Poštnma plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto V. št. 9. Dopisi in časniki naj se pošiljajo na poštni predal 259, Ljubljana Naročnina četrtletno 15 Din, za pol leta 30 Din, za vse leto 60 Din, Posamezne številke 1.50 Din. Za inozemstvo celoletna naročnina 90 Din. Kranj, 28. februarja 1936. iiiiui Uprava: Kranj, Strossmajerjev trg štev. 1. Poštnoeekovni račun Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju Predstavnik tiskarne France Uhernik, Kranj. Za pravice slovenstva in njegove kulture (Govor banskega svetnika dr. Frana Vidica.) Kljub lepemu in vestnemu poročilu načelnika prosvetnega oddelka banske uprave se nisem mogel ubraniti vtisku, da naše šolstvo in naša prosveta hirata in pešata. Naše šolstvo hira po priznanju poročila samega zaradi pomanjkanja, in to zaradi pomanjkanja učnih moči, učilnic, učil in celo zaradi pomanjkanja primernih učbenikov! Prva točka ne drži; mi ima mo obilico izprašanih kandidatov in kandidatov univerze, ki jedva čakajo na službo. Primanjkuje nam marveč kreditov, da bi te brezposelne kandidate namestili na šolah, kjer primanjkujejo moči. Tudi učilnice in učila bi se mogla z dovoljnimi krediti pridobiti. Samo pomanjkanje primiernih učbenikov ima drug vzrok.Tega je kriv naš nesrečni centralizem in nesposobnost naše centrale! Dokler je bila aprobacija slovenskih učnih knjig pri prosvetnem oddelku v Ljubljani, je stvar šla gladko. Imeli smo dovolj in dobrih učnih knjig, ki so bile pravočasno na razpolaganje in po primernih cenah. Ko pa so se nekateri gospodje v Belgradu polakomili honorarjev za ocenjevanje rokopisov šolskih knjig in ki je ministrstvo pridržalo določanje ocenjevalcev in aprobacijo rokopisov, tedaj se je začel nered, ki je povzročil vedno večjo zmedo, danes pa imamo v tem vprašanju pravi kaos! Nedavno je završalo po celi Sloveni ji — gotovo se še spominjate tega — na raznih shodih so se oglasili protesti zoper zenačenje in nio- ____1— Ir« »J liri I H •! vočasno odredil vse, kar je bilo potrebno za redni pričetek šolskega leta. — Zgrozilo me je, ko sem posnel iz poročila, da je manjkalo o-koli 1300 učilnic! Kakšen mora biti pouk na takih zavodih in kakšna higiena v takih učilnicah, v katerih se vrsti razred za razredom brez zadostnega zračenja! Poročilo pravi, da za znanstveno in umetniško izpopolnjevanje naroda skrbijo razne znanstvene ustanove, kakor muzejska, zgodovinska in razna strokovna društva, ki dobivajo stal dobrine. Na tiste gospode se obračam s prošnjo: ne bodite tako ozkosrčni in privoščite, ko je bil odobren kredit za kmetijstvo v znesku 11,000.000 Din, tudi par tisočakov za naše kulturne naprave. Gospoda, gledališče je luč, ki ne sveti samo Ljubljani, temveč tudi podeželju, gledališče je žarišče, ki žari in širi toploto ne samo ljubljančanom, temveč vsem ljudem širom naše Slovenije. V njem se učijo naši provincialni diletantski odri, saj ga hodijo proučevat (režiserji in taositelji glavnih vlog in kopirajo potem to, kar so videli v Ljubljani, na domačem odru. Samo tako si moremo razlagati, da nam rfudijo podeželski odri razmeroma tako dovršene predstave. In nazadnje naj posvetim svojo pozornost nov vsakoletno podporo po banovinskem pro- še enemu stanu, to so naši umetniki! V kak- racunu. Med temi društvi se posebno poudarja šnih težavnih in siromašnih razmerah živijo in „Narodna galerija" v Ljubljani, ki »predstav- J ‘ L----J •|,-L‘ > lja najpopolnejšo zbirko umetniške produkcije na slovenskem ozemlju od ,14. stoletja do danes." Poročilo obeta tudi v programu dela za bodoče proračunsko leto, da se bo posebna skrb posvečala raznim znanstvenim ustanovam, ki so 'naštete v proračunskem predlogu, ter ustvarjajo naši /umetniki, mi ni treba razlagati. V časih, ko primanjkuje večini naroda denarja za najnujnejše potrebe, je umevno, da se ne troši mnogo za nakup umetnin. Brez naročil in brez odkupa umotvorov pa naši umetniki ne morejo živeti. Ni dovolj, da se jih spominjamo šele po njihovi smrti in jih potem čas- naši umetnosti. Toda gospoda, če pogledamo te timo na ta ali drugi način; naša dolžnost je, proračunske predloge, moramo ugotoviti, da da podpremo v življenju in da jim tudi so tam nastavljeni naravnost sramotno nizki sami pomagamo ustvarjati umetniška dela in zneski. Tako dobi »Naroidna galerija , katera tako bogatiti našo kulturo. V proračunu je se v.poročilu tako visok** ceni, 30.000— Din, Muzejsko in prirodoslovno društvo v Ljubljani skupaj 20.000.— Din, Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani pa celo celih 5.000 Din. če primerjamo te zneske s kreditom za gnojne jame v proračunu oddelka za kmetijstvo, ki znaša 500.000.— Din, tedaj nam postane jasno, kako se pri nas ceni znanstvo in umetnost. napravo, da jo lahldo pokažemo vsakemu tuj ‘ cuj ker nam je v resnici v čast in ponos. Muzejsko društvo je im^lo .svoje dni dva oddelka, zgodovinski in prirodoslovni oddelek, sčasoma. sta se ta dva oddelka ločila in dobili smo dve društvi* Muzejsko društvo in PrirodosJoV- li razne izjave, iz vseh pa je zvenelo, da preti našemu jeziku nevarnost, da mu v teh novih učbenikih odkažejo ^eravnopravno in povsem podrejeno mesto. Zato si bom dovolil o tem vprašanju !predlq$itj posebno resolucijo in Vas prositi, da jo sprejmete. Naše šole potrebujejo miru! Samo v miru lahko uSpeva pouk in rodi želene sadove. Toda naše šole ne pridejo do miru. 2 njimi se delajo pOslkusi na nezaslišan način in vprav pri njih se uveljavlja rek, da je v Jugoslaviji stalna samo — nestalnost! -— Pouk na našin šolah se moti z večnimi slavnostmi in proslavami. ki vzamejo še velik del že tako pičlo , , ... „ , .. odmerjenega časa za poučevanje. Zakaj šola Pri nas preveč počiva. Pocitnice so predolge. sicer'ihtavijen tknedit za majkup uMetnin in starin, toda ta znesek je dafeč prenizek. Pomisliti pa je pri tem, da to niso podpore, temveč, da je to samo nakup predmetov, ki bodo svoje dni predstavljali morda neprecenljivo vrednost in bo tako denar, izdan zanje, bogato poplačan. Obenem pa bo pomagano tudi našim u-metnikom v njihovi težki borbi za življenje. po$taxke.iAK,-uprava ta moj '; predlog resno upošteva. K koncu dvolite, da Vam prečitam prej o-menjeno resolucijo o zenačenju in monopol i-zaciji šolskih knjig nio oiaiS! o.t. »Banski svet Dravske bahovfn^j1 zbran iia svojem 7. rednem zasedati jut v Ljubljani, no d*uštvo. Dotacija pa je ostala ista za obe ^ločno protestna proti značenju šolskih uč, društvi skupaj. Vsa naša znanstvena društva ben.lk^ z,a Vdl v. tem HS"8 ' izdajajo svoje publikacije. Te publikacije se pošiljajo v ino&transtvo v zamenjavo z ino-stranskimi znanstvenimi in umetnostnimi društvi, ki vračajo zato svoje publikacije. In tako so ta društva zbrala dragocene knjižnice, ki predstavljajo veliko vrednost in ki bi se sicer ne bile mogle nabaviti. Subvencija tem društvom torej ni zavržen denar, temveč se potisniti slovenski jezik v stran in mu odka-zati neko podrejeno mesto, ali ga polagoma popolnoma izriniti. Banski svet zahteva, da se uvedejo v slovenske šole slovenski učbeniki, ki so jih spisali slovenski znanstveniki in pedagogi, ki so že davno dokazali svojo sposobnost za to delo Pri tej priliki izjavlja' banski svet, da bo tako da se ne vrši pouk niti pol leta, če se štejemo vse počitnice in vse proste dneve, in se bo mogh) prav o naših šolah reči, da je šola »le se ®ePrijetna prekinitev počitnic." To ni po volji niti učencem, niti staršem, niti učnemu fospbju samemu. Zakaj, vsi trpijo v teh neznosnih razmerah, ker se tvarina, ki je predpisana za celo leto, mora predelati v skrajšanem casu in tako trpe v prvi vrsti u-čenci in dijaki, ki dobivajo večje lekcije, prav-tako pa tudi učitelji, ki nimajo dovolj časa, da predavajo uoencem vso tvarino, in so obsojeni večinoma le na izpraševanje. V rodbinah pa se toži upravičeno, da je mladina preobremenjena, da se v soli uči premalo in da se preveč prepušča domu. Ob početku šolskega leta še niso nameščene učne moči, med letom se menjava osebje, učni Načrti " " zavodu z njo ustvarja protivrednost, ki se zbira pri budno stal na straži za ustavno poroštvovane nas v knjižnicah dotičnih društev. Publikacije pravice slovenskega jezika in njegovo velja- naših znanstvenih in umetniškjih Idruštev pa tudi^ nosijo v svet dokaze naše kulture in nas uvrščajo vredno med število kulturnih narodov. Zato prosim, da se ti krediti tem znanstvenim (društvom, kakor rtudi »Narodni galeriji" revidirajo in povišajo vsaj na dvojni znesek! Poseben kamen spotike je bil nekaterim gospodom tovarišem iz banskega sveta kredit za naša gledališča, ki bi ga najraje tklar razdelili med kredite za gnojne jame, prašiče in druge vo v vseh naših uradih in pri vseh naših obla-stvih. Zato energično protestiramo proti vsem poskusom izriniti naš jezik iz uradnega poslovanja z vsiljevanjem raznih obrazcev in tiskovin, na katerih ni več slovenskega jezika, in sicer takb poštnih, carinskih, železniških, kakor v novejših časih tudi davčnih tiskovin, in zahtevamo, da se da našemu slovenskemu jeziku, ki ga gojimo skoraj 50 let, spoštovanje in veljava, ki mu gre po ustavnih določilih in po vseh božjih in človeških pravicah." Šolske knjige — za Slovence nerešeno vprašanje __________________ _ . Dne 22. svečana t. ;li. je dal prosvetni minister skupine t. j. za srbsko-hrvaške-slovenske slov- ti in učne knjige. Tako je na odličnem v Belgradu Stošovič časnikarjem pojasnilo o nice, berila in zgodovine. Iz pojasnil ministra du v Ljubljani, ki šteje 37 razredov, državnem monopolu in izenačenju šolskih Stošoviča bi bilo sklepati, da bodo šolske knji- TIh ni.. l' * V _ J1 v _ 1 _ 1 _ __ _ 1 n ‘f 11 <»H I 1 • 1 ~ M 1 vil /1 ol' n OaI nL__1 »1 — - ! n I J^^j^alo ob pričetku šolskega leta 18 učnih krmg o _ Prosvetni minister se je skliceval na §§ 1. sane v slovenskem jeziku, da bodo pa učne , *.* kakšen mora biti v takih razmerah po- H v ln» ^akšni uspehi, si lahko sami mislite. IN ase šolske razmere kiar kričijo po vmesni instanci, akor je bil nekdaj višji šolski sv dolžni zaostanki i/. prejšnjlih let 5,635.218 Din ali 33,79% dohodki od posojil 5,483.351 Din ali 13.40% razni in nepredvideni dohodki 8,555.787 Din ali 7,56% dohodki podjetij 88,761.254 Din ali 18.44% razpoložljiva gotovina 10,191.587 Din ali 6.00% posameznih vrst dajatev skupaj torej 364,438.666 Din ali 13.59«/« vseh dohodkov samouprav, ki so bili v proračunskem letu 1933/34 predvideni s 2.681,265.553 dinarji. Pripominjamo, da v teh dajatvah bodisi neposrednih ali posrednih, niso vštete doklade cestnih odborov s predvidenim zneskom 15,580.101 dinar, ki obstaja očitno le v Sloveniji. Analiza teh podatkov nam nudi tudi iz drugih področij naše finančne uprave znano sliko preobremenitve prebivalstva Slovenije. Če bi plačevali le delež, ki nam pripada po številu prebivalstva, bi plačali le 8.04%, ne pa omenjenih 13.59% vseli samoupravnih dajatev ter tako prihranili razliko 5.55% (13.59% 8.04% od 2.681,265.553 Din, kar bi dalo lepo letno vsoto 147.469.605 dinarjev, ki bi jo prav v tem težkem času alhko s pridom porabili. Če pa primerjamo naše prispevke z zneski, ozir. razmerji povračil (n. pr. z zneski javnih del itd. itd.), katerih je Slovenija deležna, bi pa bila gornja vsota še neprimerno več ja. Zmeraj ista žalostna slika jugoslovenskega centralizma za Slovenijo in Slovence, zmeraj tisto brezbrižno stališče čaršije: kaj nas briga, če vse pogine, da le mi živimo. A resen opomin naj bi nam bile te in take številke. In vsepovsod naj bi širil vsakdo znanje o njih in spoznanje resničnosti: da nas mora ta način izmozgavanja v kratkem sploh uničiti, in prav tako naj bi se ves slovenski narod naučil izvajati edini neizogibni zaključek iz teh dejstev: da je treba tistega in tiste, ki so to brezprimer-no izkoriščanje uvedli in omogočili, ki so ob istem času in na isto sapo tudi onemogočili vsak uspešen odpor Sltrvefiije Icnrso' jo-»zro*?!? zakonitemu majoriziranju, da je treba torej kratko in malo vse jugoslovenske nacionalne centraliste izgnati z bičem iz slovenskega občestva. 14,513.706 prebivalcev *) podatki glede banovinskih proračunov se nanašajo na proračunsko leto 1934/35 do 30. septembra 1935. Dr. Ivo Štempihar: Razdelitev mandatov Okrajna kandidatura in — sorazmernost. Videli smo že, da vodi združitev mandatnega vodila in vodila sorazmernosti h kompromisu in opazili, da se pojavi kompromis zaenkrat nekoliko na škodo popolne izvedbe mandatnega vodila. To zaradi tega, ker v trenutku, ko želimo dati manjšini zastopstvo, ne moremo več zasesti vseh mandatov na podstavi številčnega izida glasovanja po posameznem volilnem o-kraju. 2e iz tega sledi, da sinemo napraviti kompromis tudi tako, da bo na škodo popolni izvedbi vodila, sorazmernosti. Kajti pri iskanju izhoda med obema, na sebi računsko nasprot-inma vodiloma, se moramo zavedati, da je treba poiskati najpravičnejšo obličico rešitve, kote r j mandati naj se oddajo že pri „prvem štet -ju‘c, t. j. na podstavi samega izida glasovanja v volilnem okraju, kateri mandati pa se naj pridružijo zasedbi na podstavi izračunanja z upoštevanjem manjšinskih glasov. Če ima prvo vodilo namen, da nudi volilcem priliko, izbirati med kandidati tistega, ki jim pomeni osebno najsposobnejšega zastopnika njihovih pridov, drugo vodilo pa namen, da zagotovi manjšini primerno zastopstvo, in sicer pravtako zato, da dobi tudi manjšina tiste zastopnike, ki pomenijo manjšinskim glasovalcem osebno najsposobnejše zastopnike, potem moramo zagovarjati sledeče, oziroma slediti sledeči miselnosti: Prva glavna zahteva je: kandidature se predlagajo in volitve poslancev se izvršijo po volilnih okrajih. Druga glavna zahteva je: manjšini glasovalcev pripada za pokrajinsko-enotno področje sorazmerno zastopstvo. *) Kako je s temi prispevki države za Slovenijo, nuui je že tako dovolj znano, namreč po navadi jih v veliki večini sploh no dobimo. Tretja glavna zahteva je: tako pri večinskih, kakor pri manjšinskih mandatih je stremeti za tem, da bodo izvoljeni ikolikor mogoče tisti, ki pomenijo volilcem najsposobnejše in najboljše zastopnike. Izbera najboljših zastopnikov pride neposredno do izraza po volilnem riedu, pri katerem so voli po okrajih. Zato bodi prvotni sestav volitev tak, da izbirajo volilci dotičnega okraja poslanca med kandidati najprej po kandidatovih osebnih lastnostih. Ker bo pa vpliv nazornih razlik ali strank kljub izročitvi kandidatur volilcem še vedno tehteti, bodo volilci poleg osebnih lastnosti kandidatov sodili tudi po strankarski pripadnosti, tako svoji, kakor kandidatov. Vpliva strankarskega duha ni mogoče popolnoma izločiti, dovolj je pa, če se volilci oprostijo prisilnega patronata strank. Zato vpliv strank ne bo mogel skvariti osebne ocene postavljenih kandidatov, brž ko bo odvzeto strankam naj učinkovitejše orožje: predpravica postavljanja kandidatov. Račun s temi močmi nas dovaja do določitve: da se smejo že na podsta- vi izida glasovanja v okraju šteti za izvoljene samo tisti poslanci, pri katerih se je pokazalo, da so osebni zmagovalci. Ta pogoj bo uresničen, kadar je izmed več kandidatov dobil eden prevladujočo večino oddanih glasov in je ta večina oddanih tudi prepričevalna večina med volilci v okraju. Navadna večina oddanih glasov je za nastop o-menjenega pogoja popolnoma nezadostna, nad-polovična večina oddanih glasov ni prepričevalna, posebno, kadar utegne biti abstinenca volilcev komurkoli dobrodošla. Poleg tega u-tegne nadpolovična Večina! oddanih glasov ustrezati samo strankarskemu obrazu dotičnega okraja. Za osebno zmago kandidata je potrebna visoko naravnana posebna večina in za tako štejemo tričetrtinsko večino vseh vpisanih volilcev. Kandidatu, ki zbere na svojo osebo toliko glasov, da ie njih vsota najmanj enaka trem četrtinam vseh volilcev v okraju, ni potreba več sorazmernosti, za takega velja lahko mirno izid prvega štetja. Na primer: volilni okraj ima 14.819 volilcev, ki naj izvolijo med 5 kandidati enega poslanca. Udeležba pri volitvah znaša — visoko vzeto 13.658 glasov. Eden izmed kandidatov je dobil 11.115 glasov, vsi drugi skupaj pa 2.543. Pri talcih izidih je pač sorazmernostni račun odveč, ker je že optično gotovo, da je ta poslanec izvoljen tudi po sorazmernostnem vodilu. Poslanec. je dobil tričetrtinsko večino vseh voli!-cev, najsi so volili ali ne, za sebe, in sme računati s tem, da si je zaupanje ljudstva zaslužil, ne zato. ker je pripadnik izvestne stranke, člen njenega vodstva ali celo voditelj stranke. temveč ker ga imajo volilci okraja radi. ker jim je koristen, ker se briga in peha zanje. V naših rdžmerah ne bo veliko takih poslancev, ker ne bo vsaj v prvih letih 'tako privlačnih kandidatov. Od osebnosti, ki se dandanes sučejo v politiki, moremo vse prej trditi, kakor to, da bi bile širokim množicam ljudstva privlačne. Zato ni veliko verjetnosti, ali bi sploh kateri kandidat dosegel zahtevano večino glasov nad vsemi konkurenti. In ta verjetnost, oziroma neverjetnost utegne marsikoga zavesti: da nas vpraša, zakaj potem sploh postavljamo tako težko izpolnjiv pogoj. Na tako vprašanje odgovarjamo, da naša izvajanja ne marajo biti oportunistična, temveč stvarna, brez ozira, na skorajšnjo ali kasnejšo izvediji-vost. In stvarni namen zathevane večine je vT*ray _to. da prisili politične oblike k izberi najboljših, ker so samo najboljši politiki obenem privlačni, la stvarni namen se številčno zavaruje že s tem, da niso glasovi, ki so bili oddani kandidatu, izvoljenemu z zahtevano večino, več upoštevani pri nadaljnji delitvi mandatov: ti glasovi so že nasičeni, svojega poslanca že imajo, in še kakšnega. Pač pa so upoštevani pri delitvi nadaljnih mandatov glasovi, ki so se izgubili zoper že izvol jenega poslanca, v našem zgoraj navedenem primeru 2543 glasov, seveda, če so. se kandidati, ki so pobrali ta ostanek, vezali s kandidati v drugih okrajih in koder so se vezali. Drugi bodo spet vprašali, zakaj zadržujemo sorazmernostni račun, ko bi s tolikšno večino glasov izvoljeni poslanci prišli vendar (udi pri sorazmernostnem računu na isto. Na to odgovarjamo, da bi poslanci že prišli na isto, ah volilci ne. Kajti volilci bi potem ne imeli v rokah sredstva, da si postavljajo kandidate sami. temveč bi jim ga postavljala spet kaka ..vodstva . volilci pa tudi ne bi imeli sred- zasedeni vsi mandati. Ker se „že nasičeni11 glasovi ne udeležujejo te dodatne delitve mandatov, se ni bati na eni strani, da bi skupina kandidatov, ki je dosegla razmeroma najvišje število glasov preveč pobrala, drugi strani pa se tudi ni bati drobilnih kandidatur, samcatih lokalnih posebnežev, ki samo odvajajo manj zavedne in manj premišljene drobce glasovalcev. Sicer pa bo dvig kakovosti poslancev sam po sebi polagoma iztisnil neresne tekmovalce in zmanjšal razkropilne kandidature. Pri kakovosti kandidatov, kakršni so se postavljali in ponujali ljudstvu ob volitvah pred 1929, je bila enajstorica, dvanajstorica skrinjic razumljiv pojav. Kaj pa s tistimi kandidati, ki se niso nikjer vezali, a so pri volitvah zbrali v lastnem volilnem okraju dobro število glasov, ne da bi bil i dosegli zahtevano posebno večino? Tudi ti se bodo udeležili dodatne delitve mandatov, ker pa so samcati, nimajo upanja, da bi njihovo število glasov presezalo seštevek glasov vezanih kandidatov, ki so vsak zase zbrali manjše število glasov, kakor ti samci.. Jz prvenstvenega upoštevanja mandatnega vodila sledi, da imajo ti samci prednost pred zbirko več kandidatov, ki sami zase nimajo toliko volilcev za seboj. Ne gre, da bi dobili mandat kandidati s po 1000, 1500, 2300, 3200, 4500 glasovi, torej skupaj s 12.500 glasovi zoper kandidata, ki je v enem samem volilnem okraju dobil sam zase 9000 ali 11.000 glasov, s pridržkom, da slednje število ne doseza treh četrtin v okraju vpisanih volilcev. Pri našem „teoretičnem“ volilnem okraju znaša ta že tako 11.250 glasov. Drugače, ako zbere samostojni kandidat le malo več glasov nase, kakor vezani kandidat. Medtem ko prevladuje v prvem primeru osebnostni značaj volilnega u-speha, prevladuje v drugem primeru ozir na skupno smer volilcev, katerih kandidati so se vezali. V teh primerih je potrebna posebna določba, ki razmejuje, kaj je treba v danem položaju bol j upoštevati. Ta se da zaenkrat navesti samo zgledoma. Primerna bi bila vsekakor določba, da ima samostojni kandidat prednost, če je zbral sam zase najmanj dvakrat toliko glasov, kakor pa jih je zbral najbolje uspeli kandidat iz vezane skupine, oziroma vezanih skupin. Ali pa določba, da ima prednost samostojni kandidat, ki je sam zase združil trikratno povprečno število glasov, katero so prejeli vezani kandidati skupine, ki bi se ji dodelil mandat, da ni tega samostojnega kandidata. Na la način bi imeli namreč prednost tisti samostojni kandidati, ki so v svojem okraju dosegli nacl-polovično večino glasov. Iz angleškega zakona bo pa treba privzeti eno ustanovo: nadomestne volitve. To pomeni odpravo ustanove namestnikov, ki petrificira sta- . . 1 V • I.« 1 » w . . Neodkritosrčne skrbi „]utro“ nadaljuje svoj boj proti ..previsokim samoupravnim davčnim bremenom v Sloveniji", ki da „ogražajo naše gospodarstvo." Ali z drugimi besedami boj proti našim samoupravnim proračunom. Pri tein navaja, kako propada naše gospodarstvo, kako zlasti nazaduje v primeri z gospodarstvom ostalih banovin. Vse zgolj znane stvari sicer, glede katerih pa ne škoduje, če jih ponavljamo spet in spet. Človek bi bil „Jutra“ in njegove skrbi za slovensko gospodarstvo kar vesel, če bi natančno ne vedel, kako je z njo, in da ima pri vsej stvari popolnoma drug namen: namreč boj zoper našo finančno samoupravo. O vsem tem smo obširneje pisali v letošnji 7. številki. Vendar ne škoduje, če pri tej priliki •sPet opozarjamo na to, kakšen naj bo načelen politični in gospodarski boj, zlasti pa na to, kako je tak neodkritosrčen boj škodljiv slovenski stvari. Kajti po „Jutru" ogražajo slovensko gospodarstvo banovinska finančna bremena. Ta pa znašajo v celoti komaj Vis, reci eno osemnaj-stinko tistih dajatev, ki jih plačuje Slovenija v osrednje blagajne. Na prvi pogled je torej vsakemu očitno: tudi če se sploh odpovemo vsem tistim 97 milijonom, kolikor znaša proračun dravske banovine, je vendar ta znesek v primeri z dajatvami za Belgrad tako neznaten, da bi si slovensko gospodarstvo javeljne moglo pomagati z njim. Se man j pa, če bi’odbili od tega proračuna nekaj drobcev, s čimer more k večjemu kdo računati, kajti to menda celo „Jutro" ve, da večine svojih poslov banovina ne more opustiti, tudi če bi jih hotela, ker jo veže zakon. Niso torej samoupravne dajatve tiste, ki duše slovensko gospodarstvo, ampak tiste milijardne dajatve, ki jih odrajtujemo v osrednje blagajne in od katerih precej nad pol milijarde ne pride več nazaj. „ J utro" pa je k več j emu malo potožilo o težkih časih, ko so delali v Belgradu centralistične proračune, njegovi ljudje pa so zmeraj glasovali zanje. Šele ob banovinskem sedanjem proračunu je postalo zgovorno, četudi dobro ve, k je je vzrok hiranja našega gospodarstva-zlasti pa, kdo je pravi krivec tega hiranja. Že zadnjič smo poudarili, da je stvarna presoja vsakega proračuna ne samo opravičena* ampak tudi potrebna. A tudi tu moramo reči nekaj načelnih besed. Denar, k^ ga plačujemo samoupravam, ostane a. Krožil bo to rej v Sloveniji in se v tej dom nje in razpoloženje volilcev na dan splošnili volitev. Kakor hitro okraj nima več poslanca, naj volilci odločajo, kdo ga naj naslednje do prihodnjih splošnih volitev. Za nadomestne volitve bo pa z ozirom na neizvedljivost sorazmernosti v enem samem volilnem okraju treba sprejeti načelo, po katerem se vršijo volitve na r rancoskem, tore j zahtevek nadpolovične večine in po potrebi ožje volitve. vprav v o sebi. stva, da sj postavijo kandidata ki sme računati na pristno privrženost volilcev v dotičriem okraju. S takojšnjim sorazmerno-stnim računom bi dosegli spet tisto nevarno posplošenje in padec moralne ravni kandida- iki naS prav prl današnji poslanski zbornici lahko upravičeno skrbi. Po zasedbi mandatov po osebnih zmagovalcih bo ostalo izvest no število mandatov prostih. Za te bo potrebno izračunavanje izvolitve po sorazmernosti. t. j. s pomočjo seštevanja enako-smerinh glasov vezanih kandidatov, dokler niso OPAZOVALEC Izbran fižol 16. Drugi časi. Dr. Vladimir Ravnikar, bivši •Senator, izvoljen leta 1932 na seznamu JNS, je leta 1936 glasoval za rezolucijo, ki blagoslavlja zadnje učiteljske premestitve kot popravek krivic, ki jih je povzročila s svojimi učteljskimi premestitvami — JNS. ' _ 17. Piscem . jubilarnih člankov. Svetujemo vsem. ki razpolagajo s sodobnim Okusom, kadar se ukvarjajo s pisanjem jubi-larnih člankov, da nikakor ne pozabijo na stavek: „Sovraznikov jubilant nima,,. — Brez tega zatrdila bi se znalo pripetiti, da bi menili bravci nazadnje ceh) to, da je članek napisal sovražnik jubilanta. 18. Obstrukcija v zbornici. Pri vsem naporu, ki smo ga v to položili, nismo zasledili v nobenem časopisju vesti, da bi bila zbornična obstrukcija funkcionirala, ko je šlo za glasovanje o zvišanju poslanskih dnevnic. '19. Oženjeno stanovanje. Ubozna spričevalu so natisnjena v jeziku, ki ga opisujejo unitaristi tudi v slovenščini kot »naš jezik". Občinski tajnik večjega mesta v Sloveniji je zato upravičeno izpolnil rubriko „stan“ (stanovanje) tako-le: oženjen. Z. ali oni obliki vrnil v naše gospodarstvo ter ga oplajal. Ne v veliki meri sicer, zato ker ga jč pač premalo. A vendar. Denar pa, ki moramo odrajtovati Belgradu v zmislii centralističnih jugoslovenskih zakij-konov, se v prav znatni meri ne vrača več. Okoli 630 milijonov letno, prejšnja leta še prej cej več. Torej več ko šestkratni celotni proračun dravske banovine zginja leto za letom v malhi čarši.je. Namesto da bi oplajal naše gbj spodarstvo, oplaja tuje. Pomslimo samo, če. In smela s temi 630 milijoni našega denarja, ki ga plačujemo leto za letom nad potrebe držav1 ne uprave za Slovenijo, razpolagati banovinska samouprava v L j ubi j ani. O teh in takih stvareh pa ni Jui.rOJ še doslej zinilo, čeprav je zadnjemu jiigoslovenu očitno, da prav te ogražajo naše gospodarstvo. In prav po takih stvareh jih poznamo, naš« jugoslovanske dekoncentrirane unitaristiclie Centraliste: puhujšiijejo se nad razmeroma majhnim samoupravnim proračunom, ne črhV nejo pa odločne besede, ko gre za 18 krat večje dajatve, ki so vrhiitega za Slovenijo v vieliki meri za zmeraj izgubljene. >1 Brezposelna politična gospoda /, Zadnjič smo poročali. kako. je zasmehoval minister Jankovič v Osijeku tiste, ki bi hoteli oživiti mrliča JNS: Stranka bi vših ministrov, društvo za medsebojno tolažbo. Tako ostro jih še mi nismo nikoli označevali. Toda take morajo slišati sedaj pohorski generali brez vojske dah za dnem. Ob nekem pohorskem zborovanju jih je označil g. Dobrivoje Jevdjevic takole: „Neka skupina brezposelne velike gospode je imela, potem ko je obiskala vse kleti v Jugdr slaviji. v nedeljo sestanek v Višegradu. Potem ko so v Uzunovičevi palači skleniti, da njihova J NS nepretrgoma obstoj i, da, je njen položaji med ljudstvom sijajen in da jih ves svet prosi, naj ga vodijo, so se napotili v \ išegrad, da tam na terenu preskusijo zanesljivost svojih sklepov ..." L) zasmehovanje in vničdevanje gotovo prekaša tisto ministra Jankoviča za precej stopinj: In človek bi mislil, da bo ..Jutro" razžaljeno, saj se mu zdi že rovtarsko, robato in obskurno, če mu kdo dokaže, da kak njegov sodelavec plonka. Toda pohorski jugosloveni, v zavesti svoje nemoči in v strahu, da ne bi zvedel iz polemike kak jugoslovenski bacek, ki jim še verjame, kako slabo mislijo o njih, so raje lepo tiho. Grize jih zlasti, (la ne morejo Jevdje-cu očitati, da je kak separatist ali celo »slovc-noborec44. Poslušajmo, kako se Jevtl jevič sam predstavlja: „Da ne bi njihovo (namreč pohorsko!) vedenje tildi v bodoče delalo zmešnjave meti ljudstvom, izjavljamo mi pravi jugoslovenski nacionalisti, da nimamo z njimi nobene zveze. . ." In h koncu naj ga predstavimo še mi: Jev-djevič je 5. maja kandidiral na Jevtičevi listi, še prej pa je bil pripadnik Jugoslovenske nacionalne stranke. Pozna jo torej takorekoč iz prve roke in prav od blizu. Res torej ne vemo, zakaj bi mu ne verjeli. Tembolj, ker se njegova sodba popolnoma ujema z našo. Nekoliko tudi s tisto od „Pohoda“. Vendar, kakor smo tudi že rekli, ob takih prilikah smo mi zmeraj do skrajnosti nepristranski. In kakor res „Jutru“ ne verjamemo mnogo, če bo povedal kaj tehtnega iz zgodovine poho-dovcev in jevtičevcev, mi bomo vselej: radi verjeli, prvič pač že zato, ker so bili vendar dolgo udje ene stranke in so se torej od blizu poznali, drugič pa, ker je pač malo nevšečnih stvari, ki bi se nam mogle zdeti pri katerihkoli jugoslovenih neverjetne. O beraštvu pri nas in drugod ■V zadnji »Sloveniji44 je priobčil naš Ksaver Meško bolesten krik svoje nežnočutne pesniške duše, kako ga je bilo sram, ko mu je objesten tujec očital beraštvo pri nas. Ob tej priložnosti so oživeli v meni potni spo-njini najnovejšega časa in sicer iz ponosne Nemčije ter s šopirnega Dunaja, v (Pred tremi leti sem kolovratil po Bavarskem itifsemudil nekaj dni v VValdsassenu, pokrajinskem mestecu blizu češke meje. V mestecu, sa-r mein, še bolj pa ha cesti zunaj njega so mi z,Qr stavljaJi jipi^gtj-pcj posamič in v skupinah, proseč me ^jTOsžmejfKo ^m’Vid^I, xla ;fefe odj ,petih velikih tovarniških dimnikov kadi samo še eden, se nisem nič pomislil, in sem vsakega 6-troka povabil s seboj v pekarno. V tistem času sem šel pogledat v Heb in Františkove vare, tfrdonemška kraja v T. Masarvkovi državi, od-ttffl j£nat' od Walds';£f>sehh 20 ki&pfcv dveh ikrajih me ni nihče ničesar prosil. Pred dvema letoma sem bil po opravkih na Dunaju. Najbolj me je dimil dosllej meni neznan pojav — beračenja. V notranjem mestu sem na mnogih krajih srečeval gosposko oblečene ljudi s cilindrom na glavi, ki so me — neznanega tujca — spoštljivo pozdravljali in s prosečimi pogledi mrmrali: »Lačen sem“ ali „Lakot me tare". Takle obiskovalce sem imel časih tudi, ko sem kje kosil ali večerjal. Po zunanjih okrajih pa sem se bal hoditi peš, mlade in stare ženske, polodrasla mladina, možje po delavsko oblečeni so me nadlegovali pri belem dnevu, še bolj pa zvečer. Te svoje spomine priobčujem v tolažbo našemu ljubemu pesniku pisatelju in pouk, da feo mogesl mlinarskeniu pomočniku v gosposki loibleki in z doktorskimi Kretnjami pomoliti pod nos verne sličice iz življenja njegovega ošabnega naroda. DRAB. : ..mir ., ■ v;-'. »Centralizem je vse kriv“ Pod tem naslovom razmotriva na uvodnem mestu glasilo slovenskih gospodarstvenikov ..Trgovski list*4, kako propada naše gospodarstvo, kako prehaja pomembnejša industrija v tuje roke, kako je bilo uničeno naše denarništvo in končuje: „In sedaj vprašajmo, kdo je vsega tega kriv. Od vsega začetka si je lastil besedo v vseh vprašanjih edinole Beograd. Ta je bil zadnja in najvišja instanca o vseh vprašanjih. Vse avtonomne pravice pokrajin in krajev so polagoma a gotovo ugasnile in centralizem je čisto zavladal na vseh poljih in v vseh panogah. Vse narodno premoženje, ki je bilo veliko in znatno, je prešlo v njegovo upravo. Razvaline in nazadovanja povsod in v vseh panogah so posledice te uprave. Nobene kritike, nobenih predlogov ni dopuščala ta uprava, ker vse jo je moralo slepo ubogati, pa čeprav je bila njena nesposobnost vidna vsak dan bolj jasno. Predpise za predpisi je izdajala ta centralistična uprava, da se je začelo gospodarstvo dušiti pod težo teh predpisov. Zaman so opozarjali gospodarski ljudje, da mora dobiti gospodarstvo vsaj nekaj zraka, vase zaverovana centra listična uprava se ni ozirala na nobene ugovore. Zasebna iniciativa se že ni več dopuščala, ljudje so spoznavali, da je vse zaman, da vsa njih dobra volja nič ne pomaga, ker je brez dobre volje centralistična uprava, ki je odločala o vsem. Tako se je stalno in dosledno ubijal v ljudeh smisel za celoto, tako se je od zgoraj navzdol uničevala državna misel. In zato danes z vso pravico obtožujemo ta nesposobni centralizem, ker je v njem poče-tek in vzrok vsega zla! Zato ker ta centralizem nikdar ni imel simisla za celoto, temveč je po- znal vedno le svoje najbolj ozke osebne in lokalne interese/4 Resnična in pravična je ta obtožba in veseli nas, da so jo tako odločno izrekli vprav naši gospodarski, poslovni ljudje. Toda popolna ni. Kajti centralizem na sebi je vendarle samo neki upraven sestav, neko vodilo za upravo, ki ne prihaja samo in se samo po sebi nikomur ne vsiljuje. Krivo torej ni to centralistično vodilo samo po sebi, krivi so tisti, ki so proti vsem dejstvom zgodovine, kulture, gospodarstva in geopolitičnega polžaja Jugoslavije in njenih sestavin to povsod slabo, a pri nas in za nas še prav posebno neprimerno načelo brezobzirno izvajali in izvedli. Saj vendar ve »Trgovski list*4 prav dobro, da ni centralizem prišel sam ob sebi, ampak da so ga začeli takoj ob nastanku Jugoslavije z vso odločnsotjo uvajati jugo-sloveni, ki niso bili zadovoljni, dokler se ni zadnja krajevna zadevica obravnavala v poslednji stopnji v Belgradu, dostikrat od preobremenjenih, še večkrat od neizobraženih in neukih ljudi. Ti jugoslovenski nacionalni centralisti so torej pravi nosilci tiašega gospodarskega poloma. Te je torej treba odstraniti iz našega javnega življenja, če naj ozdravi zlasti slovensko narodno telo. Vsako/drugo govorjenje je le izmikanje jedru vprašanja. Naše ime zamolčujejo Prosvetno društvo v Belgradu je priredilo 17, svečana t. I. Krekov večer, da obhaja 70 letnico rojstva dr, Janeza Kreka. „Slovenec“ je to naznanil v nedeljski izdaji s kratkim poročilom izBelgradajjki, ima sledeči konec: ..Dolžnost belgrajske slivenske javnosti je, da se polnoštevilno udlel^Ži prosvetnega večera ter se s tem oddolži*.spp.mihu enega največjih slovenskih mož.“ Belgrajska nedeljska »Politika* pi»še pod naslovom,, ; Pposjava ^0-pgodišnjicc rodjenja, dr^Ja^zapEiVf.) Kreka*1 tudi o tem večeru, a ne poVe,;jiitijz t>fisejJico, da je Krek Slovenec, pač pa.prttvi: ... . ..prosvetno veče-, posvečeno uspomeni velikpg sina našeg naroda dr. Janeza Ev. Kreka. ;Na programu je pored pe-vačkih i dramskih tačaka, i predavanje o radu i «tvMH;^og velikog Jugoslovena. ™ Spet je videti, da se v" Belgradu' ogibljejo slovenskega imena. Ali se res v Belgradu niti ne sme več povedali, da je bil Krek eden največjih Slovencev? Prepričani smo sicer, da so vsi, ki so se tega večera udeležili, pa naj so to Slovenci, Srbi alli Hrvatje, prav dobro poučeni p Kreku, o bistvu njegovega naziranja o jugoslovanstvu (drugače bi se najbrže večera ne bili udeležili), raviid zato pa mislimo, da bi brez ozira na levo in desno morali ob takih prilikah Krekovo slovenstvo' očitno tudi v časniških objavah pokazati, ne {ja skrivati resnico v meglenih jugoslovenskih ' frazah. Neskladna števila »Slovenec" je v spboto 15. t. m. priobčil nekaj podatkov o osnovnem šolstvu občine Velika Ljubljana. Po teh podatkih je v novi mestni občini vsega skupaj 326 učnih oseb in 5762 šolskih otrok. Pride torej na eno učno osebo 17 otrok, kar je menda mnogo pod povprečnostjo v naši državi. Seveda so to le števila; resnično stanje je najbrž mnogo višje. A kje so vzroki za tako statistično stanje, lu ne odgovarja res-nici ? „Slovenec“ dne 18. t. m. pa objavlja iz seje banskega sveta podatlkje o osnovnem šolstvu za celo banovino. Iz tega posnemamo, da je v celi banovini 4113 učnih oseb na osnovnih šolah in 182321 šolskih otrok. Pride torej na eno učno osebo 44 gtrok. Poročilo pa še navaja, da je bilo treba zvišati dopustno število otrok za en razred od 50 na 65. Kaj nam kažejo ta neskladna števila? Zelo zanimive stvari. Ljubljanski učitelj poučuje po tej statistiki samo 17 otrok v enem razredu, učitelj v celi banovini, torej tudi v Ljubljani pa bi moral poučevati 44 otrok, a razmere so take, da mu jih smejo odmeriti tudi 65. Ali bi ne billlo zanimivo zviedeti, k je so zaposlene učne osebe, ki so vzrok, da ljubljanski učitelj nima pred seboj samo 17 otrok, kakor bi jih po stanjiu nameščenega učitejstva lahko imel, ampak 44, če ne celo 65, kakor se to vidi iz podatkov, ki so vzeti iz poročila banskemu svetu. Škoda, da nam to poročilo ne pove, koliko učnih oseb je po raznih pisarnah in društvih. Tudi to bi bilo zanimivo. Bi se vsaj nekoliko videlo, čemu vse služijo izdatki prosvetnega ministrstva pod naslovom proračuna: Osnovno šolstvo. Več civilizacije! Ni dvoma, da pada pri nas povojna leta hudo tudi zunanja oblika civilizacije, namreč obnašanja v družbi in glede na družbo. Tudi v tem pogledu bi bilo dobro, če korenito zaobrnemo smer svojega življenja. Navajamo zato nekaj vrst iz letošnje februarske številke obzornika „Zenski svet“, priobčenih pod naslovom,, Kranjec moj mu osle kaže.“ Pri tem moramo pa pripomniti, da se ne ujema po našem opazovanju z resničnostjo, če misli „Ženski svet“, da napredujeta kultura in civilizacija nevzdržno tudi med našim narodom. Ne„ kar so jugoslo-veni dekoncentrirali tudi našo vzgojo na jugu, opazujemo v najboljšem primeru zastoj, le prevečkrat celo nazadovanje. Javeljne ne bo nihče tajil, da je zlasti v nas vsakdanji občevalni jezik toliko ogabnosti iz juga, da pomeni to žes amo na sebi znatno nazadovanje srčne kulture. In javeljne bi bile sicer tako resnične tele besede, ki jih navajamo iz omenjenega obzornika: »Kranjec moj mu osle kaže . . . Komu? Bontonu! Vsako leto izhajajo navodila, kako se je treba v družbi vesti, da te bodo upravičeno imeli za civiliziranega človeka, vsi listi so polni poukov o lepem pravilnem vedenju. Zaman. Kranjec moj kaže osle vsem opozorilom, grajam in naukom; on hoče ostati Kranjec s poli-mano niarelo in ga ne briga prav nič, kako se vedejo narodi onstran kranjskih ali slovenskih plank.*) Mi pač ostanemo »kakor smo bli“ in kaj nam pa morejo14!? Zdi se da prav tisti, ki jim je bonton kruto potreben, takih knjig in člankov sploh ne berejo ali pa sie jim zde smešni in odveč. Vzvišeni so morda nad takim „modnim spakovanjem . . .“ MALI ZAPISKI Prepovedana knjiga. Minister za notranje stvari je prepovedal uvažati in širiti v naši državi knjigo »Deutsche Kunde“, ki jo je spisal Kurt Munch in je izšla v Berlinu. Počasi! V nedeljo 16. t. m. je govoril n tj. okrajnem zborovanju JRZ v Osijeku tudi minister za gozde in rudnike Gjujo. Jankovič. Glede demokracije in, demoktatične.jireclitve c^ržave, je tole povedal;- rem žk.< qw t »■; *L... »čudijo se mnogi, !,da,tJnej‘gre tako hitro 'z obnovo demokracije. M prani o iti v počasnem tempu. Zakaj kolikor je krajša pot, ki vodi do avtoritativnega režima, toliko je daljša tista, ki vodi iz avtoritativnega režima v demokra- ^j’ . ’ ■’ ® '*'■! - tj '. . v .- ; -:C ST SCf IffflTlfl Zgoddvina vsekako potrjuje ta izvajanja: A zgodovina uči tudi, da se še noben absolutistični režim ni Umaknil z lepa, vselej je moralo priti do pretresov in do prelivanja krvi. In iz zgodovine bi se bilo dobro tu in tam kaj naučiti. Jugoslovenski = belgrajski. „Qbzor“ poroča, da bo začel izhajati v Belgradu te dni mesečnik »Jugoslavenski ekono-mist“, ki bo Zastopal v prvi vrsti koristi bel-grajskega gospodarstva. No, po o tem sploh ne more biti dvoma, da sleherna jugoslovenska zadeva dela samo za belgrajske kolristi. Novo je k večjemu, da se to vsaj že javno priznava. Ceste in giinnazije — pa ne pri nas. 20. februarja je vlada sklenila, da se zgradijo ceste Prijepolje—Bjelopolje, Zemun—letališče, Belgrad—carinama v Beraanu in da se tlakujejo državne ceste v Giružu in Dubrovniku. Skupaj bodo veljale 10,613.000 dinarjev. Razen tega je bilo dovoljeno prosvetnemu ministru, da najame pri državni hipotekarni banki posojilo za postavitev npve belgrajske gimnazije. To posojilo bo seveda vrnila država. Kakor znano, morajo v Sloveniji klrajevne samouprave zidati in vzdrževati vsa šolska poslopja. Javen poziv Delavski Politiki. Dne 18. 2. t. 1. sem poslal Delavski politiki daljši sestavek pod naslovom ..Delovnemu ljudstvu, da razsodi*1 in s prošnjo, naj me uredništvo obvesti tudi, ako bo odklonilo objavo tega sestavka. Ker doslej nisem doživel niti prvega, niti drugega, pa gre za pojasnilo, ki se mu v političnih razmerah današnjega dne ni mogoče izogniti, vabim tem potom uredništvo Delavske Politike, da nedvoumno izjavi, ali bo sestavek objavilo ali pa objavo odklanja. Dr. Ivo Štempihar Popravek. V zaglavju »Vodilo sorazmernosti14 je tiskarski škrat s skrčenim stavkom „Pri tem se je baje pokazalo, da je treba iz računskih razlogov odstopiti od nazora, na.j volijo strankini pripadniki kandidata stranke4 pokvaril pravilen stavek, ki se glasi „Pri tem se je baje pokazalo, da je treba odstopiti od nazora, naj volijo volilci svojega kadidata, in pristopiti k nazoru, naj volijo — strankini pripadniki kandidata — stranke.44 Razen tega se ima pravilno glasiti četrti odstavek članka »Položaj industrije in delavstva v Sloveniji1* takole: »Zaradi jasnosti pripominjamo, da izraža odstotek razmerje do števila vseh kotlov v državi za posamezna leta.“ *) Natančneje: zahodno in severno od njih! Uredništvo. Urednik in izdajatelj: Mavčič Adolf, Kranj