> obrača na Sfk« vlado zaradi Slovita %];,. " ■— 3^i°ubelodani poročila ^ Kl" častnikov ^ti-nfton- - Dr. Konstan-H v L'VSI. jugoslovanski po-f«ashinetonu, se je vče-B Porn„ a vl»do Zed. držav, generalu Draži »likov vi bivšemu voditelju Jferega je vjela Tito-t. cer ga obtožila veleiz- pojavil državnemu J.Sli?leSU' naJ uporabi ''Part;, pri Titu, bivšemu in sedanj mu ^tlas0l'predsednikujugo- • silovi - Uravnava pro-r»tavipU' ne bo "zasmeho->rej ' kJ'er bi bil obso- Sava',Predno bi se pričela \ j' ^taLf^č svetoval drža-*u %rneSu, naj obe->h fn Por°čila ameriških J Hišnikov, ki s0 siuži. S viču iu Titu. Ame-\ ; 111 nikdar podalo S. 'Je °Pozoril Fotič Mr. Kočija je" ' &e UNRRA \f. B ,C City v . h T i— Ko ameri-k%Jykv Wood predlani UNRRA, da narodi, ki so S J1Zacije, sprejmejo il(v' se okupacijske, ar-i HHtie|kejenem številu hra-? Sf'.^^ne dežele, je ?>oSClJa kot protest i v°tlja dvorane- Po" V r"k(;l 1'1Uske delegacije, ^taito ' Prišel ta a rus- V inf°rma?eli na r0kHh V 0 W C1J 111 torej ni- Opravljati. isje i!! državnega J AvSa.Vil- da ruska ar-IP del,zahteva od de- V s«cer hrane- ki bi m0" V domače prebi-i ti-ij '* ."rmada zahteva živeža, ki bi fC«e za prehrano > je , "mov eno celo leto. -.iavil. da je U1 za Avstrijo, ka- S^** tudi Rusija in OB NASTOPU GORKEGA VREMENA, JE hS lanskega VEČJA NEVARNOST TUDI ZA OTROKE ■'i Pomanjka- 2avezniški povelj- Varnostni direktor Frank Ce- okupacijske ar-j lebrezze svari starše, naj pazijo \ { n« prebivalstva, i, A t0 4 °mila, zato hoče ^ ' tli ponovno izpeljij e KSi 2**armada v ''ti,-' to domačega pre-kS ka^ra UNRRA na-vo?.ji ' toliko, kot bi Zlvež Rusiji di-_____ • u zdaj proda- V4T° mestece ob h \ bn ' ki ŠteJe 7'000 obilo svoj pr- IS n'6, °d°brila mestni ' da alje je bil odlok i"1 i ^ Sme v mestu IS! h h ne izdelke. Še i i^>°,Vedana vsa" m X;, 7 in vsak ples I Ja 40 let. t TRUMAN PROSI ZA VEČ VRTOV TUDI LETOS Washington. — Predsednik Truman apelira na narod, naj letos obdela še več vrtov, ker živež je še vedno eno glavnih orožij, da se zagotovi trajen mir. . Milijoni mrjejo za lakoto, je rekel predsednik, v Evropi in Aziji in lačni ljudje so slabi učenci za demokracijo. --o- Hess in Ribbentrop bi rada pokazala Rusijo kot zaveznico Nemčije Nuernberg. — Hitlerjev depu-tij Rudolf Hess in bivši zunanji minister von Ribbentrop bi rada predložila kot svojo glavno obrambo dokaze, da je bila Sovjetska Unija voljna zaveznica Nemčije v zaroti, da si razdelita Poljsko in Baltiške province. Tozadevna tajna pogodba je bila narejena med Rusijo in Nemčijo osem dni pred izbruhom druge svetovne vojne. Toda mednarodna sodnija je zabranila Hessovemu zagovorniku Alfred Seidlu, da bi prečita! pred sodnijo tozadevne dokaze, ki pričajo o dogovorih med Ribbentropom ter Stalinom in Molotovom v avgustu 1939. Seidl ima v rokah zapriseženo izjavo dotičnih dogovorov od Friedricha Gausa, ki je bil takrat svetovalec nemškega zunanjega ministrstva. Gausova izjava kaže tajno pogodbo, v kateri se Nemčija odpove vsem koristim do Latvije, Estonije in Finske v korist Rusiji; Rusija se je pa obvezala, da odstopi Nemčiji Litvo; Poljsko pa si razdelita, kakor je bila ob času carja in cesarja. -o- Čehi sodijo guvernerja generala Franka Praga. — General Kari Herman Frank, bivši nazijski guverner nad češko in Moravsko, je izjavil pred sodnijo, da se ne čuti krivega. Obtožen je, da je pošiljal v smrti češke dijake. Poslanec zahteva spet manjše davke Washington. — Poslanec Harold Knutson iz Minnesote je stavil predlog, da se znižajo dohodninski davki za posameznika za 10% v letu 1947. To pa samo v slučaju, če bo vladni proračun za $5,000,000,000 nižji. Premogarji gredo na stavko, če ne bo pogodba podpisana V soboto bo pustilo delo 400,000 premogarjev, če ne dobe pogodbe Washington. — John Lewis je včeraj izjavil, da bo koncem tega tedna pustilo delo 400,000 premogarjev, če ne bodo premo-garske družbe do takrat podpisale nove pogodbe. Sedanja pogodba poteče v nedeljo o polnoči. Lewis je zavrnil ponudbo pre-mogarskših družb, ki so pripravljene dati nekako 18'/oc na uro priboljška. Tudi so pripravljene financirati primeren sklad, iz katerega bi se plačalo žrtvam v nezgodah v rovih. Lewis je rekel, da bodo ostali premogarji drugi teden doma in da ne bodo stopili na lastnino premogarskih družb, dokler ne dobe nove pogodbe. Rekel je, da unija ne bo sklicala stavke, ampak premogarji bodo ostali enostavno doma. Rekel je tudi, da bo pod vzeta ta akcija v času, ko bo publiko najmanpj prizadelo in ft a je nakopanega do 47,000,-000 ton mehkega premoga. -o--- Kanadski poslanec je imel nalogo rekrutirati sovjetske agente v U. S. Montreal, Kanada. — Kanadska vlada je predložila na sodišču listine, ki kažejo, da je dobil Fred Rose, kanadski komunist in član parlamenta, iz Moskve ukaz, da rekrutira sovjetske agente v Zed. državah. Druga listina, ki jo je predložila vlada pri preiskavi o špijona-ži ruskih agentov, da dobe v roke tajnosti atomske bombe, kaže, da je ruska vlada 16 dni potem, ko so Amerikanci vrgli prvo a/tomsko bombo na Japonsko, to je 22. avg. 1945, ukazala sovjetskem atašeju v Ottawi, Nikolaju Zabotinu, da naj dobi v roke vse tajnosti atomske bombe. -o- Zakaj so ameriške čete še na Islandiji Moskva. — Trud, glasilo sovjetskih strokovnih zvez, izjavlja v članku, da je navzočnost ameriških čet na Islandiji kršitev obljube, ki jo je dal predsednik Roosevelt. Vlada prepoveduje graditi nove tovarne, trgovine ali druga poslopja na otroke. Ob nastopu pomladi začno otroci prihajati na prosto s svojimi igračami, kolesi, frni-kulami in letečimi zmaji. Zadej na dvorišču pa odrasli sežigajo razno navlako, ko čistijo trate in vrtove. Nobena stvar pa tako ne vleče otrok k sebi kot ogenj. Najsi so lii ognji zadej na dvorišču primeroma majhni, pa je treba vseeno paziti nanje. Prvič je treba paziti, da iskre ne odle- JUGOSLAVIJA IN ČEŠKA PODPIŠETA POGODBO Belgrad. — Ob svoji vrnitvi iz Prage je izjavil maršal Tito, da sta se jugoslovanska in češka vlada sporazumeli, da bosta podpisali vzajemno prijateljsko in obrambno pogodbo in zvezo. Ta zveza bo enaka, kot jo ima Jugoslavija z Rusijo in Poljsko, ki .je napravljena za dobo 20' let. ' Pri tem je Tito rekel, da ta pakt ne pomeni ustvarjanje blokov, kot je bila navada med državami j Razne drobne novice iz! Clevelanda in te j okolice } j V Jtiiižno Ameriko— Miss Vera Knaius, hčerka po- Vsa trgovska poslopja spadajo v to prepoved, da sebo&e*"'i^Tef sHe hitreje gradilo stanovanjske hiše za vojne vete-; ie včeraj odpeljala v letalom v Caracas, republika Venezue- pa, da se kdo ne opeče. Zlasti je treba paziti, da dekletca ne pridejo s svojimi krilci preblizu ognja, ki se tako rada vnamejo. Nekateri mislijo, da so ti ognji nedolžni in nikomer v škodo. Res je, če je ogenj majhen in če se dobro pazi nanj, da ni nevaren. Toda le prevečkrat se mu ne posveča dovolj pažnje in tako se primeri, da se vname kako poslopje, pa je škoda tukaj. Fakt je, da je bilo od vsakih 60 takih malih ognjev zadej na vrtu ali .dvorišču, en velik požar v deve- te na sosedna poslopja, drugič landu vsled nepažnje. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V kočevskem procesu leta 1943, kjer so partizanski razbojniki sodili slovenske fante, je bil državni tožilec bivši falirani advokat Stante iz Celja. Ista umazana figura se je pokazala pri procesu pred božičem 1945, ko so obsodili 33 ljudi, ki so sodelovali z Angleži. Kakega čtoveka se poslužujejo komunisti za to satansko delo nam pove dovolj dejstvo, da je ravno ta Stante leta 1931 kandidiral v Celju na listi srbskega diktatorja generala Zivkoviča, Večen hlapec diktatorjev. Ta figura tedaj brani "svobodo." Zed. države predlagajo program za begunce Atlantic City. _ Zed. države so vprašale zastopnike narodov, ki so včlanjeni pri UNRRA, naj bi sprejeli program, ki bi odprl vrata beguncem v nove dežele. Predlog je bil podan po dvodnevni debati, tekom katere sta Amerika in Anglija dobile podporo za načrt, po katerem bi se beguncev ne sililo v njih rojstne dežele, iz katerih so zbežali in ki se iz političnih ožirov ne marajo vrniti na svoje predvojne domove. Ameriški delegat Wood je predlagal, naj bi se dovolilo UNRRA skrbeti za begunce do prihodnje seje v juliju ter da UNRRA pomaga beguncem pri selitvi v nove dežele. Vendar, je predlagal Wood, naj bi za tak prevoz beguncev dale denar države, ker denar UNRRA naj bi se rabil samo tedaj, če drugega ne bo na razpolago. Koncil je ostal pri svojem sklepu, da se Albanijo ne vzame v UNRRA. Rusija je skušala tozadevni prvotni sklep porušiti, toda je izgubila 24 proti 9 glasovom. Ameriški delegat Wood je rekel, da se Albanija ni hotela držati svojih mednarodnih obveznosti in pogodb, radi tega nima mesta v UNRRA. -o-— Clevelandski delegat na konvenciji CIO bi rad pojasnila Atlantic City. — Leo Fenster, tajnik lokalne unije 45 pri Fisher Body, ki je delegat na konvencijo CIO, je včeraj izjavil pred zbornico, da naj bi voditelji pojasnili, zakaj je še vedno nekaj stavkarjev pri General Motors na cesti, dočim so se drugi že vrnili nazaj na delo. "Podpredsednik Reuther je zahteval javno debato z ozirom na predsedniške kandidate te unije, jaz pa zahtevam debato glede položaja pri G. M., da bo-| mo vedeli, zakaj smo šli mi prvi ven na stavko in zadnji nazaj na | delo," je govoril Fenster. --o——— Okraj plača nagrade za pobite vrane Bucyru,s, O. — Komisarji okraja Crawford so določili, da plačajo za vsako ubito vrano 25 centov nagrade. To stopi v veljavo 1. aprila. Lovci morajo pokazati okrajnemu klerku glavo ubite vrane, predno dobe iz-, plačan odstrel. Washington. — Vlada je včeraj ukazala drastično prepoved na gradnji raznih poslopij a ti na popravi istih, da se bo tem hitrejše gradilo hiše za veterane. Odredba stopi takoj v veljavo po ukazu urada za civilno produkcijo. Glasom te odredbe ne sme nihče začeti graditi kako industrijsko zgradbo, če ne dobi za to posebnega dovoljenja od vlade. V to prepoved spadajo trgovska poslopja, uradi, gostilne, gledišča in tovarne. Namen je da se dobi dovolj gradbenega materiala za 2,700,000 novih hiš za veterane v prihoclnih dveh letih. Ta odredba zadene vso deželo in Porto Rico. Pozneje se bo to raztegnilo tudi na Alasko in na Havaje. Odredba pa dovoljuje izgotovi-tev takih poslopij, ki so bila že v delu včeraj. Ta odredba pa ne zadene gradbe, poprave ali prenovitve v sledečih slučajih: Za hišo za 5 ali manj družin, farmarska hiša, garaža ali rezi-denčna lastnina, če ne presega delo $400. Hotel, letovišče, apartment ali druga rezidenčna poslopja, kjer .le več kot 5 družin, če delo ne stane več kot $1,000. Uradi, trgovine, garaže, gledišča, skladišča, gazolinske postaje, če delo ne stane več kot $1,-000.00. Farmarska poslopja, izvzemši hiše, če delo ne stane več kot $1,000. Cerkve, bolnišnice, šole, javna poslopja, dobrodelne ustanove, če delo ne stane več kot $1,000. Tovarniška poslopja, pomoli, gozdarske kempe, letališča, poslopja za ulične železnice, utili-tetne zgradbe, vključno za telefon in brzojav, petrolejne refi-nerije, če delo ne stane več kot $15,000. Po tej odredbi je treba vladnega dovoljenja tudi za hiše veteranov. Z drugimi besedami, vlada bo dovolila graditi hišo pod $10,000, če se jo bo prodalo veteranu, ali mu jo dalo v najem za $8,0 na mesec ali manj. Ako veteran ne kupi hiše v času 38 dni po dogotovitvi, se hiša lahko proda drugemu, ali pa da v najem. Vlada ne bo dala dovoljenja za nobeno drugo novo hišo kot za veterane. Vlada misli, da bo toliko veteranov vpra NOVI GROBOVI John Merhar Včeraj zjutraj ob 9:15 je -imrl na svojem domu, po težki bolezni in po prestani operaciji Jo'hn Merhar, stanujoč na 1391 E. 41 St. V juniju bi bil star /5 let. Rojen je bil v Prigorici pri Ribnici in je prišel v Ameriko pred 50 leti. Nazadnje je bil uslužben pri" mestu. Zapušča ženo Terezijo roj. Boje, tri sinove: Johna v Forest Park, 111., ki bo dospel na pogreb, Josipa in Franka, brata Ignacija in 5 vnukov. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ in sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo iz GrdinoVega pogrebnega zavoda v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Vida ob 9. in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Joseph Peckol Po daljši bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici Joseph Peckol, star 57 let, stanujoč na 17802 Melvern Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Jelovšek, hčer Jo-ep'hine omoženo Mierke, sina Williama, brata Johna in Andreja, ki biva v New Yorku in več sorodnikov. Rojen je bil v Trebnjem, kjer zapušča brata Franceta in sestro Marijo. Tukaj je bival 40 let. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9. iz 2ele-tovega pogrebnega zavoda na 152. cesti. Frank Može Včeraj ppoldne je umrl na svojem domu Frank Može, sta- v la v Južni Ameriki, kjer bo v vlad'ni službi kot tehničarka v bolnišnici. Na poti t je doli se bo za par dni ustavila v' Miami, Florida. Želimo ji srečno pot in zadovoljil ost v novi odgovorni službi. Pogodbo je napravila z venezuelsko vlado za eno leto, potem bo pa že videla, kako se ji bo kaj dopadlo v tistih krajih. Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Gospodarich, 14928 Sylvia Ave. se je vrnila domov iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Svojce iščejo— Zakrajšek Leopold, doma v vasi Koščafce št. 2, p. Begunje pri Cerknici, bi rad zvedel za naslov Zakrajšek Marije. — Jože Komidar iz Nadleska 29. Nemški socialisti dolže šaio za dovoljenje, da spioh ne komuniste, da delajo bo materiala za druga poslopja.1 nvi • m j i i Ta odredba pa ne zadene bar- PO Hitlerjevih metodah NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V XUJINI vanja hiš, ali gradnje cest, pločnikov, plotov, mostov, predorov, polaganje cevi, kanalov, nasipov ali vojaških zgradb. Za izvedbo tega programa bo vlada postavila svoje urade v 71 mestih, kjer ima že FHA svoje urade. -o- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE -O- Turški urednik in žena obsojena v ječo Carigrad. — Zekerya Sertel, ki se je izšolal v Ameriki za urednika in njegova žena sta bila obsojena za eno leto v ječo. V člankih sta napadala vlado, se glasi obtožba. (Pozabila sta naj-brže, da nista več v Ameriki, kjer vsak lahko piše kar hoče). p. Stari trg pri Ložu, bi pa rad zvedel za Lekšanove, ki so menda v Olevelandu. Ako bi omenjena rada pisala tema dvema, naj pišeta nanju na: Letten-staetten 9, Post Sant Michael, Bleiburg, Austria. Večja plača— White Sewing Machine Co. je zvišala mezdo svojim delavcem za 17J/oc na uro. Unija je povišek sprejela. Važno seja-r- Jutri zvečer ob osmih bo važna seja Norwood Community koncila in sicer v sobi št. 1 S. N. D. na St. Clair Ave. Na sejo bo prišel mestni odbornik Kovačič, ki bo razložil kompletno reconingo v tem okolišu. Važno je za vse hišne gospodarje, da pridejo na to sejo, ker se reconinga največ njih tiče. Maša za vojaka— V sredo 3. aprila ob 8. bo darovana v cerkvi sv. Vida maša vza pokojnega vojaka John Star. Bil je poročan med pogrešanimi, zda.j je pa progla- jšen mrtvim. Njegovi starši nujoč na 657 E. 159. cesti. Po-|stanujejo v Ashtabuli. greb ima v oskrbi Želetov po- __ grebni zavod, čas pogreba in OAJ BKAT. DAJ°~ SPOMNl drugo bomo prinesli jutri. se beguncev s kakim ___n__ dolarjem NAJNOVEJŠEVESTI j NEW YORK — Ruski poslanik I Andrej Gromyko je zagrozil, da če bo varnostni koncil or-j ganizacije združenih narodov vzel v pretres spor med Perzijo in Rusijo, da bo odšel z zborovanja z vso svojo delegacijo. Ker je bil v koncilu to-pogledno poražen z 9 proti 2, je Gromyko nato zahteval, da se to zadeva odloži do 10. aprila, ako ne, bo ruska delegacija odšla. Nato je bil izvoljen poseben odbor, ki naj to študi- Berlin. — Berlinski socialisti so obdolžili nemške komuniste, I da se poslužujejo Hitlerjevh me-i tod, da bi prisilili združitev soci-J a listo v in komunistov v eno' stranko. Social demokrati so| proti takemu združenju. Socialisti bodo imeli v nedeljo med seboj volitve glede tega združenja, j Vodja socialistov, dr. Kurt' Schumacher, je odločno proti ta-1 kemu združenju, radi tega ga ko-' munistčno časopisje v ruski co- ra in danes zbornici ga napa?f'.PraVi-!° WASHINGTON - J. Edgar Hoover, načelnik FBI je sino- , dobiva svoje ideje od Churchilla. . 0- i Angleški listi ne smejo v Jugoslavijo Belgrad. — Titova vlada je prepovedala prihajati v Jugosla-' vijo trem angleškim listom. Via-1 da pravi, da so bili v listih poro-j čila, polna laži in razžaljeni proti Jugoslaviji. či naznanil, da je ameriška tajna policija prijela v Portland, Oregon, ruskega poročnika Redi na. ki je obdolžen vohunstva. Policija ga je nadzorovala več mesecev in prijela v trenutku, ko se je hotel vkrcati na rusko ladjo v tem pristanišču. i"0*! _____. i aMER!ŠKaW^D©M©VINfl DAROM! h AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ftOVA^T^Cb SLOVENIAN MORNING Ž^JI .N LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME V DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 27, 1946 LETO XLVIII-,VOL. XL /111 2__2 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 27, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 8. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po pošti eetrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, >2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. ___ Entered as secomd-class matter January 6th 1908, at the Post Office at. Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. »«♦ HTnm» m r»wrmyni»nrinwiiTwymm rr- _ j BESEDA IZ NARODA i j Članom dr. Srca Jezusovega (samostonjo) 83 No. 61 Wed., March 27, 1946 Ruski imperijalizem na umiku Sovjetski komunisti so pokazali od konca vojne, da izvajajo prav tak imperijalizem, če ni še hujši, kot so ga izvajali carji. Seganje po tuji zemlji je prav tako del komunizma, kot je bil nekoč del carskih režimov. Naši diplomati o tem niso radi govorili javno za časa vojne. Priznali pa so zasebno, da je kazala Rusija pri tajnih posvetovanjih s zavezniki (veliki trije) prav take ambicije, kakršne so osovražile rusko tujezemsko politiko pod carskimi despoti. Toda svet se še danes popolnoma ne zaveda, da sta komunizem in carizem koncem konca brata pod kožo. Naši rdeči sopotniki v tej deželi nam neprestano slikajo sovjetski režim v Moskvi, kot da je oblečen v sam čist idealizem in te slike nekateri kar naravnost občudujejo, ker se ne potrudijo, da bi si slike bolj natanko ali od pobližje ogledali in precenili. Ko se je zdelo priročno totalitarcem v Moskvi leta 1939, so se zvezali s Hitlerjem in so mu zagotavljali, da se lahko brze skrbi poigra s Francijo in Anglijo, ker se mu za hrbtom na vzhodu ni treba ničesar bati. To je bil znak za svetovno vojno številka 2. Tekom zveze s Hitlerjem so komunisti v tej deželi para-dirali, piketirali ter psovali angleški imperijalizem, ki da je začel vojno proti Hitlerju. Šest let pozneje so ruski propagandist pri konferenci združenih narodov v San Franciscu napadali angleško kolonijalno politiko v Indiji in da hoče požreti male narode. Danes pa vidimo, da dela Rusija prav to, česar je obtoževala Anglijo. Kar poglejmo, kaj je delala z malo Perzijo, kako jo je ustrahovala in celo svojo podpisano pogodbo prekršila, samo da bi dobila od nje nekaj oljnih vrelcev. Toda tukaj so se moskovski totalitarci močno urezali. Niso namreč računali, da se bo ameriška demokracija potegnila za malo Perzijo. Naš državni tajnik je opetovano poslal v Moskvo protest, ke.r ni Rusija držala besede, da bi vzela čete iz Perzije do 2. marca. Zadnje dneve se kaže, da se bo Rusija umaknila iz Perzije, ker je najbrže videla, da s silo ne bo dosegla ničesar. Morda je končno Moskva uvidela, da bo dosegla več brez rožljanja z orožjem. Nekaj časa je že kar izgledalo, da bo prišlo do ponovnega svetovnega klanja in to samo zato, ker hoče neka imperialistična država dobiti nekaj oljnih koncesij od neznatne sosede. Zed. države so dale jasno razumeti, da kaj takega ne bodo mirno gledale in Rusija, ki si more prav tako malo privoščiti v tem času vojno, kakor kakšna druga dežela, ali pa še manj, se je umaknila in se zatekla k besednim razgovorom. Rusija si je s to potezo v Perziji veliko škodila na ugledu pri Amerikancih. Ti so dozdaj slišali in čitali samo o angleškem imperijalizmu, ki izkorišča male narode v korist angleškemu narodu doma. Toda ker je ruski imperijalizem faktično rabil vojaštvo, da bi teroriziral tako majhno deželo kot je Perzija, s katero ima. Rusija celo nenapadalno pogodbo in katere neodvisnost in svobodo je garantiral s svojim lastnoročnim podpisom v Teheranu sam Stalin, so začeli Amerikanci gledati na pravi imperijalizem v Moskvo. V očeh Amerikancev je postal ruski komunizem navaden ma-terializem, ki ne obeta nič? dobrega za bodoči svet. Amerikanci so postali pozorni in na straži. Časi v Teheranu, na Jalti in Potsdamu so minili. Zdaj je konec apizarstva in gla-denja, Amerikanci so začeli gledati za svojo lastno varnost, ko so spoznali, da ruski komunistični imperijalizem ne pozna nobene meje. Ruski komunisti so morda prekmalu po-k'azali svoje karte, namreč, da je njih končni cilj res to, kar komunizem uči — svetovna nadvlada. Ko je Rusija segla po vzhodni Evropi in po Balkanu, so nas komunistični propagatorji toJažili, da nima Rusija drugega namena, kot zavarovati si svoje meje pred — Nemci. Toda ko je začela odvažati stroje iz Mandžurije, kjer je deželo skoro popolnoma oskubla, ne da bi za to vprašaa svoje bivše zaveznike in ko je kazala, da ne misli vzeti svojih čet iz Perzije, kjer ruske meje absolutno niso ogrožane, so začeli tudi Amerikanci gledati z drugačnimi očmi na Rusijo in njen imperijalizem. Rusija uvideva, da je šla predaleč ter je začela popuščati. Slišali smo, da je razorožila več letnikov vojaštva. Kar je pa glavno je to, da Rusija ni hotela, da bi prišlo vprašanje spora med njo in Perzijo pred varnostni koncil UNO. Zato je najprej vprašala, da se zasedanje koncila odgodi in ko Amerika in Anglija tega nista dovolili, je obljubila, da bo vzela svoje čete iz Perzije in da se bosta deželi sami med seboj pobotali. Zdi se, da je tukaj zmagala ameriška demokracija in odločnost, ki je začela naglašati čarter združenih narodov. Zadnji petek nas je celo presenetil sam Stalin, ki je groglasil zaupanje v organizacijo združenih narodov ter obsodil vse tiste skupine, ki govore o vojni. Seveda, Rusija bo morala najprej dokazati, da res tako misli, kakor je govoril Stalin svetu na ušesa. Dozdaj tega še ni pokazala. Morda je zdaj Rusija končno uvidela, da Zed. države ne bodo ostale brezbrižne na dogodke po svetu in tudi uvidela to, da svet upošteva, kar reče Amerika. Ako bi bila Nemčija gotova, da se bo Amerika vmešala v vojno, bi najbrže ne bilo ne prve ne druge svetovne vojne. Rusija ima najbrže danes pravilne pojme o Ameriki in se je — umaknila, vsaj zaenkrat. Cleveland, .0. — Bratje in sestre ! To naj vam bo vsem, ki še niste poravnali svojega asesmenta za mesec marc, zadnji opomin, da imate čas za poravnavo asesmenta samo še ta teden. Sklep izredne seje sem vam navedel že zadnjič in vam danes ponovno poudarjam, da je bilo sklenjeno, da mora vsak član in vsaka članica poravnati svoj asesment najkasneje 31. marca, kajti po tem dnevu tajnik ne sme več sprejemati asesmenta. Kdor ne bo imel plačanega ta mesec, ne bo deležen delitve društvene blagajne. Naj vas nikar ne moti, da boste lahko plačali na apri-lovi seji, ker na tisti seji se ne bo sprejemalo nobenega plačila več, Vsak zaostali, ki ima pravilen naslov pri tajniku, je dobil poseben opomin že pretekli teden. Je pa par članov in članic, ki so pred plinsko katastrofo živeli na Lake ct., potem se pa preselili in niso nikdar sporočili tajniku svojega novega naslova. Poslani so bili opomini na stari naslov in pisma bila vrnjena. Taki se potem nikar ne zgo-varjajte, da niste vedeli ali da niste prejeli opomina in tudi nikar ne pričakujte, da vas bo tajnik v nedeljo, ko je zadnji dan za plačilo, čakal ves dan doma. Posledice kar sami sebi pripišite. Dolžnost vsakega člana in članice društva je, da vselej, kadar se seli, tudi sporoči tajniku svoj novi naslov, če tega ne stori, je vsak sam odgovoren za morebitne neprilike. Prosim vas še enkrat, da upoštevate ta opomin in poravnate svoje obveznosti do društva še ta teden, pred nedeljo. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, tajnik, 985 Addison Rd. . Cleveland 3, Ohio. --—o- teh naših pevcev in pevk, ki še vedno hočejo, da naš jezik živi. Najdlje pa bo živel v pesmi. Lepo petje in zanimanje zanj poživljajo in podžigajo javni nastopi — koncerti. Že beseda "koncert'' sama nam pove, da je to nekaj boljšega, višjega, izrednega. Taike prireditve so, poleg vsega drtugega, v veliko zadoščenje pevcem, če vidijo, da je zanimanje za njih trud. V moralno oporo jim je, da ne o-magajo v svojem požrtvovalnem narodnem delu. Pevci in pevke Glasbene matiice upajo, da jih slovensko občinstvo v nedeljo 31. marca poseti v obilnem števiLu. I. Z. Beseda od svojcev iz domovine Matični koncert Kakor pri vseh drugih stvareh, tako imamo tudi glede glasbe vobče in petja posebej poslušalce z različnimi okusi. Veliko, morda največ je takih, ki so najbolj zadovoljni s slovensko narodno pesmijo. Drugi bi pa najrajši poslušali operne arije in o-perne zborovske točke. So pa še drugj, ki si želijo glasbe modernega težjega in bolj resnega značaja. Iz tega je razvidno, da mora biti pevska prireditev pestra in vsestransko zanimiva, da se tako zadovoljijo raznovrstni poslušalci. Tak pevski spored bo skušal podati zbor Glasbene matice v nedeljo 31. marca v Slovenskem narodnem domu. Pričetek ob sedmih zvečer. Pri tem koncertu bomo slišali več preprostih pa večnole-pih narodnih melodij. Med njimi bo gotovo ugajal nov veinT ček slovenskih narodnih pesmi, ki ga je za moški zbor priredil pevcvicdja Ivan Zonman. Slišali bomo nekaj veselih, živahnih pesmi v solospevih, dvospevih, kvarteliih in zborih, nekaj pa tudi težjih in bolj resnih skladlb. Med slednjimi se odlikuje kantata "V pepeLnični noči," iz katere bosta zbor. in solist izvajala veličastni finale. Ne bo pa tudi manjkalo točk iz operne literature. Slišali bomo soliste in zbore iz sledečih o-per: "Hoffmannove pripovedke," "Marta," "La Traviata" in "II Trovatore." Med solisti so znana in priljubljena imena: Sirnčič, Mila-vec - Levstiik, Bud an, Baibitt, Svigel, Plut, Belle, Nosan, Ko-j goj, Smith, Pcidoibnik. Pri kla-1 vir ju bo vešče pomagala Vera Miilaivec - Slej ko. | Število slovenskih koncertov se krči vidno ,in neizprosno. Zato bomo. gotovo z veseljem in hvaležnostjo sprejeli nastop Mrs. Josephine Grdina, 6113 St. Clair Ave., je dobila pismo od svoje prijateljice, ki je sedaj v begunstvu v Italiji. Pismo se glasi: 12, I. 46. Ljuba moja prijateljjica! že dalj časa sem mislila na Te in bi Ti bila že pisala, a nisem vedela Tvojega naslova. Dobila pa sem v roke ameriški časopis m videla notri naslov Tvojega strica in sinov in sedaj Ti pišem, za kar upam, da mi ne boš zamerila, če Ti malo popišem moje trpljenje, kakor tudi od nekaterih drugih Vrhovcev. Brezbožni komunizem nas je pognal daleč v tujino, med tuje ljudi, ne znam njih jezika in pust se mi zdi ta kraj, kjer se nahajamo. Najhujše pa mi je, ker nimam pri sebi vseh mojih otrok, kajti tukaj imam same moža in pa najstarejšega sina (16 let star)) ki je bil v gimnazij v škofovih zavodih v Št. Vidu in zato sem ga lahko vzela s seboj. Ker pa sem bila jaz že eno leto prej v begunstvu, zate nispm mogla vzeti vseh otrok seboj, kajti prišlo je vse take naglo. Rešili smo si samo življenje. Denar in drugo so nam izropali še leta 1944. Naše trpljenje se je pričele nekako takole. Leta 1941 se je pričela vojska in se ob tednu tu di že končala. Vsi smo bili veseli. Naše kraje so zasedli Italijani. Bilo je kar v redu, vsaj pri nas na Vrhu, ker sprva ni bilo Italijanov k nam. Koncem leta 1941 so se pa pojavili partizani pri nas, med katerimi se bili večinoma Ljubljančani. — Pripovedovali so nam, da bode tudi kmečki možje in fantje morali iti v partizane, da bomo pregnali okupatorja. Seveda iz-prva smo bili vsi za nje in jim dajali živeža, jim postregli z vsemi dobrotami, kar smo jih i-mel. Bili smo prav dobri drug z drugim. Pripovedovali so nam kako pobijajo slovenske izdajalce, a povedali pa nam niso nič, kje so kaj okupatorja pregnali, le sem in tja so podrli tudi kakšnega Italijana, da so s tem napravili še večje gorje za domačine. Resnično pa so bili partizani v zvezi z Italijani. Dobivali smo še časopise, v katerh smo videli opise in slike najboljših slovenskih družin, ki so padale pod brezbožnim komunizmom, še vedno pa smo mislili, da so to izdajalci. Leta 1942 pa so pričeli tudi pri nas pobijati. Z vseh strani so vodili ljudi zvezane gori k Sv. Duhu, kjer so jih klali in pobijali. Pod Mevcam je bila ena jama in so jih kar tja noter metali. Tedaj smo pa začeli tudi mi misliti, je li to mogoče, da bi bili vsi ti izdajalci. (Ljubljančanom so se pridružili še kmečki delomrzneži, ki so tako na lahek način prišli do dobička.) Tako je prevzel strah tudi nas, ki mo bili z njimi. Na vrsto so prišli tudi moj mož, Stro-jin, Požar, šluifčevi fantje, da- lje štupnikov in še več drugih. Seveda doma nismo smeli biti več. V jeseni leta 1942 smo morali zapustiti domove in oditi k vaškim stražam. Partizani so bili nekoliko ponehali in se umaknili proti kočevskim gozdovom. Naši možje so prišli leta 1943 domov, a fantje pa so še ostali. Po dnevi so delali, a po noči pa so se kam skrili. Tako je prišla pomlad leta 1943 in že smo mislili, da je ta hudo minilo, pa smo se bili zmotili. Nabinkoštni torek sta odšla moj mož in Mahne zgodaj v Šmarje trame vozit. Tisto jutro je šel Strojin kosit mecerno na dolgo njivo nič hudega sluteč, pri tem pa ni videl, da se za njim pomiče cela četa partizanov, njim na čelu pa domača terenka. Vrže stran koso in oslo hoteč uteči, a bilo je že prepozno. Ujeli so ga in zvezali ter odvlekli domov, kjer so mu popolnoma vse izropali, hleve, žitnico, vse do zadnje posode, vozove. Ko so vse pobrali, Jožeta pa so odgnali čez našo o-grajo v Prestrano. žena s petimi otroki vsa objokana je hotela za njim, a nastavili so ji puško in ni smela naprej. Ko so po enem tednu odšli iz naših krajev, smo ga šli iskat in smo ga našli v Garbasovih smrekah popolnoma nagega in vsega stepenega. Bil je ustreljen. Nepopisna žalost je zavladala med vsemi Vrhovci. Prišel pa je 8. september; Italija je kapitulirala. Naše vaške straže so bile prešibke, še posebno, ker so Italijani stopili v zvezo s komunisti. Nekaj fantov vaških strai-ie je umaknilo v Turjak v gra-čino, a radi Italijanov je bila U prevelika premoč in le malo fantom se je posrečilo uteči iz gradu in se rešiti. Fantje, ki so se podali, so zvezali in odgnali proti Kočevju in tam so vse pobili Od nas so bili: škufčeva dva štupnikov, Strojiliovega Janeza sin Ivan, Malenski Jožek in št več drugh, ki pa Ti gotovo niše poznani. Takrat so bili od komunisto\ mobilizirani vsi možje in fantje Seveda so tudi šli k partizanon in nekateri tam tudi ostai. Kc pa je pričela nemška ofenziva je pa bilo spet hudo za fante. — Mislili so iti domov: Mahne, vaj Francelj, en Ripčev, Kozmija-nov, en škufčev, nekaj mož h Kravjeka, še več fantov iz Krke Srečali pa so partizane, ki se vse te fante pobili. O tem so izvedeli elomači; napravili so krste in s tremi vozički šli ponje Pot je bila silno težavna, zakaj bili so v Mokrcu, to je nekje pod Krimom. S pomočjo dobrih ljudi so našli grobove. V eni jami jih je bilo 12. Vsi so bili pobiti s puškinim kopitom in so imeli glave tako zdrobljene, da jih je bile komaj spoznati, že so imeli vse izven jame, a prišli so zopet zraven komunisti, "ki jih niso pustil odpeljati in ubogi ljudje sc se morali vrniti prazni domov. Doma so jih pričakovali z venci in vsem potrebnim za pokop, a vrnili so se s praznimi krstami. Ti ljudje so jokali in vpili na vso moč, saj so videli na stotine takih grobov. Končno pa so venelar pripeljali te žrtve na domače pokopališče. Seveda so morali reči, da so jih Nemci pobili. Tako jih je padlo iz Vrhov 21 še predno sem jaz odšla od doma, koliko jih je pa še potem, mi ni znano. Draga Pepca, ko bi bil Tvoj mož sedaj doma, bi napisal ne samo eno knjigo, kot "štiri leta v ruskem ujetništvu," ampak na sto in sto. Tudi ni mogoče popisati vsega gorja, ki smo ga prestali. Noben pisatelj ne pesnik ne popiše žalosti na sv. večer v tujini. Obupala bi, če bi ne imela trdne vere. Mož mi je bolan in ne more uživati te hrane, a denarja pa nimam, da bi mu kupila b*oljše. SaSj nimamo niti potrebne obleke, če Ti je mogoče, poberi kaj ponošenega, kajti nam bo vse prav prišlo. Janezu sem že dvakrat pisala, a mogoče nisem naredila pravilni naslov. Piši mi, če je še živ, Te prosim tudi če bi poslala njegov našlo*. Prejmi srčne pozdrave in z Bogom. — Francka. Zakaj se ne vrnejo (Begunci zvedo, kako jih sodijo nekateri ameriški rojaki, ki! mislijo, d('a so postavljeni za j njih sodnike. Eden od njih nam pošilja sledeči dopis, v katerem pove, zakaj se ne vrnejo.) Zakaj se Slovenci, ki so zbežali pred Titom ne vrnejo v domovino? Več tisočev jih živi po taboriščih v Italiji, še več na Koroškem in na Tirolskem. Zakaj se ti ali vsaj njih večji del ne vrne v svoje kraje? Tako govore mnogi med Amerikanci. Mi begunci pa jim odgovarjamo, da ne vedo, kaj govore. Tudi mi pred letom dni nismo razumeli, zakaj so iz vzhodnih evropskih pokrajin mnogi bežali pred komunisti, čeprav jih pod Nemci ni čakalo nič dobrega. Danes pa razumemo, zakaj so zbežali in zakaj se Letonci, Li-tvanci, Poljaki in celo mnogi Rusi nočejo vrniti v "osvobojene" domače kraje. V Lienzu na Tirolskem smo bili priče strašnih prizorov, kako so ruski begunci, ki so jih hoteli Angleži s silo odpeljati v Rusijo, na vse mogoče presenetljive načine prosili Angleže, naj jih ne izročajo Rusom; ko pa Angleži niso hoteli odnehati, so ti ruski begunci v masah izvrševali samomore. Matere so ubijale svoje otroke in skakale v Dravo ter v njenih deročih valovih našle smrt, moški so se obešali na drevesih. Bili so to strašni prizori. O enakih samomorih ruskih beguncev poročajo iz Norveškega. Tu, glejte, je odgovor na vprašanje, zakaj se ne vrnejo, zakaj se vrniti ne marajo. Raje smrt kot nasilno vrnitev! Mi sme kristjani, zato ne bomo delali samomorov, ker smatramo samomor za velik greh, vemo pa da nas doma čakajo hujše stvari kot smrt. Pa je tudi smrt huda naravno grozo čutimo vsi pred njo; radi bi živeli. Domobranske skupine, ki so jih Angleži vrnili Titu in so jih potem partizani mujčili, so v tem mučenji večer za večerom na glas skupno molile, da bi jih smrt čimprej rešila trpljenja. Kaj mislite vi koliko so morali ti mladi fantje trpeti, da so molili za čimprej-šno smrt. Saj to niso bili kak« nune ali kaki starčki, l^i jim jf življenje že uhajalo iz udov, ne to so bili mladi fantje in možje, ki so imeli neveste in mlade žene. In ti so molili za smrt! Kake veliko je pač bilo njihovo trpljenje! Ali sedaj razumete, zakaj se vrniti nočemo. Zato, ker hočemo živeti. Domovina nas kliče. V svojih dušah razločno slišimo njen glas. Nas kmete begunce kličejo naša slovenska polja in gozdovi. Ah. • tako lepih ni za nas nikjer .več na svetu! Može kličejo žene, ki so ostale doma, starše otroci, duhovnike njihove fare, izobražence njih poklicno delo. Vse nas. prav do zadnjega, kliče domovina. V tujini nimamo kaj početi. Močan je ta klic. Kako radi bi se mu odzvali, kako radi bi šli nazaj. Še danes, še to uro, pc kolenih bi šli, če bi bilo treba. Pa vendar ne smemo. Pamet nam to prepoveduje, če hočemo sebi in svojim dobro, ne smemo še nazaj. Zakaj domovina ni svobodna. če se vrnemo, nas bodo vrgli v ječe, mnoge odgnali na prisilno delo v borske in druge srbske rudnike, kjer bodo kot sužnji hirali in ob slabi in nezadostni hrani brez plače umirali, nekatere pa bodo takoj obsodili na smrt, ko jih bodo prej grdo mučili. Proti smrtni obsodbi ne bo priziva in bo čez nekaj ur izvršena. In zakaj delajo z nami tako? Zakaj se že osem mesecev potikamo po tujini v nadlego sebi in drugim. Ker ste izdajalci, odgovarjate. Izdajalci? Mi? Koga in kdaj smo izdali? Ah, ne nasedajte komunističnim lažem! Ni-, kogar nismo izdali. Svoj narod ljubimo, za svojo domovino smo pripravljeni umreti, štiri leta smo težko prenašali okupatorja, ki nas je zapiral in Prep Naš greh je samo ta, d0^ proti komunizmu. ^ pričani, da je brezbožni * zem smrt za naš nar°' smo naše komuniste, ^ vezali z nemškimi in >til « mi komunisti zoper n3^', ske ljudi. Uprlo sena®1, četje. Hoteli smo obvaj^ še ljudi pred nenaro^ munisti, ki so jih nap , morili, ker niso hote!Ii Partizanska borba Pr0 ^ tor ju je bila le krinka, pod katero s° " j narodni komunisti Prl ^ aati nad svojimi Mi smo se borili pi'0"^ stom, ki so nas uni_ce\ fj kot Nemci in _ (Dalje n* * če je kdo pri Sre« cih tako zbolel, da 'J upanja na okrevanj ral bolnik sam um:iti.J to je bil ta, ker so dfJJ mora priti v nebesa c® J žen; obkrožili ^ M eden da bo nosil Pre< jj bij o in puško, ki se Je jM ko vitežko držal sovražniku Turku: bodo opevali njeg0^,^ la ter mu naštevali # jJ zne in ovce, konje i'1 J jih je iz tujih krajcn,: Srednji Krajnci a'J so imeli za pokop 111 $ j pališča, ves svet ^ jj pališče. Truplo so P° J je bilo najbližje i» ^ neslo, bodisi pod drugam. K mrliču kruha in majhen ^ tCšj groš, nekateri včas,u)j#J novčie. Nato sd M lo zemlje ter Po!o^' težak kamen in P1'^ $f noge; menda zato. ^ dil nazaj. Nato so J zadušnico pet gold greba je bilo konec- j Kadar so pa P0*"1/ ka, je nesla njeg°v* / vi zibelko in ko sog (ji začela mati obtof .^-i; jo zmerjati z »ilJ; m \ ker ji je otroka* J njega lahko posta' je> Svoje zmivanje s"1. s temi-le beseda"^,? da, zanikrna, on't ^ l i v* sfl nenasitna snu1 • .^j - j požrla otroka, Pa . $1 Požri jo, da se si gobec z njo. zobje polomili1" ^Jl nu in čednem za .^.Hl mati zibelko na i1 ^j, 11 dila in skakala P° fi je razbila na j/j Naj še povemo., jJ sile ženske Pri so dolge vrhne si|K ^ v o v, ker so imelc/1{!'r,:. rokave. Prsi so ^ ^f sanimi in rožasf^ieV; spodnja krila so ' $ , barvah, modrih, r ^ ; gih. Na nogab s^te, r. to je široke Podp na robu maj^^/;: nje so potegnile^ ^ je bil narejen. imenovali oPa"K i" j kmetje in sirom* ^ sam kos-sirove !{0; ^J dlako z nožem 111' ^ o^l opanke. ženske s / I vo s čedno dol£° J pisanega plat'111- K Možje so seftfyS kakor Hrvatje. je h kateri prav maJ . g0s' k£ kape. Nekaterj fa zali z nitjo pod k1 le ne glavi. ^ ^ nosili opanke, n^K^ kakor Hrvatje- .^j U; j postavljali z ve1 ^ bradami, drugi ^ strigli in si. Pu L ^V Tudi po glavi f aor pustili le spredilJ .j šop las. -i # ] Njih jezik je Vv^ vaškega se je r.keg» liko, od kranjs* bolj. XBF.RI§KA DOMOVINA, MARCH 27, 1946 3 i t^ ^ -j..........................——— ....... Carjevi spomini Spisal Jos. Kostanjevec. ZAKAJ SE NE VRNEJO '0lažii, r'J,°se ženske in otroci, l'o,še^°m tolažil. Kvišku WWSj S°lnca žar> še sc f^o ; le v temnih nočeh." 'veniJ11 Pisa1, Ivan' a me" i oblak'1' Ugasnil° solnce in i«, 1 so zakrili zvezde za • Ne, se je svide- S mi rok' župnik stis" k." ' '"samo vere je 1^"ujem, trdno veru- i zato"°- Sviden.je onkraj ' ^%atŽiVim----- fSi n pre»eha Jele- !iaUi" est na.i d°Po1-^eVt Sem šel nalašč neke- NdeTTn na Crno in m gj' kar vam hočem ^ s aj "a kratko. U- W1 ine v hotelu "Pri zla- ^ilnič8,Udi mene Je s'Pre" 2 Vsemi častmi V natakarica z ■h J*® zahteval. Potem %h KVed0Val Po različ-'svoj:! nam Jih je pred-sPominih Jelen- Nati -hličar mi ni veji ^_ ničesar, njega ne- " Sej« ia ni zanimala. INit^ od hiše do hi-I aj nisem imel sre-r seto r, LS Se PeI d'0, cerkve- *«Ur0 •Uatavil- Župnišče •s jo „ a Je imela prizi-SeL a i" na no-Hieo razsirila se je v °topila sta mi oba taJ?3i župnik in u-i!JeUuSna' kakršna je «Ui , Ne enega ne H-dac Več tam, poči- i^ijo P°d 0no gru' " Zamišljeno sem L^etii - • l siVolaldUpred cerkvi'i° Hu • starfiek. Stopil i"1' je ? pri«edel. Zde-mora ta mož ^ panjih črnja-%teh m od njega, Ho je e^eti. S in??' oče> leP° 11 leti, T° bodo ljud' no»" sem ga ogo- !%0 0Jo bodo spravili, Si Sebno tukaj na 8 Š£*l0>" > odgo-tihim, hripa- Nr Kako to?" LMo nimajo več. Vi-ISC«? zdaj oneža- 3 bij ' one ncve >s!S,J0dovit,na polja k, Jlti jp » SedaJ pa oni, C SV:-Jo f® 0Stal0' lah:k0 L' ven0 tino v en sam itoj samo klet. Tako f h ■ Mo je.» l D6koliko razvnel, k «Vfga> toda treba y%l.Previdno-sti. Zato h % M Že maša tukaj ?" hSi JJUtraj- in tista V I16 že razšla. 0-ukaJ- Rad sem hA mi veste povedi . a Je bila Trnov- VSo fVoje ^ve oči in 'k i "t- , vprašal po- ^Pvamjezna-t\li ^tarega Trnovca K ^ £nati' Premladi w davno davno, Ki? trjiVi imena na Cr- IV« t^pod, to va-dni?" hc '0ce- prav pra- l% P°rečete, ako hlNLS.6m P°znal tu- N nCa in Trat" tVHnj in Gab r ovca, _ • e2a župnika in IhliVVlv • • p , , vame in m ali je ? tts, U Naposled 'S^ter dejal: nikogar, vi ste ta imena kje čitali, in zdaj se malo ponorčujete iz mene. Morda ste sodnik, kali? Tam mekja pri sodjniiji, verjamem, tam morajo 'biti ta imena napisana in pa v krstnih bukvah v našem župnišču.'" "Nilsem sodnik in nisem jih čital v žuipnišču," sem dejal. "Naj bo, kakor hoče, poznali niste nobenega, ki ste jih imenovali, ker ako bi bili poznali Lisjaka,, bi moral poznati tudi on vals." "Torej ste vi Lisjak?" sem vzkliknil. "Da, to sem," je pritrdil oni. "Kateri Lisjak, stari ali Tone?" Še bolj se je začudil. "Torej hudi o Tonetu veste? Jaz sem njegov oče." Sedaj sem se začudil jaz, da ta mož še živi, a obšlo me je nelko zadovoljstvo, da morem poizvedeti iz prvega vira to, kar želim. PoVedal sem mu torej da je vse to napisano, kar se je vršilo na Črni, da pa ni napisano do konca. "Glejte si no, torej še čitalo se bo o Črni, kdo bi si mislil. In kdo je napisal?" "Gozdar Jelenko." "Ah, sedaj razumem vse. In vi bi radi vedeli, kako se je dovršilo, da je iiziginila sled o nekdanji Črni. Razumem, razumem." ''Marsikdo vam bo hvaležen ako poveste, najbolj pa jaz, k sem prišel danes gori samo zaradi tega." Nekoliko časa je pomišljal. potem je pa dejal: "Dobro, pripravljen sem, da vam odgovarjam. Vprašujte!' "Ne tukaj," sem dejal. "Stopite z menoj k 'Levu,' vsedevt se na vrt, tam se malo pokrep-čate, potem se pomeniva dalje I zbere va si miren kotiček, kje: naju ne bo motil niihče. Ali ste zadovoljni?" Možu se je zaiiskrilo oko, dvignil se je ter počasi stopal z menoj. * » » "Kako je torej, bilo z vašim Tonetom in Gaferovčevim Lojzetom ?" "Birk ju je bil popolnoma zamrežil. Dolg sta kopičila na dolg, in sicer največ izgubljala na igri." (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI"" (Nadaljevanje z 2 strani) zaradi velike Chunrchillove zmote glede Tita, kot to sedaj sam prizna, boljševizem pridrl do Ja dranskega morja, je našim komunistom izročil v Sloveniji in Jugoslaviji vso oblast. Tisti, ki so se izpostavljali v borbi proti komunizmu, četudi samo v besedi in brez orožja, so se morali umakniti iz domovine, če so imeli še čas, ako so si hoteli rešiti življenje. In vrniti se ne morejo tja, dokler bo tam vladal sedanji režim Titove diktature. Zakaj se torej begunci ne vrnejo 'v Slovenijo? Zato, ker je tam komunistična diktatura. Med njimi je tyi in tam kak ko-laboracijonist, toda zelo redek, še na tisoč beguncev ne pride eden. Vsi drugi pa so zbežali in se vrniti ne morejo samo zato, ker niso in nočejo biti komunisti. -o- Kako je bilo med vojsko v Žireh Ugoden nakup pohištva Radi selitve se proda samo 4 mesece rabljen set za sončno sobo. Je kot nov in obstoja iz zofe, 2 stolov ter mize. Cena je samo $70. Zglasite se na 1125 E. 174 St., tel IV 4234. (Mar. 27, 29) Na Nottingham Rd. Naprodaj je krasna hiša 9 sob, za eno družino, vse preproge, ima avtomatično gretje na plin; to je krasen dom z le-pu urejeno trato in vrtom. Lot je 70x200. Cena je samo $11,-400. Pokličite po 6. uri zvečer KE 6275. Vera Sulak zemljiška prodajalka (68) j •" 1 2 sobi išče Moški išče 2 sobi brez pohištva. Kdor ima kaj pripravnega naj pusti naslov v uradu tega lista. (Wed.&Fri. Mar.29) GARANTIRANO popravilo na vašem šivalnem stroju po veteranu, ki ima 14 let izkušnje. Če pridemo na dom $1.00. Zvečer in v nedeljo $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. KE 5557 Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd. se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. Tudi o veri je ibilo govora. Začel je s tem zastopnik h Ljubljane. Skoro okregal nas je, da nismo sami tnič o tem omenili. Pravil je, da se bo pod njih vlado veronauk tako učil, da ne bo "političen." Kaj to pomeni, ga ni nobeden vprašal. Potem je vprašal, če je kje kak župnik, ki ni izdajalec. Na Notranjskem in Dolenjskem, da sc sami izdajalci in lumpje. V Begunjah da je hodil župnik Turk gori in doli po vasi z puško in ; ustrelil šest partizanov. Komaj so potem njega. Take zgodbe nam je pravil. Vrjeli jih tudi domači partizani niso. dobro ps se jim je zdelo. Ko je 'tako spraševal o duhovnikih, je eden omenil župnika Žagarja iz Ledin, da morda ta ni izdajalec, ker je na oni strani meje. "Takoj ponj in v občinski odbor ? njim," je ukazoval. Povedali sc mu še enkrat, da ne spada v občino, ker je v tistem delu Slovenije, ki je bila pod Lahi. "Dobro," je rekel, "pa ga napravimo za častnega odbornika. In brž pošljite pošto tja, da prid^ v nedeljo maševat. Ljudje morajo videti, da nismo proti veri." župnika Žagarja so v nedeljo res skoro s silo privlekli Na vseh občinskih deskah so bili razglasi, da bo v nedeljo maša in kdaj. V cerkev so šli partizani z zastavo. Ljudje so se seveda skrivaj smejali tej čudni verski gorečnosti ljudi, ki niso nikoli hodili v cerkev in katerih dejanja so bila vse kaj drugega kot pobožna. V cerkev sc šli seveda samo tisto nedeljo Imel sem priliko vprašati žup-. niika Žagarja, kako mu je všeč ta nova svoboda, pa mi je rekel: "Bog nas reši take svobode." • Pa sem bil spet v jeseni 1944 priča "svobodnih" volitev v naš vaški odbor. Dekle, stara 18 let, še nedorastla, je v partizanski uniformi vodila te volitve. Najprej je povedala svoj naupeni govor s približno to vsebino: "Sedaj boste svobodno volili. Doslej še r^jiste Vedeli, ikaj je svoboda. Volili boste zlasti mlajši, ki prej niste smeli. (Tri četrtine je bilo deklet od 18 do 20 let.) Seveda tisti, ki paktirajo z izdajalci, tisti ne bodo volili." Potem je zagrozila tistim, ki bodo predlagani, pa ne bi sprejeli, da jih bodo partizani smatrali za svoje sovražnike in kot s takimi postopali. Za predsednico je bila izvoljena neka ženska, (ki je imela že nezakonskega otroka, za zastopnico v okrajni odbor neka dekla, ki sploh ni bila iz našega kraja in jo večinoma nismo poznali in potem še nekaj mlajših žensk. Najbolj smo si zapomnili eno, ki smo jo vsi imeli za malo abnormalno, ki pa se je kasneje najbolj izkazala, ko so stikali in plenili po hišah. Glasovali smo za te dekline seveda vsi z dviganjem rok. Nobenemu še na misel ni prišlo, da bi se uprl, ker je vedel, kaj bi to pomenilo. Najbolj žalostno vlogo so igrale pri partizanih ravno žen- ske. Trdijo, da so bile te najbolj krvoločne. Govoril sem mnogimi partizani, ki so mi rekli, da bi ne vzeli partizanke. pa če bi morali ostati celo življenje sami. Nosile so moško uniformo ter puško in bombe Vse malo lepše so bile po štabih Spale so vedno s "tovariši" pc tovariško. Ne rečem, da ni bik med njimi tudi poštenih, toda od teh ni prišla nobena prostovoljno h partizanom. Mnoge dobra dekleta, ki niso pravočasno zbežala, so bila po sili mobilizirana. Imel sem tudi vtis, da so do tistih, ki so bile res poštene, vsaj nekateri imeli ,'več obzirnosti, vsaj na zunaj. Pa mitingi so se vršili kar naprej, da so agitir'ali in delali popagando. Jaz jih nisem hodil poslušat, vem pa od drugih da se je vedno ponavljalo: "Smrt belim izdajalcem." Pc Po mitingah se je plesalo cele noči. Dekleta so morale na mitinge. Mnoge seveda rade že radi plesa, toda morale so tudi tiste, ki niso šle rade. Po teh mitingah se je navadno začelo divjanje in streljanje, da ljudje \ strahu cele noči niso mogli za-tisniti oči. Bil je pa razloček med višjimi in nižjimi partizani velik Oficirji so se od navadnih pro-stakov zelo ločili. Najbolj pa po tem, da je šlo na štab vse boljše, kar so rekvirirali. Te rekvizicije so bile strašne. — Vsak je vedel, kaj se bo zgodilo doma, če pobegne k domobrancem. In vendar je bilo takih vedno več. Mnogi niso v<# vzdržali pri partizanih, pa tudi ne po vaseh pred partizani Fantje in možje pri partizanih so videli, kako neenaka je njihova borba. Videli so, da sc vedno padali le taki, ki niso bi li partijci. čiste komuniste, partijce, so varovali in jih nisc pošiljali na nevarna mesta. Zlasti vodilen partizan ni nikoli prišel v nevarnost. Ti so se hrani-i, da druge vladajo. To je vsakdo poskusil pri partizanih. Na urugi strani, pa so mi mnogi za-:rjevali, da jim vest ni več da-a, da ostanejo s partizani, ko so spoznali, kaj je za tem partizan-stvom. Ko so jasno videli, da gre ves boj samo za zmago komunizma in proti okupatorju, so iskali, kako bi se izmuznili iz partizanskih krempljev. Tudi jaz sem kasneje to občutil: Kljub vsej propagandi mi vest ni dala, da bi ostal med njimi. Pošteni ljudje so videli in spoznali: če tudi gre vse, ne morem več z njimi. če se jim je kdo izmuznil, je res sledila kazen takoj. Po noči so obkolili njegov dom in pobrali vse: vso živino do zadnjega repa, ves živež, vso obleko, posodo do zadnje žlice, sploh kar jim je prišlo pod roke. Takih sluča jev je bilo na tisoče. V vasi Go-ropeke, v naši občini, ni ostalo v celi vasi ničesar, vse so pokradli. Pozneje se je včasih zgodilo, da so tu in tam kaj pustili. Priznati moram, da niso bili vsi partizani enako strupeni, tudi vsi komunisti med njimi, ne . . . Toda zmerni so imeli malo besede. Sam sem slišal enega komisarja, ko je rekel: "Ena vreča moke je še gori," pa mu je drugi odvrnil: "Bodimo vendar ljudje, od česa pa naj žive." In ko sem jaz pobegnil, je takoj prišel eden ženi povedat, kdaj pridejo in je pokazal, kaj je najbolj potreba skriti. Naj še to povem, kako je bil moj hlapec priča, ko so pri Marjeti v Ravnah ustrelili zad-nega prašiča, pa so ga nesli na \oz in peli kot v litanijah: "Gos pod usmili se ga." še to naj povem, kako majhne uspehe v primeri z velikansko samohvalo so imeli v resnici partizani. Tako smo slišali, da je poročal radio London o nekaterih zmagah, pa je bilo čisto drugače. Ko so prišli v žiri, sem bral v "Poročevalcu," da je bilo na Trebijah na kupe mrtvih Nemcev, pa niti eden ni padel, čital sem, kako so opisovali boj na "Pasji •ravani" nad Poljanami. Neka Cankar .je napisala, da je padlo 40 okupatorjev. Imel sem priliko vprašati ljudi od tam, pa so mi povedali, da ni padel niti eden. Pa se je.vršil napad na postojanko Hotavlje, kjer so bili kot domobranci sko- od strani partizanov. Povedal sem že kako so vsakemu vse iz ropali in s tem njegovo družino uničili. To ne more biti brez od meva pri tistem, ki ima rad svo ro sami žirovci. V žireh smo j jo družino. Potem pa tisto nečlo-zvedeli, da so skoro vsi pobiti, veško ravnanje z ujetimi in mu- posebno pa mnogo Nemcev. Res se je partizanom posrečilo celo postojanko zažgati in so se morali nasprotniki umakniti, toda ubiti so bili vsega skupaj trije. Imeli pa so res partizani prav v tem boju hude izgube. Vaši Amerikanci porečejo: "Z Nemci pa so torej domobranci le sodelovali." Gotovo je to težko. Tudi mene je bolelo in sem imel: o domobrancih kar dolgo časa j slabo mnenje, čeprav je bila zra- čenje. Kar so počeli s fanti, ki so jih premagali na Turjaku s pomočjo Lahov, je strašno odmevalo po vsej deželi. Najprej so jim obljubili prost odhoel, potem pa so jih dali Lahom, da so jih zvezali. Nato se je začelo mučenje in pobijanje. V čirnem vrhu nad Idrijo so spet s pomočjo Italijanov zažgali vas in ujeli precej domobrancev. Nage so potem vlačili okrog in zasmehovali. Kdo se čudi, da je nastale oblasti. Toda ti so se zmotili. Ne bi pa hotel njih dobri veri, v kateri so se nahajali, oporekati in jim delati krivice. Napisal sem to le, da bi tisti, k so v Ameriki dobre volje, lažje spoznali, kakšna je resnica o Sloveniji, če bi res poznali polno resnico, ne bi obsojali ne tistih, ki so se branili pred partizani in ne tistih, ki smo se kasneje umaknili komunistični diktaturi. Morebiti sem le komu pomagal, da bo lažje prav sodil. DELO DOBIJO , J -u i-x-u - - I potem to besno sovraštvo? ven vecma najboljših moz nase 1 stranke in tudi najbolj pošteni Tudi to je vzbudilo čudno iz nasprotnih vrst. Bilo je med j mnenje o partizanih pri ljudeh, domobranci seveda tudi nekaj j ker so ti tako brezsmiselno uni- slabih ljudi. To se ne da tajiti. Zlasti taki, ki so pribežali od čevali narodno premoženje. Ravno te dni sem bral, da je v Slo partizanov so bili včasih že ta- veni ji porušenih nad tretjino šol ko navajeni na podivjano živi je nje, da jih je bilo težko držati. Toda kljub vsemu temu mislim, da bi pošteni Amerikanci prav nič drugače ne delali. Najprej .ie treba upoštevati, da je'borba proti okupatorju stala strašno enj in ogromno premoženja. Ali je bilo to potrebno? Ali je to kaj pospešilo Hitlerjev padec? Vsak je vedel, da ne. Vsak kdor je gledal od blizu, je moral spoznati, da gre komunistom za njihovo oblast in ne za resničen boj proti fašistom in nacistom. Kdo v vrednosti več sto milijonov dinarjev. Bral sem, da so vse to naredili okupatorji. Texla mi, ki smo bili ves čas na mestu vemo. da so okupatorji pač nekaj poru šili, ampak le majhen del tega, kar je uničeno. Večino šol so po rušili partizani. Ti so porušili vse šole, do katerih so prišli. Ii ne samo šole. Pri nas v žireh sr v eni noči pognali v zrak z mina mi in zažgali sledeče objekte: Novi most čez Soro proti Rov-tam, samostan, novo župnišče. novo šolo, ki so jo Nemci moder- je mogel potem še ostati z mir-: no opremili, občinski dom no vestjo pri partizanih samo za povečanje in razširjenje komunizma? Dalje naj nihče ne poza- vsem inventarjem. (Notri so bil. posnemovalniki iz cele občine) novi Prosvetni dom, Sokolski bi, da so se začele postojanke, dom. Bilo je nekaj strašnega, ustanavljati v obrambo proti j ker smo-mislil i, da so v našo skri partizanom le v skrajni fjlii in to dolino spet prfdrli Nemci in samo v skrajno obrambo življe-j začeli požigati. Naslednjo noč so nja. če ne bi začeli partizani z porušili še turbine v električni umori kar na debelo, ne bi bilo centrali na Sori in novo carinar-na Slovenskem nikakega domo- nico v žireh. Kasneje so s teža-branstva. Nekateri pravijo, da vo dobili iz černuč material, da to spada prav k taktiki komuni- so za silo popravili malo turbi-zma, da si ustvari sovražnika, če no, pa šele po nekaj mesecih. Nega ni, samo zato, da drži ljudstvo kateri so se opravičevali, da bi vftdni nap,e;tftčti in revoluciji se mogli v teh poslopjih skrivati Jaz seveda od drugod nimam te "beli" in se jih posluževati v bo-skušnje, toda ponavljam, da so | ju proti partizanom. Toda v ži padli tisoči in tisoči najboljših slovenskih ljudi od morilske ro- ! reh je še mnogo drugih hiš, kjer bi mogli biti "beli." Vse skupaj ke partizanov, predno je v obrambo svojih vasi in svojega življenja prijel za orožje proti tem partizanom kak vaški stražnik ali kak domobranec. Ljudje pri domobrancih so skoro vsi priče umorov svojih dragih ali vsaj svojih znancev po vaseh. V bližnjem št. Joštu na primer so pobili celo dru,žino pri "Možino-vih" in vse delavce, ki so bili tisti dan tam na dnini. Na zadnje pa še vse zažgali. In zakaj? Ker je duhovnik iz te družine na pri-žnici obsodil v smislu cerkvenega nauka komunizem. Po tem je bilo divjaško uničevanje brez smisla in to je naravno ljudi odbijalo od take "svobode." Rad bi vam povedal še katero o komunističnih komandantih, da bi videli, s kakimi ljudmi smo imeli opraviti, pa kaj, ko jih ne poznate. Lahko morda zapišem to, da tudi komandant "Prešernove brigade," ki je dolgo pri nas ležala, ni znal dosti drugega kot malo brati in pisati. Toda bil je dober komunist in to je glavno za partizanskega oficirja. Tako sem vam morda malo slabo povezano vsaj nekoliko opi- Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko pt» hišno znaženje poslopij v meitn Stalno delo — dobra plat« Poln ali delni čas 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40 xj. Zglmite oe r Employment Off lev 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 6 pop. vtak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO, Za popravila Izkušene ženske imajo prednost za naš oddelek narejenih oblek. Polna zaposlitev Plača Zglasite se v Wm. Taylor Sons & Co. ______(63) Dobra služba V službo se sprejme izvežbano atenografinjo in knjigovodkinjo. Plača. Delo je 5 dni in pol na teden. Zglasite se pri Bliss Coal Co. na 22290 Lakeland Blvd., KE 0808. (61) dogodku se je ravno v št. Joštu'sal, kaj se je godilo pri nas in ustanovila ena prvih postojank vaških straž. Tisto besno svoraštvo, ki je kasneje vladalo med partizani in kako smo se obnašali. To je seveda samo mal drobec tega, kar se je godilo. Poudarjam, da so pri partizanih nekateri do kon domobranci, je bilo največ po- ca upali, da ne bo zmagal komu-sledica nečloveškega postopanja' nizem, in da si ne bo prilastil vse Stalno delo Sprejme se ženska za hišna opravila, stalno delo; stanuje istotam, če je le mogoče. Vprašajte na 390 E. 156. St. (62) MALI OGLASI Harmonika naprodaj Naprodaj je harmonika, 120 basov kromatična, tipke klavirskega tipa. Cena je $450. Zglasite se pri Smerda's Music House 5800 Broadway Cleveland, O. (x) Posestvo naprodaj Proda se 40 akrov vzhodno od Gates Mills na County Line Rd. Krasen gozd. Za informacije pokličite SHadyside 2129. (62) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša' na 58Q3 White Ave. pri 55. St. in Payne Ave. Je za 2 družini, 5 in 6 sob, 4 garaže. Se lahko takoj vselite. Cena je $8,500. Zglasite se na 5710 White Ave. ali pokličite HE 4269. (63) Da bi rešili življenje sinu. — Mr. in Mrs. Joseph Hie-suiva iz Wallington, N. J. sta se podala v Washington, D. C. s prošnjo na vojni oddelek, da bi rešila življenje, sinu Pfc. Josephu, ki je bil v Tokiu obsojen na smrt pod obdol-žbo, da je ubil dva japonska vojaka. V sredi med njima je tudi župan Anthony Gajeivski iz Wallington, N. J. Opremljena soba Odda se zelo lepo opremljena soba poštenemu moškemu; na razpolago tudi garaža, če jo želi. Vprašajte na 942 Herrick Rd. blizu St. Clair Ave, pri Rockefeller parku. Pokličite Liberty 8427. (61) Pohištvo naprodaj Naprodaj je 3 kose pohištva za spalnico, dalje divan, Phil-co cabinet radio, svetilke, priročna miza, pohištvo za verando. Pokličite YE 97 48, 4 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 27, 1946 hlevov. Vode, vode! Domači so prihiteli obujat očeta, Bran se je pognal ponovno noter Domači so bili čisto iz sebe in nihče ni videl, kam je šinil Bu-dinov. Nekateri so imeli opravka z očetom, drugi begali okrog hiše in in niso vedeli prav, kako in kje bi poprijeli. Kar se je sesulo hišno okno in ven treščila težka vreča pšenice. Nanjo se je zavalila druga, tretja; zatem polni me- Mandel s Shoe Stol /red \ (Goose^ \ShoesI> Mi smo pripravili najbolj kompletno 4 obuvala za POMLAD in VELIKO NOC vašo družino. Dobili boste regularno najboljšo Mande'n kvaliteto. J Mi imamo veliko izbiro otroških belih idealni za veliko noč in za prvoobhajance. 6107 St. Clair Ave. poleg Grdina Shoppe ODPRTO ZVEČER^^^ Mi lahko popravimo' VSEH VRST VSBttt IGRALNIH STROJEV ZA Iffi&JI) / plošče T^f^i mm rfj NAPRODAJ ^ /jj^ , P0PR ? j® V Popravilo radijev, pralnikov in čistilce* stroka. Nobeno delo ni preveliko ali premaJ". ^ !« eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, A11 popravimo. MALZ ELECTRI^ 6902 St. Clair Ave. ^ ______—^^ OBLAK MOVER aA Se priporoča, da ga pokličete vsak čas,J gr ponoči. Delo garantirano in hitra postrez01 ' ? se 7. vsem zaupanjem na vašega starega zn JOHN OBLAKA J HE 2730. 1146 E. 61 st St. ^ P Celoten College Kur, za Vas 1 I STROŠKI PLAČANI j * ruka.i je 'važna vest za mladeni-F0t0m GI Bill of Rights, ako se stopite do 48 me-ecev "college," | Lyy^"^ Jn^TTb trgovske ali obrtno šolske izo-jA^fjM Mfc 'IK* g brazbe. Šolnina do S500 za nava- ^^^^lUM^ dntt šolsko leto bo plačana. Spre- ' " je'' boste tudi SG5 mesečno za ^VVtt '"**" oženjeni. Podatke dobile pri Va- B^- 'f' s- Army Recruit- 1268 Ontario Street, Cleveland, Ohio jZ,ah*Vala / V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše \ / zahvalimo vsem našim prijateljem in znancem za \\ ) obisk ob formalni otvoritvi naših prostorov \\ METROPOLE gostilne j; 5502 St. Clair Avenue \ ) ki se je vršila sinoči. Zahvaljujemo se vsem za krasne (i \ cvetlice, ki so okrasile našo gostilno. // ) Toplo se priporočamo še za bodoče, da nas ob- l ) ipčete. Postreženi boste s finim pivom, vinom in l i\ žganjem ter okusnim prigrizkom. (( [/ Da bo Da družba vesela, bo godba igrala vsak ve- )) [/ rer razen ob pondeljkih in torkih. \\ [( Se priporočamo za obisk: // I LOUiS TREBAR JOHN PECON FRANK YANK0VIC __ SAM SLAPIC j » UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr, Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" H 1 kateremu je znižana cena on k.kovoBt, CLEVELAND ORCHESTRA I ERICK LEINSDORP, dirigent j SEVERANCE DVORANA Četrtek 28. marca 8:30 Sobota 30. marca 8:30 Program vključuje dela od Mozarta, Prokoliefia ln Bralimsa. '____ _CE 7300_ V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRISRČNO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Lucije Baznik ki so mirno v Bogu zaspali večno spanje dne 27. marca 1944. Dve leti kar odšli ste, draga mati, tja odkoder več vrnitve ni, odšli iz doline solz, bridkosti, v raj nebeški po plačilo. Vaše roke, ki dobrega toliko storile, utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečni ste zdaj nad zvezdami. Žalujoči ostali: ROSE JANŠA in ALICE ZORC,, hčeri; CHARLES, C APT. LOUIS, MATTHEW in EDWARD BAZNIK, sinovi. Cleveland. O., 27. marca 1946. , , n < Bran je urno splezal po les-tvci. "Spusti je rib as, Metka, kaj ti bo jenbas! Podaj mi roko, ne, z nogami se mi osloni Obrame! Tako vdiš, kar spusti se zdaj, pa za lestvo se primi!" Kakor otroka jo je spravil dol. Kar ttresla se je. —- "Lej, kri ti teče," je pokazal na njene gole noge. Res so ji segale praske prav nad koleno. "Saj ni nič, samo prestrašila sem se. Sem mislila, da je kdo od onih." "Viš, zaradi mene si padla, pa še tole je zdaj vse prašno," je rekel, ko je gledal belo dekliško perilo, razmetano prahu. "Nič hudaga, da le njim ne pride v roke." Pobirala ga je zopet v jerbas. "So ivam hudo razkopali?" "Dolzldaj jih še ni bilo. No, naj le pridijo, z burklami jih naženem." Nato je stopila predenj: "Veš, niso prav ravnali naši, ko pridejo po nepotrebnem izzivat. Na, zdaj pa imamo," je rekla kar nekam užaljena, potem je stopila zopet na lestvo in čakala. Bran se je nasmehnil pa od-edvrnil: "Pazi, Metka, da spet ne padeš!" j "Me boš pa v drugo ujel, kar počakaj," ga .je zavrnila, po-zabivši na vse druge brige. On se je meditem odmikal, ona pa 'stala na lestvi, nikamor več se !ji ni mudilo Bran je pogledal v Kolarjev koti. Tam so ženske nekaj vpile pa vekle fanta šajmulom iz rok. , Bran se je ekrenil proč, ženski ječaj ga je skoro odnesel nazaj iza Podliparjevo seč. Bežal je dol za Šavsovo batjo in v širokem kolobarju prišel na drugo plat vasi. Izza seči je gledal v Skukov kot in pcšlu-šal vik. Šajmul je prinesel iz hiše gorečo g lav njo, drugi pa privelkel od kozolca lestvo; in ko jo je hotel pristaviti k slamnati strehi, je pritekel Skuk in zgrabil za lestvo. Prihitele so ženske, s povzdignjenimi rokami rotile, naj prizanesejo, za križanega Boga,, naj prizanesejo hiši. Oni z lestvo je brcal gospodarja in se ga skušal znebiti. Bran je pozorneje pogledal in spoznal onega z lestvo; Klopov je bil. Oni z glavnjo je skušal na vsak način splezati do strehe, toda ni šlo lahko. Skuk in žena in vsa družina je popadla lestvo, glavno in ša.j-' mula — in morala sta končnu! odnehati in se odstranila z jeznim žuganjem. Bran se je plazil d'alje za vrtovi, rn ivre-i sovih ni opazil nič posebnega.! le domače je videl, kako so te-| kali sem in tja kakor groizhi5ni| prenašali svoje stvari. Toda] tam naprej je bilo slišati krik! in jok. Bran se je ozrl in vi-i del Drozgovo hišo v dimu. Naglo je stopil in se prepričal: hiša je gorela. Obstal je, gledal strašno resnico iz bližine, poslušal krik' ljudji, cibup in jok — in obšla ga je slabost. Hotisl bi p res- j' kočiti plot, planiti na pomoč,1 a ise ni mogel niti premakniti z mesta, vse mu je nekako odpovedalo. — Pogorje bo pro- ] padlo, brjanski rod bo vzel konec! — mu je gazilo na senci in stal je ,tu zlom j en. Zazi- ' jal mu je brezdanji prepad, iz i keterega ni videl nikakega iz- 1 hoda. Velja samo še: vdati sej ali pa se spustiti v blazen boj. | Rešenja ni. Vdati se? Na I svetu nič lažjega kot to. Spri-," jaizniti >se z vsem, kar je in kar i< pride; kaj je kdo !bil včeraj in; kaj utegne postati? jutri — to .1 je pač vseeno. Si more pač | ,ke se je dvignila in zopet padla ob vratih, ki" so vodila k svinjakom. Bran je zadel ob telo na tleh, potisnil vrata, bila so zapahnjena. Zubelj pa jih je že močno načel, in ko je Bran dvakrat, trikrat butnil obnje s škornjem, so se vpričo sesula. Naglo je pridvignil težko telo pa gazil z njim skozi goreče podrtine. Zavlekel ga je na vrt, kkjer je bilo tudi že blago, segnano iz i hovi moke, kaše. Drozgova i mati je padla na kolena, kričala s povzdiguj enim rokami, se t zahvaljevala Bgu sa to milost. ■ In vreče so ležale tu, resnične in polne, od njih Jfj odimljem smrad, a bl bolj dragocene. ... (Dalje prih*