali viseče mreže, ki so nama še bolj ugajale. Tudi tu je vsake toliko prišel naokrog možakar, ki je ponujal hladno pijačo, kar je bilo vsem po godu. Cena žičnice je bila čisto običajna, saj jim je frekvenca ljudi verjetno pokrivala stroške. Pri nas bi ceno verjetno nabili tako, da bi raje šel človek po morju peš. Na otoku sva preživela ves dan, okoli šeste zvečer pa je šla na najin otok zadnja žičniška kabina, tako da sva se takrat podvizala in še enkrat občudovala morje in sončni zahod. Do motorjev sva prišla tako lena, da bi se najraje kar tam vrgla v pesek in počakala jutro. Foto: Dani Zorko Vodni park iz zraka KOLOFON ARP, Hans - nemško-francoski slikar, kipar in pesnik, soustanovitelj dadaizma, BROLIN, Josh - ameriški igralec, OSAPNA -gora v Čičariji Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Po prvem mrku so se pobrali, po drugem ne Stran 14 Rokomet Priborjeno zapravili v petnajstih minutah Stran 14 šlV 'j «ii i « m; Nogomet Hajdini v izdihljajih lokalni derbi, prvi poraz Drave Stran 15 Nogomet Prvi poraz Bukovcev, Ormož nazaj na vrh Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik íPoiIulajt¿ naí na ívitovnzm. íjÁlu! RADIOPTUJ tea- 4/tletu. www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Reprezentanca, 1. SNL Nogomet • 2. SNL Reprezentanca korak bliže Nemčiji, Od 11 zadetkov pet: taM v fojkamh prvoligaši na pripravah Slovenska nogometna reprezentanca je z zmago proti Finski (3:0, Šeško 2, Janža), sploh prvo proti tej skandinavski državi, naredila pomemben korak proti uvrstitvi na evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Nemčiji. Skupina H 1. SLOVENIJA 7 5 11 16:6 16 2. DANSKA 7 5 11 15:6 16 3. FINSKA 7 4 0 3 11:7 12 4. KAZAHSTAN 7 4 0 3 10:8 12 5. SEVERNA IRSKA 7 2 0 5 7:8 6 6. SAN MARINO 7 0 0 7 0:24 0 Na EP se uvrstita prvouvrščeni ekipi, zato izbranci selektorja Matjaža Keka še nimajo zagotovljene vozovnice za prvo veliko tekmovanje po letu 2010, ko so pod vodstvom sedanjega selektorja nastopali na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Do konca so še trije krogi, v katerih je za vse ekipe na voljo še devet točk. Slovenci se bodo pomerili s Severnimi Irci (v torek) in Danci (17. 11.) v gosteh ter Kazahstanci doma (20. 11.). Za zanesljivo uvrstitev na 1. ali 2. mesto potrebujejo dve zmagi, ne glede na tekmece. V vseh preostalih primerih je Finska realna grožnja, saj ima lažji razpored (Kazahstan in S. Irska doma, San Marino v gosteh) in lahko osvoji vseh možnih 9 točk. Tudi Danska lahko s San Marinom in Severno Irsko lažje od Slovenije potrdi odhod v Nemčijo, tako da bodo morali naši še zavihati rokave ... Slovenski prvoligaši v reprezentančnem premoru ne mirujejo, kar pri dveh je prišlo do sprememb na trenerski klopi. Celjane je zapustil Albert Riera (odšel v francoskega drugoligaša Bordeaux), na njegovo mesto pa so vodilni možje postavili Damirja Krznarja. Hrvaški starateg tako po odhodu iz Maribora ni bil dolgo brez službe ... Burno je tudi pri Olimpiji, kjer so se odločili za zamenjavo Portugalca Joaa Henriquesa. Njegovega naslednika še niso določili, največ pa se govori o nekdanjih odličnih nemških nogometaših Miroslavu Kloseju in Felixu Magathu. To sta že četrta in peta menjava trenerjev v 1. ligi, kar predstavlja polovico moštev. Začelo se je s Simonom Rožmanom pri Domžalah (Dušan Kosic) in Dejanom Grabičem pri Muri (najprej začasno Darjan Slavic, sedaj Vladimir Vermezovic), nato pa je sledila trojica Maribor (Damir Krznar - Ante Šimundža), Celje in Olimpija. Kako na majavih nogah stojijo stolčki slovenskih nogometnih prvoligaških trenerjev, najbolje kaže podatek, da se je v vmesnem času govorilo tudi o zamenjavi pri Aluminiju, sedaj pa postaja vedno bolj verjetna tudi sprememba pri Rogaški ... Vijoličasti ugnali šumarje V soboto sta prijateljsko tekmo za zaprtimi vrati odigrala Aluminij in Maribor. Ta se je končala povsem drugače kot prvenstvena pred dvema tednoma, ko so šumarji ugnali vijoličaste z golom Sandra Jovanovica (1:0). Prav po omenjenem srečanju je pri Mariboru prišlo do zamenjave trenerja. Aluminij - Maribor 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Iličic (6., z 11 m), 0:2 Ko-lar (25.), 0:3 Soudani (72.), 0:4 Skuka (74.), 0:5 Skuka (84.), 1:5 Kljun (90.) ALUMINIJ: Petek, Pečnik, Zelj-kovic, Šubaric, Jovan, Jagic, Bilyi, Baskera, Jovanovic, Maružin, Matic. Igrali so še: Maričevic, Kosi, Gorenak, Susso, Šarac, Kljun, Skiba, Katuša, Radivojevic. Trener: Robert Pevnik. MARIBOR: Bergsen, Ferčec, Watson, Uskokovic, Guerrico, Vrhovec, Laušic, Božic, Iličic, Kolar, Castro. Igrali so še: Jug, Žinič, Mitrovic, Šoštarič Karič, Urata, Pihler, Horvat, Repas, Soudani, Skuka, Ishaq Rafiu (od 75. Čuk). Trener: Ante Šimundža. JM Nogomet • Ženska liga Vzpodbuden prvi polčas šola za naprej WFC Drava Ptuj - Mura Nona 0:7 (0:2) STRELKE: 0:1 Noelle Vilčnik (27.), 0:2 Yana Malakhova (30.), 0:3 Noelle Vilčnik (48.), 0:4 Špela Kolbl (50.), 0:5 Lucija Kos (52.), 0:6 Neli Hofman (64.), 0:7 Pia Ciganovič (76., ag.) WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Gaja Kirbiš, Selma Šabotič, Pia Ciganovič, Eva Vidovič, Nuša Štum- berger (od 70. Dragana Dodik), Anja Lončarič, Maša Potočnik (od 55. Ela Ušen), Nuša Forštnarič, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Taja Lončarič (od 55. Lana Zalar). Trener: Sandi Bauer. Po dvotedenskem igralnem premoru (vmes so na željo Krima prestavile tekmo, op. a.) so ptujske nogometašice odigrale prvo od dveh srečanj z našima najboljšima ekipama, Muro Nono in Olimpijo. S V 13. krogu strelci niso bili pretirano razpoloženi, na osmih tekmah so zmogli le 11 zadetkov (negativni rekord sezone še vedno drži 7. krog z le desetimi zabeleženimi goli). Zanimivo je, da so kar sedem od teh dosegli tujci, le štiri pa domačini ... Skoraj polovico vseh so videli gledalci v Dekanih, kjer je z novim trenerjem Simonom Sešlarjem (zamenjal je Adnana Zildžovica) gostoval Rudar. Po prvem polčasu je Velenjčanom kazalo dobro, saj jih je v vodstvo popeljal Jure Matjašič (Drava, Zavrč, Aluminij ...). V drugem se je slika obrnila, ob štirih prejetih golih (dva je dosegel Gambijec Keb-ba Kebell Suso, ki je vstopil s klopi) so si knapi prislužili še dva rdeča kartona . Šele v dvanajsti tekmi sezone je ekipa Primorja doživela prvi poraz. Nekoliko presenetljivo se je to zgodilo na Koroškem, kjer je domači Fuži-nar iskal točke za beg z dna lestvice. Presenetljiv je tudi poraz Bistrice, ki jo je na domačem stadionu z golom rezervista, Nizozemca Ralpha Maxa Alexandra Kerrebijna, ugnala zasedba iz Tolmina. Podobno usodo je doživela tudi Dravinja proti ekipi Vitanest Bilje, za katero je edini gol na srečanju prav tako zabil rezervist, Portugalec Goncalo Jose Goncalves Paulino. Goričani so še drugič zapored ostali brez zmage, po porazu s Pri-morjem so jim točki odščipnili še Se-žanci. Za slednje je izenačil Lorenzo Gonzalez, nogometaš s španskim in švicarskim potnim listom. Na treh nedeljskih tekmah - v Ljubljani, Lendavi in Novem mestu - so mreže popolnoma mirovale, saj gledalci niso videli niti enega samega zadetka. Beltinčani so tako ne glede na remi povečali prednost na vrhu ... REZULTATI 12. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - TKK Tolmin 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kerre-bijn (68.); Gorica - Tabor Sežana 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Vekič (31.), 1:1 Gonzalez (69.); Dravinja - Vitanest Bilje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Goncalves (83.); Ilirija 1911 - Beltinci Klima Tra-tnjek 0:0; Odbojka • 3. DOL - vzhod, 1. krog Ptujske odbojkarice v odločilnih trenutkih bolj zbrane Foto: Črtomir Goznik Z vodilno ekipo lige Ptujčanke niso imele možnosti za uspeh, so pa vsaj v prvem polčasu nudile dober odpor. Prekmurkami so zaključile prvi del sezone, z Olimpijo bodo v nedeljo odprle drugega. Državne prvakinje iz Murske Sobote (v ekipi imajo dve Brazilki, Ukra-jinko in reprezentantko Latvije) so v deževnem vremenu na Mestnem stadionu potrdile vlogo popolnih favoritinj, a so v prvem polčasu naletela na dokaj močan odpor. Prvi gol na srečanju je padel šele po slabe pol ure igre, ko je za goste zadela njihova najboljša strelka Noelle Vilčnik (nekdanja igralka ptujske vrste). Le tri minute kasneje je Ukrajinka Yana Malakhova vodstvo povišala, kar je bil tudi izid polčasa. V drugem delu so gostje stopile na plin, med strelke pa se je ob Vilčni-kovi vpisala še ena nekdanja članica ptujske ženske vrste Neli Hofman. Leon Kodrič, predstavnik WFC Drava Ptuj: „Za nas je bila to težka tekma proti izjemno kakovostnim tekmicam. Tekmo smo vzeli kot močan kondicijski trening, seveda pa puncam čestitam za prikazano igro in borbenost. V nedeljo nas čaka podobna tekma z Olimpijo, zato upam, da smo se iz tekme z Muro nekaj naučili." JM Ptuj - Benedikt 3:1 (-23, 24, 23, 19) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevič, To-manič, Milošič, Dežman, Lorenčič, L. Horvat, Hentak, Mlakar, Stater, Fras, Kloar, Hren, Šauperl. Trenerka. Eva Vedlin Gojčič. Start v novo tekmovalno sezono vedno prinaša s sabo kar nekaj neznank in te so se razkrile tudi v uvodnem nastopu ptujskih odbojka-ric. S tribun športne dvorane Gimnazije Ptuj jih je prišlo spodbujat veliko ljubiteljev odbojke, ki so spremljali skorajda dve uri dolg izenačen obračun. Na koncu so Ptujčanke s 3:1 v nizih premagale Benedičanke, ki so še lani nastopale v ligi višje. V novi sezo- Fužinar Ravne - Primorje eMun-dia 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Gaberšek Rotovnik (52.), 2:0 Kvesič (92.); Jadran Dekani - Rudar Velenje 4:1 (0:1); strelci: 0:1 Matjašič (33., z 11-m), 1:1 Suso (55.), 2:1 Fortuna (60.), 3:1 Suso (75.), 4:1 Gabrič (85., z 11 m). Rdeča kartona: Dajčman (57.), Baku-la (84., oba Rudar); Nafta 1903 - Triglav Kranj 0:0; Krka - Brinje Grosuplje 0:0; rdeči karton: Kepic (72., Brinje). 1. BELTINCI TRATNJEK 12 8 3 1 25:7 27 2. PRIMORJE EMUNDIA 12 7 4 1 18:10 25 3. NAFTA 1903 12 7 3 2 25:13 24 4. GORICA 12 7 2 3 22:11 23 5. TRIGLAV KRANJ 12 6 4 2 20:10 22 6. BRINJE GROSUPLJE 12 5 2 5 20:13 17 7. JADRAN DEKANI 12 4 5 3 16:13 17 8. K. E. BISTRICA 12 5 2 5 13:14 17 9. VITANEST BILJE 12 4 4 4 20:21 16 10. FUŽINAR RAVNE 12 4 2 6 16:21 14 11. KRKA 12 3 3 6 14:17 12 12. DRAVINJA 12 3 3 6 11:22 12 13. ILIRIJA 1911 12 2 5 5 9:14 11 14. TKK TOLMIN 12 3 2 7 11:22 11 15. RUDAR VELENJE 12 2 3 7 11:23 9 16. TABOR SEŽANA 12 0 5 7 9:29 5 JM ni - podobno kot Ptujčanke - nastopajo v 3. ligi s svojim lastnim kadrom. Tekma se je začela po notah Benedikta, ki je hitro povedel 4:10 - glavni razlog za to prednost je bil njihov servis. Ta je bil skozi celotno tekmo močno orožje gostij, ki so imele zelo neugodne dolge servise, s katerimi so domačinkam povzročale kar precej težav. Po hitrem zaostanku je trenerka Eva Vedlin Gojčič naredila prve menjave v ekipi, kar je potem storila še večkrat, saj je iskala najbolj razpoložene igralke za igro. Tekmo je začela z lansko prvo šesterico, ki so jo sestavljale Emela Sivčevič, Alida Tomanič, Amadeja Dežman, Lea Horvat, Vita Hentak in Danaja Mlakar. Ob njih je največ priložnosti za igro Foto: Črtomir Goznik V tesnem obračunu z Benedičankami je Ptujčankam v uvodu sezone uspelo vknjižiti pomembno zmago. dobila Ana Horvat, ki je s svojimi izkušnjami in nesporno kakovostjo dodana vrednost večinoma zelo mladi ekipi. Ta je v uvodnem nizu počasi dohitevala Benedikt, ki je vodil že 18:24. Po seriji dobrih servisov Tomaničeve so bile domačinke blizu izenačenja (23:24), a se je niz zaključil 23:25. Tudi vsi drugi nizi so bili točkovno zelo izenačeni, značilno pa je bilo, da so bile gostujoče igralke večino časa v rezultatski prednosti. Domača vrsta ŽOK Ptuj se je iz niza v niz igralsko dvigovala, prav tako pa so bile igralke v odločilnih delih igre dovolj zbrane za zmago. V odločilnih delih drugega niza je na koncu dobro servirala Sivčeviče-va, medtem ko sta v naslednjih dveh nizih dobri seriji začetnih udarcev sestavili Ana Horvat in Tomaničeva. Gledano skozi celotno tekmo je bil servis slabši del igre ptujske ekipe, saj so pri tem elementu najbolj nihale. Naredile so ogromno napak, a na drugi strani so zgoraj omenjene tri igralke s servisi tudi naredile določeno prednost v drugem, tretjem in četrtem nizu. Tudi ostali deli odbojkarske igre so bili pri domačinkah solidni, a predvsem igra v napadu je lahko še veliko boljša. Na obeh straneh je bila tokrat dobra igra v obrambi, tu in tam so gledalci videli tudi kakšen uspešen blok. Vse te prvine so bile v odločilnih trenutkih rahlo na strani domačih odbojkaric, ki so s kančkom sreče dobile tri nize zapored z rezultatom 26:24,25:23 in 25:19. Novo zmago bodo napadale že ta petek, ko bodo gostovale pri ekipi Slovenj Gradca. REZULTAT11. KROGA: ŽOK Ptuj -Benedikt 3:1, KEA Šempeter - Svol-ley 3:0, Bistrica II - ŽOK Mislinja 0:3, Celje - Slovenj Gradec 1:3. Prosta je bila ekipa Weiler Volley Zreče II. David Breznik 14 Štajerski Šport torek • 17. oktobra 2023 Rokomet • NLB liga, 6. krog Po prvem mrku so se pobrali, po drugem ne Foto: Črtomir Goznik Koper - Jeruzalem Ormož 27:23 (13:12) KOPER: Burica, Poklar 5, Konjevic 3, Bekric 3, Morato, Moljk, Begano-vic, Stojanovic, Muminovic, Groff, Zugan 3, Sanabor 1, Makuc 7, Kete 5 (1), Jelovčan, Breznikar. Trener: Boris Lisica. JERUZALEM: Balent, Ranfl (5 obramb - 1 x 7 m), Zemljič (4 obrambe); Munda 6, Sok 9 (3), Vincek, Žuran, G. Hebar 1, T. Hebar 4, Šulek, Blagotinšek, Pungartnik, Krabonja, Kolmančič 1, Jerenec 2. Trener: Saša Prapotnik. IGRALEC TEKME: Marin Burica (Koper). Ormožani so v zadnjih dveh krogih gostovali pri zahtevnih tekmecih. Končni izkupiček tekem proti Slovanu in Kopru je polovičen (zmaga in poraz), kar je zadovoljiv izkupiček, ki Ormožane ohranja v zgornjem delu lestvice (5. mesto). Prva polovica 1. polčasa je bila pri Jeruzalemu, ki je imel tudi glasno podporo s tribun, solidna. Tadej Sok je s svojim četrtim zadetkom v 14. minuti poskrbel za minimalno vodstvo (6:7). Sledila je kriza Prlekov, ki so v seriji naredili prekršek v napadu (G. Hebar), zadeli prečko (Jerenec), sledili sta tehnični napaki (Jerenec, Dol Hrastnik - Velika Nedelja 32:22 (14:11) V. NEDELJA: Matoševic (5 obramb), Bezjak; V. Kovačec, Lah 1, Škorjanec, Notersberg 1, Grabovac 2 (1), Kosi, Borko 5 (1), Ude Tkalčec 2, Kralj 3, Toplak 4, Majhen 3, Gašic 1. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Ko-vačec. IGRALEC TEKME: Jan Hočevar (Dol Hrastnik). Po presenečenju v pokalnem tekmovanju in zmagi nad Grosupljem so se rokometaši Velike Nedelje odpravili na gostovanje k Dolu Hrastniku, ki mu letos „ne cvetijo rože". Ekipa je na zahtevno gostovanje odpotovala brez poškodovanega Eneja Kovačeca ter Borne Srage, ki je v zadnjih dveh tekmah nasprotnikom nasul 18 zadetkov. Do 20. minute in rezultata 7:9 so gostje prikazali zelo lepo predstavo T. Hebar) in za konec neuspešne ormoške serije še obramba Durice (Sok). Koper je te napake spretno kaznoval in s hitro ter domiselno igro v napadu naredil serijo 5:0 (11:7). Sledile so najboljše minute Jeruzalema na tekmi, v katerih je bila obramba čvrsta, Ranfl je ustavil sedemmetrovko Keteju, zadeli so Munda (dvakrat), Jerenec (dvakrat) in T. Hebar. V 28. minuti je po seriji petih zaporednih golov gostov na semaforju pisalo 11:12. Do odmora se je Primorcem uspelo vrniti v vodstvo (13:12) po zadetkih zunanjih igralcev Poklarja ter Zugana, kjer so obrambni igralci Jeruzalema pozabili izstopiti na nevarne strelce z razdalje. Ormožani so slabo začeli 2. polčas, kar jih je na koncu stalo poraz. Že v prvem napadu je bil izključen Šulek, vzrok izključitve pa ve le sodnik Hotko. Ormožani so v napadu imeli težave s podajami na pivota, kjer so po nepotrebnem izgubili kar nekaj žog. Na drugi strani so Koprčani dosegali zadetke prav preko pozicije krožnega napadalca, kjer je igral visoki Konjevic. Primorci so bili izjemno čvrsti v obrambi, v napadu pa nevarni iz prav vseh pozicij. V 41. minuti je mlajši od bratov Makuc, Andraž, dosegel svoj tretji od sedmih zadetkov in povedel svojo ekipo k lepi prednosti petih golov (19:14). in v več primerih vodili tudi s tremi goli prednosti. Temu je sledilo slabih petnajst minut igre in vprašanje zmagovalca je bilo odločeno. Tehnične napake, zgrešeni zicerji in nepotrebne izključitve so se kar vrstile, in Dol Hrastnik je spreobrnil potek tekme (14:11 ob polčasu). „Iz prvega polčasa bi morali iztržiti bistveno več kot zaostanek treh zadetkov. Kar naenkrat smo padli v igri in domačinom po naših napakah dovolili, da nam v desetih minutah z -3 pride na +4. Žoge smo kar delili ekipi Hrastnika, ob tem pa smo namesto močnih strelov želeli domačega vratarja trikrat premagati z lobom, vselej neuspešno. Škoda in znova dobra lekcija za našo mlado ekipo, ki zdaj vidi, da igranje v 1. B-ligi ni mačji kašelj ter da se bistveno razlikuje od igranja mladinske lige," je o 1. polčasu povedal Žiga Borko. Filip Jerenec (Jeruzalem Ormož) Gostje so reagirali z minuto odmora in menjavo na golu (Zemljič je zamenjal Ranfla) in začel se je lov za domačini. Zdaj so v rahlo krizo zapadli Koprčani in oblast na igrišču so počasi začeli prevzemati Štajerci. Prednost Primorcev je počasi plahnela, a bi lahko še bistveno bolj, če v golu ne bi imel svojega večera vratar Burica. V 50. minuti je prednost gostiteljev znašala le en zadetek (19:18) in prav to - enakovreden vstop v zadnjih deset minut tekme - so si želeli v Ormožu. A se jim v zadnjih desetih minutah zaradi nekaterih razpoloženih igralcev Kopra ta računica ni izšla. Pri Kopru se je razigral Makuc, ki je zadeval z razdalje ali iz preigravanj, če pa mu to ni uspelo, pa je odlično asistiral soigralcem, ki so zatresli mrežo Zemlji- V nadaljevanju so se gostje približali na le dva zadetka zaostanka (15:13) in tudi obramba je delovala čvrsto. Nato pa je ena napačna sodniška odločitev potek tekme obrnila v popolnoma drugo stran. Na odbito žogo se je vrgel Grabovac, ob tem je preko njega padel igralec Hrastnika, sodnika pa sta za posredovanje pokazala kazen za dve minuti gostujočemu igralcu in po ugovarjanju s klopi še trenerju Krstiču. Še ob večkratnem pregledu posnetka je jasno, da gre za sodniško napako. Domačini so izkoristili dva igralca več v polju in s serijo 3:0 v 38. minuti povedli s +5 (18:13). Gostje so se poskušali „vrniti v tekmo" z igro 7 na 6, kjer so prihajali do zaključnih strelov, vendar zapravili številne zicerje. To jih je drago stalo in Hrastnik je ušel tudi na enajst zadetkov prednosti (32:21). „Dejstvo je, da bi lahko iztržili bistveno boljši rezultat. Roko na srce bi z današnjo zasedbo težko zmagali v Hrastniku, ampak bi se dalo izvleči vsaj 'normalen' poraz. Tudi porazi se razlikujejo: ni vseeno izgubiti s petimi ali desetimi goli razlike. Na tekmi smo preizkusili kar nekaj novih stvari, ki nam zaradi slabe realizacije niso stekle po željah, lahko pa bi nam pomagale pri boljši igri na kakšni drugi tekmi. Časa za jokanje ni, saj že v petek, 20. oktobra, v goste prihaja Ajdovščina," je po tekmi bil kratek in vidno razočaran kapetan Marko Kralj. JM 1. B SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja 32:22, Črnomelj - Herz Šmartno 24:31, Kočevje - Frankstahl Radovljica 23:29, Jadran Hrpelje-Kozina - Butan plin Izola 18:22, Ajdovščina - Mokerc Kig 19:23, Grosuplje - Krško 30:38. 1. KRŠKO 5 5 0 0 10 2. MOKERC - KIG 5 5 0 0 10 3. GROSUPLJE 6 4 119 4. RADOVLJICA 6 4 0 2 8 5. BUTAN PLIN IZOLA 5 4 0 1 8 6. HERZ ŠMARTNO 5 3 0 2 6 7. KOČEVJE 6 3 0 3 6 8. DOL TKI HRASTNIK 6 2 0 4 4 9. AJDOVŠČINA 6 2 0 4 4 10. VELIKA NEDELJA 5 2 0 3 4 11. ČRNOMELJ 6 1 1 4 3 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 5 0 0 5 0 13. JADRAN HRPELJE 6 0 0 6 0 ča. V 57. minuti je prednost domačih narasla na +4 (24:20), a se gostje znova niso predali. Odlično predstavo je s svojim šestim golom na tekmi kronal Munda (24:22) in tekma je bila znova povsem odprta. V zaključnem direndaju iz obeh strani je na sceno stopil golman Kopra Burica, ki je v enem napadu zbral Drava Ptuj - Sevnica 35:18 (20:10) DRAVA PTUJ: Škorc, Češek; Kram-berger, Škrobot 3, Kuzma, Golež 2, Peklar, Maroh 10, Toplak 3, T. Kocijančič 4, Šeštanj-Plohl 1, Krasnič 4, Šalamun 2, Bezjak 3, Dolinšek, S. Kocijančič 3. Trener: Uroš Šerbec. RDEČA KARTONA: Kramberger (53.), Toplak (58., oba Drava). Rokometaši Drave so tudi na tretji letošnji ligaški tekmi prišli do suverene in visoke zmage. Lepo število gledalcev je v športni dvorani Ljudski vrt videlo moderno, hitro in učinkovito igro ptujske ekipe, ki je imela v vratih zelo razpoložena vratarja Domna Škorca in Jana Češka. Prvi je svoje delo vrhunsko opravil v prvem (11 obramb), drugi pa je v drugem polčasu (15 obramb). Kratek pogled na tekmo in visoko zmago je pri Dravi podal kapetan in z desetimi goli najboljši strelec Jan Maroh: „Res smo odigrali fantastično tekmo. Zelo dobro je delovala naša obramba, vratarja sta obranila 2. SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj - Sevnica 35:18, Arcont Radgona - Nova Gorica 28:31, Maribor Branik - Kronos 33:32, Alples Železniki - Po- murje 35:24. 1. DRAVA PTUJ 3 3 0 0 6 2. NOVA GORICA 3 2 0 1 4 3. MARIBOR BRANIK 3 2 0 1 4 4.ARCONTRADGONA 3 1 1 1 3 5. SEVNICA 3 1 1 1 3 6. KRONOS 3 1 0 2 2 7. ALPLES ŽELEZNIKI 3 1 0 2 2 8. POMURJE 3 0 0 3 0 Meteorplast ŠIC bar -Dobrepolje 9:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Trstenjak (2.), 2:0 M. Goznik (6.), 3:0 Trstenjak (9.), 3:1 Kmetič (18.), 4:1 Rajter (21.), 5:1 Trstenjak (23.), 6:1 M. Goznik (25.), 7:1 Matan (27.), 8:1 Trstenjak (30.), 9:1 Alen Ruis (31.). KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, A. Goznik, M. Goznik, Trdin, Rajter, Kos, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Gjurasek. Trener: Robert Grdovič. Petek trinajsti je bil srečen večer tri obrambe (!) po metih T. Hebarja, Kolmančiča in Munde. Ormožani so se v obrambi morali odpreti, kar so tekmeci s pridom izkoristili in se na koncu veselili zaslužene zmage. V naslednjem krogu v soboto, 21. oktobra, ob 19.00 na Hardek prihaja novinec s Škofljice, ki trenutno v ligi velja za najprijetnejše presenečenje. Škofljica je letos na pripravah Ormo-žane že ugnala in pred Jeruzalemom je zelo težka tekma. Andraž Makuc, Koper: „To zmago smo nujno potrebovali in verjetno iz tega razloga nismo igrali sproščeno. Imeli smo kar nekaj padcev v igri, a na našo srečo so jih Ormožani imeli celo nekaj več. Na koncu je piko na i naši zmagi z odličnimi obrambami dal naš vratar Marin Burica." Aljoša Munda, Jeruzalem: „Preveč smo nihali v igri. Na trenutke smo igrali odlično, nato pa pet do deset minut 'padli v črno luknjo', kjer nam je Koper ušel na večjo prednost. Pri lovljenju nasprotnika v 2. polčasu smo porabili preveč moči, kar se nam je poznalo v zadnjih desetih minutah tekme. Škoda za poraz; menim, da bi lahko na Bonifiki iztržili vsaj točko. Je pa dejstvo, da bi se nam moralo na igrišču vse uskladiti. Gremo naprej z dvignjeno glavo. Zdaj je pred nami okrog 50 % vseh strelov in tudi naša realizacija v napadu je bila dobra. Vse to nam je prineslo zasluženo visoko zmago." V ptujskem taboru so Sevnico ob Mariboru in Kronosu postavili med najresnejšega tekmeca za napredovanje v višjo ligo, kar je pomenilo, da je trener Uroš Šerbec ekipo zelo dobro pripravil na tokratni derbi. A na derbiju je bil po zaslugi odlične igre Drave skozi vseh šestdeset minut tekme v glavnem enosmerni promet. Ptujčani so po dogovoru začeli v obrambni postavitvi 6-0 in delo opravili na zavidljivem nivoju: vratar Škorc je obranil številne žoge in v na- za futsalerje ljutomerskega Mete-orplasta ŠIC bara. V tekmi 2. kroga 1. SFL so na domačem parketu visoko premagali Dobrepolje, kar je najvišja zmaga Prlekov v prvoligaški konkurenci. »Dobro smo začeli in takoj povedli z zadetkom iz prekinitve. Dodali smo še drugi in tretji zadetek, nato pa malo padli proti koncu prvega dela. V nadaljevanju smo povsem prevzeli pobudo: izboljšali smo prekinitve, predvsem pa presing na žogi. Zagotovili smo si odlično popotnico za težko gostovanje v petek na Vrhni- NLB liga REZULTATI 6. KROGA: Koper - Jeruzalem Ormož 27:23 (13:12), Trimo Trebnje - Urbanscape Loka 42:32 (19:13), Škofljica - LL Grosist Slovan 26:24 (12:14), Ljubljana - Slovenj Gradec 33:34 (18:17), Riko Ribnica - Do-bova 36:24 (16:15), Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 29:27 (19:17). Tekma Sviš Ivančna Gorica - Krka bo odigrana v sredo, 18. 10., ob 19.00. 1. TRIMO TREBNJE 6 5 0 1 10 2. GORENJE VELENJE 6 5 0 1 10 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 5 4 0 1 8 4. KRKA 5 3 117 5. JERUZALEM ORMOŽ 6 3 12 7 6. ŠKOFLJICA 6 3 12 7 7. RIKO RIBNICA 6 3 0 3 6 8. SVIŠ IVANČNA GORICA 4 3 0 1 6 9. KOPER 6 3 0 3 6 10. SLOVENJ GRADEC 6 2 13 5 11. LL GROSIST SLOVAN 6 1 1 4 3 12. URBANSCAPE LOKA 6 1 1 4 3 13. LJUBLJANA 6 10 5 2 14. DOBOVA 6 0 0 6 0 Opomba: tekma Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško v 2. krogu še ni bila registrirana. težka domača tekma proti Škofljici. Težka iz tega razloga, ker jo moramo pod nujno zmagati. Ko pa nekaj moraš, je to toliko težje." Uroš Krstič padu je šlo vse gladko. Tekma je bila odločena že v 17. minuti, ko je Golež zadel za vodstvo 10:4. Do konca polčasa se je Sevnica malo pobrala, a je med prvim delom zgrešila preveč čistih metov, da bi lahko bil izid ugodnejši kot 20:10. V drugem polčasu je Drava nadaljevala svojo igro, kljub številnim menjavam so tudi mlajši igralci samo še višali prednost. Ptujčani so vso tekmo odigrali resno in stabilno ter so s svojo predstavo vnovič pokazali, da je njihov cilj - preskok v 1. B-ligo - realen. David Breznik ki,« je po dvoboju strnil misli junak večera Adrijan Trstenjak, ki se je s petimi doseženimi zadetki po prvih dveh krogih zavihtel na vrh liste strelcev. NŠ REZULTATI 2. KROGA: Mete- orplast Šic bar - Dobrepolje 9:1 (3:1), Sevnica - The Nutrition Extrem Rib- nica 2:2 (2:1), Oplast Kobarid - Do- bovec 1:4 (1:3), Bronx Škofije - Siliko Vrhnika 0:5 (0:3). 1. DOBOVEC 2 2 0 0 12:1 6 2. METEORPLAST ŠIC 2 1 1 0 14:6 4 3.EXTREM 2 1 1 0 7:6 4 4. SILIKO VRHNIKA 2 1 0 1 7:4 3 5. OPLAST KOBARID 2 1 0 1 5:6 3 6. BRONX ŠKOFIJE 2 0 1 1 5:10 1 7. SEVNICA 2 0 1 1 2:10 1 8. DOBREPOLJE 2 0 0 2 5:14 0 Rokomet • 1. B SRL (m) Priborjeno zapravili v petnajstih minutah Rokomet • 2. SRL (m) Razigrana Drava do visoke zmage Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so visoko slavili tudi v tretji prvenstveni tekmi sezone. Po treh srečanjih imajo razliko v danih in prejetih zadetkih +55. Futsal • 1. SFL, 2. krog Petek 13. srečen za Prleke torek • 17. oktobra 2023 Šport Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Hajdini v izdihljajih lokalni derbi, prvi poraz Drave Foto: Črtomir Goznik Na Hajdini je vse do zaključka tekme kazalo na remi ekip iz MNZ Ptuj, nato pa se je športna sreča nasmehnila domačinom. V fokusu 9. kroga je bil zanimiv lokalni obračun med Hajdino in Zavr-čem. Nogometni prijatelji iz obeh ekip so se v sobotnem sončnem popoldnevu merili za točke, ki so ostale doma, potem ko je bil z edinim zadetkom na tekmi junak Daniel Ljubeč. Junak druge tekme na našem koncu - v Podvincih - je bil Jan Ziko Zajko, ki je za svojo ekipo dosegel oba zadetka, izenačujočega v 94. minuti ... Slabše je tokrat šlo Dravi, ki je doživela prvi poraz v sezoni. Bolj kot poraz proti ekipi Krškega, ki ima visoke ambicije, skrbi slaba predstava ptujske vrste. Dravaši kljub temu ostajajo na prvem mestu lestvice z razliko štirih točk, saj njihovi najbližji zasledovalci - ZASE Videm - v nedeljo popoldan niso odigrali tekme 9. kroga. Tekma v Šmartnem ob Paki je bila prestavljena zaradi poplavljenega igrišča. Hajdina - Zavrč 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Ljubeč (90.). HAJDINA: T. Zupanič, Kovačec, Tomanič, Gojkošek, Horvat, Rajh (od 46. Pišek), Ljubec, Pal, Lipavšek (od 78. Mesarič), N. Medved (od 83. N. Zupanič), I. Emeršič. Trener: Miran Emeršič. ZAVRČ: Maroh, Draškovič, Kajzer, Hren, Koren, Zorec, Kukovec, Potočnik, Lazar (od 78, Jambriško), Predi-kaka, Mihalic (od 71. Cesar). Trener: Robert Hojnik. Na Hajdini je bil odigran zanimiv obračun ekip iz spodnjega dela lestvice, športna sreča pa se je na koncu - ob sicer odlično izvedenem protinapadu - nasmehnila domačinom. Ti so v dosedanjem delu sezone na podoben način nekajkrat ostali brez zasluženih točk, skozi daljši čas pa se stvari vendarle izravnajo ... Obe ekipi sta bili zaradi poškodb in kartonov precej oslabljeni. V prvem polčasu so imeli več od igre domačini, med drugim so zadeli tudi okvir gola (Ljubec). V drugem delu so bili podjetnejši gostje, a se je vseeno zdelo, da nobena ekipa ne bo šla „na glavo" in da se bo končalo „s prijateljskim remijem". Zaključek pa je nepričakovano postregel z bolj odprto igro, z manj kontrole, kar se je obrestovalo domačinom. Po lepo izvedenem protinapadu po desni strani je podajo v sredini kazenskega prostora lepo pričakal izkušeni Daniel Ljubec in z glavo matiral Maroha - 1:0. Gostje so vse stavili na zaključni pritisk, v katerem je kapetan Potočnik celo zadel prečko! Tibor Zupanič, Hajdina: „Z občasnimi padci koncentracije smo večino srečanja odigrali dobro. Tekmecem nismo ponudili veliko priložnosti, en zares nevaren protinapad pa mi je uspelo ubraniti. Po nizu slabih rezultatov smo si zagotovo zaslužili, da se enkrat sreča obrne tudi v naš prid, zato se zasluženo veselimo te zmage. V zadnjih treh srečanjih z lokalnimi rivali iz MNZ Ptuj smo dosegli remi (Videm), poraz (Drava) in zmago (Zavrč), kar je po mojem mnenju dober rezultat. Šlo je za težke obračune z veliko gledalci, o izidih pa so največkrat odločale napake. Na Ptuju se nam je zalomilo, a smo se že za naslednjo tekmo zbrali in uspeh ni izostal." Denis Potočnik, Zavrč: „Moje mnenje je, da smo bili večji del tekme boljši tekmec, smo pa dopustili tekmecem nekaj nevarnih protinapadov - na koncu so enega v zadnji minuti tudi zaključili z zmagovitim golom. Ob tem smo oboji zadeli še okvir gola, kjer bi se lahko srečanje obrnilo tudi v naš prid. Z novim trenerjem smo skupaj šele dober teden, malo se še privajamo, prvi vtisi pa so dobri. Moramo se obrniti naprej in iskati točke na naslednjih tekmah, že v soboto proti Krškemu." Krško - Drava Ptuj 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Ribič (37.), 2:0 Dalipi (66.), 3:0 Ribič (74.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Dre-venšek, Begonja (od 75. Vogrinec), Erhatič (od 75. Jadric), Lovenjak, Jadric, Begovic, Marot, Janežič (od 46. Kmetec), Šalamun, Dukadin (od 59. Blaj). Vsak niz se enkrat konča in tako se je v 9. krogu končal pozitiven niz nogometašev Drave, ki so v Krškem doživeli prvi letošnji prvenstveni poraz. Bolj kot poraz lahko skrbi slaba igra ptujskih nogometašev, ki niso bili na nivoju svoje igre iz začetka prvenstva. V prvem polčasu so si še ustvarili nekaj priložnosti, a žoga ni šla v gol. V drugem polčasu so v igri nerazumljivo padli in domačini so imeli tekmo ves čas pod kontrolo. Krško je tako na (pre)lahek način prišlo do zadetkov in do zaslužene zmage. Prvi zadetek so domačini dosegli, ko je Marot izbil predložek, na oddaljenejši vratnici pa je efektivno zaključil akcijo Žiga Ribič - 1:0. Po prodoru in preigravanju je izjemen evro-gol s strelom s približno šestnajstih metrov dosegel Dalipi - 2:0. Končni rezultat 3:0 je po predložku s strani s strelom z bližine postavil Ribič. Nogometaši Drave drugo tekmo zapored niso bili »pravi«: proti Hajdini so še rešili kožo ter prišli do zmage, tokrat pa so bili taktično nadigrani in posledično tudi zasluženo poraženi. Podvinci - Korotan Prevalje 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Zajko (30.), 1:1 Plesec (34.), 1:2 Kovač (73.), 2:2 Zajko (94.) PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Pihler (od 70. Markovic), Modrič, Šmrček, Anžel, Kolenko, Dumbovic, Živič, Orovič, Zajko. Trener: Aleš Čeh. Obračun med Podvinci in Korota-nom je prinesel šokanten zaključek in delitev točk. Na poti do končnega rezultata 2:2 je bilo precej nihanj v igri obeh ekip. Domačini bi lahko takoj povedli, saj je Zajkov prosti strel s kakšnih osemnajstih metrov končal v prečki. Do prvega zadetka je sledilo obdobje nepovezane igre z obeh strani in brez nevarnejših situacij za zadetek. Podvinčani so povedli v 30. minuti, 3. SNL - vzhod REZULTATI 9. KROGA: Hajdina -Zavrč 1:0 (0:0), Podvinci - Korotan Prevalje 2:2 (1:1), Koroška Dravograd - Avto Rajh Ljutomer 1:2 (1:1), Krško - Drava Ptuj 3:0 (1:0), Brežice 1919 Terme Čatež - Rače 4:1 (2:1), Premium Dobrovce - Šampion 2:2 (1:2). Tekma Šmartno 1928 - ZASE Videm je bila preložena zaradi preveč razmočenega igrišča. 1. DRAVA PTUJ 9 7 1 1 31:6 22 2. ZASE VIDEM 8 5 3 0 16:8 18 3. RAJH LJUTOMER 9 5 2 2 14:13 17 4. KRŠKO 9 5 1 3 26:14 16 5. BREŽICE ČATEŽ 9 5 0 4 25:21 15 6. PODVINCI 9 4 3 2 16:12 15 7. KOROTAN PREVALJE 9 4 2 3 18:12 14 8. RAČE 9 4 14 11:17 13 9. ŠAMPION 9 3 2 4 17:24 11 10. HAJDINA 9 3 15 13:12 10 11. ZAVRČ 9 2 3 4 10:9 9 12. P. DOBROVCE 9 2 1 6 10:19 7 13. ŠMARTNO 1928 8 2 0 6 9:24 6 14. KOR. DRAVOGRAD 9 1 0 8 3:28 3 ko je podajo z desne strani v kazenskem prostoru s približno štirinajstih metrov z diagonalnim strelom po tleh v zadetek pretvoril Zajko - 1:0. Nepopustljivi Prevaljčani so hitro izenačili, saj je akcijo po sredini in z lepo podajo v kazenskem prostoru realiziral Plesec - 1:1. Takoj po odmoru so domačini doživeli šok, saj je zaradi ostrejšega starta dobil drugi rumeni in posledično rdeči karton Orovič. Z igralcem več v polju so bili Korošci do konca tekme boljši nasprotnik in so si priigrali nekaj priložnosti. Po srečno odbiti žogi je z bližine drugi zadetek za Korotan dosegel Kovač. Domači nogometaši so se borili do konca, nepopustljivost pa jim je na koncu tudi prinesla remi. Globoko v sodnikovem podaljšku, v 94. minuti, so domačini izvedli kot, žoga je v kazenskem prostoru prišla do Kolenka, ki jo je poslal direktno pred vrata, kjer se je odlično znašel Zajko in iz neposredne bližine zadel za izenačenje. Sledilo je razumljivo slavje v ekipi Podvincev, saj so na težki tekmi na koncu s srčno predstavo izvlekli neodločen rezultat. David Breznik, Jože Mohorič 1 Nogomet • Lige MNZ Ptuj Prvi poraz Bukovcev, Ormož nazaj na vrh Super liga Vsi obračuni 7. kroga so bili zelo zanimivi in pomembni za uvrstitev na lestvici, saj so se med seboj merile izenačene ekipe iz zgornjega oz. spodnjega dela lestvice. V boju zal. mesto je bil derbi kroga odigran na stadionu v Gorišnici, kjer se je na tekmi z Ormožem zbralo 300 gledalcev. Tekma se ni izšla po željah domačinov, saj so se polnega izkupička veselili Ormožani. Junak tekme je bil najboljši strelec lige Luka Kirič, ki je dosegel oba zadetka in je že pri osmih golih v sezoni. Ormožani so tako na najboljši možni način v pozabo potisnili prvi poraz v prejšnjem krogu s Stojnci. Doslej vodilne Bukovčane je čakal sosedski derbi v Markovcih, merili pa ste se najboljša napadalna in najboljša obrambna vrsta lige. Pestro je bilo dogajanje predvsem v drugem polčasu, ko so gostje hitro ostali na igrišču z desetimi možmi (izključen je bil Niko Veršič). Domačini so to izkoristili za vodstvo, varovancem trenerja Boštjana Zemljariča pa je kljub igralcu manj uspelo izid izenačiti. Ko je že vse kazalo na remi, je „udaril" veteran Nastja Čeh in svoji ekipi prinesel popoln izkupiček. Gerečja vas še naprej igra po sistemu toplo-hladno, tokrat so bili „vroči" na gostovanju v Stojncih. Damjan Hertiš je zabil dva gola, skupno je pri številki pet, kar je skoraj polovica celotne ekipe. V spodnjem delu tabele sta Grajena in Apače gostila Boč in Središče - izid je bil v obeh primerih vizualno podoben (4:1, 1:4). Igralci Grajene Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Grajene (v temnih dresih) so v zadnjih treh tekmah prišli do druge zmage, po Gerečji vasi so ugnali še Boč. so na tekmi zabili pet zadetkov, enega v svojo, štiri (od tega kar tri dosegel Metod Majcen) pa v mrežo gostov, ki so tekmo končali z deseterico igralcev na igrišču. V Apačah so domačini sicer povedli, vse ostalo pa je bilo v domeni gostov. Tri od štirih golov so za ekipo Središča prispevali člani družine Kepe. REZULTATI 7. KROGA: Grajena ANpro - Boč Poljčane 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Majcen (11.), 1:1 Sluga (40., ag.), 2:1 Majcen (42.), 3:1 Majcen (75.), 4:1 Mlinarič (90.). Rdeči karton: Videčnik (55., Boč); Markovci - Bukovci 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Hozjan (64.), 1:1 Medved (73.), 2:1 N. Čeh (91.). Rdeči karton: Veršič (56., Bukovci); Apače - Središče 1:4 (1:3); strelci: 1:0 U. Cesar (4.), 1:1 David Kepe (8.), 1:2 Aljoša Kepe (11.), 1:3 Tihomir Kepe (42., z 11 m), 1:4 Goričanec (55.); Gorišnica - Ormož 0:2 (0:2); strelec: 0:1 Kirič (11.), 0:2 Kirič (44.); Stojnci - Gerečja vas 1:4 (1:2); strelci: 0:1 Benotič (12.), 1:1 J. Cesar (36.), 1:2 Hertiš (45.), 1:3 Verlak (67.), 1:4 Hertiš (76.). 1. ORMOŽ 7 5 1 1 15:6 16 2. BUKOVCI 7 4 2 1 11:4 14 3. MARKOVCI 7 4 1 2 20:13 13 4. GORIŠNICA 7 4 1 2 13:6 13 5. STOJNCI 7 4 1 2 10:8 13 6. GEREČJA VAS 7 3 0 4 11:16 9 7. GRAJENA ANPRO 7 2 1 4 15:18 7 8. SREDIŠČE 7 2 1 4 12:20 7 9. APAČE 7 12 4 11:19 5 10. BOČ POLJČANE 7 1 0 6 8:16 3 1. liga MNZ Ptuj: novi termin dobro del strelcem Ekipi Skorbe in Rogoznice sta se tokrat srečali v novem terminu, v soboto dopoldan. Glede zanimivosti dvoboja temu ni mogoče oporekati, saj je bilo doseženih kar devet zadetkov. Po zgodnjem vodstvu domače vrste so se na koncu veselili gostje. Prvo mesto so zadržali igralci Tržca, prvo ime obračuna na Prager-skem pa je bil domači igralec Domen Krajnc. Ta je za svojo ekipo najprej izid izenačil na 1:1 v 57. minuti, sedem minut kasneje je gol dosegel še na drugi, „napačni strani", le dobrih deset minut kasneje pa je prejel še drugi rumeni in posledično rdeči karton... Največje presenečenje celotnega kroga so pripravili igralci Podlehni-ka, ki so bili doslej na dnu tabele z le dvema remijema, tokrat pa so proti vodilnim Makolam vpisali prvo zmago v sezoni. Zanjo je z edinim golom na tekmi poskrbel Martin Lampret. Ekipa Hajdoš je v Dornavi odigrala odličen prvi polčas (vodstvo 0:2), nato pa so v drugem domačini v slabih desetih minutah (od 61. do 70.) pripravili popoln preobrat. REZULTATI 7. KROGA: Skorba - Rogoznica 3:6 (2:2); strelci: 1:0 Krepek (5., ag.), 2:0 Petrovič (8.), 2:1 Keško (31.), 2:2 Šoštarič (38.), 2:3 Šoštarič (47.), 2:4 Berlak (49.), 3:4 M. Ogrinc (58.), 3:5 Maru-šič (69.), 3:6 Berlak (87.); Pragersko - Tržec 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Pečnik (4.), 1:1 Krajnc (57.), 1:2 Krajnc (64., ag.). Rdeča kartona: Hliš (55., Tržec), Krajnc (78., Pragersko); Dornava Digitalpartner.si - Haj-doše 4:2 (0:2); strelci: 0:1 Zagoranski (18.), 0:2 Brodnjak (43.), 1:2 Meznarič (61.), 2:2 Fric (66.), 3:2 Mitja Zagor-šek (70.), 4:2 Fric (89.); Podlehnik - Makole Bar Miha 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Lampret (70.). 1. TRŽEC 7 5 1 1 15:8 16 2. ROGOZNICA 7 4 2 1 16:8 14 3. DORNAVA 7 4 1 2 20:14 13 4. MAKOLE BAR MIHA 7 4 1 2 16:14 13 5. SKORBA 7 3 0 4 17:21 9 6. PRAGERSKO 7 2 0 5 16:17 6 7. PODLEHNIK 7 1 2 4 5:13 5 8. HAJDOŠE 7 1 1 5 7:17 4 2. liga MNZ Ptuj: šest golov Aleša Leskovarja Razlika med prvo- in zadnjeuvršče-nim moštvom lige je še naprej izredno majhna, znaša le šest točk. Vodilna Zgornja Polskava je tokrat doma klonila proti Cirkulanam, junak tekme je bil Nik Brlek z dvema goloma. Kar šest pa jih je dosegel član Oplotnice Aleš Leskovar proti Slovenji vasi, zadnjega že z igralcem manj na igrišču. Veteranske lige +35 vzhod REZULTATI 7. KROGA: Gorišnica -Markovci 2:4, Podvinci - Grajena 9:0, Dornava AAS - Središče 3:2, Cirkula-ne - Rogoznica Gostilna Muršič 1:1. 1. PODVINCI 7 5 2 0 27:2 17 2. DORNAVA AAS 7 4 2 1 18:9 14 3. ROGOZNICA MURŠIČ 7 3 1 3 7:13 10 4. MARKOVCI 7 2 3 2 14:14 9 5. GORIŠNICA 6 3 0 3 13:13 9 6. SREDIŠČE 6 2 0 4 11:12 6 7. CIRKULANE 6 1 2 3 8:18 5 8. GRAJENA 6 1 0 5 6:23 3 Zaostali tekmi: Središče - Cirkula- ne (v četrtek, 19. 10., ob 16.30), Grajena - Gorišnica (v petek, 20. 10., ob 16.30). +35 zahod REZULTATI 7. KROGA: Mons Claudius - Skorba 2:1, Apače - Gerečja vas 1:3, Hajdina - Pragersko 2:0, Tržec -Podlehnik 3:3. REZULTATI 7. KROGA: Oplotnica Senčila Senica - Slovenja vas SMS sanacija 8:2 (4:1); strelci: 1:0 Leskovar (10.), 2:0 Leskovar (17.), 2:1 Furek (31.), 3:1 Leskovar (37.), 4:1 Veber (44.), 5:1 Leskovar (50.), 6:1 Leskovar (61.), 6:2 Muhič (64., z 11 m), 7:2 Capl (66.), 8:2 Le-skovar (79.). Rdeči karton: Brusl (76., Oplonica); Zgornja Polskava - Cirkulane 1:2 (1:1); strelca: 1:0 Kranjec (11.), 1:1 Br-lek (18.), 1:2 Brlek (89.); Leskovec - Polskava avtop. Gro-belnik 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Gradič (8.), 0:2 Gajšek (23.), 1:2 Vek (80.). 1. OPLOTNICA 7 4 0 3 22:12 12 2. ZG. POLSKAVA 7 4 0 3 19:13 12 3. CIRKULANE 7 3 3 1 12:13 12 4. POLSKAVA G. 7 2 2 3 9:14 8 5. SLOVENJA VAS 7 2 2 3 15:24 8 6. LESKOVEC 7 1 3 3 17:18 6 Jože Mohorič 1. SKORBA 2. PRAGERSKO 3. MONS CLAUDIUS 4. HAJDINA 5. GEREČJA VAS 6.TRŽEC 7. APAČE 8. PODLEHNIK 26:9 16 18:6 14 14:6 14 15:6 13 8:16 9:25 6 10:21 6 6:17 vas - Haj-30), Mons 20. 10., ob Zaostali tekmi: Gerečja dina (v torek, 17. 10., ob 16. Claudius - Tržec (v petek, 16.30). +40 REZULTATI 7. KROGA: Majšperk - Mladinec 0:2, Sp. Polskava - Zg. Polskava 1:0, Videm - Pohorje Oplo-tnica 0:1, Ormož - Hajdoše 3:0. 1. POH. OPLOTNICA 7 6 1 0 11:2 19 2. MLADINEC 7 5 1 1 16:5 16 3. SP. POLSKAVA 7 4 2 1 16:6 14 4. VIDEM 7 4 0 3 17:9 12 5. ZG. POLSKAVA 7 2 0 5 8:12 6 6. ORMOŽ 7 1 2 4 7:15 5 7. MAJŠPERK 7 1 2 4 3:12 5 8. HAJDOŠE 7 0 2 5 7:24 2 16 Štajerski Za kratek čas torek • 17. oktobra 2023 Ormož • Tradicionalna jesenska prireditev v CSO Ormož Da ni nikdar dolgčas V Centru za starejše občane (CSO) so že 22. pripravili Pozdrav jeseni, osrednji dogodek, na katerega povabijo stanovalce, njihove sorodnike in predstavnike lokalne politike in institucij. Direktorica Janja Jurkovič je opisala, kaj vse se dogaja v ormoškem CSO in koliko aktivnosti je na voljo stanovalcem. Skupaj z zaposlenimi so zelo veseli novega parka, ki so ga na zahodni strani doma uredili v okviru partnerskega projekta Krepimo oskrbo na domu - izbolj-šajmo kakovost življenja starejše populacije na domu. Med drugim so poskrbeli tudi za odvodnjava- nje in ograjo ob Grošljevi vili, zaposleni pa se nenehno trudijo, da je v domu živahno ter da se v njem stanovalci dobro počutijo in jim ni nikdar dolgčas. Srečanje, ki so se ga udeležili tudi vsi trije župani občin ustanoviteljic: ormoški Danijel Vrbnjak, središki Toni Jelovica in toma-ževski Mirko Cvetko, so popestrili s kulturnim programom, v kate- rem so sodelovali Domski pevski zbor, Dramska sekcija DU Ivanjkovci, Folklorna skupina KD Ob-rež, z recitacijami pa so nastopile stanovalki CSO Lea Rajšp in Gabrijela Kuhar ter sedmošolka Neža Horvat. Po koncu uradnega dela so zbrane pogostili z dobrotami iz domske kuhinje, sledil pa je tudi srečelov. SD Marija in Anton Kovse sta oba Ptujčana. Marija, z dekliškim priimkom Fajfarič, je bila rojena 26. oktobra 1950 na Ptuju. Anton je rojen 9. decembra 1950, prav tako na Ptuju. Poročila sta se 6. oktobra 1973, dom in družino sta si ustvarila na domačiji Antonovih starih staršev v Štukih pri Ptuju. V zakonu sta se jima rodili hčerki Mojca in Natalija, danes sta ponosna stara starsa vnukov Leona in Enje. Anton je po poklicu šofer, v službi je bil v Perutnini Ptuj. Marija je bila po poklicu komercialni tehnik, zaposlena pa v Mercatorju. Danes sta oba upokojenca, a obveznosti in hobijev, ki krajšajo njun vsakdan, jima ne zmanjka. Imata velik vrt, vsak pa tudi svoje konjičke. Anton je aktivni član Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, kjer je gospodar in hišnik. Marija je članica društva Optimisti Ptuj, redno se udeležuje vseh društvenih aktivnosti. Še posebej so ji pri srcu ročna dela; izdeluje nakit, vizitke ter različne praznične dekoracije. V jeseni življenja si predvsem želita, da bi jima zdravje še dolgo služilo in bi skupaj praznovala še kakšen jubilej. m Ptuj • Zlata poroka zakoncev Kovše Po 50 letih zakona zlati »da« V soboto, 7. oktobra, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Marija in Anton Kovše iz Štukov. Zlati „da" sta si zaobljubila pred županjo Nuško Gajšek, pričami in svati v poročni dvorani ptujske Mestne hiše. Foto: arhiv CSO Direktorica Janja Jurkovič je zbranim na 22. Pozdravu jeseni opisala, kaj vse se dogaja v ormoškem CSO, kjer se ukvarjajo s številnimi aktivnostmi, zato stanovalcem ni nikdar dolgčas. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 2 5 4 1 3 3 9 1 2 4 2 9 7 8 9 7 2 4 1 3 8 2 4 4 5 3 9 6 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 3 1 4 2 5 9 7 2 4 9 9 8 7 6 5 2 4 5 2 6 1 9 7 2 6 4 8 9 Od torka do torka Ibdejev zndkoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OOO Bik ¥¥¥ €€ OOO Dvojcka ¥ ©©© € OO Rak ¥¥ ©© €€€ O Lev ¥¥¥ €€€ OO Devica ¥ ©© €€ O Tehtnica ¥¥ ©©© € OOO Škorpijon ¥¥¥ ©© €€€ O Strelec ¥¥ ©©© € 00 Kozorog ¥ ©© €€€ 0 Vodnar ¥¥ ©©© € OOO Ribi ¥¥¥ ©© €€€ 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 17. do 23. oktobra 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? n SUsW*!or1* www.zalozba-skrivnost.si Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Založba Skrivnost, Boris Dre-venšek, s. p. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Veronika Čižič, Starše Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG Pasti poplavljenih vozil na trgu rabljenih avtomobilov Avgustovske poplave po večjem delu Slovenije so številnim povzročile bivanjske in premoženjske težave, del teh pa so tudi vozila, ki so bila v ujmi udeležena tako ali drugače. Ta se sedaj pojavljajo tudi na trgu rabljenih vozil, pri čemer je treba opozoriti na nekatere vidike, na katere morajo biti kupci posebej pozorni. Eden od osnovnih nasvetov je, da naj takšno vozilo pregleda izkušen mehanik. Poplavljeni avtomobili so zvečine uporabni za rezervne dele, čeprav jih prodajalci prodajajo tudi kot običajne rabljene avtomobile. Prodajalec mora načeloma razkriti, da je bil avto poplavljen, saj se lahko s tem zmanjšajo njegove varnostne karakteristike. »Vozilo, ki je bilo poplavljeno, ni samo manj vredno, ampak lahko okoliščina pomembno vpliva na samo delovanje vozila in nastanek morebitnih napak v prihodnosti. Zato je pomembno, da prodajalec kupca s tem tudi seznani," pojasni pravni strokovnjak. Očitni znaki so rjav prah, zasušen mulj na težko dostopnih kotičkih ... A slepo temu ne gre zaupati, zato je pomembno, da je kupec ob pregledu avtomobila pozoren na nekatere podrobnost. Očitni znaki so rjav prah ali zasušen mulj na težko dostopnih kotičkih, do katerih laiki, ki so avto čistili, niso mogli dostopati. Zaznati je mogoče tudi vonj, značilen za avte, ki so bili prepojeni z umazano vodo. A večina kupcev nima tega znanja, zato je še toliko bolj priporočljiv pregled izkušenega mehanika. »Strokoven pregled rabljenega avtomobila pred nakupom je že sicer zelo priporočljiv, saj se na trgu rabljenih avtomobilov še vedno pojavljajo številne skrite napake in manipulacije, nedavne poplave, ki so zalile tudi ve- liko vozil, pa so razlog več, da izbran avto pred nakupom prepustite izostrenemu očesu izkušenega mehanika,« svetujejo tudi na slovenski krovni avto-moto organizaciji AMZS. Kdaj se poplavljeno vozilo še splača popravljati? Iz AMZS pojasnjujejo, da je pri večini avtomobilov, ki jih je voda zalila nad višino sedeža, popravilo nesmiselno in neekonomično: »Če bi želeli popraviti vse poškodovane dele, bi morali popolnoma zamenjati električno napeljavo, avto dobesedno razstaviti, očistiti, posušiti in nato ponovno sestaviti. A zavedati se moramo, da so vse elektronske komponente, ki jih je zalila voda, uničene. Teh pa je v sodobnih avtomobilih veliko. Če ponazorimo, je s popla- vljenim avtom podobno, kot da bi vam v vodo padel prenosni računalnik. Morda vam uspe rešiti nekaj podatkov in kakšne malenkosti, ampak tak računalnik ne bo več brezhibno deloval. Lahko se sicer zgodi, da ko ga osušite, nekaj časa celo še deluje, a prej ali slej se bodo pojavile usodne težave. Podobno je z avtomobili. Ti imajo na različnih mestih elektronske krmilnike, ki v primeru stika z vodo niso zaščiteni, zato je škoda največkrat nepopravljiva.« Nasvet, če ste ostali brez avtomobila in iščete avto nižjega cenovnega ranga Pri nakupu avtomobila, vrednega od 2.000 do 5.000 evrov, ki ima za sabo že nekaj let in kilometrine, je nujno upoštevati predvidene (in tudi nepredvidene) stroške popravil. Vodja servisne dejavnosti pri AMZS Jurij Kočar svetuje, da je treba pri nakupu avtomobila z veliko kilometri poskrbeti, da imamo na voljo od 100 do 1.000 evrov za morebitno izredno popravilo. Po njegovih izkušnjah bi tak znesek moral zadostovati, tudi če pride do zelo velike okvare na motorju: »Gre za okvare pogonskega agregata, kamor sodijo tudi okvare sistema za VIN-številka VIN-številka preko podatkovnih baz omogoča enostavno preverjanje zgodovine izbranega vozila: - škoda: nihče si ne želi vozila s prikrito škodo. To lahko vodi do tega, da vozilo preplačamo ali imamo težave z varnostjo na cesti; - prevrtena kilometrina: prevara s kilometri je pogostejša, kot si mislimo. Ne samo, da ob nakupu vozilo preplačamo, tudi kasneje nas lahko doletijo visoki stroški; - fotografije vozila: zelo pomembno je vedeti, kako je bilo vozilo videti v preteklosti, da razumemo njegovo zgodovino in prepoznamo poškodovane ali šibke točke; - varnostni odpoklici: proizvajalci avtomobilov običajno izdajo varnostne odpoklice, da odpravijo nevarne napake -prepričajmo se, da naše izbrano vozilo ni bilo odpoklicano; - spremembe lastništva: pogoste menjave lastništva lahko kažejo na resne težave; - evidence o kraji: iz dostopnih zapisov mednarodnih in lokalnih organov pregona se lahko prepričamo, da vozilo ni bilo ukradeno v kateri koli državi. dovod goriva in prisilnega polnjenja. Tu so še okvare podvozja in varnostnih ter asistenčnih sistemov. Naj omenim še udobje. Če klimatska naprava ni bila ustrezno servisirana, je ob okvari strošek menjave uparjal-nika in kompresorja lahko zelo visok, celo do 1.000 evrov.« Koliko nas lahko stane servisiranje starih in cenejših avtomobilov, je po Kočarjevih pojasnilih povezano s preprostostjo ali kompleksnostjo motorjev in vsega, kar sodi zraven, da avto pravilno deluje: »Logika je ne- Kolofon Zapeljimo v zimo oglasna priloga Štajerskega tednika 17. oktober 2023 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Jože Mohorič, sta Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj kako takšna: enostaven (danes bi lahko rekli tudi zastarel) atmosferski bencinski motor je najbolj nezahteven in cenovno ugoden za vzdrževanje. Če ima motor tudi turbino, že govorimo o dodatnih senzorjih, stikalih in elementih, ki se sčasoma utrudijo in lahko zatajijo, kar pa privede do dodatnih stroškov. Dizelski motorji so za servisiranje bistveno dražji. Najdražji za vzdrževanje so zaradi visokotlačnih sistemov vbrizga goriva in kompleksnosti sodobni turbodizli.« □ 2 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga ^ajerskega tednika Pozornost voznikov od vožnje odvračajo mobiteli, radio in klimatska naprava Pozornost voznika od prometnega okolja odvrača vrsta opravil. Poleg aktivne uporabe mobilnega telefona tudi nastavljanje ali upravljanje s sistemi v avtomobilu, kot so radio, navigacijski sistem in klimatska naprava, so pred začetkom akcije Varno brez telefona v prometu sporočili iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP). Prav tako vožnjo motijo prehranjevanje, ličenje, kajenje in iskanje stvari v avtomobilu. Še posebej morajo biti pozorni poklicni vozniki, ki so izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila. Če k temu prištejemo še dejavnik utrujenosti, je tveganje za nastanek prometne nesreče še toliko večje, opozarjajo. Občutno slabšanje reakcijskega časa Kaj vse vpliva na kognitivne sposobnosti voznika, je v doktorski nalogi ugotavljala Tina Cvahte Ojsteršek s fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. V terenskem eksperimentu so 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila. Podatki so pokazali, da je z vidika odvrnjene pozornosti od prometnega okolja najbolj problematična uporaba mobilnega telefona ter nastavljanje radia in navigacijskega sistema. Pri teh nalogah so vozniki skozi vetrobransko steklo gledali le tretjino časa. Pri nastavljanju klimatskega sistema so vozniki stran od ceste gledali polovico časa, so navedli v AVP. Pri voznikih ob aktivni uporabi mobilnega telefona različne študije medtem ugotavljajo do 50 odstotkov slabši reakcijski čas kot pri vožnji v normalnih pogojih. Podaljša se zavorni čas, lahko pride do menjave voznih pasov brez nadzora, vožnje na prekratki ali neustrezni varno- stni razdalji, neenakomernega tempa vožnje ter počasnejšega ali neustreznega zaznavanja prometne signalizacije. Če je voznik pri hitrosti 60 kilometrov na uro nepozoren pet sekund, v tem času prevozi razdaljo več kot 83 metrov, opozarjajo policisti. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 kilometrov na uro v petih sekundah prevozimo več kot 180 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi. Voznik vozi z bistveno zmanjšano pozornostjo in s tem ogroža sebe in vse druge udeležence prometa. Vožnja je aktivnost, ki zahteva vso pozornost Agencija zato voznike opozarja, da med vožnjo ne upravljajo telefona, ne pregledujejo družbenih omrežij, ne brskajo po spletnih straneh in ne fotografirajo ali snemajo, saj je vožnja aktivnost, ki zahteva vso pozornost. V primeru nujne uporabe mobilnega telefona voznike prosijo, da se ustavijo na varnem in primernem mestu zunaj vozišča. Letos do konca septembra je policija ugotovila 18.478 kršitev prepovedi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. V celotnem lanskem letu jih je bilo 25.670, leto pred tem pa za skoraj četrtino več, oziroma kar 33.297. Med kršitelji tudi letos izstopa starostna skupina od 35 do 44 let, ki s 30 odstotki predstavlja skoraj tretjino kršiteljev, sledita skupini od 25 do 34 let s 23 odstotki ter od 45 do 54 let z 22 odstotki. Glede na vrsto udeleženca je bilo med vozniki osebnih vozil 11.913 kršiteljev (64,5 odstotka), voznikov tovornih vozil je bilo 4.887 (26,4 odstotka), med vozniki e-skirojev je bilo odkritih kršiteljev 24, med kolesarji pa 526. NOVI RENAULT CLIO vQ> 8 let jamstva* brezplačni kasko* 4 zimske pnevmatike* O *Obnakupu ovtomobllazMoblllzeFlnanclolServlceskupec prejmezavarovanje Splošni kasko, kijev prvem I etu subvencionirano Inje za kupca brezplačnoln 8 letjomstvo. V obdobju 21 etod nakupa vozila velja tovarniška g aran clja, po preteku tovarniške garancije sledl3lecapod oljšonegoj amscva Renault oz.100.000 km, karkoli sezgodl prej, tem ato dodatna 3 leta pod aljšanegajamscvaReal Garant ozlromal 50.000 km, karkoli sezgodl prej. Kupec prejme dodatno 3 leto podaljšanegajamstvaReal Garant samo ob nakupu vozilo z Moblllze Financial Services. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z mlnlmolnoflnonclrono vrednostjo 6.000 € ter mlnlmolnlmtrojonjem36mesecevln sklenltevzavorovonjovozllovprvem letu financiranja pri MoblllzeFInanclalServIces. "4 zimske pnevmatike, do katerih je kupec uprorvlčen soznamke Sova. V primeru dotokih pnevmatik ne moremozagotovltlje kupec uprorvlčen do paketa pnevmatik druge znamke, v enaki vrednosti. V pri me ru, dasekupecodločlzanakupdruglhpnevmaclk katerih vrednost je višja od dol očene pnevmatike, razliko krije sam. Akcija velja od 1.10.2023 do 31.12.2023. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-7,81/100 km. Emisije C02:96-137 g/km. Emisijsko stopnjo: EUR06DFULL. Emisijo NOx: 0,0020-0,0305 g/km. Vrednosti meritev porabe In emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dloksid(CO^je najpomembnejši toplogrednl plin, ki povzroča globalnosegrevanje. Emisije onesnaževalzunanjegazraka Iz prometa pomembnoprlspevajok poslabšanju kakovosti zun anjega zraka. Prlspevajozl osti k čezmerno povišanim končen trocljom prlzemnegaozona,delcev PMioln Pester dušikovih oksidov. Prldržujemosl provlcodonapak. Sllkaje slmbollčna.Več Informocljoponudbl In pogojlhnakupaje navoljonawww.renault.sl.GAAdrlatlc d.o.o,Dunajska22,1000Ljubljana. Renault priporoča @Castrof renault.si ah AH PA d.o.o. Ormoška cesta 23 " 2250 Ptuj o 02 749 35 50 O 02 746 35 49 O zan.horvat@ahpa.si Q www.ahpa.si Promocijsko sporočilo Novi Audi Q2 v posebni akciji pri Porsche Ptujska cesta! Novi Audi Q2 - dinamičen dizajn, izjemen užitek v vožnji! Vstop v Audijev svet prestižnih križancev je sedaj lahko s posebno ponudbo, ki so jo pripravili v Porsche na Ptujski cesti, zelo ugoden! Novi Audi Q2 - dinamičen dizajn, izjemen užitek v vožnji! Vstop v Audijev svet prestižnih križancev je sedaj lahko zelo ugoden. Da, avtomobil, ki zna prepričati na vsakem koraku ter z redno maloprodajno ceno 28.943 €*, je lahko zdaj v neverjetni ponudbi vaš že od 23.990 €* z vključenim dodatnim komfort paketom in odličnim turbobencinskim motorjem s 110 nemškimi konjiči. Prepustite se vrhunskim užitkom v vožnji in najbolj napredni tehniki v tem segmentu ter si zagotovite posebno ponudbo bogato opremljenega novega Audi Q2 2023. Vozilo na fotografiji v salonu je opremljeno z dodatno opremo za doplačilo. Novi Audi Q2 v tej ponudbi lahko naročite in opremite čisto po svojih željah ter okusu - izberite si dodatno opremo, barvo zunanjosti, platišča, oblazinjenje in še veliko ostale dodatne opreme. V akcijski ceni je že upoštevan popust ob nakupu in popust Audi BON financiranje/zavarovanje.* Novi Audi Q2 30 TFSI vključena bogata oprema - dodatna ugodnost komfort paket! Bogata oprema sega od 16-pal-čnih aluminijastih platišč, LED-ža-rometov, parkirnega sistema plus, kamere za vzvratno vožnjo pa vse Pohitite in ujemite odlične prihranke Akcijski novi Audi Q2 30 TFSI 2023 (81kW/110 KM) - naročite po vaših željah pri Porsche Ptujska cesta! Zelo bogato opremljen, z dodatnim komfort paketom brez doplačila! Zmogljiv in varčen 30 TFSI motor s 110 konjskimi močmi in ročnim 6-stopenjskim menjalnikom. • akcijska cena z Audi BON: 23.990 €* • preverite veljavnost ponudbe: https://www.porscheinterauto.net/audi/q2 ali v salonu. do udobnostnih dodatkov v kabini, kot sta komfortni naslon za roke spredaj ali po višini nastavljiva sprednja sedeža. Za potnike je torej odlično poskrbljeno, saj avtomobil velja tudi za izredno varnega. Serijska oprema • LED žarometi • 16-palčna aluminijasta platišča • parkirni sistem plus • kamera za vzvratno vožnjo • centralno zaklepanje • el. pomik stekel, ogledal • deljiva sedežna klop • čelni in bočne zračne vreče SIDEGUARD • sistem START - STOP • radio MMI Že vključena dodatna ugodnost -komfort paket, ki vključuje: • ogrevana sedeža spredaj • komfortna avtomatska klimatska naprava • električno odpiranje in zapiranje pokrova prtljažnika • Audi drive select vozni profili • tempomat • komfortni ključ • Audi zvočni sistem Individualen, športen, prostoren - novi Audi Q2 Audi Q2 seveda ni kateri koli avtomobil. Je namreč veliko več in nudi izjemno veliko udobja pri nadvse sprejemljivih zunanjih di- menzijah. V dolžino namreč meri 4,21 metra in je zelo okretno vozilo, ki ne bo pustilo hladnega nobenega voznika ali voznice. Turbobencinski motor z močjo 110 konjskih moči je idealen za vsakodnevne potrebe in mestno vožnjo, ne ustraši pa se niti daljših poti. Zakaj je novi Audi Q2 iz te ponudbe zares odlična izbira, nam je zaupal Nejc Vnuk, prodajni svetovalec za nova vozila Audi pri Porsche Ptujska cesta: »Kupcem je v tej izjemni ponudbi na voljo eden izmed najbolj prodajanih modelov znamke Audi Q2. Poleg tega, da je že serijsko zelo dobro opremljen, vam v tej ponudbi kot dodatna ugodnost pripada še dodatni komfort paket. Kupci pa si jih lahko opremijo z dodatno opremo, izberejo barvo, platišča po svojih željah. Naša posebna ponudba velja v kombinaciji s posebno obliko financiranja Audi bon in popusta v obliki znižanja maloprodajne cene«, pravi Nejc Vnuk. Pregled ugodnosti Audi pri Porsche Ptujska cesta A odlična ponudba se ne konča pri Audiju Q2. Nasprotno, Audi- Preverite izjemno ponudbo Audi! Audi Q2 že od 23.990 evrov* Audi A4 že od 31.490 evrov* Audi Q5 že od 47.990 evrov* jevi modeli so zdaj dosegljivi za neverjetne cene in pod nadvse dobrimi pogoji. Poleg Q2 si kupci lahko omislijo še model Audi A4 in Audi A4 Avant, ki velja za enega od najpogostejših izbir v Audi-jevi prodajni paleti in kupci zelo dobro vedo, zakaj. Kdor želi še več dinamike, pa bo lahko izbral model Audi A5 Sportback. Ljubitelji športnih terencev pa lahko posežejo po modelu Audi Q5, ki poleg prestiža nudi ogromno udobja in prostornosti. Vsekakor je to ponudba, ki jo velja preveriti in ji tudi zaupati. *Cena z upoštevanim Audi bonom je znižana v vrednosti 2.000 EUR z DDV, do katere je kupec vozila upravičen v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu z družbo Porsche Leasing SLO d.o.o. in hkratne sklenitve kasko ter obveznega zavarovanja vozila preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo d.o.o. (zastopa zavarovalnice: Porsche Versi-cherungs AG, podružnica v Sloveniji, Zavarovalnica Sava d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Zavarovalnica Generali d.d.), pod pogoji akcije AUB0N_01_2023/ AUB0N_FIX_01_2023. Vas zanimajo Audi vozila? Stopite v stik z njimi, z veseljem so vam na voljo. Porsche Ptujska cesta, Ptujska cesta 150, 2000 Maribor • Denis Rojs, tel. +386 2 45 02 661 • Nejc Vuk, tel. +386 2 45 02 662 IZAPELJIMOVŽIMO oglasna priloga Štajerskega tednika 2 Priprava vozila na hladne dni V jesenskem času se krajša dan, hitreje je tema in vremenske razmere povzročajo slabšo vidljivost. Vse te okoliščine zahtevajo od voznikov, da so med vožnjo bolj zbrani in previdni, ker je vidljivost slabša, cestišče pa je pogosto vlažno in posuto z listjem. Zaradi tega je še toliko pomembnejše, da je vozilo tehnično brezhibno, ustrezno opremljeno, da tudi v slabih vremenskih razmerah omogoča varno udeležbo v cestnem prometu. Nekaj pomembnih stvari, na katere moramo biti pozorni pred zimo, in ki vplivajo na varnost v prometu: ustrezne pnevmatike, zimska tekočina za pranje stekla, osvetljevanje vozila in tehnična brezhibnost vozila. Na nekatere stvari lahko vplivamo sami, nekatere posege pa je bolje prepustiti stro- kovnjakom. Priporočljivo je, da vozilo redno servisiramo in vzdržujemo. Zimske gume Pri menjavi letnih gum za zimske je najpomembnejša varnost, ki jo te zagotavljajo. Uporaba zimskih pnevmatik -zakonsko je predpisana med 15. novembrom in 15. marcem - namreč ni vezana na snežne razmere, kot večina zmotno misli, ampak na temperaturo zraka in cest. Zimske pnevmatike se pri povprečnih dnevnih temperaturah pod 15 stopinjami Celzija vedejo mnogo bolje od letnih, in to v vseh vremenskih razmerah. Tako bolje odvajajo vodo, bolje držijo smer, v primerjavi z letnimi veliko kasneje zdrsnejo in imajo boljši zavorni učinek. Zavorna pot Značilnosti zimskih pnevmatik Značilnosti zimskih pnevmatik so poleg večje mehkosti tekalne površine v primerjavi z letnimi pnevmatikami še: - večje število lamel - zarez v blokih tekalne površine, - manjša aktivna površina dezena tekalne površine in - posebna zmes tekalne površine z dodatkom silike, ki zagotavlja boljši oprijem na mokrem cestišču ter manjši kotalni upor, kar ugodno vpliva na porabo goriva. Pnevmatike s časom izgubljajo prožnost, zaradi česar se podaljša zavorna pot in poslabša vodljivost vozila. S primernim hranjenjem pnevmatik (temnejši in suh prostor, neobtežene in v ležečem položaju), ko niso na kolesih, se bistveno upočasni njihovo staranje. BOSCH v ■ v B r a c i c Avto elektrika Renato BRAČIČ s.p. JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01 BREZPLAČNI PREGLED VOZILA v Bosch Car Service Bračič: diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program tovorni program servis klimatskih naprav * VULKANIZERSTVO Izsek iz Pravilnika o delih in opremi vozil: - glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam. - zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«. je tudi do 20 odstotkov krajša, če pozimi uporabljamo zimske gume. To pa zato, ker so zimske gume mehkejše in bolj elastične, zaradi česar je njihov oprijem s cestiščem bistveno boljši. Osvetljevanje vozila Ker so v zimskem času dnevi krajši, se večji del dneva vozi v mraku, zmanjšani vidljivosti ali megli oziroma manj osvetljenem vozišču. Zaradi tega je pomembno, da so glavni žarometi in svetlobna oprema za osvetljevanje vozila tehnično ustrezni in da delujejo brezhibno. V takih razmerah je pomembno, da žarometi dobro osvetljujejo vozišče, še posebej pomembno pa je, da smo na cesti vidni. V hladnih dneh redkeje obiskujemo avtopralnice, zato je priporočljivo, da svetila občasno očistimo s krpo ali smo vsaj pozorni na morebitne madeže. Akumulator Pred leti se je bilo treba ob nakupu osredotočiti le na dimenzije in zagonsko moč akumulatorja. Slednja se najpogosteje meri v CCA (cold cranking power - zagonski tok merjen pri -17 °C) in se izraža v amperih (A). Ker je v sodobnih avtomobilih tudi cel kup različnih elektronskih porabnikov, ki jih je treba napetostno vzdrževati, pa je danes poleg zagonske moči pomembna tudi kapaciteta akumulatorja (meri se v amper-skih urah - Ah). Zato je danes pravilo, da je ob nakupu nove- ga akumulatorja treba slediti specifikacijam prve vgradnje bistveno pomembnejše kot nekoč. Nič ne bo narobe, če boste izbrali zmogljivejši akumulator. Sredstva proti zmrzovanju V jesenskem času je priporočljivo preveriti hladilno tekočino v hladilniku avta, ki mora imeti dodano sredstvo proti zmrzovanju. To naj bi hladilno tekočino pred zmrzovanjem varovalo vsaj do temperature -25 °C. Prav tako preverite delova- nje in stanje naprave za pranje vetrobranskega stekla, zadnjega stekla in brizgalnih šob. V posodo za pralno tekočino na-točite zimsko pralno sredstvo, temeljito pa preglejte tudi metlice brisalcev. Dodatna zimska oprema V zimskem času je v vozilu primerno imeti omelo za sneg, sredstvo za odmrzovanje stekel, strgalo za led. Pred vožnjo v zimskih razmerah (sneg) je treba vozilo dobro očistiti. Čišče- nje se najlažje izvede z omelom ali metlico za sneg. V avtomobilu je primerno imeti sredstvo proti odmrzovanju oziroma strgalo za led za čim lažjo odstranitev ledu z vetrobranskega stekla. Če ni nujno, se v hudih zimskih razmerah raje ne podamo v promet, če pa nas takšne razmere ujamejo na cesti, ravnamo defenzivno, prilagodimo hitrost razmeram, prilagodimo varnostno razdaljo, poskrbimo za ustrezno vidljivost in se izogibamo sunkovitim premikom z vozilom. Carglass® PE PTUJ Rajšpova 22 082 804 847 V CARGLASS POPRAVILA I MENJAVE I KALIBRACIJE To je najboljši nasvet v izogib poškodbam vetrobranskega stekla (02) 78 00 420 Osojnikova cesta 12,2250 Ptuj (02) 71 92 272 Zamušani 2,2272 Gorišnica Po več kot 20 letih izkušenj s popravili, menjavo avtostekel in v zadnjem desetletju tudi kalibracijo asistenčnih sistemov vam lahko povemo še naslednje - poškodbe na vetro-branskem steklu je pozimi dobro popraviti, preden je potrebna menjava. Zima je čas, ko vetrobranskemu steklu preti največ zunanjih dejavnikov. Zimske službe posipajo ceste s kamenčki, ti pa so prvi vzrok za poškodbe stekla, s katerimi se letno v naše poslovalnice pripelje več kot 20.000 voznikov. Kamenčki torej letijo izpod koles avtomobilov in najlažje se jim boste izognili z upoštevanjem primerne varnostne razdalje. Vedno se temu pač ni mogoče izogniti, a brez skrbi - ko se to zgodi, je rešitev hitra in enostavna, če le ukrepamo pravočasno. Pozimi bodite pozorni na manjše poškodbe na vetrobranskem steklu. Zjutraj se v avtomobilih namreč grejemo in na mrzlo vetrobransko steklo apliciramo topel zrak. Zaradi izrazite razlike v temperaturi pa omenjene manjše poškodbe zvezdičaste oblike toliko hitreje napredujejo v večje razpoke. Tu nastopi dobra novica - manjše poškodbe še lahko popravimo! Ko napredujejo v razpoko, pa moramo steklo zamenjati. V prid popravilu govorijo ključni argumenti. Vetrobransko steklo popravimo v pol ure, je občutno cenejše in bolj ekološko, steklu pa na koncu povrnemo prvotno trdnost in pri tem ne posegamo v karoserijo vašega vozila. Z menjavo tudi kalibracija asistenčnih sistemov Četudi vaš novi avtomobil še ni elektrificiran, je zelo verjetno, da že ima kakšnega od varnostnih in asi-stenčnih sistemov. Kamere in senzorji, ki jih omenjeni sistemi uporabljajo, so namreč največkrat prav v vetrobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni namestitvi lahko pride do odstopanj. Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero zagotovimo pravilno delovanje asistenčnih sistemov. Pri Carglassu smo na to pripravljeni že od leta 2015, danes pa ponovno kalibracijo opravimo že pri vsakem četrtem vozilu. 2 ^^^^^^^^^ ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna priloga Štajerskega tednika Družba TAM Europe letos uspešna Mariborskemu proizvajalcu avtobusov Tam Europe so se pridružili novi investitorji. Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja, je bila julija podpisana pogodba o prodaji in prenosu poslovnega deleža, na podlagi katere je 75-odstotni lastnik postalo podjetje Tam Auto, dosedanji lastnik China Hi-tech New Energy Auto pa je obdržal četrtinski delež. Hkrati s prenosom lastništva je na novega večinskega lastnika prešel tudi kredit podjetja v višini skoraj 26 milijonov evrov, to vsoto pa so pretvorili v kapitalske rezerve. Te so se tako s skoraj 13 povečale na skoraj 39 milijonov evrov, s celotnim zneskom pa je družba pokrila izgubo iz prejšnjih let in jo z 42,4 milijona znižala na 3,6 milijona evrov. Družba Tam Auto, storitve in trgovine je bila ustanovljena decembra lani, kot ustanovitelj je vpisan Ma Fuxiong, sicer eden od direktorjev podjetja Tam Europe, ki zdaj skupaj s Tevžem Kastelicem družbo tudi vodi. Podjetje je sicer podprto s kitajskim kapitalom, saj je avgusta letos dejansko lastništvo prevzelo hongkon-ško podjetje China auto chain. Ma Fuxiong in Fan Wentang še naprej ostajata na čelu mariborske tovarne. Obrat je pred leti s pomočjo kitajskega kapitala zrasel na pogorišču nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM) in se zadnja leta ukvarja predvsem s proizvodnjo letaliških avtobusov. Ker je na nakupe slednjih v zadnjem obdob- NI KOLI SAMI V AVTU POSKRBIMO SKUPAJ ZA ZELENO PRIHODNOST AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA SKLENI NA ZAV-SAVA.SI S SAVA ZAVAROVALNICA V drugem polletju bodo izdelali še 24 letaliških avtobusov in osem mestnih električnih avtobusov, v teku je tudi projekt elektrifikacije avtobusov, s katerim računajo na dodatnih 16 enot v letu 2023. Ob tem se z letom 2024 odpirajo nove možnosti realizacije tako letaliških kot mestnih avtobusov. Ocenjujejo, da bi lahko takrat izdelali 130 enot ter se nato leta 2025 približali številki 200. 070/776 611 041/500 760 031/341 092 Zaradi okoljevarstvenih zahtev je pričakovati, da bo 80 odstotkov proizvedenih vozil električnih, dodajajo v podjetju. Sicer pa je novi lastnik že letos v podjetje vložil že več kot tri milijone evrov, načrtuje pa tudi poplačilo 2,5 milijona evrov visokega kredita, ki ga ima podjetje sicer zavarovanega s hipoteko. Lastnik namerava vse svoje terjatve pretvoriti v kapital, s čimer bi pokrili izgu- be tekočega leta, ki bi ga tako družba letos le lahko končala s pozitivnim rezultatom. Kot še dodajajo v Tam Europe, s stalno optimizacijo procesov dosegajo večjo dodano vrednost, trenutno pa se ukvarjajo tudi z novimi razpisi. Že zdaj so uspešno vstopili na nova letališča v segmentu letaliških avtobusov, pa tudi v segment mestnega prometa v Grčiji in Italiji. AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajdoše 22, HAJDINA ju zelo vplivalo več dejavnikov, od pandemije covida-19 do vojne v Ukrajini, je bilo temu primerno tudi zmanjšano povpraševanje. Tam Europe je tako lani z nekaj več kot sto zaposlenimi ustvaril vsega 4,1 milijona evrov prihodkov in ob višanju cen surovin ter stroškov dela pridelal dodatnih skoraj deset milijonov evrov izgube. V drugi polovici leta so se trgi le začeli odpirati, vseeno pa so lani prodali le 17 vozil. Letos jim kaže precej boje, saj so samo v prvi polovici leta prodali 26 letaliških avtobusov, od tega so jih deset poslali v Savd-sko Arabijo poslovnemu partnerju, s katerim so sodelovali že v preteklosti, prav toliko še pariškemu letališču Charles de Gaulle. V PRODAJA IN MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA UGODNA ZAVAROVANJA LIZINGI BREZ POLOGA KREDIT DO 12.000 EUR BREZ POLOGA Z ODPLAČILNO DOBO OD 3 DO 96 MESECEV ^^^^^^^^nudbo na: www.topavtomobili.si Renault Espace - razkošje bo vedno prostorno Renaultov Espace je prava ikona med enoprostorci, v Evropi je prisoten že vse od leta 1984 in je priljubljena izbira za vse, ki iščejo prostorno in praktično vozilo. Novi model z letnico 2024 je že njihova šesta generacija in se oblikovno razlikuje od svojih predhodnikov. Opušča vse poteze enoprostor-ca in prevzema slog, ki je bolj podoben priljubljenim križancem (SUV). V bistvu gre za različico kompaktnega križanca Austral z dolgo medosno razdaljo in z nekaj manjšimi spremembami dizajna. Novi Espace je 14 cm krajši in 215 kg lažji od svojega enoprostornega predhodnika. Prav tako je 32 mm nižji in ima prostornejšo tretjo vrsto, naročite pa ga lahko s sedmimi ali tudi samo petimi sedeži. Renault Espace 2024 je na voljo v treh nivojih opreme: Tech- - Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault - Prodaja rabljenih vozil - Trgovina nadomestnih delov - Cenitev škod - Kleparsko-ličarska dela - Najsodobnejša optika za vsa vozila - Tehnični pregledi za osebna vozila, cestnine - Ročna avtopralnica no, Iconic in najbogatejši Esprit Alpine. Celo osnovni model ima 12,3-palčno digitalno in-strumentno ploščo in 12-palčni zaslon na dotik, 9,3-palčni pro-jicirni zaslon pa je na voljo proti doplačilu. Vašim napravam ne bo nikoli zmanjkalo moči, saj sta poleg brezžične polnilne plošče in para 12-voltnih vtičnic za vsako vrsto na voljo še dva vhoda USB-C. Nov pristop k potovanju ponujajo motor E-Tech full hybrid z 200 KM, prefinjeno udobje in napredne tehnologije. V mestu do 80 % časa vozite v električnem načinu in prihranite do 40 % goriva. Baterija se polni med upočasnjevanjem in zaviranjem, zato za polnjenje ne potrebujete vtičnice. Avtocenter Ormož d. o. o. Hardek 44 c, 2270 Ormož tel.: 02/7416-400 različnih blagovnih znamk in dimenzij VELIKA PONUDBA ZIMSKIH PNEVMATIK S POPUSTOM DO 35%! e-mail: info@avtocenter-ormoz.si, www.avtocenter-ormoz.si, facebook: Avtocenter Ormož 2 Tržni delež novih električnih avtomobilov prvič čez 20 % Avtomobilski trg v EU se je avgusta znatno povečal na račun povečanega povpraševanja po električnih vozilih, je objavilo evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev Acea. Avgusta so prvič registrirali 787.626 vozil, kar je 21 odstotkov več kot avgusta lani. Tržni delež električnih vozil je prvič presegel 20 odstotkov. Število prodanih novih vozil se je povečalo še 13. zaporedni mesec. Čeprav se avgusta običajno proda manj novih vozil, pa dvomestna rast kaže, da evropski trg po lanskem pomanjkanju komponent hitro okreva, je navedla Acea. Dvomestno rast je zabeležila večina držav, tudi največji trgi. V Nemčiji so prvič registrirali 37,3 odstotka več avtomobilov kot avgusta lani, v Franciji pa 24,3 odstotka več. Medtem je bilo v Sloveniji letos avgusta prodanih 3.240 novih avtomobilov, kar je tri odstotke manj kot lani. Manj vozil kot lani avgusta so znotraj EU prodali še v Litvi in na Irskem. Po navedbah združenja je bilo avgusta v EU registriranih 165.165 novih električnih vozil, kar je 118,1-odsotni porast na letni ravni. Tržni delež prodanih električnih vozil je znašal 21 odstotkov, s čimer je prvič presegel 20 odstotkov (lani 11,6-odstotni tržni delež). Električna vozila so se avgusta drugič letos uvrstila pred prodana nova dizelska vozila in tako postala tretja najbolj priljubljena izbira pri kupcih. Drugo mesto zasedajo hibridna vozila, katerih prodaja se je okrepila za 29 odstotkov, njihov tržni delež pa predstavlja 24 odstotkov. Bencinska vozila ostajajo pri kupcih najbolj priljubljena, vendar se je njihov tržni delež na evropskem trgu na letni ravni zmanjšal z 38,7 odstotka na 32,7 odstotka. Medtem se je za šest odstotkov zmanjšala prodaja dizelskih vozil, ki so avgusta predstavljali 12,5-odsotni tržni delež (lani 16,1-odstotni tržni delež). SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, GSM: 040141 262 * izposoja osebnih in kombiniranih vozil * uvoz vozil * prodaja avtoplaščev POLNJENJE AVTOKLIM! Promocijsko sporočilo CUPRA sedaj končno tudi v Mariboru! Popolnoma nov prodajni salon znamk CUPRA in SEAT v Mariboru na Ptujski cesti je pomembna novost za vse ljubitelje avtomobilov v središču Maribora in vsej štajerski regiji. Obe znamki sta namreč znani po svoji izjemni dinamičnosti in športnosti, zatoje njihova prisotnost v Mariboru izjemno razburljiva. Pri Porsche Ptujska cesta se je pred dnevi odprl popolnoma nov salon za vse bolj priljubljeni mladi znamki CUPRA in SEAT. Preverite, zakaj jih je vredno obiskati te dni! Znamka CUPRA je mlada znamka, ki se je uveljavila kot sinonim za športnost, strast in ekskluzivnost. Avtomobili navdušujejo s svojo vrhunsko tehnologijo in dinamičnim dizajnom. Modeli CUPRA, kot so Leon, Born, Formentor in Ateca, so zdaj že na voljo pri Porsche Ptujska cesta. Kontakt: salon CUPRA Porsche Ptujska cesta, Ptujska cesta 150,2000 Maribor Anita Podeorelec, anita.podeorelec@porsche.si, 051 219 446 Najnovejši modeli CUPRA: • CUPRA Born- popolnoma električni model • CUPRA Formentor-zmogljivi kupejevski športni terenec • CUPRA Leon-vrhunski športnik • CUPRA Ateca- dinamični športni terenec Preverite ponudbo na: www.porscheinterauto.net Hkrati nov prodajni salon v Mariboru ne bo ponujal samo vozil znamke CUPRA, temveč tudi vozila znamke SEAT. SEAT je že dolgo znan po svoji zanesljivosti, udobju in sodobnem dizajnu. Modeli, kot so Leon, Ibiza, Arona in Ateca, so prav tako že na voljo v Mariboru pri Porsche Ptujska cesta in bodo zadovoljili tiste, ki iščejo sodobna, dinamična, prak-tičnain dostoDna vozila. Najnovejši modeli SEAT: • SEAT Ibiza— mestna zapeljivka • SEAT Arona- urbani mestni športni terenec • SEAT Leon- vsestranska izbira, tudi karavan • SEAT Ateca- družinski športni terenec • SEAT Tarraco- velik športni terenec do sedem sedežev Preverite ponudbo na: www.porscheinterauto.net Odprtje prodajnega salona znamk CUPRA in SEAT v Mariboru prinaša številne prednosti vsem strankam. Poleg raznovrstne ponudbe vozil bodo stranke imele dostop do celovite storitve, vključno s prodajo vozil, servisom, vzdrževanjem, finančnimi storitvami in testnimi vožnjami. Izkušeno osebje omogoča strankam, da bodo lahko celovito doživele znamki CUPRA in SEAT. To je odlična priložnost za ljubitelje avtomobilov, da odkrijejo špansko strast do vožnje ter se prepustijo vrhunski izkušnji vožnje s stilom in zmogljivostjo. Posebna ponudba: CUPRA Formentor 1.5 TSI - naročite ga po svojih željah! Zelo bogato opremljen, zmogljiv in varčen motor 1.5 TSI (110 kW/150 KM) z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. • redna cena: že od 34.651 €* • akcijska cena s CUPRASEBON financiranjem/zavarovanjem: že od 31.651 €* Preverite ponudbo na: https://www.porscheinterauto. net/zanimivosti/cupra-formentor/ ali v salonu. Lepo vabljeni v nov salon pri Porsche Ptujska cesta, kjer vas poleg ponudbe CUPRA čaka tudi ugodna ponudba vozil SEAT. Več tudi na: https://www.porscheinterauto.net/ aktualne-ponudbe/akciia-seat/ "Salon CUPRA in SEAT pri Porsche Ptujska cesta ne bo samo prodajni prostor, ampak tudi prostor za izmenjavo izkušenj. Kupci bodo imeli priložnost za srečevanje z drugimi lastniki vozil znamke CUPRA ter izmenjavo mnenj o vozilih, servisih in drugih izkušnjah," je povedala Anita Podgorelec, prodajna svetovalka v novem prodajnem salonu. *Prihranek do 4.000 € z DDVže vključuje priporočen prihranek v višini 3.000 € z DDV in BONUS v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1.000 € z DDV do katerega je leasingojemalec upravičen, v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu vozila z družbo Porsche Leasing SLO, d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanja vozila preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo d.o.o. (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versicherungs AC, Podružnica v Sloveniji in permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.), pod pogoji akcije SEBON_02_2023 (več na www.oorscheleasins.si). 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. oktobra 2023 SVET je LEPŠI 8HEI0MI i flsiumets sovraštvo mci liTBclom in PalBSltn» FiskJKI Ekskluzivno: Dejan Kontrec V ■ ■ m V | ■ ■ ■ v ■■ o ženini težki preizkušnji esnična zgodba o ljubezni Imel sem hkrati ženo in dojenčka, ki sta potrebovala 24-urno nego VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. TOREK, 17. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Veselo na Jožefovo 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Destrnlk, Iz domače skrinje 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Zapojmo prijatelji 21:00 3.SNL 9. KROG Zapojmo prijatelji 22:45 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDiVTK TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uradnj&lvo: lJ ■■im;. 11 i;1 2252 DORN AVA. infoi@Eiplv.-Bi kcmlnk! 0J 75J 00 3S: 041 618 044; www.siptv.al SREDA, 18. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Igre dobre voSje v Hajdošah 11:00 Veseloigra - Prevare, 2015 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav Jeseni 2015 20:00 Srečanje starejših občine Hajdina 21:00 Igre dobre vofje 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani ČETRTEK, 19. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09=30 Maček Muri v ZUDV Oornava 10:10 Seja sveta občine Dornava 11:10 7, Društvene igre, 2016 12:10 Starpoint prodajno okno 13:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Občine Lenart — v živo 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Dornava 20:50 1. Č.L. 6.Krog 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj A £\ SEZONA 1U.projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učenceu iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz usake kategorije bosta napredovala u pol^nalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube pro^lik Radia Ptuj in Radia Celje. Ce ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si. Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 3.750 OTROK V devetih letih je nastopilo več kot 550 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 96.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 54 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ p- _ lil ^ Zaključek prireditev s 'i. .. Mr ' M SUPERFINALOM 1 t?-T. H^Ev. ■ f!7 Hp « fc ■ f j 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si ZEMLJA ZA GROBOVE i. St. ZEMLJA ZA GROBOVE PLANTELLA 5,051 ü^mwL 5,051 r JBBm -ü® V'^V« ZEP.1LW MQB0VE ¿«^«L 3J5J iT n®^ - OKRASNI PESEK RAZLIČNIH BARV IN DIMENZIJ UGODNO! mM kz-ptuj.si Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj 02 749 03 00 kz.ptuj@siol.net AKCIJA VELJA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE. torek • 17. oktobra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segulaOradfolednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radfo-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata, svaka, botra in strica Konrada Merca upokojenega voznika Čistega mesta Ptuj IZ PODLEHNIKA 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, DU Podlehnik, Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in Konrada pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala duhovnikom p. Jožetu Petku, p. Slavku Stermšku in p. Benjaminu Mlakarju, zdravstvenemu osebju Bolnice Ptuj, Maribor in Ljubljana za vso strokovno pomoč, voznikom reševalne službe Modmed, d. o. o., bivšim sodelavcem Čistega mesta Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino, gospodom za nošenje simbolov, govornici Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna hvala sestri Mariji Pavejo in Marjeti, Aniti, Tamari, Gorazdu, Štefanu, Tilčki, Cvetku, Martinu, Slavku, Marjanu in Nadi, ki so mi stali ob strani. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žena Jožica, sestra, brat, svakinje, svaka, nečaki in nečakinje z družinami Mali oglasi STORITVE Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM suhe bučnice. Cena 5 € za kg. Tel. 041 363 947. NESNICE, 20-tedenske, rjave in črne, že v začetku nesnosti, prodajamo. Za bele kokoši, težke 4 kg, pa zbiramo naročila. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. I GLASBO DO Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2if. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si SS v »POZNAŠ -«•VSE ZASTAVE -SVETA? VEČ KOT 100 STRANI KRIŽANK "7 «W5 - --- V TP A T ttqtvtt VT?T7 id ...... L_J t ? 1 i .... ' Meoinfl Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti. V SPOMIN 16. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Ivana Bračič IZ ŠTUKOV 36 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče ob njenem preranem grobu. Mož Vlado, sinova Marjan in Mirko ter hči Ema z družinami Dom je prazen in otožen, ker tebe več ne bo, sprašujemo se, zakaj je tako. Prehitro vzelo te je slovo. Ljubezen tvoja v naših srcih vedno bo žarela, kot melodija, ki si jo igral in nas vse zajela. A ostaja praznina, molk in tišina ... ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Mirana Herga IZ GAJEVCEV 9A (1963-2023) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vsem znancem, vaščanom, dosedanjim in bivšim sodelavcem za sveče, daritve sv. maš in vaše denarne darove. Hvala mašniku Ivu za opravljen obred, ge. Kristini za molitev, pevcem, ge. Mariji Prelog za slovesni govor za pokojnega in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur hvala, da ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Umrli so Umrli so: Alojzija Vaupotič, roj. Vaupotič, Ptuj, Zoisova pot 4, roj. 1929 - umrla 5. oktobra 2023; Marija Ščernjavič, roj. Mahorč, Placar 16a, roj. 1938 - umrla 6. oktobra 2023; Danilo Furek, Slovenja vas 32a, roj. 1971 - umrl 9. oktobra 2023; Elizabeta Požgan, roj. Korunic, Gerečja vas 2a, roj. 1931 - umrla 7. oktobra 2023; Franc Mlakar, Pristava 26 A, roj. 1957 - umrl 9. oktobra 2023; Katarina Štebih, roj. Štebih, Sakušak 72, roj. 1933 - umrla 9. oktobra 2023; Stanislav Erlač, Zabovci 101, roj. 1948 - umrl 9. oktobra 2023; Vladimir Žižek, Ptuj, Kokolova ul. 2, roj. 1965 - umrl 10. oktobra 2023; Mirko Jaušovec, Ptuj, Langusova ul. 13a, roj. 1938 - umrl 10. oktobra 2023; Anton Svenšek, Preclava 12, roj. 1928 - umrl 10. oktobra 2023. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIČNA ZAROTA ZA VELIKO KOALICIJO Vidni politiki SD k Logarju, v ozadju pa spodkopavajo Goloba INTERVJU: BOŠTJAN POKLUKAR, notranji minister Ko se srečava s Tatjano Bobnar, se pozdraviva ELITA NEVLADNIKOV Dirigirali bi vladi, predstavljajo pa korupcijsko tveganje TRETJA SVETOVNA VOJNA Razkroj svetovne varnostne ureditve 24 Štajerski Kronika torek • 17. oktobra 2023 Slovenija, Podravje • Gobe niso mačji kašelj, treba jih je poznati Septembra 21 primerov zastrupitev z gobami Foto: Pixabay Gobarjenje je za marsikoga priljubljen konjiček. Veliko ljudi z veseljem zahaja v gozdove, brska med podrastjo, listjem, suhimi vejami in drevesnimi panji ter nabira gobe, ki so okusen dodatek jedem. Gobe v kulinariki lahko uporabljamo kot začimbo ali samostojno jed, na primer juhe, omake, golaže, z jajci... Pri gobjih jedeh velja previdnost. Po pojasnilu medicinske stroke so najbolj kritične zastrupitve, ko se simptomi pojavijo okoli osem ur po zaužitju jedi. Seveda je treba biti pri nabiranju in uživanju gob previden. Strokovnjaki za označevanje gob, predstavniki gobarskih društev in zdravniška stroka nepoznavalcem gobarjenje v izogib nevšečnostim in zastrupitvam odsvetujejo. V Zdravniški zbornici Slovenije so pojasnili, da so zastrupitve z gobami najpogostejše poleti in jeseni, ko je čas največje rasti. V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so lani septembra in oktobra obravnavali 105 primerov zastrupitev, med njimi so bile zastrupitve z zeleno in rdečo mušnico ter dežnički. Letos septembra so obravnavali 21 primerov zastrupitev, v večini je šlo za individualne in družinske obravnave odraslih ljudi, je pojasnil zdravnik Gašper Razinger iz Centra za klinično toksikologijo in farma-kologijo UKC Ljubljana. Množičnih zastrupitev v zadnjem času niso obravnavali, je dodal Razinger. So pa pri pacientih, ki so poiskali zdravniško pomoč, uporabili tudi protistrup. „Tega uporabljamo le za točno določene zastrupitve, kot je to v primeru zelene mušnice. S pravočasnim dajanjem protistrupa želimo preprečiti nastanek hujše klinične slike ali okvare organa. Le- tos do resnejšega poteka zastrupitve ni prišlo, saj so bolniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč in prejeli protistrup." Zelena mušnica med našimi gobami najbolj smrtonosna Sogovornik je dejal, da opažajo trend, da se prvi primeri zastrupitev pojavljajo na območjih oziroma regijah, ki so prve, kjer začnejo rasti gobe in kjer jih je relativno veliko, na primer na Dolenjskem. Ko je gobarska sezona na vrhuncu, pa obravnavajo primere zastrupitev Foto: zasebni arhiv Zdravnik Gašper Razinger iz Centra za klinično toksikologijo in far-makologijo UKC Ljubljana: „Letos do resnejšega poteka zastrupitve ni prišlo, saj so bolniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč in prejeli protistrup." iz vseh slovenskih regij. Gašper Razinger je naštel znake, ki nakazujejo zastrupitev. „Simpto-mi zastrupitev so v večini primerov slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu in driska. Še bolj kot oblika simptomov je za nas pomemben podatek o času nastopa simptomov, se pravi, kdaj so se pojavile prve težave po zaužitju gobjega obroka. Če se simptomi pojavijo nekaj ur po obroku, navadno napovedujejo manj nevarno zastrupitev. Najbolj se bojimo zastrupitev, ko se simptomi pojavijo šest ali več ur po zaužitju, kot je značilno za zeleno mušnico, ki je med našimi gobami najbolj smrtonosna. Poseben problem predstavlja dejstvo, da ljudje velikokrat uživajo mešane gobe, zaradi česar se simptomi in časovni potek zastrupitve lahko zabrišejo." V izogib nevšečnostim in varovanju zdravja zdravniška stroka priporoča nabiranje izključno tistih gob, ki jih nabiralec pozna ali pa jih ljudje kupijo pri preverjenih prodajalcih. Odsvetujejo uživanje gob mlajšim otrokom, previdni naj bodo starostniki in bolniki s kroničnimi trebušnimi boleznimi. Prav tako ni priporočljivo gob uživati zvečer in v prevelikih količinah. Če se po obroku pojavijo težave, je najboljše čim hitreje poiskati zdravniško pomoč. MZ Podravje • Spodnjepodravci danes z 12.000 avtomobili več kot leta 2008 Najstarejše vozijo v Trnovski vasi, najnovejše Kidričani Med milijardami podatkov, kijih zbira statistični urad, so tudi podatki o številu in starosti avtomobilov po občinah. Največ avtomobilov je pričakovano v Ljubljani, najmanj v Hodošu, z najstarejšimi pa se vozijo v Kanalu, kjer je bila leta 2021 povprečna starost avtomobila 13,1 leta. V Sloveniji se letno zvišuje število registriranih avtomobilov. V enajstih letih, od vključno leta 2012 do 2022, se je število osebnih avtomobilov povečalo za 140.000, in sicer na 1,2 milijona registriranih osebnih vozil. Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev je v občini Trzin, kjer je na 1.000 prebivalcev kar 728 registriranih osebnih vozil. Najmanj avtomobilov imajo prebivalci Kranjske Gore, in sicer ima v povprečju med 1.000 prebivalci jeklenega konjička 399 občanov. Najvišje po številu avtomobi- lov glede na število občanov med podravskimi občinami je slovens-kogoriška Sveta Trojica, kjer je na 1.000 prebivalcev 639 registriranih osebnih avtomobilov, njihova povprečna starost pa je 11,4 leta. Na repu podravskih občin je Dornava, kjer ima avtomobil vsak drugi občan, sicer pa po številu avtomobilov krepko vodita največji občini Slovenska Bistrica s 15.400 in Ptuj s 14.000 avtomobili. Skupno najmanj avtomobilov so imeli občani Sv. Andraža, in sicer 724, v Žetalah pa slabih 40 več. Povprečna starost vozil je bila leta 2021 najvišja v Trnovski vasi, in sicer 11,6 leta, prebivalci Kidričevega pa so se vozili v povprečju z 10,1 leta starimi vozili, kar je najmanj na ravni podravskih občin in tudi pod slovenskim povprečjem, ki je 10,6 leta. Do clia danes lažje kot pred 30 leti Statistiki še vodijo povprečno ceno novih osebnih avtomobilov, in sicer za model Renault Clio ter Foto: Črtomir Goznik Število avtomobilov se je od leta 2008 do 2022 podvojilo v občinah Cirkulane, Makole, Sv. Trojica, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, upadlo pa zgolj v občinah Lenart in Ormož. VW Polo. Prvi se je v petih letih podražil za 23 % in je lani stal 15.135 evrov, drugi za četrtino oz. je bilo zanj treba odšteti 17.586 evrov. Ob povprečni neto plači, ki je lani znašala okrog 1.400 evrov, bi morali za avtomobil Clio delati približno eno leto ali 1.882 ur, medtem ko so leta 1992 morali delavci oddelati 3.200 ur za nakup clia ali 160 dni več kot lani. Mojca Vtič ■C? O >>c>" Pé o c=> o "O , - C?* * C=>V Rojstva: Barbara Vindiš Bratušek, Spodnji Velovlek 13, Ptuj - deklica Manca; Natalija Cvikl, Rupe 2, Šmartno v Rožni dolini - deklica Elly; Lea Lah, Placerovci 21a, Gorišnica - deček Anže; Patricija Geček, Steklarska ulica 5, Rogaška Slatina - deklica Karla Kristina; Dragana Popovic, Kaju- hova ulica 1, Ptuj - deklica Dunja; Veronika Bratuša, Zagorje 23, Sveti Tomaž - deklica Tanaja; Klavdija Balažic, Gerečja vas 5, Hajdina - deček Filip; Brina Fir - deklica Lija; Alma Kujukovic - deček Ibro; Tamara Bakic - deček; Sara Gorenjak - deček Just. Poroke - Ptuj: Andrej Horvat in Patricija Greif, Skorba 60b; Marcel Šturm, Cogetinci 32, in Tamara Plohl, Pobrežje 42; Rok Sirc in Katja Žuran, Krčevina pri Vurbergu 128. Diamantnoporočenca: Franc Simonič in Matilda Simonič, roj. Stermšek, Ptuj, Langusova ul. 18. C?« O O --•'* o w i a. C? * JM^' _II_cO '-'_ .C* C? O O S C? .O C? ^ c # » «• ° má Če je vlažen in mrzel Luka (18.), repo popuka in osmuka. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Po nižinah bo zjutraj megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 10 do 13, na Goriškem in ob morju okoli 17 °C. OBETI V sredo bo pretežno oblačno. Zjutraj po po nekaterih nižinah megleno. Popoldne in zvečer bo ponekod na zahodu rahlo deževalo. Napoved za Podravje Vir: ARSO