Niročnina mesečno Diu. i« inozemstvo ♦() Din — nedeljska izdaja celoletno sedel s Icneginjo Olgo in pricc«o Elizabeto v avtomobil in se odpeljal v Beli dvor na Dedinje. Po odhodu kneza Pavla pa je predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič ostal še nekoliko časa v razgovoru t. ministrom dvora Antičem ter z našim poslanikom na romunskem dvoru Kasidol-cem. Slavnosti v Turn-Severinu Turn-tSverin, 9. junija, m. Danes dopoldne sta prispela s svojim spremstvom v Turn-Severin 6 posebnim vlakom kralj Karel II. in predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Po prihodu sta oba suverena (prisostvovala krstu prve romunske potniške ladje na Donavi, ki nosi ime kralja Karla II. Slavnostim v Turnu-Scverinu je prisostvovalo okoli 20.000 ljudi, ki so kralja Karola in predsednika čsl. republike Beneša burno aklamirali. Dr. Beneš je zvečer odpotoval s posebnim vlakom nazaj v Prago. Nesreča ob reviji čet danes zaradi tega v laseh. Na drngi strani pa je tudi si reška fronta, ki je prav za prav tudi le neka oblika vojske (proti Nemčiji namreč), kaj neprimerno zdravilo za evropske bolečine, ki Bukarešta, 9 junija. Ob veliki vojaški paradi, ki ie bila ob priliki šeštletmee intronizacije kralja Karla, se ie zgo-dln strašna nesreča. Tribuna s 5000 gledalci se spremeni v kup razvalin K reviji, kateri so prisostvovali kralj Karel, knez namestnik Pavel in češkoslovaški predsednik dr. Beneš z vsemi državnimi dostojanstveniki in zborom diplomatov, sc je zbrala ogromna množica ljudstva. Potem, ko so bile defilirale romunske mladinske organizacije, se je naenkrat podrla tribuna v dolžini kakšnih 60 metrov. Na lei tribuni je bilo par tisoč oseb, med katerimi jc bilo ludi veliko žensk in otrok. Podrla se jc z velikim treskom in je nastala nepopisna panika. Takoj so obstopili tribuno kordoni in sc ic začela rešilna akcija. MimAhod sc je nadaljeval, .seveda v /clo deprimiranem razpoloženju. Tribuna, ua kateri sc jc zgodila nesreča, sc ie nahajala naravnost nasproti kraljevski, na kateri se jc nahaja! kralj Karol s svojimi gosti. Tribuna s svojimi 5000 glrdal-ci jc bila naenkat spremenjena v kup razvalin Višina tribune je znašala v zadnjih vrstah deset metrov Zaradi lega ie seveda nastala ogromna panika tudi na sosedni tribuni. Kralj Karel sr ir takoj podal na lice mesla in dal prve odredbe za organizacijo pomoči. V pol ure so bili ponesrečenci prepeljani v razne bolnišnice. Vzroks skrajna nemarnost in brezvestnost Demonstracija pred županovo hišo. Število mrtvili in ranjenih še ni bilo ugotovljeno, vedelo sc pn je,'da iih ie moralo biti zelo veliko. Dognalo pa se ie takoj, da so morale biti tribune zelo slabo zgrajene. Na veliki tribuni, ki se je podrla, so biH gostje ministrstva prosvete, zaradi česar se sodi* dn ic večina ponesrečenceo učiteljev in profesofjev. Kralj Karel ie takoj odredil najstrožjo preiskavo in že popoldne ie državni takega strupa ne prenesejo. Toda še bolj usodno in naravnost blazno bi bilo, če bi se ustvaril »centralni blok«, s katerim seuaj nekateri strašijo, saj bi ta moral Evropo naravnost pognati v zrak! Bodite prepričani, da politika sedanje Nemčije ni tako kratkovidna iu od Boga zapuščena, er. tožilec odredi! aretne.no gradbene komisije buka-reškega magistrata, ki sestoji iz dveh arhitektnv-načelnikov in sedmih članov. Vrh tega sta bila aretirana oba podjetnika, ki sta tribune prevzela. Min. predsednik Tatarescu ie izjavil, da nr bo imel nobenega ozira in da bodo izsledeni in kaznovani vsi krivci, nai so na še tako visokih položajih. Govori se, da bo župan z vsem občinskim svetom poda! demisijo. Župana najbolj dolžijo, češ da ic on zanemaril svoje dolžnosti pri imenovanju tehnične gradbene komisije. Piše se Do-nescu. Meščanstvo je zelo ogorčeno in je napravilo zvečer demonstracijo pred županovim stanovanjem. Policija je demonstrante Ic z veliko težavo razpršila. Prvi rezultati preiskave so ugotovili, da je bi! les, s katerim so zgradili tribune, najslabše vrste. Isto velja za železni materija!, ki jc vezal posa- mezne stebre. Že eno uro pred "katastrofo »e ie neka tribuna,, ki ie bila še prazna, podrla Pri tej priliki sta bila ranjena dva senatorja, ki sta se shičaino na njej nahajala. Ker je bil kralj sam ves dan zadržan s svojimi gosti, je obiskal ranjence dvomi maršal, isto tako min. predsednik. Knez namestnik Pavel, ki je bil od nesreče zelo prenesen, je izročil ranjencem veliko vsoto. Zaradi nesreče so bile vse svečanosti, napovedane za zvečer, odpovedane. Po listah, ki so jih izdale bolnišnice. se število ranjencev suče okoli 700. Od teh je težko ranjenih 400, lahko pa okoli 300. Od skupnega število so iih 270 poslaH na zdravljenje domov Število mrtvih še r»i točno nwnn. ceni se pa na 60. Kaj pravijo inženjerji Državni tožilec ie že mženjerje zasttd. TI «o se branili, da jih ne zadene nobena krivda, Če je prišlo do nesreče, kajti gradivo, iz katerega se je tribuna gradila, jr bilo solidno. Po njihovem zatrjevanju ie do nesreče prišlo zato, ker se je na tribuno spravilo preveč ljudi. InženjerH so pri zasliševanju izjavljali, da so sami videli, da so ljudje, ki so bili že na tribunah, dajali vstopnice drugim, ki jih šc niso imeli, nn inri s tem omogočili dostop na tribuno. Tako ie prišlo do tega, da je z eno samo vstopnico bilo na tribuni po pet ali šest oseb. Tribuna je bila določena za največ tisoč oseb. na njej sc ic pa ob priliki teh slavnosti nahajalo 3000 ljudi Takega bremena seveda tribuna ni mogla vzdržati in ie konstrukcija morala popustiti. Tribuna je bila visoka 12 metrov. Dr. Schacht na Balkanu Atene, 9. junija e. NemSki gospodarski minister dr. Schacht pride v Atene v soboto. Pogajal se bo predvsem za ureditev vprašani a nemškega klirtnga. Govori se, da je pred dr. Schach-tom prepotovala Balkan posebna nemška gospodarska misija, ki je proučila vse, da se nemšk* trgovina raztegne čez vso jugovzhodno Evropo. Litvinov v Pragi Praga, 9. junija, c. »Oeske slovo« poroča, da biva sovjetski zunanji minister Litvinov i« dalj rasa ineognito v Karlovih Varih. Zadnji ias je vei-krat obiskal Prago in se ustavil tndi v innanjem ministrstvu. Državni glavarji Male zveze na tribuni ob mimohodu čel. levo od kralja Karola II. predsednik CSR dr. Beneš, na desno knez namestnik Pavle, ki se razgovarja s princem Nikolajem romunskim V Bolgariji zopet kriza Občni zbor Jugo&l. strokovne zveze Sofija, 9. junija m. V zvezi s predstoječimi spremembami v bolgarski vladi je kralj Boris pričel s konzultacijami uglednejših politikov. Doslej je že sprejel v dvorcu Vrana v bližini Sofije bivšega predsednika bolgarske vlade Malinova, bivšega zunanjega ministra Burova, voditelja narodno-napredne stranke, bivšega pravosodnega ministra Džidrova, voditelja socialnih demokratov, in še nekaj drugih. Dvorni svetnik Grujev je v zvezi s to spremembo v bolgarski vladi irpel tudi daljši sestanek z biyiijrt vladnim predsednikom Cankovim, ki je ob tej priliki Grujevu obrazložil svoje stališče glede re$itve politične krize. V tukajšnjih političnih krogih pre vladuje mnenje, da bo kralj Boris te dni nadaljeval s konzultacijami ter zaslišal še ostale prvake bivšjh bolgarskih političnih strank. Po teh konzultacijah se pričakuje, da bo formalno olvorjena vladna kriza. Belgija dobi danes vlado Bruselj, 0. junija. AA. Van Zeelnnd jc obvestil kralja Leopolda, da sprejme ponujeni mandat za selavo nove belgijske vlade. Poročevalcem listov je izjavil: Sprejel sem v načelu tnandai za sestavo vlade, ki mi ga je podelil kralj. Sedaj bom skušal tekom posvetovanj ugotoviti, ali morem zbrati primerno večino na podlagi konkretnega programa, ki sem ga že sestavil. Mislim, da je lo najprimernejši načm dela v podobnih primerih Nadejam se, da bom prav kmalu vedel, ali bom s svojim mandatom uspel. Morda bo to že nocoj, ali jutri zjutraj. Volitve v pokrajinske svete v Belgiji Bruselj, 9. junija. Včeraj smo navedli število mandatov, ki so jih belgijske stranke dobile pri volitvah v pokrajinske svete. Toda še bolj značil no pa je Število oddanih glaeov za posamezne stranke. Dne 7. junija so dobili: liberalci 323,Rl I (24. maja 292.977), ' katoličani «88.278 ( 675.941), reksisti 280.625 (271.491), riamski blok 176.869 (106.737), socialisti 760.289 (767.522), komunisti 138.791 (148.223). Od zadnjih volitev pred 14 dnevi so torej izgubili marksisti (socialisti in komunisti) 21.665 glasov. Po nedeljskih volitvah stoji 889.080 marksističnim glasovom nasproti 1,145.772 samo katoliških glasov br liberalcev. Iz tega Je razumljivo, da je socialistični voditelj Vendervelde, ki ima sicer zaenkrat za seboj najmočnejšo parlamentarno skupino (ker so se katoliki delili v 3 skupine) odklonil sestavo nove vlade, ker nima za seboj večine ljudstva. Novo vlado bo najbrž sestavil katoliški voditelj Van Zeeland, vendar bodo najbrž kmalu zopet nove volitve. Zanimivo je. da reksisti dosegajo že skoraj polovico glasov stare katoliške stranke, česar iz števila mandatov v pokrajinske zbore in poslancev v parlamentu ni j tako jasno razvidno. Težave Blumove vlade Socialni zakoni izzivajo hudo opozicijo Pariz, 9. junija, b. Na današnji vladni seji, na tatera so bili povabljeni vsi državni podtajniki, se je kmično sestavil tekst zakonskih osnutkov, izdelanih v posameznih ministrstvih. Sklenilo se je, da bo Leon Blum že v petek predložil parlamentu vse napovedane socialne zakone. Za njihovo razpravo Ik) zahteval pospešeni postopek. To so prvi zakonski osnutki, za katere vlada zahteva nujnost in ki jih je že Leon Blum napovedal v svoji deklaraciji. Sem spadajo zakon o 40-urnem tedniku, o plačanem dopustu, o kolektivnih pogodbah, o reformi statuta francoske banke, o amnestiji, o podržav-Ijcnju vojne industrije, o ureditvi žitnega tržišča in o ukinitvi nekih naredb, ki jih je izdala La va lova vlada. Iz parlamentarnh krogov ge čuje, da debata o teh zakonskih načrtih v zbornici ne bo preveč lahka, ker se opozicija pripravlja na hudo borbo proti njim Razen tega je tukaj še senat in novi vladi ne bo zagotovljena absolutna večina, tako da nI Izključeno, da bodo omenjeni zakonski osnutki 06tali le na papirju. Pričakuje se živahna in burna parlamentarna delavnost, ki zna prinesti marsikaj zanimivega v francosko politično življenje. Okoli Pariza stavka pojenjuje. Vsega stavka v Franciji sedaj še 195.000 delavcev. Edino v Pas de Calaisu pa se položaj ni še nič zboljšal. V mestu Rouenu bo nocoj prebivalstvo brez luči in vode. Alarm v Avstriji m —i....... m—M— Dunaj, 9. junija, b. Danes ob pol 7 je bil glavni alarm vseh organizacij domovinske fronte na Heldenplatzu. V političnih krogih trdijo, da je ta alarm relo važen in se lahko pričakujejo važna obvestila članov domovinske fronte v zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji, ko je bil odstranjen knez Starhemberg in prenešen njegov štab v Lin z. Prav gotovo je bil ta alarm v zvezi i razgovori, ki jih je imel avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg v Italiji » Mussoliuijem. Politični krogi trdijo, da bo nocoj Avstrija nastopila popolnoma novo politično pot. Italijanska vlada Rim. 9. junija, c. S kraljevim ukazom je imenovan za zunanjega ministra grof C i a n o, za. ko-lonijalnega ministra je imenovan Letona iti za propagandnega ministra je imenovan Altieri. Za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu je imenovan Bastianini, dosedanji veleposlanik v Varšavi. Nevaren položaj na Vzhodu London, 9. pmija. b. Nekaj vojnih ladij je do-Mlo povelje, da odpljujejo proti Šangkaju, da okrepijo tam angleško posadko. Štrajk gradb. delavcev končan Ljubljana, 9. junija. Kakor je razvidno iz sledečega razglasa, je dosežen popoln sporazum med skoraj vsemi stavbnimi podjetji v Ljubljani in med stavkujočum delavci. Skupnega »porazuma niso podpisali al večjih tvrdk v Ljubljani samo podjetje ing. Dukič in pa Emil Tomažlč. V teh dveh podjetjih se bo stavka še nadaljevala. Kakor znano, zaposluje podjetje ing. Dukič velik del stavbnega delavstva. Tudi delavci v kamnolomih na Verdu in na Pre-serju bodo ie naprej stavkali, ker se vprašanje sporazuma ni moglo tako naglo urediti. Vendar pa se pogajanja vodijo dalje m bodo bržkone v teku JotrHnjetJa dne uspešno končana. Izjava delavskih in gradbeniških zastopnikov. Po več kakor teden dni trajajočih pogajanjih med delavci in mojstri je prišlo končno le do zaslužka. Izgleda, da bodo delavci z jutrišnjim dnem pričeli delati skoraj na vseh stavbah. Podjetniki so bili pripravljeni v celoti ustreči delavskim zahtevam šele v prihodnji stavbni sezoni, delavci so pa zahtevali, da se jim mezde povišajo takoj že pri tekočih delih. Podjetniki »o pristali na ureditev minimalnih mezd, ker so sami prepričani, da je delavec ob dosedanjih mezdah težko izhajal, d as travno o kakem po višku mezd, odnosno o doplačilu na pogojene cene po prejšnjih mezdah nekateri stavbni gospodarji niso hoteli slišati. Vsi podjetniki so za to, da se delavskim zahtevam glede njih gmotnega položaja v bodoče v celoti ugodi. Le za tekoča dela je zadeva bolj komplicirana, zlasti pri onih pogojenih stavbah, kjer gradbeni gospodarji nočejo uvideti težkega položaja tako med delavci kaikor med mojstri samimi. Delodajalci m delavci so enotni t tem, da bodo javnost informirali potom časopisja o vseh onih gospodarjih, ki uvidevajo položaj, in tudi o vseh onih gospodarjih, ki tega položaja nočejo uvideti. Obe organizaciji bosts apelirali na merodajne faktorje, odnosno na vsa oblastva, da pri javnih delih upoštevajo povišanje delavskih mezd. Zastopniki delavcev ln podjetnikov. I rankfurt, 9. junija. AA. DNB: Istočasno z nemškim obrtnim dnem je bil tudi mednarodni kongres obrtnikov, na katerem je zastopana tudi lugoslavija z delegati. V Rimu se bo osnoval mednarodni urad za obrtniška vprašanja, tako je sklenil kongres. Prihodnji kongres bo v Ziirichu. Na lom kongresu se bo govorilo o zamenjavi obrtnih pomočnikov med državami. To kongres »e bo vršil v eseni. V nedeljo dopoldne ob 10 je bil v dvorani Okrožnega urada občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze. Zbor je bil dobro obiskan, kar je znak velikega zanimanja vseh včlanjenih zvez in skupin za delo centrale. Razen viničarjev in prav najoddaljenejših večjih skupin so poslale vse edi-nice svoje po pravilih določene zastopnike. Tako se je zbralo na občnem,: ?)l>oru nad 150 delegatov, ki eo z nekaterjmi Ijufilijanskirui člani in prijatelji napolnili zborovalnjs; dvorano S i ' Ob največji pozoritacti je začel občni zbor predsednik Jugoslovanske strokovne zveze gosp. Srečko Z u m e r. Po uvodnih besedah se je predsednik s toplimi besedami spomnil v preteklem ielu umrlega podpredsednika centrale g. Jožeta Rutarja Nato je g. Zumer v predsedniškem [>oro-čilu ugotovil, da se je v preteklem letu Jugoslovanska strokovna zveza utrdila notranje1 in da se je dvignila tudi zavest članstva. Vsak član JSZ danes dobro ve, da ni pri organizaciji zgolj zaradi materijelne potrebe, ampak tudi iz načelnih vidi-I kov, da kot delavec in krščanski socialist spada v vrste Jugoslovanske Rtrokoviie zveze. Ker je člo-i veško družbo v to neznosno gospodarsko in duhov-! no stanje privedel materijnlizem, jo more rešiti 1 edino le idealizem, ki pa mora izhajati samo iz | krščanstva. V lem pa je ravno naloga in dolžnost Jugoslovanske strokovne zveze, da se ona bori dosledno in brezkompromisno za pravice delavstva. To svojo nalogo pa more vršiti le kot vsestransko | neodvisna organizacija. Iz tajniških por'očil je bilo razvidno, la šteje ' Jugoslovanska strokovna zveza 6486 članov. V preteklem letu je pri raznih mezdnih gibanjih in ko- lektivnih pogodbah doftegla ..za. svoje članstvo na ''plačah nad en mijijort dinarjev. - Po blagajniškem poročilu je' nadzorstvo predlagalo občnemu zboru, da izglasuje načelstvu raz-resnico s polivalo, kar se je z velikim odobravanjem tudi zgodilo. Na občnem zboru so bili razpravljam in sprejoti predlogi o centralnem obrambnem fondu, o tisku Delavske pravice« in o spremembi pravil JSZ. Soglasno in z odobravanjem so bile sprejete od širšega načelstva JSZ predlagane resolucije, katerih prva govori o potrebni enotnosti krščanskih Jtrokovničarlev Jn obsoja vsa temu nasprotujoča držanja kogarkoli. Druga resolucija govori o zahtevi popolne samostojnosti in neodvisnosti krščanskega delavskega gibanja. — Tietja resolucija odločno protestira proti odpuščanju delavstva in deinohtaži Slovenske Industrije. Četrta resolucija zahteva uvedbo enakih minimalnih mezd za vso državo, ki naj odgovarjajo najvišjemu življenjskemu standardu v državi. V peti resoluciji občni zbor JSZ iskreno po7.dravlja ustanavljanje skupnih delavskih akcijskih odborov sa vse stroke. Odločno pa zahteva v teh odborih popolno paritetno zastopstvo vseh strokovnih organizacij in soglasnost vseh sklepov teh odborov. V Šesti resoluciji zahteva občni zbor novo moderno bolnišnico V Ljubljani s popolno kliniko. V zadnji resoluciji pa se občni zbor spOitini 1200 tobačnih upokojencev in upokojenk tobačne tovarne v Ljubljani in apelira na merodajne činitelje, da se vprašanje pokojnin teh bednih upokojencev in upokojenk nujno in zadovoljivo reisi v smislu predlogov njihovega strokovnega društva. Pri volitvah načelstva in nadzorstva je bil v pretežni meri izvoljen stari odbor. Katoliška akcija Resolucija SSKJ Na glavni skupščini Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije, katere se je kot zastopnik Nj. Vel. kralja udeležil polkovnik Milorad Radovanovič in kateri je prisostvoval tudi minister dr. Rogič, vrhovni židovski rabin dr. Alkalaj, zastopniki skupščine in senata, zastopnik bolgarskih »Junakov« profesor Mihajlo Minev in zastopnik ruskega carskega so-kolstva v emigraciji general Arlamanov, je bila sprejeta sledeča resolucija: •vSokolstvo po pravici zahteva od merodajnih činiteliev, naj ne dovolijo, da bi se ovira*o tlelo sokolskih edinic. S pogostim prestavljanjem sokol skih delavcev je delo mnogih sokolskih edinic postavljeno pred vprašanje, ali bodo sploh mogle še delovati in to prav v krajih, kjer je delovanje Sokola največjega nacionalnega pomena. Zato glavna skupščina nalaga upravi, da opozori merodajne na v nacionalnem oziru škodljive posledice, ki morajo neizogibno nastopiti, in da podvzame vse potrebne korake, da bo osebna in imovinska stalnost vseh članov sokolske organizacije popolnoma zavarovana. V slučajih, kjer je bilo zaradi prestavitev delo sokolskih edinic ovirano, naj se jim vrnejo njihovi sokoski delavci, da bo sokolstvo moglo neovirano izpolnjevati svoje visoke naloge v službi kralja, naroda in domovine.« Afera se odkriva Preiskovalne oblasti nadaljujejo preiskavo o aferi ob zgraditvi železniške proge Požarevac— Kučevo. Blagajnik in knjigovodja gradbene družbe Orient Consiruct g. Pavle Brkic je bil že zaslišan in je med ostalim tudi izjavil, da družba ni imela potrebnega denarja niti za pripravljalna dela. Denarno jo je podpiral bivši predsednik oblastnega odbora požarevske oblasti Prota Peter Petrovič, ki je celo plačeval za Reicha in Taboa v Belgradu stanovanje, ker je imel z družbo pogodbo, da bo za posredovanje sprejel na osnovi provizornega ga-rantnega pisma 90.000 dolarjev. Radi tega ravnanja predsednika požarevske oblasti so finančne oblasti same zašle v nevaren položaj in niti uradniki oblasti nekaj mesecev niso prejeli plače. Blagajnik Brkič je tudi povedal, da je pozneje izvedel, da je bil eden izmed članov Orient Constructa svojčas v Ameriki obsojen na robjjo. Ko pa je prišel iz kaznilnice. je ustanovil Orient Construct, ki je pri nas »gradila« železnice. Civilno sodni postopnik V pravosodnem ministrstvu jc izdelan načrt uredbe o spremembah civilnega pravdnega po-stop-nika, ki je bil poslan sodiščem, da se o njem izrazijo. Izpremembe se nanašajo na pristojnost okrajnih sodišč in sodnikov poedincev pri okrožnih sodiščih v civilnih pravdah in na spore o malenkostnih rečeh. Konec šahous^ego turnirja Moskva. 9. junija, b. Šahovski turnir je končan, liid je naslednji: 1. Svetovni prvak v solin Capablanca (18 točk). 2. Botvinik (12 točk), 3. Flohr (9 in pol točke), 4. Lilienthal (9 točk), 5. Rogozin (8 in pol točke). B. Laskcr (8 točk). Rjuinin. Ulis-kares, Kahn in Ijovvenfisch 7 in pol točke. Drobne vest* London, 0 Kinijfl. A A Re uter: Ni več upanja, da bi mogla Queen Mary dobiti modri trak o pri- ! liki svojega novega jjotovanja, ker pri vrnitvi ni-> ma več tiste hitrosti, kot jo je imela prt prvem potovanju. Na pariHku se je zgodila kotastrofa in neki 22 letni mornaf ie s krova padel v morje in umrl. Potniki so izvedeli za to katastrofo. Moskva, 9. junfla. AA. Zdraslvctio stanje Ma- j xima Gorkega je nespremenjeno. j Ankara, 9. junija. AA. V kratkem se tu sesta* \ ne tretji kongres za turški jezik. Na kongresu bo- J do navzočni tudi jezikoslovci iz dežel, čigar jezik je soroden turškemu, kakor Madžari, Finci, Estonci itd. Adis Abeba, 9. junija. AA. (Štefani.) Civilni guverner je sklenil dati prestolniškim ulicam in trgom italijanska imena. Namesto dosedanjih grbov na javnih poslopjih se uvedejo liktorski fašistični znaki. Zagrebški pomožni nadškof dr. Alojzij S t e -pinac je pred kratkim dal uredniku »Hrvatske straže« načelno važno izjavo o katoliški akciji, za katero je dalo povod veliko zanimanje med hrvatskimi katoliškimi krogi za KA. Prevzišeni nadškof je točno opredelil stališče katoliške akcijo do politike, do hrvatskega narodnega gibanja in do svetne oblasti: ■»Razmerje katoliške akcije do politike je popolnoma jasno, nepreklicno in določeno. Zato se katoliška akcija ne more in se tndi noče mešati v strankarsko politiko. Ona je izven in iznad strank, bivš.h, sedanjih in bodočih, pa naj se imenuje kakorkoli. Katoliška akcija spoštuje suverenost svetne družbe, države in ne more priti v spor z vodstvom teh ustanov, ki skrbe za zemeljsko blagostanje ljudi. Spor bi mogli izzvati samo tisti, ki posegajo v področje Cerkve in je pri delu na njenem področju ne puste pri miru. Nekateri so načeli vprašanje, kje je poroštvo, da se katol-Uka akcija ne bo mešala v strankarsko politiko. Na to je treba odgovoriti, da se katoliška akcija razlikuje od nekdanjih katoliških gibanj, posebno po tem, da je naravnost vključena v cerkveno organizacijo. Dane« je ona del cerkven« delavnosti v škofiji, oziroma njena združenja so del njene delavnosti v župniji. In da se ta duhovna vojska ne bo uporabljala za namene izven nje, ali da se ne bo izprevrgla, za to je porok cerkveno učitelj-stvo: sv. oče in škofje po svojih škofijah. Samo po sebi pa je razumljivo, da dlanom katoliške akcije, ki so obenem državljani svoje države in sinovi svojega naroda, ni prepovedano, da se kot državljani opredele za tisto politično stranko, o kateri mslijo, da najbolj odgovarja njihovemu prepričanju.« »Po vsem tem so vse pisarije, ki prikazujejo ta ali oni del katoliške akcije v zagrebški nad-škofiji kot nasproten hrvatskemu narodnemu gibanju, brez temelja, če ne navadna obrekovanja, Katoliška akcija spoštuje pravice vsakega naroda, med katerim deluje, ker ni breznarodna, ali proti-narodna. Torej je vse govoričenje in pisanje, kakor da so v katoliški akciji v zagrebški nadško-fiji dobili prednostni položaj ljudje, ki so nekdaj pripadali drugim strankarskim političnim organizacijam, kakor pa danes pripada hrvatski narod, Prisrčen sprejem Angležev Belgrad, 9. junija, m. Davi je prispelo v Belgrad 16 predstavnikov britanske legije z majorjem Federstonom Godlyjem na čelu. S strani Društva nosilcev Karagjorgjeve zvezde je bivše angleške bojevnike na Rakeku sprejel in pozdravil polkovnik Aleksič. od Kluba prijateljev Velike Britanije in Amerike p« tajnik tega društva, vseuč. profesor dr. VI a deta Popovič. Bojevnikom so na belgrajski železniški postaji priredili nadvse prisrčen sprejem. Na železniškem peronu, ki je bil okrašen z našimi in angleškimi zastavami, je bila postavljena častna četa z godbo na čelu, ki je ob prihodu vlaka zaigrala angleško himno. S postaje so se predstavniki britanske legije odpeljali v hotel »Srpski kralj«, nato pa so se, vpisali v dvorsko knjigo v maršalatu dvora. Odtod eo se podali na Avalo ter položili tam venec na grob neznanega vojaka. Istolako so počastili tudi Sf)omin umrlih jugoslovanskih kraljev Petra I. in Aleksandra I. na Oplencu. Po vrnitvi v Belgrad je angleške bojevnike oh 17 sprejel v kabinetu zunanjega ministrstva predsednik Vlade dri Stojadinovič. za njim pa vojni minister general Maric in belgrajski župan Vlada Ilič Zmaga naših v Parizu Belgrad, 9. jun. m. Ob priliki zmage naših teniških igralcev na tekmah za Davisov pokal v Parizu, je minister za telesno vzgojo dr. Rogič poslal našemu poslaništvu v Pariz brzojavko tele vsebine: »Blagovolite gg. Paladi, Punčecu, Kuku-ljevitu in Mitiču sporočiti moje najiskrenejše čestitka na sijajnem zastopanju našega teniškega športa ter mojo nado na uspeh v prihodnji borbi Za Daviaov pokal.« Za naš tujski promet Belgrad, 9. jun. AA. Ravnateljstvo »Putnika« . je prejelo poročilo, da so bile pri pogajanjih te dni v Berlinu med nemško jržavno banko in našo narodno hanko določene olajšave za prihod nemških turistov. Kreditna pisma, ki jih bodo prinesli nemški turisti s seboj v našo državo, bo mogoče vnovžiti po tečaja 14 Din za eno nemško marko. Ta tečaj je znatno boljši od rednega borznega tečaja nemške marke. Z ureditvijo tega vprašanja je znatno olajšan promet nemških turistov, zlasti tistih, ki obiskujejo v velikem številu naše Primorje. . ... Dunajska vremenska napoved: Oblačno, brez posebnih padavin, malo sprememb v temperaturi. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, v južnih krajih jasneje, poslabšanje vremena je ae vedno mogoče, hladno. popolnoma brez vsakega temelja. Pomožni nadškof je klical in še danes kliče vse vernike zagrebške škofije, šolane in nešolane, k sodelovanju v laičnem apostolatu katoliške akcije. Kdor se je prvi oJzval, je prvi dobil delo, kdor se bo v bodočnosti odzval, bo prav tako dobil delo po svojih močeh in sposobnostih. Vs so dobrodošli, treba pa je poudariti, da cerkvena oKast nikomur ne more priznati nikakršnih predpravic, ampak so vsi enakopravni. Cerkev kot dobra mati ima svoje posebne mere, mere ljubezni in bo zato v katoliško akcijo sprejela tudi skrušenega komunista, ki je iizprevidei svojo zablodo in želi s celim srcem pomagati cerkvi in se ravnati pa njenem nauku in njeni praksi.« »Kakor torej cerkvena oblast čuva, ia »e katoliška akcija ne msša v strankarsko politiko in pusti, da se narodne ustanove organizirajo po svoji volji in uvidevnosti, tako cerkvena oblsat misE, da bo tudi svetno društvo pustilo Cerkvi da organizira katoliško akcijo tako, ka;kor bo sama »poznala za prav. Poskusi, da bi se preko svetnih činiteljev narekovalo cerkveni oblasti, kako naj uredi katoliško akcijo, so preko področja svetnih činltoljev in zakonita cerkvena oblast bi vsake take poizkuse najodločneje odklonila, pa naj pridejo od koderkoli.« »S tem pa se nikakor ne omejuje delavnost m vapodbuda laikov v katoliški akciji. Toda tndi laiki ie morajo zavedati, da katollika akcija ni nikaka dediščina ali monopol te ali one skupine, te ali one osebe, preko katere naj bi Skof prišel do svojih vernikov, ampak da j« z njo odgovorno pred sedanjostjo in pred bodočnostjo, pred Bogom in pred ljudmi cerkveno predat ojnfrStv o, ki ima vrhovno pravico poučevati, upravljati in soditi. In dokler cerkvena oblast v zagrebški nadSkofiji vsem katoliškim delavcem preteklosti brez razlike priznava velike zasluge za katoliški preporod družbe, prav tako iz istih razlogor ne more ni-I komur priznati kakega prednostnega položaja v i sedanjosti, ker bi bilo to sploh nezdružljivo s pojmom katoliške akcije.« »To je stališče zakonite cerkvene oblasti v zagrebški nadSkofifi glede vprašanja katoliške akcije« — zaključuje »Hrvatska straža« to ja izjavo zagrebškega pomožnega nadškofa. Zmaga JRZ Belgrad, 9. jun. aa. V nedeljo, 7. t. m. »o s« vršile občinske volitve r Davidovgki občini, »rez švrljinski. Od 384 vpisanih volilcev jih je glasovalo za prvo listo JRZ 179, za drugo pa 74. Belgrad, 9. jun. AA. V nedeljo, 7. t. m. so se vršile ohčins-ke volitve v občini Bogomolju, srez Hvar. Bila je samo ena kandidatna lista in sicer pristašev dr. Mačka z nosilcem Juro Srhojem Od 470 vpis. volilcev so za to listo glasovali 203, Vodovod v Bitnfah Belgrad, 9. jun. m. Na posredovanje slovenskih ministrov je minister za javna dela dr. Kožul odobril kredit 100.000 Din v breme posojila, ki je bilo sklenjeno za preskrbo brervodnfh krajev z vodo. za zgraditev vodovoda v Bltmjah v občini Boh Bistrica. Vlom v podružnico VZ Belgrad, 9. junija, m. Nocoj je bil izvršen tt> drzen vlom v pisarno Vzajemne zavarovalnice v Pašičevi ulici 10, I. nadstropje. Neznani vlomilci so prišli v pisarno skozi okno iznad vrat, od tam v pisarno upravitelja podružnice Kolarja, kjer se je nahajala mala železna blagajna. Ker blagajne ni9o mogli odpreti, so jo na vrtali s svedri ter nato iz nje pobrali ve? denar, ki ga k sreči ni bilo mnogo. Izguba je krita z zavarovalnino pri družbi »Croatia« v Zagrebu. Ko je zjutraj služkinja opazila, da je v pisarni vse razmetano, je lakoj obve-stali policijo, ki je uvedla strogo preiskavo. Osebne vesti Belgrad, 9. jun. m. Uradnik zunanjega ministrstva g. dr. Joža L o g a r, ki je z odlokom predsednika vlade in zunanjega ministra prestavljen za uradnika v naše poslaništvo v Tira.no, je nocoj odpotoval na svoje novo službeno mesto. Belgrad, 9. jun. m. Z odlokom notranjega ministra je postavljen za pristava VIII. pol. skup. kopališkega policijskega komisarijata na Bled'' Franc Hartman, pristav iste skupine pri uprav policije v Ljubljani. Prestavljena pa sta dr. Anton Surina, pristav VIII. pol. skup., iz uprave policije v Skoplju na komisarijat železniške obmejne policije v Mariboru, in Ante Anič, upravni pisarniški uradnik IX. pol. skup., iz okrajnega načelstv,-v Šidu na komisarijat železniške postaje v Mariboru; na okrajno načelstvo v Zlatar je pa prestavljen Dragotin Hrbič, zdaj na okrajnem načelstvr v Metliki. Pošljite naročnino! Tudi v LJubljani Irlumilra genljalni s svojim prekrasnim filmskim naslovom noci Večmesečni program lzkljnčno najboljših kinogledallšč v Parizu, Londonu, Berlinu, Pragi, Dunaju Itd. Maks Reinhardt Po Shalfehpcareu. Glasba: nendelsohn, Woll O. Korngold. Balet: Bronlslavo NIZInsHn. Predstave ob 16., 18 30 ln 21. url Preskrblte si takoj vstopnice! KINO SLOGA Telef. 27-30 123 letnica šole v Črni Lotos bodo praznovali v Crnl »kupno z zaključ kom šolskega leta 125-letnico ustanovitve šole v Črni. Poleg primerne proslave bo ob tej priliki Šolska razstava in igra Razstava bo prirejena tako, da bo viden razvoj šole in sedanji učni uspehi 4ol ske mladine. I/ šolske kronike, ki je edini pisani vir črn«kr zgodovine, zvemo, da je hila tukajšnja šola ustanovljena na pobudo in s podporo grola Jurija Thurna iz Pliberka I. 1811. Do leta 1823 je bila šola privatna, oziroma občinska ustanova, omenjenega leta pa jo jc knezoškofijski ordinarijat lavan-tinski vzel pod svoje nadzorstvo in upravo, da je tako postala enoražredna trivijalka. Leta 1860 je bila podrejena 7 ostalimi šolami prosvetni deželni oblasti. Radi naraščanja števila učencev je bila razširjena leta 1885 v dvora7rednico Potem se ir naglo razvijala. - Že pred vojno se je pokazala potreba po petih razredih, kar na je vojna preprečila Leta 1034. je dobila peti in 1034 šesti raz red, poleg tega pa so se med vojno napravile še tri vzporednice. Temu primerno se je moralo večati tudi šolsko poslopje. Prvo šolo so sezidali leta 1885, leta 1008 pa že spet novo, ki so jo morali leta 1027 povečati, pa je vkljub temu spet premajhna. Letos poučuje na šoli 10 učnih moči vStev-ši otroško vrtnarico. Otrok je vpisanih 408. Da bi bila razstava popolnejša, prosi upravi telj šole v Črni vse učitelje in katehete, ki so kdaj službovali v Črni. da pošljejo na njegov naslov svoje slike iii če mogoče tudi razredne slike oziroma slike učiteljskih zborov na tej šoli. Vse nekdanje učence, učitelje in kafehete pa vabimo k proslavi, katere datum in spored hn pravočasno objavljen v časopisih. Mož zaklal ženo Domžale, 0. junija. V St. Vidu pri Lukovid je prišlo predsinočnjim do strašnega dogodka, ki utegne pomeniti pravi epilog družinski drami, ki traja že dolgo. Svojo ženo je v navalu besnostl zaklal Viljem Jerin. Ženi Zori. roj. Paljk. je bilo komaj 24 let, otrok pa nista Imela. Ženo so okrvavljeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico, mož pa se je sam prijavil orožnikom, ki so ga zaslišali, nato pa začasno izpustili. Stanje žene se je v bolnišnici znatno poslabšalo tako, da je postalo smrtno nevarno. Orožniki so uvedli ponovno zasledovanje za Jerinom. ki pa je medtem Izginil neznano kam. Dogodek je v vsej okolici vzbudil veliko zanimanje. Stavbeniki podpisali sporazum Novo! Novo! F. M. VVillam DasLebenHarias der Nufler lesu 587 strani r. mnogimi sliknmi, vezano Din 102— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. t. z o. t. ▼ Ljubljani f Alojzij Lilleg Včeraj amo kratko poročati, da j« v ponedeljek zjutraj umrl £• Alojzij Lilleg, eden nafbofj odB&aih in spoštovanih zastopnikov starejše ljubljanske trgovske garde. Pokojnik se j« rodil 1. 1862 v Postojni. Ko j« dovriil študije, •• j« posvetil trgovskemu stanu ter te kmalu osamosvojil ln M navil v veletrfca i kolonijalnim blagom. Bfl j« tudi več let družabnik tvrdke A. Krisper ColomUle. Živahno sa je udeleževal tudi trgovskega orgsni-zatoričnegi gibanja. Dve leti. od 1911 do 1913, j« bil predsednik ljubljanskega gremija ItJotost, od 1. 1904 je bil podpredsednik trgovskega druttrs »Merkur«, od 1. 1913 pa do L 1923 predsednik tega društva. Po reorganizaciji druStrm j« postal častni predsednik »Merkurja«. Bil je tudi cenzor podružnice Narodne banke, pred vojno pa j« bil zelo cenjen kot aodntk-laik. Bd je izvoljen v upravni odbor Jadranske banke m v upravni odbor nekdanje Trgovske banke. Kakor je bil pokojnik v«« svoje življenje odločen Sloveneo, tako je v narod-nuni duhu vzgojil UrcU srvo^o db-n&no. R. I p. Danes začno zidarji spet delati Ljubljana, 9. junija. Davi je še kazalo, da bodo zidarski podjetniki v Ljubljani odklondi sporazum s podjetniki, ker so se posamezna podjetja branila podpisati doseženi sporazum, dosežen med zastopniki delavstva in zastopniki delodajalcev v petek in ki ga je zidarsko delavstvo na svojem velikem shodu v soboto odobrilo. V teku današnjega dneva pa so zmagali med podjetniki uvidevnejši in razsodnejii. Na poziv inšpekcije dela so danes čez dan posamezni podjetniki podpisovali doseženi sporazum, ki po-menja sicer le začasno rešitev mezdnega vprašanja zidarskega delavstva, je pa hkrati okviren sporazum, na podlagi katerega bo mogoče skleniti v kratkem trajno veljavno mezdno tarifo. Na inšpekciji dela je danes podpisalo pogodbo o sporazumu 8 ljubljanskih stavbnih tvrdk, skoraj vse večje in več manjših. Branijo se podpisati le še kake 3, oziroma 4 tvrdke, ki še zaposlujejo delavstvo. Stvabnih tvrdk je v Ljubljani sicer nekaj več, toda vse tvrdke letos ne delajo, ter imajo samo koncesijo. Sporazum je podpisala tudi tvrdka inž. Dedek, ki gradi cesto na Gorenjskem, tako da bo sedaj delo na tej cesti omogočeno. Sporazuma pa zaenkrat še ni podpisala tvrdka inž. Dukič, ki ima pomisleke glede razlikovanja vrst dela na Ljubljanici, Tudi nekateri podeželski zidarskii mojstri so že podpisali sporazum. Pri vseh teh tvrdkah, ki so sporazum podpisale, se prične jutri, to je sredo zjutraj, delo v ce- loti. Pri tvrdkah, ki ga ntso podpisale, pa bo tiarr- ks še trajala. Dosežen še ni bil sporazum med delodajalci in delavci v Mariboru tn Celja. Jutri se priCno pogajanja r teh dveh mestih. Ako ta pogajanje oe dovedejo do popolnega sporazuma, izbruhne v petek v obeh mestih stavka stavblnskega delavetve. Doseženi sporazum določa naslednje mezdel težaki do 20 let starosti po 3 Din na uro, nad 20 let po 3.25 Din, zidarji, tesarji in strojniki do 3 M službe po 4.50 Din, nad dve leti afafbe po &2S Din, pri novih stavbah dobe težaki po 3.2S Din, oziroma 3.50 Din, kvalificirani delavci po 5 Din, oziroma 5.75 Din. Na deželi dobivalo vsi po 23 pa* manj. Fasaderji dobe po 7 do 8 Din na uro, toda podjetniki so stavili pogoj, da velja to le u ttote fasaderje, ki delajo zgornji fini in specialni omet. Delavci dobe v Ljubljanici po 25 par več, toda podjetniki so stavili pogoj, da velja to temo «e tiste delavce, ki delajo v strugi, tvrdka Dukli pa je še posebej precizirala pogoj, da velja to um« za one delavce, ki delajo samo v vodi. Pogajanje med to tvrdko in delavskimi zastopniki še trajajo. Tesarji dobe isto mezdo na deželi in v mesta. Ako so kod delavci dobivali višje mezde, kakor so v tej pogodbi določene, jih prejemajo tudi v bodoče. Stalno odpovedno stanje delavstva se ukine. Šušmarstvo bodo v bodoče zasledovali delavci in delodajalci. Zaradi stavke ne bo nihče preganjan. Razne socialne določbe se v polni meri upoštevajo. Z nedeljskega tabora v Mengšu Praznik prosvete v Šoštanju Dvatisočglava množica manifestira za katoliško prosvetno idejo Šoštanj, 8. junija. Pred Slomškovim domom, to mogočno trdnjavo šaleške prosvete, se je v nedeljo dopoldne zbrala dvatisočglava množica na prosvetni tabor v proslavo 30-letnice obstoja Prosvetnega društva. Dogodek ni vzvalovil samo domače (are, vsa dolina in še njena okolica je v nedeljo prisostvovala prireditvi in izrekla jubilantu zahvalo. Res zahvalo! Tridesetletna doba je zaorala globoke brazde, v nje položena semena pa so pognala vidne sadove. Slavnost se je pričela ob pol desetih dopoldne s službo božjo na prostem. Sodelovala sta godba >*Zarja« in cerkveni pevski zbor. Nekdanji šoštanj-ski kaplan spiritual mariborskega bogoslovja g. Karo je pridigoval množici o veri, ki je in mora ostati naša največja svetinja, o izobrazbi, ki mora biti gonilna sila dejavnosti katoličana, o materi Cerkvi, katere se moramo trdno okleniti. Po sveti maši je otvoril in vodil zborovanje društveni predsednik g. M e I e. Navdušeno pozdravljen je povzel besedo slavnostni govornik g. S m e r s u Rudolf iz Ljubljane, ki je orisal zbrani množici slavno /"odoviiio slovenske katoliške prosvete, ki je vzgojila celo vrsto velikih slovenskih mož ter kulturno, politično in gospodarsko osvobodila slovenskega človeka. Danes pa ima prosveta še nove naloge postati mora katoliško socialna prosveta. Slovenija postaja vedno bolj delavska, in če delav skega vprašanja ne bomo rešili, ga bodo rešili drugi toda proti nam. Zato mora naša prosveta vzgojiti apostole, ki bodo pokazali pravo pot v nov krščanski družabni red in ki nas bodo rešili rok grabežljivega kapitalizma, ki odnaša naše bogastvo v inozemstvo, nam pa pušča revščino, jetiko in invalide. Kakor je katoliška prosveta po maeala ored desetletji rešiti našega kmeta iz rok liberalnih oderuhov, tako naj sedaj pomaga rešiti našega delavca. Drugi govornik g. Geratič iz Maribora je pozdravil tabor v imenu matice Prosvetne zveze. Čestital je društvu ki je vedno stalo v prvih vr stah štajerskih prosvetnih pionirjev. Po jiozdravnih besedah predsednika fantovske ga krožka g. Soviča je govoril domači sodnik g; Levstik. Njegove besede so bile jasna analiza današnje dobe in so silno vžgale vse navzoče. Govornik je dejal: Troje naziranj osvaja svet: fašizem. komunizem in krščanstvo. Slednje bazira na Petrovi skali, zato je neporušljivo. Trenutni viharji ne morejo zatemniti križa nad Evropo. Popolno zmago katoliške misli mora pospešiti mladi katoliški rod. On bo stopil na plan za načela Cerkve Po Iem govoru je govorila tajnica dekliškega krožka gospodična M e n i h o v a , nakar je burno pozdravljen spregovoril naš dolgoletni prosvetni sejalec g. Kar o! Brzojavno je fiozdravila tabor celjska prosvetna ekspozitura, v imenu sosednih društev pa sta čestitala društvu ob 30-1etnici gosp. Kos iz Št TI ja in g. Ivartnik iz Smartna. Potem je predsednik zaključil veličastno zborovanje. Na predvečer, v soboto se je vršila na velikem odru pred župniščem prva predstava Gregorinove drame »V času obiskanja«, ki ji je prisostvovalo nad 600 gledalcev. Nestalno vreme je mnoge obdržalo doma. Nastopilo je do 170 oseb. Dovršena izvedba igre in resna poglobitev igralcev sta povzročili, da občinstvo ni gledalo samo posameznih dejanj, ampak je poslušalo žive pridige o veličini Kristusovega življenja in delovanja. Med odmori j« ljudstvo prepevalo verske pe«mi kar ie dramo dvignilo nad navaden odrski prikaz in dalo celotni prireditvi resnično verski značaj. Lepa cerkvena proslava v Tržiču Sprevod duhovščine iz župnišča v cerkev. Tržič, 8. junija. Tržičaiu so na glasu, da se radi bahajo in vse svoje stvari obešajo na veliki zvon. Proslavo 100-letnice farne cerkve so pa kar nekam na tiho pripravljali. Samo kratka notica v »Slovencu« ie tudi zunanjemu svetu povedala, da bo v Tržiču na nedeljo sv Trojice velika cerkvena slovesnost. Tržič sam se jc pa na tihem že dolgo pripravljal na to domačo slovesnost, ki naj bi bila res samo domača slovesnost farnega občestva. Ta zamisel se je tudi izredno posrečila. Nihče ni bil uradno povabljen, in vendar so prišli in se zgrinjali v cerkev, kamor so njihovi predniki že 100 let hodili. Prav vse je ta dan združila lepo prenovljena in okrašena farna cerkev, le žalibog, da je bila pri vseh slovesnostih premajhna. Ta dan so Tržičani Pred triiSko cerkvijo ob stoletnici posvetitve. pozabili na svoja kladiva in kopita, stroji po tovarnah so stali pozabljeni, ccl Tržič je objela ena sama misel cerkvenega občestva. Prišli so od vseh strani oni, ki so rastli v Tržiču, prišli so v prvi vrsti oni, ki so zrastli iz tega farnega občestva: duhovnik-Tržičani, in pa oni, ki so to občestvo zadnia desetletja oblikovali: nekdanji tržiški dušni pastirji. Iz. obrazov vseh je sijal mir in veselje in z.dclo se je, kakor da se zbirajo otroci vsi radostni okrog svoje matere. Vse jc poteklo domače in nr-pislieno, brez oficijclnih pozdravov in sprejemov, brez banketov in naučenih napihne Vse jc šlo, kakor da mora tako biti. Še celo prihod državnih predstavnikov: dveh gg ministrov in g. bana ni tc domačnosti in neprisiljenosti nič motil. Prišli so med narod, ki je slavil in zdelo se je, da je to samo ob sebi umevino, da pridejo, ko pa slavi cela fara — farno občestvo. Morda pišem preveč osebne vtise, ali za človeka, ki žc dve leti ni doživel kakšne lepe cerkvene slovesnosti; za človeka, ki ie dve leti obiskoval raztresene ude katoliške Cerkve po dia-spori in nosil s seboj ccrkev v kovčegu, jc bila ta proslava doživetje, ki je moralo napolniti praznino dveh let. Ze na predvečer jc zavladalo po Tržiču pobožno razpoloženje, ki ni prenehalo vse do pozne ure nedeljske noči. Zdelo sc ic, kakor dn to niso mrki delavci, ki iz dneva v dan stoje ob strojih, ampak veseli otroci božji, ki se pripravljajo na odhod v nebesa. Na pokopališče smo šli zvečer, kjer smo se po besedah tržiškega rojaka g. župnika Viktorja Kragla spomnili vseh pokojnih župlianov. Na nedeljo samo so pa Tržičani skoro pozabili, da je treba tudi iesti; saj so bili kar cel dan zaposleni v cerkvi in dvorani. Pri prvi sv. maši ic spregovoril tržiški roiak g. župnik Kristijan Cu-derman, in odprl svojo mehko dušo ter govoril, kot more govoriti k oni, ki ic zrastel iz tega občestva. Pri drugi službi božji jc spregovoril po I-pisani, bivši tržiški kaplan. Po slovesnem obhodu okrog cerkve sc je pričela glavna služba božja z govorom bivšega tr-žiškega ž.upnika, kranjskega g dekana Matiia Skrbra. Pri pontifikalni sv. maši, ki io ic opravil ob številni asistenci — na proslavi ic bilo 7>4 duhovnikov — nekdanji tržiški kaplan g. prošt in generalni vikar Ignacij Nadrah, ic dovršeno prepeval domači pevski cerkveni zboT. Popoldne smo odšli v dvorano, kjer so nam v pesmi pokazali nekdanji in sedanji Tržič. Nenadoma so prišli med akademijo med slavnostno razpoložene Tržičane visoki gostje, najprej g. minister dr M. Krek, načelnik pravosodnega ministrstva g. lovanovič in tajnik )R7. g..,Smodej. Kmalu za njim so pa stopili v dvorano gradbeni minister g. dr. M. Kožul in slovenski ban g. dr Natlačen v spremstvu g. dr. Golje, predsednika ape-lacijskega sodišča v Ljubljani. To visoko pozornost so Tržičani z veseljem in hvaležnostjo sprejeli. Višek proslave ic pa bila večerna proccsiia z svečami Cel Tržič ie žarel v nešteto lučicali, a vsa srca so pela čast Bogu in slavo Mariji, katere kip so fantje nosili v procesiji, saj je ona farna patrona. Ob pol 11 ponoči je g. prošt z jedrnatim govorom zaključil lepo proslavo. Farno občestvo lepe tržiške fare sc je s to proslavo poglobilo in utrdilo, saj so se slovesnosti udeleževali prav vsi farani brez izjeme. Nekaj morda ni bilo prav; duhovni oče tega občestva ta dan svojim faranom ni spregovoril; zaposlen z drugimi pripravami jc odstopil to mesto tržiškim rojakom in bivšim tržiškim dušnim pastirjem. On sam jc stopil ta dan v ozadje, iz katerega ga ic poklicalo pismo prevzv. g. škofa dr. Rozmana, lPo božjem svetu« v Ljubljani, Šentpetereka vojašnica. Izlet bo v nedeljo. 21. ju- novice I v* nija in bo nudil obilo veselja, zanimivosti in! pouka. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj. Prir javiti ae je treba do 15. junija. Ljubljana Procesije sv. R. T. V stolnici Ob osmih slovesna pontifikalna sv. maša. Po maši gre ob lepem vremenu procesija takole: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I, blagoslov. — Wolfova uliea, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov. — Udeleži se ga tudi že prej tam zbrana šolska mladina. — Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem III. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev: I. Društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. 3. Privatni nameščenci. 4. Zastopstvo akademske zveze in kat. akad. društva, starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe: 1. Dekliška iz Lich-tenthurna. 2. Dekliška iz Križank. 3. Uršulinska tretja. 4. Stolne kongregacije, kongregacija Marije Pomočnice. 5. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospe. Poselska zveza s praporom. Ženske svetilke. Narodne noše. IV. Bandero presrv. Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Dijaška kongregacija pri oo, jezuitih. Stolne dijaške kongregacije. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca. V. Dečki in deklice, po štirje v eni vrsti. VI. Prva četa vojske z godbo. VII. Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij. Ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne udeleže procesije s svojimi zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica poštne hranilnice. Direkcija in zastopstvo mestne kontrole. Državno tožilstvo. Okrožno sodišče. Višje državno tožilstvo. Apela-cijsko sodišče, Akai. senat in profesorji univerze. VIII. Oo. frančiškani, duhovščina, Prevzvišeni z Najsvetejšim. IX. Ban s komandantom divizije; pomočnik bana z načelnikom upravnega in občega oddelka; konzularni zbor: načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave; ostalo urad-ništvo kr. banske uprave in ostalih državnih obla-stev obče uprave, ostalo državno in samoupravno uradništvo, oficirski zbor. X. Druga čete vojske. Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo. Svete maše so od 4 do 8 vsake pol ure, pa ob 9 in pol 12. Zaradi reda bo zbirališče malih otrok za stolnico. Matere naj pripeljejo od 8—9 tja le take — dostojno oblečene — otroke, ki jih upajo izročiti v to določenim gospodičnam, da jih bodo čuvale in vodile med procesijo. Matere med procesijo ne bodo smele hoditi z otroki, ampak jih sprejmejo zopet v svoje varstvo za stolnico, kamor jih gospodične pripeljejo še pred četrtim blagoslovom. — Prosimo, da se tega reda točno držite. Pri sv. Petra Ob 6. je maša s slovesnim petjem, ob pol sedmih gre procesija iz župnijske cerkve po sv. Petra cesti v škofjo, sedaj Fiignarjevo ulico čez šent-peterski most na Poljansko cesto, kjer je pred Jo-žefiščem prvi blagoslov. — Drugi blagoslov je pred Perdanom na Krekovem trgu. Od Perdana se pomika sprevod po Kopitarjevi ulici čez jubilejni most na Resljevo cesto, pri učiteljišču zavije v Komenskega ulico, pride na Vidovdansko cesto, kjer je pri zavetišču sv. Jožefa tretji blagoslov. — Od tretjega blagoslova gre procesija mimo Tabora do kavarne, pri kavarni zavije mimo Tabora proti vojašnici, gre v Prisojno ulico, in ima v parku med Jegličevo in Šmartinsko cesto (blizu Marin-kove trgovine) četrti blagoslov. — Od tam gre po Jegličevi cesti na Zaloško cesto in nazaj v cerkev. Stanovalci ob teh cestah so naprošeni, da razsvetlijo okna. — Če bo na praznik dež, pojde procesija v nedeljo v istem času in po istem potu • © Odbor Slov. kat. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9. © Člani križanske moške in mladeniške Marijine družbe se udeleže z zastavo procesije sv. Reš. Telesa v stolnici. Zbirajo se pri zastavi za cerkvijo nasproti semenišča ob pol 9. © Člani prosvetnega društva Ljubljana-mesto se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeležijo v četrtek, na praznik sv. Rešnjega Telesa, procesije v stolnici takoj za zastavo Prosvetne zveze. Zbirališče med stolnico in semeniščem. © Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da se udeleže stolne procesije sv Rešnjega Telesa. Zbirališče v škofijskem dvorcu ob 8.30. Sveče se dobe istotam. Prosimo polnoštevilne udeležbe. © Rokodelski dom. Vsi člani Društva rokodelskih pomočnikov in Društva rokodelskih moj-, strov naj sc udeleže jutri procesije sv. Rešnjega Telesa pod društveno zastavo v stolnici. Zbirališče je zjutraj ob osmih v Rokodelskem domu, odkoder gremo do glavnih vrat stolne cerkve, kjer se uvrstimo v procesijo — V petek. 12. t. m. ob 8 zvečer je v dvorani Rokodelskega doma sestane! radi udeležbe pri Slomškovih praznikih v Mariboru v dneh 28 in 29. junija. Sestanka naj se udeleže ' sploh vsi člani, da podpišejo skupno prošnjo za '. beatifikacijo škofa Ant. M. Slomška. © Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa pri svetem Petru z obema zastavama, društveno in fantovsko. • Zbirališče je ob 6 pred Jegličem (nasproti župni-šča). Dolžnost slehernega člana je, da se procesije udeleži. >' • © Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo ob 4.15, pred odhodi turi-stovskih vlakov. © Celonočno češčenje sv. ReS. Telesa v stolnici se prične drevi ob 9. Udeleženci bodo molili vsako uro 28. uro: Za praznik sv. Reš. Telesa. — Nočno češčenjr traja od 9 zvečer do 4 zjutraj Molitvenik »Večna molitev« ie v cerkvi na razpolago. © Mesto venca na grob prof. )arca je darovalo uradništvo Kulturnega oddelka mestnega poglavarstva neki potrebni družini 200 Din. © Ureditev svetokriškega okraja. V zemljiški knjigi je izveden prenos lastninske pravice glede parcel, ki so jih Luokmannovi dediči odstopili mestni občini za zgradnjo komunikacij in parkov. Ta svet so dediči prodali po 30 din kvm, sikuipaj za 542.520 din. Kupnina je bila tako poravnana, da je mestna občina plačala v gotivini 192.520 din za ostanek kupnine r>a je dedičem odstopila primeren svet s hišo. © Popravilo Dolenjske cesle. Dolenjska cesta, ki je bila vsa povodna leta prava pastorka med ljubljanskimi cestami, doživlja sedaj nekoliko boljše čase. Ze pred dnevi so navozili k cesti ogromne kupe gramoza in kamenja, sedaj pa so ga delavci pričeli posipavati po cesti na debelo. Na cesti se je pojavilo tudi nekaj, česar na tej cesti še niso nikoli videli: veliki parni valjar, ki temeljito potlači kamenje v trdno in enakomerno cestišče. Kakor kaže, bo torej večno blato vendar enkrat izginilo z Dolenske ceste ter bo mesto njega stopila trdna cesta, ki sicer ne bo tlakovana, pač pa znatno utrjena vsaj do meje mestne občne. Ob tej priliki so morali popraviti seveda tudi tramvajsko progo, ki je bila na tej cesti najbolj škan-dalozina — kljub večnim krparijam — saj so se tramvajski vozovi na Dolenjski cesti vlekli skoraj po t|eh. Dolenjska cesta je bila včeraj za tovorni promet zaprta in tudi tramvajski promet se je vršil s prestopanjem. Popraviti in utrditi bo potreba še hodnik ob cesti, kii je izključno namenjen pošcem. SE KINO UNION I Na splošno željo ponavljamo film, ki našemu občinstvu tako izredno ugaja: Sfradiavari nesmrtne gosli Guttav Frtfhlich. Sybila Jihmitz ln Albrecht fchOnluls Poslednjič ob 16., 19-15 in 21-15 uri © Kino Kodeljevo igra danes ob pol 9 »Ljubljenec bogov« (Jose Mojica) in »Krvavi obračun« (Georg OBrien). © Spremembe posesti. Mesec maj izkazuje do 70 zaznamovanih kupnih pogodb v mestu in okolici. Kupna vrednost prodanih zemljišča znaša do 10 milijonov. Med drugimi je posestnica Mikšič Marija prodala zasebnici Kohler Tereziji iz Most hišo št. 3 na Friškovcu z vrtom za 169.200 Din. Posestnica v Domžalah Marta Oberwalder je kupila od Marije Zadnikarjeve hišo št. 22 v Podmil-ščakovi ulici z vrtom za 197.800 din. Rožanec Mihael je kupil od mestne občine ljubljanske pare. št. 110-2 kč o. Gradiško predmestje za 105.000 din. V okolici so se kupčije z zemljišči prav poživile IMoribor + Viktor Kovač. V ponedeljek zvečer je umrl nagle smrti g, Viktor Kovač, star 72 let. V neki gostilni v Vetrinjski ulici si je naročil večerjo, komaj pa je povžil nekaj grižljajev, mu je postalo slabo in omahnil je na tla. Poklicani so bili reševalci b zdravnik, ki mu pa niso mogli pomagali. Zadela ga je kap. S pokojnim Viktorjem Kovačem odhaja iz mariborskega življenja originalna osebnost. Mariborskim dnevnikom je skrbel za novice in male senzacije: poročila s trga, iz bolnišnice, rešilne postaje, sejmska poročila in slične stvari. Bil ie neumoren, vedno na poslu in na cesti, vsak dan dvakrat ie obiskal vsa mariborska uredništva. V mestu ie vse poznalo tega svojevrstnega, dobrodušnega starega možička, ki je zbira! vesti za časnike, katerim je še celo s svojo nenadno smrtjo oskibel senzacijo. V predvojnih letih je doživel pokojnik hol|še čase Doma je bil iz Loža. Šolal se je na univerzah v inozemstvu, kjer je preživel večino življenja v raznih donosnih poklicih, Na zadnje ie bil ravnatelj rudnika za živo srebro v Baru. Vojna mv ie uničila cksVtenco pa sž ic k jub temu krepko postavil po robu legobam življenja Bil je izredno skromen in silno dobrodušen človek. Še v Mariboru je slovel kot pravcat Mei zofaeti, saj je govoril perfektno 9 tui'.h jezikov. Izumil tudi posebno fonetično stenograf:io, za katero u prejel od mednarodne stonog.-afske zveze priznanje. Pogreb Viktorja Kovača bo danes popoldne ob štirih na Pobrežiu Ma; počiva v miru! □ Diplomiran je bil na juridični fakulteti zagrebške univerze g. Fric Scherbaum. sin znanega mariborskega industrijalca g. dr. Frica Scherbauma Česttamo! □ Taka poročila razburjajo ljudi. Včeraj »Jutro« poroča med mariborskimi vestmi pod naslovom »le težko bo preživel nevarno poškodbo« o nesreči malega 13 letnega Slavka Pistotnika z Metj.ske ceste, ki se je prevrnil s kolesa. Oče po nesrečenega fantka g. Slavko Pistotnik se je vče-raij oglasil v našem uredništvu ter nas prosil za objavo, da -.Jutrovo« poročilo ne odgovarja resnici Poškodbe njegovega sina niso nevarne, ni se pri padcu onesvestil ter je celo sam stopil v rešilni avto in ostal ves čas pri zavesti. Poročilo »Jutra pa je silno razburilo sorodnike izven Maribora, ki ne vedo, ka jije dejansko na stvari in se boje najhujšega. □ Na obeh gimnazijah: 115 maturantov. V ponedeljek so se pričeli pisimeni zrelostni izpiti na realni in klasični gimnaziji. Na realni dela maturo 42 dijakov, od tega 11 deklet, na klasični pa 73 dijakov, med njimi 6 deklet. Nižji tečajni izpit dela na klasični gimnaziji 61 dijakov, na realni pa 234, od tega 120 deklet, □ Rejci malib živali se organizirajo. V nedeljo se je vršil v gostilni Ljutomer ustanovni občni zbor društva »Rejec malih živali«. Predsednik je Konrad Uršič, podpredsednik Joško Gorup, tajnik Franc Farazin, blagajnik Ivan Mlaker. Društvo bo priredilo na Mariborskem tednu razstavo maiih živali. V nedeljo pa bo razstava angoirske volne in kanarčkov v gostilni Ljutomer na Glavnem trgu. □ Prijavite sobe za Slomškove dneve. Ob priliki letošnjih Slomškovih dnevov bo v Mariboru velik naval na prenočišča. Tudi privatniki, ki imajo kako sobo v teh dneh na razpolago, bodo lahko lepo zaslužili. Prijavite tedaj čnvprej sobe z navedbo cene in sicer v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti 35 ali pa v pisarni Slomškove družine na Koroški cesti 1. (tel. 29-50). □ Gostilniški lokali ob Slomškovih dnevih. Banska uprava je dovolila gostilničarjem in ka-varnarjem v Mariboru, da smejo imeti svoje obrate ob času Slomškovih dni odprte vso noč, bufeti pa do polnoči. □ Jubilejna revija »Mariborskega tedna«. Ob priliki letošnjega jubilejnega V. Mariborskega tedna bo izdala zadruga »Mariborski teden« reprezentančno revijo, ki bo izšla v 25.000 izvodih ter bo vsebovala v raznih jezikih članke, obsegala pa bo tudi hogat oglasni del. r Klub RKAS • Mariboru ima drevi ob 20. sestanek v zbornici. Na dnevnem redu jc predavanje- Celje 0 Procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa. Jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa, bo ob 8 v župni cerkvi slovesna sv. maša. Po sv. maži bo procesija z naslednjim vrstnim redom: J, Križ, 2. moški, 3. Fantovska KA s praporom, 4. Dekliška Marijina družba z zastavo, 5. Kongregacija gospodičen, 6. pevci, 7. godba, 8. prva četa vojaštva, 9. belo oblečene deklice, 10. duhovščina z Najsvetejšim, 11. okrajni načelnik in poveljnik mesta, 12. Upravno, okrožno in okrajno sodišče, 13. zastopniki meslne občine, 14. predstojniki uradov z uradniš-tvom in častniki, 15. Katoliško akademsko starešinstvo, 16. Vincencijeva konferenca in možje KA, 17. Gospejno društvo in ostalo ženstvo, 18. druga četa vojaštva. Šolska mladina se zbere s svojim učiteljstvom k zadnjemu blagoslovu na Glavnem trgu. Krščanski takt zahteva, da verniki, ki gledajo procesijo, izkažejo Najsvetejšemu dolžno spoštovanje. 0 Zaključek birmovanja v celjski dekaniji. V ponedeljek je škof g. dr. Tomažič obiskal še Galicijo, kjer je delil zakrament sv. birme. S tem je bilo birmovanje v celjski dekaniji za letos zaključeno. Vseh bimancev je bilo 4136. 0 Fantovski odsek KPD ima drevi ob 8 sestanek v fantovski sobi v Domu v Samostanski ulici. 0 Eksemplarično kaznovana ubijalca. — Pred malim senatom okrožnega sodišča so sedeli včeraj na zatožni klopi posestnikova sinova Sevšek Simon in Vivod Alojz ter pos. Kotnik Janez, vsi doma iz Oplotnice v konjiškem okraju. Obtoženi so bili, da so dne 26. marca letos zvečer z noži tako obdelali čevljarskega pomočnika Potočnika Viktorja, da je umrl. Vzrok uboja je bil seveda zopet alkohol. Zaslišanih je bilo 12 prič, obtožence so pa zagovarjali trije odvetniki, poieg tega še zasebno udeleženko, pokojnikovo mater odvetnik g. dr. Ogrizek. Obsojena sta bila Sevšek Simon in Vivod Alojzij vsak na 5 let robije in izgubo častnih pravic za 3 leta, Kotnik Janez je bil oproščen. Pri razglasitvi sodbe je predsednik malega senata g. dr. Mak izjavil, da je sodišče prisodilo eksemplarično kazen ravno zaradi vedno bolj pogostih, naravnost zverinskih ubojev v konjiškem okraju. Ptuj Sprejemni izpiti na ptujski gimnaziji bodo dtrt 25. t. m. z začetkom ob 8.15. Starši, ki želijo v jeseni vpisati svoje otroke v prvi razred gimnazije, naj pošljejo ali prinesejo osebno ravnateljstvu gimnazije do 20. junija s 5 Din kolkovane prošnje za pripust otroka k sprejemnemu izpitu. Prošnji je treba priložiti rojstni list ter šolski izkaz, iz katerega je razvidno, da je otrok dovršil najmanj z dobrim uspehom (brez vsake slabe ocene1) četrto šolsko leto. Letos so pripuščeni k sprejemnemu izs-pitu otroci, rojeni v letih 1023, 1924, 1015 in 1926. Sprejemne izpile v jeseni dovoljuje samo v izjemnih slučajih ministrstvo prosvete. Pregled čebelnjakov. Z dnem 12. t. m. se prlfn« pregled vseh čebelnjakov v ptujskem okraju zaradi zatiranja čebelne bolezni, ki se je letos razpasla v ptujskem okraju. Stupene jagode. V ptujsko bolnišnico so spravili 5 letnega M. T., sina uglednega posestnika v Majšpergu. Otrok je nabiral v gozdu jagode, podobne črnicam in jih pri nabiranju hlastno jedel. Ko so se pokazali znaki zastrupljenja, so fantka nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili, da ohranijo otroku življenje. Zastup-ljenje pa se je medtem že tako razvilo, da je bila zdravniška pomoč zaman. Otroka so starši v zadnjih zdihljajih spravili zopet na svoj dom v Maj-šperk, ker želijo, da umre doma. Kamnik Prijet nevaren ptiček. Kogler Maks, roj. 1918 leta na Pristavi pri Prevaljah, je bil v Ljubljani v poboljševalnici, od koder je 11. maja t. 1. pobegnil. V Rečici ob Savinji je med svojim potikanjem ukradel 640 Din iz nekega stanovanja in izginil. Na sled mu je prišel orož. podnarednik Napotnik Mihael, ki ga je privedel v Kamnik in nato dobro zvezanega odpeljal z vlakom dalje v Ljubljano, kjer bo Kogler prejel svoje zasluženo plačilo. Slomškovi prazniki Praznik Presv. R. Telesa — dan molitve. Ko bomo na praznik Presv. R. Telesa spremljali našega Odrešenika Gospoda Jezusa Kristusa po naših poljih in logih mimo naših kapelic in hiš, ko ga bomo prosili, da odvrne od nas vse zemeljske nadloge, ga prosimo še to, da naj da blagoslova delil za Slomškovo beatifikacijo. To delo še posebno potrebuje blagoslova, ker je začetno delo, ki se mora boriti z mnogimi ovirami. Mnogo ovir bodo odstranili tudi Slomškovi prazniki, aiko bodo v redu potekli. Zato tndi molimo v ta namen, da bi dosegli svoj cilj. Prosimo vse preč, gg. duhovnike, da ljudi oporozijo na ta namen, ki ga naj ima letos po vsej Sloveniji molitev pri procesiji Presv, R. Telesa. Ob sklepu procesije se naj opravi molitev za beatifikacijo. Verujemo, da bo ta dan Jezus še posebno sprejemal naše molitve, ko bo kot Bog in človek hodil z naimi po vseh krajih naše domovine. Cerkvene zadeve. Da bo ' mogoče tudi v verskem oziru ustreči vsem udeležencem Slomškovih praznikov, smo uredili glede spovedovanja takole: Za Mariborčane je spovedovanje v soboto, dne 27. junija, od 18 do 20 v vseh cerkvah kakor hidi dne 28. junija od 5. zjutraj Za zunanje je prilika za spoved dne 28. junija od 14. do 14. ure ln od 18. nre do polnoči. Prosimo pa gg. duhovnike, ki im»;o priliko, da prideijo te dni v Maribor, da pomagajo pri tem spovedovanju. Prosimo prijav! Za stanovanje in hrano bo poskrbljeno. Glede sv. maš bo sledeči red: dne 29. junija se začno sv. maše v vseh cerkvah ob 3. zjutraj. Tudi na Slomškovem grobu bodo lahko sv. maše od 6—8. Za delitev sv. obhajila v nedeljo, dne 28. , zvečer bo potrebno večje Stavilo duhovnikov. Prosimo, da se tudi v tem oziru prijavijo. Mladina prejme sv. obhajilo doma! Mladina, ki pride dne 21. junija v Maribor, ni tukaj pri skupnem sv. obhajilu, pač pa je glasom prijav vsa mladina prejela sv. obhajilo v ta namen že doma o priliki šolskega sv. obhajila. Igrat »Naša apostola«. Opozarjamo vse, tudi one za dne 21. junija, da je igTa "Naša apostola« venska igra, kjer gledalci sodelujejo, vstajajo, pojeio, pozdravljajo. Prosimo zato, da že v naprej upoštevamo to posebnost igre Vaje za igro gredo dobro naprej. Pri gri sode lujejo člani Narodnega gledališča, člani Ljudskega odra. dijaki, dijakinje in drugi mariborski in .iko-liški igralci, skupno okrog 200 oseb. Slomškova družina,- Pospeševanje živinoreje Sklepi seje strokovnjakov v kmetijskem ministrstva Pretekli teden je bila v Belgradu velika konferenco strokovnjakov v kmetijskem ministrstvu, na kateri je bil« po dnevni razpravi sprejeta obsežno resolucija, iz katere posnemamo: 1. Glavni reprezemtont našega domačega goveda je »buša« Od plemenitih ras pa so simen-talska in pincgavska rasa ter sivo rjavo alpsko govedo, kakor ludi vrste lokalnega značaja CMo-rija dvorska in pomurska). Za pincgavsko govedo je glavno rejsko področje severno-zapadni del naše banovine, za sivo-rjavo alpsko govedo pa južni del naše banovine. Marijadvorci in pomurci zavzemaijo srednji del naše banovine v zaprtem področju. 2. Za preskrbo z dobrim plemenskim materi-jolom je potrebno osnovati selekcijske postaje še v celi vrsti krajev. 3. Kmetijsko ministrstvo naj podvzame potrebne korake pri pristojnih ministrstvih, da bi se osigurale potrebne površine pašnikov ter preskrba z vodo za potrebe govedore)e. 4. Za uspešno živinorejsko delo je potrebno, da se poveča strokovna usposobljenost živinorejcev, posebno, da se vrše vsako leto živinorejski tečaji. 5. Ministrstvo in banovine naj omogočijo svojim organom specializiranje v živinorejskih strokah. 6. Ministrstvo naj v sodelovanju z banskimi upravami izda vsako leto podpore za živinorejske svrhe, melioracije hleva, gnojišča itd. 7. Pospeševalno delo se mora izvajati predvsem po živinorejskih zadrugah in ostalih živinorejskih organizacijah. Kontrolo molzmosti nej načelno vrše kontrolni asistenti, ne samo kontrolni poverjeniki. Živinorejskim zvezam je omogočiti, da vsako zimo prirejajo tečaje za funkcionarje zadrug in pa, da se vrše razstave živine vsako jesen. 8. V kmetijskem ministrstvu nai se prenese Boj kmeta proti zajcu Ogromna je škoda, ki jo leto za letom povzročajo zajci nele sadnemu drevju, ampak tudi drugim kulturnim rastlinam, kakor mlademu fižolu, zelju itd. Ta škoda gre v tisoče in tisoče, zlasti po krajih, ki leže v bližini goczdov Zato podprite vsi kmetje in prizadeti posestniki akcijo Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, ki bo poskrbelo, da se že vendar enkrat izloči najhujši škodljivec-zeiec iz z.iščite lovskega zakona. 7.a to stvar sc je zavzelo tudi »Srpsko poljepri-vredno društvo«, ki mu ie na njegovo prošnjo ministrstvo za kmetijstvo obljubilo, da bo v bodoče podprlo vsako akcijo za izločitev zajca iz zaščite lovskega zakona. Ker zbirajo te dni podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva podatke o škodi, ki jo je napravil zajec v zadnjih treh zimah, zlasti v sadovnjakih, drevesnicah in vinogradih, javite vsi, ki ste utrpeli tako škodo, isto bližnji podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva ali pa osrednjemu društvu v Ljubljani do 20. t. m. Konkurenca lokalnih trošarin Pišejo nam: Neko slovensko pletilsko podjetje jp ugotovilo, da je sarajevska mestna občina na zeljo taniošnjih pletilcev povišala trošarino na pletilsko blago od dosedanjih 8 Din na 12 Din po kg. Ta ukrep onemogoča pri sedanjih, itak ž.e do skrajnosti navzdol potisnjenih cenah vsako še zdravo konkurenco pletilskib izdelkov na sarajevskem trgu in so s tem zlasti prizadeti pletilci nase banovine. Nič manj pa niso prizadeti tudi konzumenti v Sarajevu, ki bodo odslej morali ple-tilske izdelke neprimerno dražje plačevati, ker je naravno, da bodo tamošnja pletilska podjetja izrabila ugodno konjukturo. ki jo jim je ustvarila mestna občina 7. uvedbo neprimerne zaščitne trošarine. Uvajanje lokalnih trošarin v zaščitne svrhe posameznih gospodarskih panog je brez dvoma škodljivo. Z njimi ee ruši načeli svobodne konkurence in čisto po nepotrebnem in samo v korist maloštevilnih podjetij se umetno ustvarja dviganje cen za izdelke, ki jih ta podjetja izdelujejo. G. minister trgovine in industrije bi storil veliko uslugo gospodarstvu, če bi se za take zaščitne trošarine pobrigal in izpoeloval, da st ukinejo. Če so zaščitne carine potrebne zato. da ee z-aščiti domača industrija napram inozemski, je to že razumljivo, ker gre tu za višje državne interese. Absolutno nedopustno in škodljivo i za prizadeto gospodarsko panogo drugih krajev i za lokalne skrb za živinorejske zadruge in organizacije v oddelek /a živinorejo. 9 Ministrstvo naj predpiše pravilnik o ocenjevanju in prirejevanju razstav. Kmetijsko ministrstvo naminu. Bil je to naš pokojni Lojze Res. Ojiisal je svoje poslednje srečanje s Krekom v Jugoslovanu (1917-18; glej ponatis v Času XX. 177' 170). Obi skal jc bil v avgustu 1017 Kreka na Dunaju, torei približno dva meseca pred Krekovo smrtjo, /godaj zjutraj sta šla v prostore Jugoslovanskega kluba v parlamentu. Krek se je jiočutil tako slabega, da ie legel na divan; Resu je rekel, nai mu pripoveduje pravljice. Nenadoma pa je prekini! Resovo pri povedovanje z besedami: *Ti, kaj bo imela jugoslovanska država od tega, če umretn?« Poslušajmo sedaj Resa, kako pripoveduje dsljr. Tako neusmiljeno miren je bil njegov glas. ki je že drhtel v prostrani sobi, da sem obnemel Kol da bi zavpile groze vse štiri gole slene, ki hranijo toliko njegovih toplih, vzpodbnjcvalnih besed, se mi je zdelo. »Kaj mislite, gosjiod doktor!« sem vzkliknil. »Nič ne mislim, dragi! Le to vem. da me v prsih duši in da mi kri sili v glavo!« In z istim mirnim tonom je začel razvijati pred menoj ogrodje naše države, v slutnji, da jc on sam, ki je zanjo največ trpel in delal, ne bo doživel. Kakor da bi se poslavljal od nje. Vseh panog se je bil dotaknil na vsak vir naše gosfiodarske moči se jc -Tomnil. Kot da ne govori meni. da govori vsemu narodu, se mi jc zdelo, ko sem gledal v njegove preroške oči, ki so blestele v toplem ognju, zamaknjene v srečnejšo, lepšo bodočnoit. Nato se jc zopet obrnil k meni in izgovoril skoraj proseče besede. ki so zvenele kot oporoka: «Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mi slite le eno: kako boste združeni vse »voje moči, vse svoje /možnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi. 7.a njen procvit, kulturo in blagostanje.<• Kulturni obzornik Razstava bratov Vidmarjev Na petek, dne 29. maja sta v Jakopičevem paviljonu odprla umetniško razstavo svojih del slikarja Drago in Nande Vidmar. Oba razstovljal-ca sta člana kluba Slovenski lik, ki je imel lani svojo prvo kolektivno razstavo v Zagrebu. V Ljubljani sta zadnjič gostovala 1. 1928 v Jakopičevem paviljonu in sicer istočasno z retrospektivno razstavo slovenske umetnosti, ki se ie vršila na velesejmu. V teku 6 let se jc v slovenski umetnosti marsikaj spremenilo in že zato njuna sedanja prirediiev pod Tivolijem ni nezanimiva. Brata razstavljalo oljnate slike iz novejših let, vsok približno 33 del. Nojstarejša letnica podob je 1931, najmlojšo 1936. Ostane torej še vedno interval treh let, za katerega nam brata dolgu-jeto svojo dela, pod pogojem, do sem signature in letnice pravilno in v celoti prepisal. V teh petih letih 1931 — 1936 je doživelo njuno gledanje nekatere spremembe, o katerih nam govori tudi katalogu prklejani tekst in glavni smisel te izpovedi je na eni strani slovo od ekspresijonizma, ki da je »bežal pred resnico m je iznekozil človeka in zemljo«, na drugi strani pa apoteoza življenja, ki da je zdTovje. borba, resnica itd. in ki moro stoti z rtijimi v skladu tudi umetnost. Kajti: »Nobena resnično zajeta umetnost ne stoji izven Človeka, zemlje in časa.« Zadnje čase se opaža v slovenski literarni kritiki nekak juriS no eksrpresijomizem, izvirajoč deloma iz nepoznani« tega pojava, deloma pa iz nekakega diktoto v ozadju Časa in kraja; tu vidimo, da je odpor zoper ekspresijo-nizem zojd tudi upodabljaočo umetnost in gotovo izvira iz najosnovnejših podlag slikanja obeh bratov. — Ce se najprej pomudimo pri Drogolu, ki se mi zdi v nekem smislu vodja brata Nandeln, je kol svoje najstarejše delo iz zadnjega razdobja razstavil Ženski portret (26) ler Rože (16) Na liniji njegovega stila stoji pač le orvoimenovana slika. Sedeča, z gornjim telesom naprej nagnjena ženska figura pred oz. sredi opakne temnozelcnc okolice napolnjene levo in desno s štafažo tcerkev, figura), je po svojem barvnem nastro-jenju značilna zo starejši stil Dragotovih slik. Težka koloristična nasprotja, ki iih tu Drago združuje v sliko, nimajo za posledico slikarskega izraza, nego bi človek prej dejal, da so lepa, lirično in zelo dekorativno kolorirana risba (mimogrede naj omenim, da me obrazna tipika te podobe in št. 27 spominja na Mujadžičo in Jiraka) V nadaljnih letih pa skrbi Drago, da bi ta težki barvni stil odpravil, zeleno barva iz slik skoro popolnoma izgine, kolikor pa je še je, je popolnoma nežna, skoro prosojno svetlo in domala neločljiva od ostalih sivosinjerumenkostoroza tonov, ki sedaj na sliki zavladajo. V tem procesu, ko postajo barvna substanca vse tanjša in tanjša in stremi zo najnežinejšimi, mestoma ž.e kar preveč čuvstvenimi toni, Drago res ni neodvisen, vsaj po mišljenju ne, od slikarije Franceta Kralja, čeprav je vso barvna skala poslednjega različna od njegove. Priznati je treba, da ic cela vrsta slik, ki nadvse prijetno delujejo na gledalec, da omenim samo Poljski delavki (3) Čudno je sicer, do Drago smatra prav ta ko-lorit kot posebno pripraven barvni ombijent za ono sociialno in človeško težko, rčsno in zomi-sleko vredno motiviko oračev, delavcev, koscev, rudarjev itd., ki jih je zdaj spravil no oder svoje slike, odrinivii ž njega vse druge predmete. Ce Je življenje borba, je to svet prelep zonjo, ni resničen, je premeščanski in reči je frebo, da so mi ljubši elementomejii, tudi brulolnejši toni od teh, ki me ponekod spominjajo no mehko, prenežno dekorativno slikarstvo. Principe tego ali nečesa tokegn si ie Drugo preveč tesno k srcu vzel in bojim se, do po tej poti njegove slike nc bndo mogle sledili hrsedam kataloga Brez vsakega razloga ie figuri na 27 napravil mahovito zelene roke ke rga mika barvni subjektivni lirizem: na Delavcih (25) najdemo na pr. roža roke v ospredju, rujave v ozadju, kar ic vse pravilno, če je to tapeta, ampak /a elementarno sliko taka poli-hromnost še ne zadostuje. Drago je v svojih delih še globoko v ekspresijonizmu lirične in poetične vrste, kar vidim tudi v tem, da pušča pri večini slik ozadja in celo najbližje figure v ozadju neizdelane. ker to prijn njegovemu občutju, dasi bi človek želel videti tudi tam izvršeno sliko; življenje ie namreč polna zadeva. In daie nasprotje popolno, nostopa na novejših krajinah (12, 15, 17, V 22) obratno ter konturira hribe celo v naiglobliem in najbolj oddaljenem ozadju, kar naj bi Drago v prihodnje popolnoma opustil, kajti to so prestopki zoper organizem njegovega ostalega slikanja. Po svoji naravi je Drago grafik, njegova slika kolorirana risba, barva iluminotivna, ki jo slikarjev čopič enostavno razdeli po ploskvi, stanjša do popolne beline, v čemer je dosegel Drago nesporno precejšno stopnjo in v čemer je do neke mere sploh ključ njegovega slikarstva. Izmed večine njegovih podob zavzemata posebno mesto dve sliki v sivem, namreč Barake v snegu (6) ter Zimska pokrajina (11). Sta to dve dobri sliki, ki govorita za obratno pot, celo v njen prilog, tedaj ne za redukcijo barve Klic časa gotovo leži na tei stroni Nande je v nasprotju z Dragotom nekoliko bolj »slikarsko« narava; on sicer ravno tako poli-hromera svojo risbo in je v vsem podoben bratu, radi česar veljajo gornje vrste večjidel tudi zanj, toda ne ljubi obširne gladke ploskve in jo rad razdeli no mrežo majhnih barvnih oblačkov oli ovčk, s katerimi dosego svojstvene učinke Razvoj od starejših del, n pr Sv Lenarta (31)) al: Spomladanske pokrajine (321, ki sta nastali I 1931, gre preko večje kompozicije Vaški dečki (21), kjer skuša začetne ostre robove in tone omilili ter neslišno speljati drun v drugega, dn /adniili del Tn je analogno kot njegov bral pričel bor v no sub- | staneo tanjšati, uporabliati skrajno nežne in svet-I le barve, ker pa so mu v slikah ostali še začetni i modri toni (dočim ima Nande zelene), imamo v | njegovih mlnših delih polno sinjih nijans, ki sn ■ podobne rahlim meglicam F.fekt teli slik ie nepričakovan, potrjuje po samo naša gornja izvajanja: ; tako izgledajo barve no nekaterih oljih llin-ka Smrekarja (take so št. 1, 2, 12, 11). Sicer po ljubi Nande v nasprotju z bratom preprostejšo kompozicijo ali vsaj grupo, jo tudi preglcdncjc in posre-čeneic obdela, iskana monotonija gibov, udov in oblek, ki_ se zdi obema danes upodabljanja vredna in važno, tu ne moti tako, naisimpotičnejši je v preprostih osnutkih, kot ie sliko Sestri (17) Žena s škafom (6) itd Močno drugače nego Drago, simpafičnejše, išče ludi rešitve krajinske slike, zlasti alpske krajine, kolikor gre zo podobo kot ie Aleksandrov dom (26) ali Robanov kot (27); v ozadju knmuie temo dvema in zlasti prvi Jakopič s svojo tehnko, ampak kljub temu ie ta zametek poln prihodnosti. Želeli bi, da se v prihodnji razstavi srečamo z Vidmarji v drugačnih okoliščinah, pred podobami, ki bodo resnično bruhale elementarno umetniško intuicijo in energijo in bodo na ta nočin najlepši simbol življenja v njegovi nezlomliivi brutalnosti in lepoti Kajti pravilno pravita broto v katalogu: »Nobena resnično zajeta umetnost ne stoj' izven človeko, zemlje in časo!« R. L. Srečko Kosovel v slovaščini. V zadnji šte vilki katoliške literarne revije Pramen (št. 6). | je znani prijatelj slovenske književnosti pesnik K Oeseldini prenosni! lep Kosovelov sonet »Sonei smrtte. Med drugimi je podal tudi zelo ugodn( oceno slovenskega prevoda Kukiičinovega romani j »Hiša r hreguc o katerem pravi, da je Isšel < j tako čudoviti izdaji kol j>ri Slovakih še nobeni Kukučinova knjiga, na kar je lahko naša založnici Jugoslovanska knjigarna ponosna Hvaležni j>a smo ludi mi. dn je v slovaški revlii poudaril informativno delo o slovaški književnosti. k: ga i/ojlmo v >Slovencu«.. — i(Toi.»JEVSK f/ ^J^i40^ /cici^i iTl'>f|V/ H o L ^""•i*0 j CEN&TE j ( \ ti '*+J Queen Mary44 in »Normandle441 borba dveh strojev Preden so zgradili ladjo-velikanko >Queen Mary<, so preizkusili 8000 oblik in načrtov, da bi dosegli najpripravnejšo obliko za pod vodo. Slednjič so dognali, da mora biti ladja dolga 1019 angleških čevljev, široka 118 čevljev, globoka 55 čevljev. Da je njena teža 80.774 ton, čista teža pa 34.118 ton. — Vso pažnjo so morali obrniti na posebno odliko turbin. Turbine so morale ustrezati tem pogojem: da je bilo število vijakov zmerno, da so bile zmožne velike hitrosti in da je bilo mogoče doseči z njimi tudi zmerno hitrost: da so bile čim manj težke, da so potrebovale malo osebja za strežbo in ila bi se ladja čim manj tresla od njih. I,e tako je bilo mogoče zgraditi ladjo, ki mora biti obsežna, nagla in trpežna. Tako je dobila jQueen Mary< turbine z 200.000 konjskimi silami in je z njimi pri poskusni vožnji 18. aprila 1930 dosegla največjo hitrost — 32.8 morskih milj v sekundi. Vsa angleška javnost je upala, da bo nova ladja že na svoji prvi vožnji Southampton— Nju jork in nazaj dosegla »modri trak«, ki ga je tmeta doslej francoska ladja »Normandie«. Toda angleSka >Queen Mary< je imela že na tej vožnji smolo. V prvih 25 urah je dosegla uspeh, ki se ni posrečil Se nobeni ladji. Ko je bila pa nekako 483 morskih milj oddaljena od zahodne obale Severne Amerike, je nastala megla, ki je ladjo tako zadrževala na morski poti. da ni mogla vzeti svoji tekmovalki ;Normandie< toli zaželenega >modrega traku*. Tako je »Queen Maryc zaostala za 8 in pol ure za francosko ladjo. >Normandie< ima električni pogon. Ta ustreza vsem pogojem, ki jih mora imeti stroj kake ladje, da je njena naglica čim večja. Zlasti velja to glede na lahkotnost kretanja iz ene smeri vožnje v drugo smer, kar se izvrši kar potom elektrike. Pri turbinah, kakršne ima Queen Mary«, je tako kretanje bolj težavno, zato zamudno. — Na vsak način je »Normandie- še zmeraj zmagovalka na morju. Z njo premeriš Vožnjo iz Evrope v Ameriko v 4 dneh, 3 urah in 25 minutah; s • Queen Mary< pa so potrebovali za to |)ot — za zdaj — 4 dni in 12 ur. Ameriške dijakinje se vadijo s puškami na dekliški šoli t Kjdaln. Število mrliških krst se veča, zibelk je vedno manj... Francoski rojstni podatki iz leta 1935 so izzvali te besede. Zato je Narodna zveza zoper raz-Ijudenje (Alliance nationale contre la depopula-tion) poslala predsedniku republike posebno pisanje tele vsebine: »Podatki o obljudenju Francije v letu 1936 so tako vznemirljivi, da čutimo dolžnost, da vas opozorimo na konec rojstev. 38.000 manj otrok je bilo v letu 1935 ko v letu 1934. In 83.000 manj ko leta 1932 in 896.000 otrok manj ko leta 1868! Po teh podatkih umrje na Francoskem za 20.000 ljudi več, kakor pa jih pride na svet Tako je nastalo na Francoskem že izumiranje naroda. Kar naglo bodo prenehala rojstva. Tudi število porok jp zmeraj manjše in se bo še manjšalo do leta 1942. To je neizogibna posledica pomanjkanja rojstev. Mimo tega bodo nove družine še dalje imele vedno manj otrok. Če bo vsako leto. kakor je.bilo zdaj skozi tri leta, 27.000 manj otrok prišlo na svet, bomo v 12 letih izgubili še polovico teh rojstev, a umrlih bo zmeraj enako število, saj je zdaj na Francoskem zmeraj več starih ljudi. Bliža se nevarnost, da bomo v štirih do petih letih izgubili 100.000 ljudi, to se pravi, da bo na Francoskem čei 12 let 300.000 manj ljudi. Nemčija pa. kjer je vsako leto 470.000 novih ljudi, bo zmeraj večja. Ves francoski narod je v nevarnosti, da bo izumrl k Dalje pravi ta spomenica, da more francoska vlada ukreniti vse potrebno, da se število rojstev poveča. Mladini je treba vcepiti v du&o. da spozna, kaj je njena dolžnost: da pomaga obstanku francoskega naroda. Položaj družinskih očetov in mater se mora izboljšati, predsednik republike naj osebno vpliva na novo vlado, ki naj ukrene nujno vse potrebno, da francoski narod ne obnemore in ne izumrje. Najmlajše cesarstvo Mandžukuo Nekdanje kitajske pokrajine na severovzhodu so se marca 1934 združile v cesarstvo Mandžuko — japonsko skakalnico na azijskem kontinentu. 33 milijonov ljudi je tam, največ Kitajcev. Od Bajkaiškega jezera se vije vlak proti Man džulu—Tsitsihanu—Harbinu. kjer se sibirski eks-pres pomakne v Verdun Daljnega Vihoda (oh Amarju) do Vladivostoka. Posebnost Daljnega Vzhoda je venoinerno pregledovanje potnih listov. Vlaki so zastraženi z najetimi vojaiki. Na mondžur- Harhin. Življenje v Harbinu je gnilo. Strasti, razočaranja, obup. — >Za nami vesoljni potopk — Ker to mesto umira, mu odpuščajo črne pregrehe. Umira zato. ker Japonci ljubijo red in poštenje. Podpisana pogodba — sovjeti so aprila 1935 prodali železnico državi Mondžuko — je pokopala Kitajski llarbin, rodila japonskega. Hsinking je glavno mesto. Ima 170.000 prebivalcev. Na stavbiščih mrgoli kulijev. Žilavi in skromni se pote vse dni. Preračunano v naš denar dobe na dan 4—5 Din. Ni treba, da pomislimo na bodočnost, gospodarska poročila in 'aponske go- V soboto 10. junija 1876. ZNAMENITA SEDEMSTOLETNICA V Rimu so 29. maja obhajali sede.mstoletnico slavne bitve pri Legnanu, kjer je bil siloviti cesar nemški Friderik I. Rudečebradec od zedinjenih mest italijanskih tepen . .. 29. maja so v Vatikanu obhajali sedemstoletnieo te slavne zmage, ktere so se vdeležili jioslanci 24 laških mest, ki so bila tedaj s papežem sklenila zavezo proti sili mogočnega cesarja nemškega ... Slovesnost 29. maja ima pa tudi še neki drug pomen; spominja nas namreč na silni boj med mogočnim cesarjem nemškim in papeštvom, v kterem boju je cesar propadel. Rodbina Hobenzollernska se pa ravno zarad borbe proti cerkvi katoliški kaj rada primerja 7. rodbino Hohenstaufenov. Keda.j bo konec te borbe, tega ne ve nihče, to pa s sv. očetom smemo reči, da bode cerkev konečno zmago obhajala nad vsemi preganjalci. POLITIČNI PRROIjET) Turški sultan Abdul A z i z je bil nemudoma pokopan, kakor da bi se bili bali. da hi že mrtev ne bil spregovoril in povedal, kaj se je ž njim zgodilo. Pomenljivo pa je, da so zginili ludi sinovi njegovi in ž njimi vred mnogo denarjev. — Novi sultan Murad V. bo 12. t. m. v mošeji Ejubovi neki slovesno umeščen. Tudi pravijo, da ga bodo drugi teden pripoznale vnanje vlade. Srbska pa se neki brani pripoznati ga in mu plačevati letno dacijo, češ, da ni postavno prišel na prestol. Ruski ohrist Boller in tajni svetovalec Feodo-| rovič Paljutin sta iz Petrograda prišla v Oetinje, i da vodita vojaško zdravstvo. Moskovski odbor po-I slal je Hercegovincem 100.000 rublov. »Zakaj jia vas je krčuiar vrgel iz krčme?« »Zaradi neke denarne terjatve. >Ali vam je veliko dolžan?-* >Ne. ampak jaz mu nisem mogel plačati, kar sem popil.< Ce hočete vedeti. . . Dragocena cvetica kamelija spada k onim vrstam rož, ki so prišle k nam iz Azije. Spočetka je rasla na Japonskem. Največ nesreč cestnega prometa doleti otroke izpod 10. leta in pa odrasle po 60. letu starosti. m Čeprav ima Moskva 4V» milijona ljudi, je ondi le 40 kinematografov. Po uradnih podatkih je dognano, da niso po klicni zločinci tisti, ki bi pomorili največ ljudi. V Ameriki je 66 odstotkov vseh morijcev takih oseb, ki se niso še nikoli pregrešile zoper zakon • V Londonu je 8000 avtomobilskih izvoščkov (taksijev). Previden veseljak. »Ali že tako zgodaj odhajate, gospod Veselski?« »Nikakor še ne odhajam, ampak ae le poslavljam od svojih prijateljev, dokler jih še poznam.« skih postajah patruljirajo japonski in mandžurski vojaki ter ruski emigranti, ki so zdaj mandžurski državljani. Dih civilizacije ie z vojaki prišel v Mondžuko. Trud in denar so Japonci v tej deželi dobro naložili. Kar se tamkaj dogaja. ni razstava, ne baharija. je resnica. Več ko posebnost je Mondžuko v svetovni politiki. Mandžurija je velika in bogata. Rude. premog, les in polje čaka. Delo in zavetje za japonsko čez-številno prebivalstvo, vprašanje za japonsko cesarstvo je sovjetska Rusija. Toda zunanja politika je v japonskih rokah. Marsikaj vemo o ondotni (»oliliki in gospodarstvu. malo o vsakdanjem življenju ljudi, njihovi miselnosti i in čustvovanju. Mesta. Mandzuli pravzaprav ni mesto, le postaja. Nekako 300 ni vstran stoje barake za graničarje. nekakšna trdnjava z japonskimi in mandžurskimi zabavami. Ruski emigranti imajo svojo leseno cerkev. Ti ljudje — med svojo staro in novo dnmo-vjno »i ve od krav Sicer so na tam želnzničarii. cariniki in vojaki. vore. bog se usmili rikša kulija. Da bi preživel ženo in otročiče, ki jih komaj enkrat tia teden vidi, dirja dan za dnem po mestu za pasji Ion . Ponavadi jih na cesti zadene kap. Če ne končajo tako. začno pljuvati kri. Redko prežive 35. leto. — Javna poslopja niso še dozidana. Vlada je začasno v barakah. Bankete prirejajo v modernih hotelih. Slrežaji — sovo Japonci — so izvežbani. '/. delom, nasvetom in radovednostjo so zmeraj pripravljeni pomagati. Mukden ima 700.000 prebivalcev iu temno zgodovino. Tamkaj je bila banka (nekronani mandžurski kral.i. general Haag Tso-lin. umorjen 1. 1929), ki je leto za letom Mondžure goljufala. Ob žetvi je vlada z državnim denarjem pokupila pridelke, nato uprizorila inflacijo Kmet je vpričo toliko vojakov moral molčati. Generali, guvernerji in finančniki so si postavljali palače. Zdaj, pod Japonci. ki se ne dado podkupiti, se to ne dogaja več. V palačah so zdaj preprosta stanovanja, šole in uradi. Svetovni rekord požarov v Jnffi. Te dni so dognali da ir hiln prnšli ledpn 80 požarov kar pomeni svetovni rekord v požarih. lili so do- | Japonsko vojaštvo odhaja v Maudžurijo. Zadnje tedne so Japonci stoje posadke v Mandžuriji f v Jaffi, na fceternem Kitajskem močno okrepili. Na sliki vidimo odhod prve nehotne divizije v Tot na postajo. m Tokiin Tehnika ni rešila večnega življenja Čudežna naprava Pred nekaj leti smo dobili iz Amerike pozornost vzbujajočo vest. da sta Noblov nagrajenec profesor Carell in oceanski letalec Lind-b e r g h iznašla umetno srce in da sta z njim rešila vprašanje o večnem življenju. A kmalu je vse utihnilo o tej iznajdbi, ki bi mogla prenoviti lice zemlje — če bi bila torej, kot so pisali! — in še danes — ko lani osorej — smo vedeli prav toliko o tej iznajdbi ko prej. A neki nemški list podaja vendarle nekaj jasnejših točk o umetnem srcu iznajditeljev Carella in Lindbergha. — V nemškem članku je povedano, da morejo celice in tkivo telesa nekaj časa živeti izven telesa. Tako se n. pr. gibljejo vrhnje celice sluznice v sapniku še po ure dolgo, čeprav je človek že mrtev. Žabje srce utripa še dalje, čeprav je žaba že brez glave in je njeno srce odstranjeno iz telesa. Na to se opira "način, ki ga je izdelal prof. Carell. po kateri bi se moglli razni deli telesa izven njega preživljati v nekakšni raztopini in seveda živeti. Ze leta je mogoče vsakršne vrste celic gojiti na steklu drobnogleda, kar je glede na intno«! živlieniskih in zdravniških vprašani jako važno. — A novost iznajdbe je ta, da morejo tudi večji deli telesa živeti tako kakor celice — izven telesa. Lindbergh je iznašel napravo za novo življenje, v kateri je tekočina, ki se pretaka po izločenem delu telesa in ki tako nadomešča kri. Naprava je steklena sesalka, kri vsebuje do-stavek, ki z njegovo pomočjo pritiska kakor utrip na -umetno kri«, tako, kakor da bi žila utripala. Ta »kri« sestoji iz sokrvce, krvnega barvila, i7 beljakovinastih zmesi in vitaminov. »Utripajoči plin« pa je sestavina iz 40 delov kisika. 3 do 4 delov ogljikove kisline in iz 57 delov dušika. Naprava sloji v omarici, kjer je toplina, ki ustreza toplini zdravega telesa. Naprava ne more nadomeščati srca in tudi ne poživljati krvi in jo poganjati. Upanj« da bi mogli mrtve oživljati ali dajati bolnikom z bolnim srcem — novo srce — je šlo po vodi... Lindberghova sesalka za utripanje krvi ima samo pomen za znanstvo, slično kakor življenje celic pod drobnogledom. Vprašanja o večnem življenju torej tehnika le ni rešila! iENare jiM.Mlim 61I< ^ ruCi ^ J jtAjui, NftNLina . PEiPiio^ cAjjjjH K«s-rt». je^rio^vani' j na,- .............mt^o. -iCoAuiiuTijc Tta- prcLm nc yt- TBnruuu«, \JdUlU to£ <,ta*i Kitaj »3 Mor kot darilo trak. kar je storil s primernim nagovorom tudi častni predsednik g. Jellenz. Nato je čestital četi k lepemu jubileju še zastopnik Gasilske zajednice za dravsko banovino g. Pristov-sek Sledilo je odlikovanje dveh zaslužnih gasilcev in reševalcev gg. Klezina in Seitla. Prvi je napravil z rešilnim avtomobilom že preko 1000 voženj in mu je predsednik g. Dobovičnik poklonil kot odlikovanje čete zlat prstan, drugi, ki je napravil pa že preko 500 voženj, je bil pa odlikovan s srebrnim prstanom. Nato' je bil v Prešernovi ulici pred magistratom pred zbranimi gasilskimi funkcijonarjl ter zastopniki oblasti mimohod zbranih gasilcev z godbo in 11 gasilskimi prapori na čelu. Po tej slavnosti je bila v sejni dvorani mestnega magistrata slavnostna seja, pri kateri so bili navzoči poleg gasilskih funkcijonarjev in delegatov številni zastopniki mestne občine z županom g. Mihelčičem na čelu, podpolkovnik g. Krašnik, okr. načelnik g. dr. Zobec, polie. predstojnik g. TiJrnar ter drugi predstavniki uradov in korporacij. Slavnostni seji je predsedoval zastopnik Gasilske zajednice za dravsko banovino, ki je imenoma pozdravil vse navzoče, nato so bile pa odposlane udanostne brzojavke NJ Vel. kralju Petru II., pokrovitelju gasilstva Nj. kr. Visočanstvu kraljeviču Tomlslavu in ministru za telesno vzgojo dr. Rogiču. Predsednik g. Pristovšek je zatem prečital došle pismene pozdrave in čestitke, nato je podal pred- sednik čete g. Dobovičnik v kratkih in zgoščenih stavkih lepo sliko o 65 letnem samaritanskein delu. Med govorom so navzoči |iočastili spomin zasluž nih, a sedaj že pokojnih članov s trikratnimi Slava! klici. Nato so čestitali četi k Jubileju zastopnik vojske, podj>olkovnik g. Krasnik, Župan g. Mihelčič; okrajni načelnik g dr. Zobec, zastopnik opata .lu-raka g. prof Kovačič, v itnenu celjske gasilske župe g. Bervar, nafodni poslanec g. dr. Dohovišek ter končno zastopnik iz Varaždina. Vsem slovesnostim so poleg domačinov in vseh čet celjske Župe prisostvovali še gasilski delegati iz Zagreba, Varaždina, Ptuja in Maribora. Ob 11 dopoldne je bil v okviru proslave v mostnem parku koncert, popoldne pa na mestnem magistratu toinboln, nato pa na dvorišču istotam veselica. V Si. Vida pri Stični V nedeljo, 17. junija je obhajalo gasilno društvo v Št.Vidu pri Stični 50 letnico svojega obstoja-Kljub deževnemu vremenu so se gasilci ves teden pripravljali na to slavnost. Postavljali so mlaje, delali odre, zbijali razne paviljone. Zvečer pred slavnostjo so imeli domači gasilci z bakljami v spremstvu godbe iz Stične obhod po §t. Vidu. Hiše so bile okrašene z zastavami, okna razsvetljena. Vrh cerkvenega zvonika je pa žarel v električni luči. Na trgu pod cerkviio se je povorka ustavila in tajnik gasilnega društva je izročil po lepem nagovoru diplome Irem gasilcem, ki »o bili že ob ustanovitvi člani društva. Gasilcem se je zahvalil za njihovo nesebično in požrtvovalno delo predsednik občine. V nedeljo zjutraj je bila ob 5 budnica. Ob 8. so pa pričela prihajati gasilna društva iz bližnje in daljne okollo«. Zbralo se je bliZU 200 m6ž. Nekatera društva so prišla z zastavami. Konjeniki in kolesarji so pa Šli nasproti do meje občine g, banu, ki je s svojo navzočnostjo počastil gasilsko slovesnost. Pri gasilnem domu je bil sloves-n sprejem. Dve šolski deklici sta pozdravili g h-ernega sveta, dokazal zopet svoje nekdanje obvladovanje estetskih zakonov pevske umetnosti — le glas mu ni zmogel več mladosti. Toda njegov Robakidre je bil vendar mojstrska podoba, vsp kipeč v prešerni mladosti, zapeljiv v igri erotičnih sil, ki so žarele v mimiki in eleganci pojavn. \ se resnoba kar ni mogla spojiti z operetno na-vnostjo, kot se je zlasti občutilo v plesnih delih. — Naslovno vlogo je podala ga. Zlata Gjungjenac, ki se v operetnem svetu že kar dobro znajde in je tudi vdovo Tamaro podajala z vso zanešenostjo svojega čuv8tvovanja in s prešerno prožnostjo svojega glasu. — Iz drame je prišla v goste tudi gdč. I.evarjeva in prinesla s seboj polno mladostne vedrine, s katero je oživljala predstavo. Njena Va-lencienne je bila v ljubezni razigrana in zapeljiva mlada žena. ki io je odlikovala ooeebno ori- kupna poteza čiste zapeljivosti. — V vlogi njenega soproga je g. Zupan ustvaril prikupnega v ženino zvestobo ppeslepo verujočega, a sicer dostojanstvenega poslanika. — Zlasti v pevski lepoti je ra6el ob njih g. Banovec kot tihi. udani. a kipeči zaljubljenec. — Dva snubca »vesele vdove« sta dobila v gg. Rusu in Frelihu prav razgibani podobi. Kanclist Guriel pa v g. Pečku drastično dovtipen lik. — Za razvedrilo so dobro skrbele še druge osebe, ki so jih skrbno izoblikovali ge. Spa-nova, Japljeva, gdč. Cankarjeva in gg. Jelnikar in Sekula. V takem okviru bo lahko »Vesela vdova za občinstvo prav privlačna predstava. V. U. Produkcija šole Glasbene Matice Bližamo se koncu šolskega leta in produkcije nam druga za drugo razkazujejo uspehe gojencev naših glasbenih šol. Tudi začetniki nočejo zaostati in so nam na eni zadnjih takih prireditev raz,-krili svoje mlade sposobnosti in ambicije. Vtis je bil ljubek in mikaven, ko nam je dolga vrsta malih pianistov in violinistov (med njimi tudi mlada pevka) podajala glasbene tvorbe in odstirala prve sledi svojega romanja v svet glasbene umetnosti. Med prisrčno nebogljeno vrsto mladih muzikan-tov pa je zažarelo tudi nekaj prav svetlih utrinkov (n. pr. Puharjev Andrej, Krečeva Marica in Vladimir, Gorjančev Franci, Zaletelova Tatjana, Roglov Dušan, Kruljčeva Štefanija in Šubičev .tanek), ki so podkrepili vero v uspešno delo šole Glasbene Matice. V. U. Koncert slepe dece Ne da bi trpek občutek sočuvstvovanja, ki ga človeku nujno vzbudi pogled na slepega otroka in misel na grenkobo brezobzirne usode, vplival na sodbo, je treba ugotoviti, da je bil svojevrsten koncert slepe dece, ki se je v preteklih dneh vršil pri nas, res mikaven glasben dogodek. Ne toliko po snovi sporeda, ki je bila precej mnogolična (godba pihal, tamburaški zbor. mešani in otroški zbor, solo-klavir, šolo-Iagot in solo-rog s spremlje-vanjem klavirja), kolikOr po izvedbi sami. Kajti v tem preprostem in lepo naivnem okviru podajanja je bilo toliko leikreno in pristne muzikalnosti, toliko estetskega čuta in tudi vsebinskega doživetja, kot vsega marsikdaj ni celo pri skupinah odraslih Izvajalcev.' ki si laste naziv umetništva. Sicer to ni težko razumeti. Saj jo slepemu sluh nadomestilo za dojemanje prirodtilh iopot, v kolikor so mu prelesti svetlobnih pojavov vnanje pri-rode odvzete in je tedaj v njem duševna jiozor-nost tolikokrat stopnjevana. In ni brez všega misel, da odmiranje čutnih vtisov ra/življa duha v njegovi občutljivosti za dojemanje amaterialnih pojavov, kar je v Umetniškem svetu posebna vrednota. In v resnici si ob izvajanju teh otrok doživel čisto lepoto njahsiranih sozvočij pa obenem nekako trpko udano toplino izraza, ki »e je |h> sebno stopnjevala v pevskih točkah (čeprav je bila barva glasov botj raskava), pa je živela tudi v klavirskem podkjfcnju in v udarjanju na tambu-riee; menim, da «6 celo v okviru take zvočne fi-nese, ki so se tfiestoma bližale skoro že zvoku godal. — Med milimi izvajalci sta se zlasti odlikovala talenta Udbinae in Belavič in zdi se, da Je slednji doSa te mlade glasbene družinice, ki si ob žalostnih In veselih zvokih teši usodnost svojega življenja in vedri svoje pojmovanje sveta. Mislim, da je hvaležnost teh otrok najlepše priznanje onemu, ki jih spremlja v ta glasbeni Spod i'S.*1 ' Pozorišče XI. olimpijade 1. Olm»pi|.*ki «(adlon. 2. Plavalni stadion. 3. Veliki slavnostni prostor. Ok rog in krog pa so šc razni drugi športni prostori, kjer s« bodo vršila tekmovanja. Na zapadneui robu svetovnega mesta Berlina, tam, kjer Je nekoč rastlo drevje, se mogočno razprostirajo športni prostori, na katerih se bodo odigravale velike borbe XI. olimpijskih iger. — To ozemlje se imenuje državno športno polje, katerega središče tvori olimpijski stadion Doslej se še nikoli niso vršile olimpijske igre na tako reprezentačnih tleh, kakor so berlinske športne naprave za prihodnje olimpijske borbe. Svojevrstno je to športno polje, kjer se nahajajo športni prostori za vse športe, in tudi za gledalce je dovolj prostora. Tudi zaprtih protorov (dvoran) je na tem Športnem polju dovolj na razpolago. — Glavni ali Olimpijski stadion ima prostora za sto-tisoč gledalcev, plavalni ps za 10.000. Poleg teh dveh se nahajao tam še razni drugi športni pro-tori, kakor: turnlrski prostor za jahalne tekme, Lep uspeh našega tenis-športa V Parizu, kjer so s« te dni vršile velike mednarodne tekme v tenisu za Daviaov-poikal, 1« dosegel naš tenis-šport sijajno zmago; kajti naši igralci so premagali Francoze, večkratne svetovne prvake. Uspeh je še tem večji, če pomislimo, da si je Francija nič manj kakor šestkrat osvojila Da-visov-pokal. Naša reprezentanca, katero so sestaiv-ljaM Palada in Punčec v singtu ter Mitič in Ku-kuljevič v doublu, je premagala francosko reprezentanco, česar se ni nihče nadejal. Naši tenis-igralci so si s tem utirali pot v semifinale, kjer nalete na Avstrijo. Tri dni se je bila dramatična borba med našimi igralci na eni ter med evropskimi -klasami« na drugi strani. Ve« čas borbe »o se naši dobro držali in tudi zmagali. Kakega pomena je ta naša zmaga, ve oceniti le oni, ki pozna razmere v francoskem iportu in še prav posebno v tenisu. S to zmago se je naš šport močno uveljavil na mednarodnih toriščih in ime naše države se je proslavilo vsled tega po vsem kulturnem svetu. Palada:Boussi 6:2, 2:6. 6:3, 6:2, Destremeau: Punčec 3:6, 6:2, 7:5, 06, 9:7; Palada:Destremeau 6:1, 1:6, 8:6, 6:4; Punčec-.Boussi 3:6, 6:5, 4:1, 7:5, 6:1; par Borotra, Banar:Mitič, Kukuljevič 8:6, 7:5, 7s5, 4:6, 36:6, 6:2. Razpis Kajak klub Ljubljana ruz,pi»uje <« (lun 14. jnmija ob lil « Startom In ciljem pel Sv. Janezu n* Boh l,n M run J o/, »rn mediklnbsko tekmo enoaedefcnih in dvosed afcniiJi kajakov ua prro«l 1(1.0(10 m. Ta tekma 1« izbirna klubska tekma za ilrtav.no tobirno tekmo kaJakaSev, ki s« borlo udeležili letošnje olimpijade v Berl.-inn v dneh od « do 14. av«-u*la. IJdelefcitm- na leknni Je niofcna vsem Alanom Jugoslovanske kajak 7iVeze. ObMn.«tv-n w opozarja na lmw> priliko, da prisostvuje tej ™nIrmvl prireditvi. Z»<>tok tekme Je |*> pri hod ti izletniške«« vlaka v Rohini Pri gotovih boleznih žoita in leter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna FRANZ-JOSEFOVA grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kbniške iskušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuj«. *ko se jemlje zjutraj na tešče Franz-Josefova voda pomešana z nekoliko vroče vode. Reft. po mtn «w. pol. In n»r. wtr 8 hr. 1S4SS. ». V. H. Poditnišku kolonija mladih planincev - članov mladinske na odseka SPI). Slovormko planinsko drnfttvo v ljubi.tam lx> priredilo *a (Mane svojeua mlunlne-kejra odseka ' leito« še samo za tmAkc Alane — [n>i"itniftkn kolonijo v Malunrjevi koči !~xl ftrno Pmljo ter oh Ho himjttkem jezeru imhI PrSivcam. V-ui.kn kolunu« ho t.ra | al a t.r.i tedne, prifeilši od 15. JuHJa dalje ter bo pod nadzorstvom načelnika mladinskega odseku. nuMavrnkn meščan »ke na Prnlah K Jankovi*« Bratislava. Celokupna oskrba minAn z« o-elm dnevno Ivin 10. za dva člana iste rodbine Din lfi. V»ak pmwiler 7,a iimMt nisko koloml lo se moru podvrmH z/lrnniiiftkenro pre irle»iii. ki ea Iv,vede društveni f/tiravntk pred nd-hodnnn v kolonijo tn ori povrat.kn. Pri i7.bi.ri se ho vpoSlevAln tudi vedenle dijaikov. Veak prijHvIJenec mora pre.llr. «.t» Članako toka« nI en mlndlnsietu odseka ter .tifMtk« knti»ieo Plnmone prijave morajo M4ii rW«it' v ni ssjrnti SPO. MuMJama. Aleks«ndrnrr« fe-u iAiiiik imajo kupiti polovičmo k«rto ic Celja, oziroma l'ra (torHkesra do SjvilJ Iti. raz/red brzi vm. Martini vstopi v OtmIooil V 07.n0 kArtn z« nje^a U4hba\-i v Gradevi! vodja g. dr. Mariain. Vsi imajo vaeli seboj: mali rafflsvnik, eno odejo, airrinUrie«, trenirko (IreniuK dras) lin «no rezervno majico ter en iuit hl«č,k Vsi naj ?7aniflJo »obod prehrano zji vožnjo do Prmre, vodja 17. WnblJfl»s ho prinesel razerv-no. — Odbornika JT.AZ e Kermavner r. r.. MeiniAar v. r. Zadružno delo železničarjev V okviru železničarskega zadružnega gibanja kjer že vzorno deluje Nabavljalna. Kreditna, Stavbena m Čebelarska zadruga, se je preosnovala dosedanja perutninarska selekcijska zadruga državnih železničarjev v Ljubljani v »Železničarsko splo-sno gospodarsko zadrupo z o. z. v Ljubljani« S to preosnovo m razširitvijo svojega delokroga je ta zadruga izpopolnila zadnjo vrzel, ki so jo železni carji v krogu obstoječih zadrug še čutili v gospodarskem udejstvovanju. Železničarska splošna gospodarska zadruga si je postavila namen: 1. vzbujati in širiti med železničarji zanimanje za umno in racionalno rejo domačih, raznih športnih in sobnih živali; 2. pospeševati med železničarji umno vrtnarstvo in sadjarstvo; 3. gojitev, zbiranje in predelava raznih zelišč- in gozdnih sadežev; 4. nabavljati in posredovati za svoje člane sposobne plemenske živali, krmo, semenje in sadike; 5. prede-lavati gospodarske pridelke, Mnogo aktivnih in vpokojenih železničarjev, od najvišjega uradnika do delavca, se z veliko vnemo in veseljem bavi z rejo raznih domačih živali, posebno drobnice, perutnine in kuncev, drugi so /opet reici in ljubitelji šjx)rtnih in eksotičnih živali. Ste vilni so ludi oni, ki so dobri poznavalci zdravilnih *elišč ter plodov in jih nabiraio tako za lastne po , trebe kot za prodajo. Ne manjka pa tudi med njimi ljubiteljev vrtnarstva in sadjarstva. Ta zadrug* je zato velike važnosti za vse aktivne in vpokojene železničarje: a) ki redijo kakršnokoli žival, najsi bo domača, eksotična ali športna, in bi želeli prodati kupiti ali zamenjati plemenske živali, ndnoano mla i diče; b) ki želijo prodati ali nabavili produkte teh I živali (ovčjo in kunčjo volno, perje, kože, zaklano perutnino, valilna jajca. krmo. razne potrebščine , itd.); c) ki imajo jvriliko nabirati in sušiti razna zdravilna zelišča (cvetje, jagode, korenike, korenine, , lubje, bilke, liste itd.), katere ta zadruga kupuje; č) ki posedujejo zelenjadni, cvetlični ali sadni vrt in želijo prodajati ali nabavljati vsakovrstne sadike. I cepiče, gomolje, semenja in ostale potrebščine Obveščamo, da je prevzela naša zadruga celo akcijo za rejo angoskih kuncev (glej »Zadrtigar« št. 2-16) od Nabavljalne zadruge in dobijo kunce le oni. ki so že ali se bodo včlanili pri naši zadrugi. 7a nabiralce zdravilnih zelišč je zadruga izdala priročno knjižico s potrebnimi navodili. Vsak član za-, druge dobi po eno knjižico brezplačno, za ,iečlane stane 2 Din Iz gornjega p. 5. Bach: Takata in Fuga v d-moln. igra Ku-nej Bgoffl. 6. Baoh: Preludij in fuga v e-dnru. Boesi: Tema r, varijacijami, igra Manluani Marija. 7. Reger: B«n«vi i rt lis, Tome: Prsludij in Fuga v e-duru. igra .laniko Ravnik. S|x>red produkcije sc dobi v Matični knjigami. stane 3 O in in velja kol vstopnica. ! Notno službo imajo lekarne: mr. Le listek, Res-beva sosta 1: m,r. Bahovoe, Kongre^mi trg 12, m mr. Komotar, Vič. 1 Predavanje o belokranjskih narodnih igrah bo drevi ob 30 v Hubadovi dvorani Glasbene Malice. Brodar« vodja folklornega iustitnla Glasbene Matice gosp. France Marolt pod okriljem društva Bele krajine. Poizvedovanja Zgubila ne je očahia šipa. Najditelj se naproša, da odda: Krekov trg v trafiki. Najdeni sta bili s knjigi v Slomškovi ulici. Dobi se pri Mariji Rrecalijnik, Slomškova 35 (dopoldnel. Naše dijašivo Akademstui Marijina kongregaeija Marijinega (tenin j en j a pri oo. frančiškanih ima drevi ob četrt n« devet 7j»kljnunija: Seviljski brivec Izven. Čeme od 30 dftai n«v7arlol Petfceik, IS. JutmJ«: Produkrija opern- šole Državnega konservfttorija. Izvem. Cene od IS Din nav7xlol. Radio Programi Radio Ljubljana i Urada, M. junija: 12 VaseJe stvari 7.a vesele ljudi! fetaMal- 18.45 Vr«m«nska aapaved, poroftiila. IS Napo Tiari Adm, objav« «porod*w ohrveHtila. 13.15 Rad.ij«ki or tostsr. 14 Vramemelro poročilo, borani tečaji. 1.1 Na poved Sreda. 10. žunoo.; Relgrad /..- UJM Vokalni kivn esrt. 30.'20 Saksofon. 30.30 Humor 31.30 Ra/I,:j»ki orkester. Relgrad II.: 14.(13 Dobnoničovo prodavamje ».Iti goslov iui«k i narralni plesi-. Zagreb. 30.1fl PlnAče. J«..10 Pren<» i7. IJnbljane. 3B.1A Mandoline. Dunaj: 30.3(1 »Ure melodij«. 21 R^ronade. 33 (IS Stari Dnnaj. 24.(*> Plesna glasba Rtulimpišta: 19.30 7,abavni k«n rerl.. 31.35 C«lo. '.E.05 Pl«Kna glasita. 33 Ciganska glasba. — Trst-MUan: 17.15 Komorna glaisba. 30.35 Igrn. nato plenila glanba. — Rim-Rari: 17.1-5 Pestri glasba. 30.35 Italijanska narodna glasba. 3? Orgle. 32.30 Plesna glasba. — Praga: 20.05 Narodne pesmi. 21 Orkestralni in vokalni koncert. 22.15 RloS^e - I aršava: 22 ZIkii-ov-ako petje. 31 Chopinove skladbe. 32.ir Ple«na glnsbn. — I sa Nemčija: 30.15 Ura mlade gonoracije. — Hamburg: 21.15 HftmburSki kapitani. — Vratislava: 30.15 Sil«-/. i js k i skladatelji. - Monakovo: 20.15 Opsreta Kozaška nevest« . ffijirt/niunstcr: 19.30 Rlchand Strmi« sova opereta KavaVir 7. rožo . — Strassbourg: 30.30 Maillartova opera •Pii.ščavriikov 7\'on6ek.. MALI OGLASI V malih oglasih velja vaaka beseda Din 1'—; ženi tovanjski oglasi Din 2'—.. Najmanjši znesek za mali oglaa Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasib reklamnega znataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Perfektno frizerko sprejmem. - Ponudbe na M. Drexler, RuSka cesta St. 3, Maribor. (b) Mizarskega pomočnika za pohištvo ln po II tu 10 sprejme v službo Anton Trebar, mizarstvo, Zadra-ga 5, p. Križe, Gorenjsko. Krojaškega pomočnika sprejmem. Trojanšek Franjo, Rožna dolina cesta IV it. J. (b) Mlad pekovski pomočnik trezen tn dobro izurjen v pekarni, dobi stalno službo : raznašal bi tudi kruh. ako mogoče s svojim kolesom. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pekarna Alojzij Krajnčič, Sevnica ob Savi. Služkinjo sprejmem. Poljanska cesta štev. 15, 1. stopnjlšee, vrata 2. (b) Postrežnica pridna in poštena — se sprejme. Naslov v upravi .Slovenca št. 8495. (b) Posojila ria vložile knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Obavlja vse denar, posle vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planlnšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Avtopodjetje dobro vpeljano Išče družabnika z 20—50.000 Din gotovine. Naslov v upravi »Slov.« št. 7869. (d) CZ2B233I Oddam lokal na zelo prometnem mestu. Vprašati upravitelj«, hiše, Krekov trg št. 10, dvorišče, desno. (n) Objave Dne 19. lunija ob 9 uri se vrši dražba pri sreskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16. dveh gozdnih parcel v izmeri 7017 mJ v bližini Zg. Blata. Izjava Podpisani Hvarini vsakega, ki bi posojal denar moji ženi Matildi Petrovič, ali pa jI kaj dal na kredit, ker jaz nisem plačnik. - Petrovič Franc, poštni svanlčnlk. Pragrer-sko. (o) II Obrt Plise, entel, ažur, gumbe gumbnlce, monograme — izvrši takoj Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. 2epni rob-;!, plenice, ročna dela. (t) Za počitnice oddam eno ali dve opremljeni sobi v Podbrezjah pri Podnartu. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 8488. (L) ftanotanja Stanovanje komfortno, 3 do 4 sobe -Išče višji oficir blizu centra za 15. junij 1936. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8340. (e) Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Triglavska 3 (ob Tyrševi cesti, ob progi). Kupimo Rabljen stroj za drobtine (■BrSselmaschtne) kupim K. Jaklič, pekarna, Ko- &vje. (k) Staro zlato, zlato zobovje tn srebrne krone kuputem 00 najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 ur ar Mnbliana, Miklošičeva 14 Poljskih tračnic 10.000 kg, rabljenih, te-žlne 7 kg na meter, potrebujemo. Ponudbe na: Plnter Lenard. Maribor. eesbsh Otroške svilene hlačke po 6 Din kupite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrlnjska 15. Telalon 3099 /> PREMOG KARBOPAKBTB DRVA, KOKS Pogatnik Bohoričeva ulica št. 5. MflLINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P 1 c c o 1: , Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VINA «a vse prilike naročite pr Centralni vinarni v L)ubljani. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseb vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Šivalni stroj pogrezljlv, nemški fabri-kat, z okroglim čolnlč-kom, kateri tudi štika -poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. I Vsa letna oblačila, lister. buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. I.a češnje trde, debele, črne, bele in rdeče, kilogram 3.25 do 3.50 Din, košarice po 35 kg, franko voznina razpošilja G Dreehsler, Tuzla (Bosna). (1) Ajdo mlevsko. vagonske pošiljke, nudi Kmetijska zadruga, Ptuj. (1) Dve pisalni mizi, otomano in veliko brušeno ogledalo proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora). (1) Tinček in Tonček ko i detfektiva 77. Dober nasvet je drag. Kmalu nato so se Tinčku in Tonžkn pridružili trije dečki. Naj-debelejši je začel na vso sapo pripovedovati": >Ali sta že slišala, da sta pobeglega cirkuškega leva ujela dva dečka in ga v konjederčevem avtomobilu pripeljala nazaj? A namesto da bi se pobrigala za nagrado, sta vzela podplate pod pazduho in jo ucvrla bogve kam. Takšna tepčka 1< >2e zopet tista dva skrivnostna dečka !< je Tinček nejevoljno zabrundal Tončku na uho. Povsod govorijo samo o teh dveh, da bi jih kokljak »Škoda, da nisva to midvak je pritajeno vzdihnil Tonček. »Samo pomisli, kakšne časti in slave bi bila deležna.« Prijatelja sta 4e nekaj časa ostala v družbi dečkov, ki so posedli okoli ognja in gostobesedno kramljali, potem pa sta se poslovila in odšla. Ko sta bila spet sama, je Tinček prijatelja slovesno pogledal in dejal: »Zdaj se mi je pa nekaj posvetilo v glavi! Lev ni tekel za nama, kakor sva mislila, ampak je bil najbrž v kletki. Zato pač ni Sndno, da mu na noben način nisva mogla pobegniti in da sva ves čas slišala njegovo tuljenje za hrbtom. Kaj takšnega pa še ne! Ne vem, ali bi se jezil ali smejal.. .< »Potemtakem Imava pravico do nagrade midva?« je navdušeno dejal Tonček in se že pripravil, da bi stekel nazaj proti cirkusu. Tinček pa ga je pridržal in posvaril: »Ne bodi tako nepreviden! Nagrada res pripada nama, a ko bodo izvedeli, kaj sva napravila s konjedercem in njegovimi psi, naju bodo gotovo obesili. Kaj nama potem pomaga nagrada, prosim te!? Nič! Raje ostanem brez nagrade — živ, kot z nagrado — mrtev.< Tonček je moral priznati, da ima Tinček prav. Žalostno jo sklonil, glavo ia utihnil. + Zapustil nas je za vedno naš dragi oče, stari oče, stric in tast, gospod Andrej Gogala kamnoseški delovodja v pokoja dne 9. junija po kratki in močni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 11. jnnija 1936 ob 4 popoldne izpred mrtvašnic«, Stara pot Rev. 2, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, Mežica, Praga, dne 9. jnnija 19SB. Žalujoči ostali L. Gangholer: 107 Stud Hiibertiis Roman France ni nič rekel. In grof ni več govoril, ker je na neodprti kuverti spoznal pisavo. Hlastno je odprl pismo in bral: »Grad Eggeberg, 30. aprila. Spoštovana Svetlost! Že osem tednov nismo več užili veselja, da bi '.vedeli, kje je in kako gre vaši Svetlosti. Ker sedaj pojo petelini, smem pač upati, da bodo te vrstice našle Svetlost na Hubertovem. Žal moram lovsko veselje vaše Svetlosti motiti z družinsko žalostjo. Po svoji službeni dolžnosti moram Svetlosti sporočiti, da se je otožno malodušje kontese Kitti zadnja dva meseca vznemirljivo poslabšalo. Ker se nismo Jovolj zanesli na tukajšnjega vaškega zdravnika, je dal grof Beno poklicati priznanega veščaka iz Wiirzburga. Profesor ni mogel dognati nobene posebne bolezni. Vendar je ugotovil splošno iz čustvene razbolelosti izvirajočo potrtost, ki bi se utegnila sprevreči v resno bolezen, če je čimprej ne prežene bolj milo podnebje m razvedrilo. Na Eggebergu je do zaspanosti dolgčas, in vedno nas zebe, tudi če sije sonce. Vprašali smo, ali ne bi morda zdravilno vplivalo potovanj« na jug. Profesor je predlagal Sorrent ali Capri. In zdaj prosim Svetlost, da nujno odloči, kaj naj se zgodi. Ako bi Svetlost 7,a obisk na Eggebergu, ki site ga odlagali od meseca do meseca, utrpeli le malo časa, bi bledi obrazček ubogega otroka tako živo govoril oče- tovemu srcu, da bi Svetlost sami kar najbolj učinkovito posegli vmes. Ko upam, da bodo te vrste našle Svetlost pri dobrem zdravju in najboljši lovski volji, pozdravljam Svetlosti najvdanejša Gundi Kleesberg.« Grof Egge je povesil pismo in se zagledal v strop, kjer so viseli nagačeni orli. Skrb in jeza sta se mu brala z obraza. Nagubanega čela se je z dolgimi koraki sprehodil okoli mize. Pred oknom je obsta.1 in se prijel za glavo, kakor bi ga bolelo v zatilniku. »Uboga moja mala košutica. Če odpotujem jutri zjutraj, sem pojutrišnjem pri njej.« S prsti si je segel v brado in se obrnil proti lovcu: »Odkdaj, praviš, letata spet oba orla?« »Od predvčeraj, gospod grof.« »Potem so se mladiči že izlegli. In bi utegnili biti godni prej, preden se vrnem.« Premišljajoč se je zagledal grof Egge skozi okno proti goram in odmajal z glavo. »Ne gre. Ne gre pri najboljši volji.« Stopil je k mizi, iztrgal iz Gundinega pisma prazen list in načečkal nanj s svinčnikom brzojavko: »Gundi Kleesberg, grad Eggeberg. Privolim v vse, ker sem zelo v skrbeh za ubogo košutico. Odpotujte takoj in poročajte natančno vsak teden. Pozdrav in poljub Kiti, Prišel bi sam, vendar, žal, nujno zadržan. Denar za pol nakažem brzojavno — Egge.« Preudarno jevnapisano še enkrat prebral, prečrtal nepotrebne besede in napisal brzojavko r.a banko. »Horoegger! Odnesi obe brzojavki na pošto. Žuri se! Ko se vrneš, bom pripravljen za pol v gore. In ko bom gori, bomo gnezdo kmalu našli. Zasuči se!« France je odhitel. Ko je tekel po brestnem drevoredu, je srečal lestvičen voz, naložen s sed- mimi ogromnimi losovimi rogovji m štirimi velikimi zaboji. V teh zadnjih so bile medvedje kože in ptičji mehoti, ki jih je uplenil grof Egge na svojem zimskem potovanju. Poleg voznika je sedel na prečni deski čez lestve Schipper. Njegovi službeni lovski obleki puškonosca se je poznalo, da je prestala dolgo pot, čez kolena mu je v usnjenem toku ležala najljubša puška grofa Eggeja. Ko je ugledal iovca, je priprl svoje sive oči in zotegnil usta. Ko plamen je udarilo Francetu v obraz, nato je pobledel. Obotavljajoč se je prijel za klobuk in šel mimo. Ko je stal na poŠti pred oknom, za katerim je mladi uradnik štel besede na obeh brzojavkah, je prišel v sobo tudi Pointnerjev Andrej. V obla-teni roki je držal debelo zapečateno denarno pismo. Kamnolomni prah mu je pokrival vso obleko. »Pozdravljen, Andrej!« je dejal France raztreseno. »Ali moraš tudi ti kaj poslati?« v »Da! Spet kup advokatskega denarja. Še vedno svatbeni stroški.« Oči so se mu jezno zabliskale tja v okno. »Ta reč, bratec, je bila draga. In kaže, da me bo veljala še več.« »Tri marke štirideset!« je dejal uradnik če-merno. IFrance je plačal in pogledal mladega kmeta. ) »Zakaj pa. Andrej? Ali si kje v zameri?« »Jaz? Bog vari!« Andrej se je zasmejal. »Se-:dim v sreči ko kuhinjski ščurek v cukru. Imam Jlšo in kmetijo in na njej najlepšo gospodinjo. Da, ajlepšo! Mar ni res tako, gospod praktikant?« Uradnik za oknom ie jmignil 7. rameni in za-mrmral nekaj nerazumljivih besed. »Govorile vendar, gospod praktikant, nič vas naj ne bo sram.« Glas mu je čudno ohripel. »Saj morate vedeti, kako lepa je moja Lizika. Kakor pravijo ljudje, hodite pogosto k nam na obiske. Škoda, da me takrat nikoli ni doma. Veselilo bi me, ako bi se kdaj kje srečala.« Praktikant je vzkipel: »Prepovedujem vam tako govoriti Tu je urad! Dajte sem vaše pismo!« Pointner je vrgel pismo na desko in s« zasmejal. »Zbogom, Andrej!« je hotel reči France, toda jezik se mu je ustavil. Majaje z glavo je odiel. Na Hubertovem je bila vsa veža zastavljena s polodprtimi zaboji. Moser je razvrščal ptičje mehove, ki so s svojim živim perjem ble&čeče odsevali po veži. Grof Egge j«, pripravljen ž« za odhod in s puško na rami, narekoval slugi naslove preparatorjev, ki se jim naj pošljejo ti in oni mehovi v delo. Potem je rekel Francetu: »Pojdiva! Nestrpno me žre po vseh udih. š« danes hočem videti orla.« Nekaj minut kasneje sta korakala po brestnem drevoredu. Grof Egge je položil Francetu roko na ramo in dejal: »Pri meni boš ostal ti. Oni na) prevzame spet svoje okrožje. Ta faloi me jo na potovanju jezil, da sem bil zelen in moder, m ml kradel denar iz žepa, kar se je le dalo.« Nekaj časa sta hodila po cesti, potem je grof Egge zavil na travnike in se po ovinkih nameril proti cerkvi Skoro četrt ure je prebil na pokopa lišču, dočim ga je France čakal pred vrati. Ko sta krenila na pot, ju je srečala krepk« ženska. Bila je Brucknerjeva dekla. In mudilo se ji je, da ji je prhutalo krilo okoli nog. Ko je pritekla do zdravnikovega stanovanja, je potegnila za zvonec. da je zapelo po vsem poslopju. Stari gospod je sam odjprl vrata. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: K*?«! Ce& Izdajatelj: Ivan R&kovee- Urednik: Viktor Cenčiž,