GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"
LETO XVIII
Številka 8
novoles
13. junij 1980
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Ob srečanju krvodajalcev
V sredo, 4. 6. 1980 so se v prostorih družbene prehrane DO Novoles v Straži zbrali krvodajalci naše DO, da bi na ta način proslavili DAN KRVODAJALCEV. V imenu sindikalne konference jih je pozdravil predsednik konference tov. Maijan Grabnar
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI KRVODAJALCI!
Imam prijetno dolžnost, da v as v imenu sindikalne konfe renče naše delovne organizacije in v svojem imenu prisrčno pozdravim, posebej pa še aktiviste Rdečega križa, ki ste pripomogli, da smo danes v vsej družbi ponosni na uspehe, ki smo jih dosegli. Tega nismo dosegli preko noči, ampak je bilo potrebno skoraj 30-letno delo aktiva Rdečega križa Slovenije ob velikem razumevanju in pripravljenosti ljudi za humanitarne akcije in solidarnost.
Vsako leto v maju, v katerem je tudi mednarodni dan Rd e-cega križa, začenjamo nove akcije na zdravstvenem, socialnem in humanitarnem področju, za dobrobit in v interesu delovnega človeka in občana.
Vse naše akcije so usmerjene na spreminjanje stvari na boljše, zlasti pa na boljše medsebojne odnose, na take odnose, ki so vredni naše samoupravne socialistične družbe. Če analiziramo naše dosedanje delo, se obrnemo nazaj, vidimo, da smo dosegli pomembne rezultate.
Ob tednu solidarnosti praznujemo 4. junija dan krvodajalcev in se ob krajših slovesnostih zahvalimo krvodajalcem za njihova človekoljubna in humanitarna dejanja. Letošnja akcija teže pod geslom „ČLOVEK ZA ČLOVEKA”. Te e rvodajalske a kcije so postale skupne vseslovenske akcije, saj se je samo v lanskem letu v naši republiki udeležilo teh akcij 109.000 delovnih ljudi in občanov, v občini Novo mesto pa nad 4600.
Razveseljiv je podatek, da je med njimi vse več mladih, ki v organiziranih akcijah po šolah, delovnih organizacijah itd. darujejo kri.
To vse potrjuje visoko zavest človeške solidarnosti, ki smo jo neštetokrat izpričali, velike zasluge pa imajo tudi aktivisti Rdečega križa v naši DO, pa tudi aktivnost naše sindikalne konference v preteklih letih.
Pogoji dela v bolnišnicah so se v preteklosti zelo izboljšali, tako da imamo v Novem mestu sodoben transfuzijski oddelek, ki omogoča boljše delo zdravstvenemu osebju, vam krvodajalcem pa boljše počutje v lepih in udobnih prostorih. Tako je bilo v letu 1979 v novomeški bolnici zbrano 1343 litrov krvi, ki je marsikomu rešila življenje, mnogim pa omogočila hitrejše in učinkovitejše okrevanje.
Danes boste krvodajalci, ki ste darovali svojo kri 5, 10, 15, 20, 25 in 50-krat, prejeli znak
j Delovna organizacija NO- : JVOLES, želi v letošnjih šol- j skih počitnicah zapoditi • večje število učencev.
Z ozirom na to, da zakon j o zapodovanju več ne do- i voljuje počitniške prakse, bo : moral vsak kandidat, ki ima : dopolnjenih 15 let, skleniti z j našo delovno organizacijo • delovno razmerje za določen f
čas.	•
•
Za sklenitev delovnega i razmerja pa je potrebno opraviti zdravniški pre^ed, i; ki ga plača zainteresirani sam, ter dvigniti delovno knjižico.
Kandidati naj se čimprej zglasijo v kadrovsko — socialni službi, kjer dobijo vse dodatne informacije.
Kadrovsko socialna dužba
prostovoljnega krvodajalca, nekateri pa tudi skromno darilo. Ta znak je sicer majhno in skromno obeležje pripadnosti tisočem krvodajalcem Jugoslavije, ki pomeni tudi iskreno in tovariško zahvalo za našo humanost. Ob tej priložnosti se želim posebej toplo zahvaliti tov. Kastelic Jožetu iz TOZD TDP, ki je že 50-krat daroval kri.
Želim in vam polagam na srce, da si še nadalje prizadevate, da v vrste krvodajalcev pridobite nove mlade sile, kajti uspeh naše akcije je v množičnosti, ki v teh akcijah še posebej izpričuje našo humanost in socialistično solidarnost.
Naj vam na koncu v imenu sindikalne konference čestitam za prejeta odličja in pozivam, da še naprej ostanete v humanih vrstah — vrstah krvodajalcev.
HVALA!
SEZNAM KRVODAJALCEV JUBILANTOV V LETU 1979 in 1980
5-KRAT DAROVALI KRI V LETU 1979: Avguštin Lojze — ŽAGA, Bukovec Stefan — TES, Brus Nada - TSP, Blažič Stanko -TPP, Drganc Alojz - TVP, Diagman
Ob srečanju krvodajalcev
Srečko - TDP, Kastelic Albin -ŽAGA, Košir Pavla - TSP, Može Anton - TES, Pavček Branko -TES, Pavlič Jože - TSP, Petan Milan — TSP, Šimenc Jo?e - TSP.
25-KRATNI DAROVALCI KRVI: v letu 1979: Černič Mirko -TDP, Krušič Franc - TPI,
50-KRATNI DAROVALEC KRVI V LETU 1979 - Kastelic Jože - TDP.
5-KRATNI DAROVALCI KRVI V LETU 1980: Avsenik Dragica -TSP, Berkopec Franc — TSP, Cafuta Jože - TDP, Erpe Anton - TES, Fink Anton - TES, Gutman Jože — < BLP, Gorenc Slavko — TDP, Gazvoda Marija - TPP, Hočevar Majda -TPP, Jaklič Franc ŽAGA, Jurišič Janez - TPP, Krnc Stanislav -TKO. Kumelj Franc - TSP, Kocmut
Del udeležencev srečanja
10-KRATNI DAROVALCI KRVI
V	LETU 1980: Bobnar Stanko, -TES, Bukovec Ciril - TDP, Fabjan Darko - TA P, Holjo Ljubica - TPP, Ivančič Marija - TDP, Jurca Miran
-	TES, Juran Anton - TSP, Jurišič Marija - TSP, Kastelic Ivan - TVP, Kavsček Silva — TVP, Kučko Jože
-	TSP, Kum Branka - DSSS, Legan Alojz - TG, Markovič Jelka - TDP, Mlinarič Jože - TES, Nahtigal Ida
-	TSP, Nahtigal Ciril - TG, Novak Štefan — TSP, Novak Alojz - TDP, Palčič Silvo — TSP, Pavček Alojz -TSP, Sečen Andrej — TSP, Strniša Jožica - TSP, Stupar Zdravko -TSP, Veselič Vinko - TSP, Zajc Jože - DSSS, Golobič Franc -LIPA, Jordan Drago - LIPA, Junkar Jože - LIPA, Kladušan Mijo
-	UPA, Le nčič Vlado - UPA, Kočevar Anton - TKO, Dular Jože
-	SIGMAT, Švajger Anton — SIGMAT, Kozole Rudi - SIGMAT,
15-KRATNI DAROVALCI KRVI
V	LETU 1980: Arsenovič Ljubomir
-	TSP, Berkopec Franc - TDP, Dular Anton - TSP, Juran Anica -TVP, Kobe Janez - TVP, Kren Jože
-	TVP, Mali Jože - TPP, Medle Alojz - DSSS, Novinec Jože - TSP, Novinec Ja nez - TŠP, Pavlin Vlade
-	TSP, Sekula Brane - BLP, Slapničar Franc - TVP, Tisovec Miha — TES, Trlep Stane — TVP, Vidmajer Alojz - TVP.
20-KRATNI DAROVALCI KRVI
V	LETU 1980: Dragman Marjan-TES, Erlah Ivanka - TPP, Fabjan Jože - TDP, Jakubovič Jakob -TES, Kum Maijan - TDP, Mali Jože
-	TPP, Makovec Jože - TES, Može Sonja — TSP, Saje Stanislav — TDP, Špelič Ivan — TES, Špringer Ivan -TVP, Škedelj Marija - TVP, Vidmar Franc - TDP, Fabjan Franc -SIGMAT.
25-KRATNI DAROVALCI KRVI
V	LETU 1980: Berkopec Jože -TDP, Černič Jožefa - TSP, Fink Slavko - TES, Hočevar Jože -TES, Nflič Mirko - DSSS, Petan Milan - TSP, Tisovec Pavel - TES, Tramte Stanko - TPP, Turenšek Janez — TDP, Čerin Stane -SIGMAT.
Ludvik — TŠP, Kastelic Ma rjana — TPP, Knez Marija - TSP, Kobe Franc — TPP, Kren Jože — TDP, Kren Jože - TDP, Luzar Dušan -TPP, Makovec Ivan - TSP, Majer Zvone — TSP, Novakovič Željko — TPP, Nosan Franc - TPP, Nose Maijan - TSP, Počervina Jože -TSP, Pirc Zvone - TVP, Pribanič Milan - TES, Rajer Franc - TSP, Rojc Franc - TDP, Rojc Franc -TG, Stopar Ivan - TSP, Senica Stane — TVP, Šuštaršič Metoda -TSP, Turk Dorica - TDP, Vemig Bojan - TES, Vidmar Ivan - TŠP, Volf Miro - TDP, Zupančič Lidija - TSP, Zajc Marija - TSP, Zupančič Cveto - TSP, Žibert Tatjana -TPP, Omrzu Drago - SIGMAT, Škoberne Albin - ŠIGMAT, Gracer Jože ~ SIGMAT.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Marija - TDP, Dular Primož - TES, Gašperšič Dane - TDP, Gorše Edvard - TDP, Grubar Franc -TPP, Jernejčič Franc - TSP, Jordan Alojz - TVP, Kren Jože - TDP, Kavšček Jože - TES, Kavšček Stanka - TPP, Kirn Matilda - TDP, Kobe Vera - TVP, Kocjan Maijan -TDP, Kopina Jožica - TSP, Kralj Terezija - DSSS, Kralj Uroš -ŽAGA, Kren Cvetka - TSP, Kučko Jože — TSP, Lavrič Jože — TSP, Lukšič Anton - TVP, Medic Jože -TSP, Miklavčič Dragica - TSP, Mlinarič Terezija — TVP, Mlinarič Jože - TES, Novak Štefan, Plantan Jože — TDP, Rus Jože - TDP, Sajevec Albin - TES, Šetina Jože -TSP, Turk Alojz - TSP, Volf Zvonka - DSSS, Zupančič Milena
-	TVP, Andrejčič Maijan - T£S, Gril Drago - TPP, Senica Janez -TSP, Drčar Ivanka - TSP.
10-KRATNI DARLOVALCI KRVI V LETU 1979: Avguštin Dominik - BLP, Aš Franc - BLP, Da rovec Franc - TVP, Gorše Stanislav - TSP, Gradišar Avgust -TSP, Ivanež Martin - TPP, Košir Brane - TES, Kastelic Cveto — TDP. Knafelj Alojz - ŽAGA, Kmet Dušan - TDP, Kren Jože - TVP, Kruh Jože - TPP, Le vstik Frančiška
-	TVP, Mavsar Franc - TVP, Medved Maijan - TDP, Novinec Janez - TSP, Pavlin Vlado - TŠP, Pavlin Jože - TES, Pugelj Jože -TVP, Rozman Jože - TVP, Sajovic Milan - TPP, Slak Franc - TPP, špringer Jpžica - TSP, Tisovec Miha - TES, Trlep Da rko - TDP, Trlep Stane — TVP, Zupančič Ivan
-	TVP, Kastelic Jože - TPP.
15-KRATNI KRVODAJALCI V LETU 1979: Avguštin Jože - TVP, Brulc Miha - TPP, Grošelj Miha -TES, Kovač Jožica - TSP, Petan Franc - TVP, Povše Svetozar —! TSP, Strajnar Andrej — TES, Škedelj Marija - TVP, Zupančič Franc
-	TDP.
20-KRATNI KRVODAJALCI V LETU 1979: Barbič Tihomir -TSP, Gnidovec Jože - TDP, Jordan
NOVO LES 3
Ljudska obramba in družbena samozaščita
POMEN VARNOSTNE KUL TURE IN VZGOJE
Družbeno samozaščito v delovni organizaciji tvorijo številne in različne, posamezne ali med seboj povezane aktivnosti, ukrepi in dejanja, ki jih izvajajo posamezniki, organizacije in organi. Zato je uspešno in
mili, ki morajo biti usklajeni v okviru delovne organizacije, občine in temeljne organizacije, pri čemer je treba upoštevati vse specifičnosti dela temeljne organizacije.
S takšno krepitvijo varnostne kulture in vzgoje bi delovni ljudje lahko v mnogih primerih preprečili marsikateri nastanek
varnostnega problema ali pa določen problem pravočasno odpravili, če bi ob vsakem škodljivem pojavu takoj in u strežno ukrepali. Izkušnje ka žejo, da si marsikdaj delavci zaradi negotovosti in neznanja ne zavedajo, da določen problem iz varnostnega vidika neposredno zadeva tudi njihove
osebne interese in da zaradi takšne nepoučenosti najčešče tudi na znajo ustrezno ukrepati.
Ena izmed oblik usposabljanja za opravljanje posebnih nalog je vzgoja pripadnikov narodne zaščite. Ta oblika usposabljanja je izredno pomembna, saj imajo delovni ljudje v delovnih organizacijah, ki delujejo v narodni zaščiti, določena pooblastila, ki pa jih zaradi neznanja včasih ne znajo zakonito, pravilno in smotrno uporabljati. Tu gre predvsem za pravilno uporabo strelnega orožja, legitimiranje neznanih in sumljivih oseb, ki se takšnemu ukrepu lahko zoperstavijo, njihov osebni pregled, pregled vozila, pridržanje oseb in uporaba prisilnih sredstev. Ti ukrepi so dejanske naloge, ki vsekakor zahtevajo določeno stopnjo strokovne usposobljenosti pripadnika narodne zaščite. Brez takšne usposobljenosti lahko pride do napačne uporabe pooblastil ali do nevarnosti za življenje delavca, ki v funkciji narodnega zaščitnika takšna pooblastila uporablja. Ne smemo pa tudi prezreti, da imajo delavci v narodni zaščiti zelo odgovorna pooblastila. Zato n osijo vsi nosilci družbene sa mozaščite veliko družbeno, politično in moralno odgovornost, da pri naštetih pooblastilih ne pride do morebitnih zlorab.
Izhajajoč iz te, odgovornosti morajo zlasti komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ob pomoči strokovnih služb narediti vse, da so delavci za opravljanje nalog v narodni zaščiti ustrezno usposobljeni. Vsaka neupravičena zloraba pooblastil ima lahko za posledico kaznivo dejanje ali prekršek.
IVAN HORVAT
BRIGITA MLAKAR, 8. b Slikanje ob ^asbi
učinkovito uresničevanje družbene samozaščite mogoče doseči le ob ustrezni stopnji družbene zavesti, varnostne kulture, solidarnosti med ljudmi, družbene in samoupravne organiziranosti in usposobljenosti. Vse to pa lahko dosežemo le s stalnim političnim delovanjem zveze komunistov in sindikata. Uresničevanje aktivnosti in nalog na področju družbene samozaščite zahteva ustrezno usposobljenost vseh delovnih ljudi v temeljni organizaciji. Pri usposobljenosti moramo težiti k temu, da organiziramo dovolj izobraževalnih oblik in da z njimi prodremo do slehernega delavca temeljni organizaciji. Takšna usposobljenost mora temeljiti na ustreznih progra-
Razpis štipendij in prostih učnih mest
Za šolsko leto 1980/81 razpisujemo naslednja prosta učna mesta:
—	obratni elektrikar 2 učni mesti TOZD TES
—	avtomehanik 1 učno mesto TOZD TES
—	kovinostrugar 1 učno mesto TOZD TES
—	strojni ključavničar 2 učni mesti TOZD TES
—	pohištveni mizar 1 učno mesto TOZD TSP
—	pohištveni mizar 1 učno mesto TOZD TPP
—	prodajalec 2 učni mesti TOZD BLP
Za šolsko leto 1980/81 razpisujemo naslednje štipendije:
—	ekonomski tehnik 2 štipendiji
—	diplomirani pravnik 1 štipendija
—	diplomirani lesni inženir 1 štipendija
—	diplomirani ekonomist 1 štipendija
—	arhitekt 1 štipendija
Vsi prosilci naj dostavijo naslednje dokumente do 25. junija 1980 v kadrovsko — socialno službo Novoles, 68351 Straža:
—	obrazec DZS 1,65 (Prošnja za štipendijo),
—	overjene prepisa ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo š. 1. 1979/80, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpi-
—	dokazila o osebnem dohodku staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1979,
—	potrdilo SOb o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja.
NAŠ OBISK V TOZD BOR
V prejšnji številki smo pisali o 20-letnici LIPE in BORA, danes pa objavljamo nekaj podrobnosti o TOZD BOR. Zaprosili smo tovariša direktoija Dušana Arha, TOZD Bor, da nam predstavi ta naš TOZD v Krškem. Ljubeznivo se je odzval in nam povedal dedeče:
„TOZD BOR v Krškem ima zaposlenih 85 delavcev in je med manjšimi v okviru DO Novoles. Od tega je 81 redno zaposlenih, štirje pa obiskujejo industrijsko lesno šolo v Škoiji Loki.
Postopna programska preusmeritev TOZD na izdelavo notranje opreme, oblog, stropov, predelnih sten itd. po naročilu ter opuščanje izdelave stavbnih izdelkov kaže, da je bil dogovor o delitvi programa med TOZD BOR in LIPA pravilen. Taka individualna naročilniška proizvodnja zahteva od nas maksimalno angažiranost, da prevzeta dela realiziramo v zahtevanih rokih in kvaliteti. Vsa naročila za delo dobimo od naše komerciale, roki za izdelavo in montaž na objektu pa so običajno kratki. Delo poteka v strojni obdelavi v dveh izmenah.
V maju in juniju so pred nami izredno velike obveznosti do naročnikov. Skupno nameravamo izdelati in zmontirati na objektih opreme za 16 milijonov, kar predstavlja 100% več kot ie plan proizvodnje. Za
realizacijo tega bomo uvedli podaljšano delo enkrat na teden in vse sobote delovne. Večji del montaže bomo skušah izvršiti s kooperanti.
Dušan Arh
Naši izdelki so znani širom po naši domovini. Naj naštejem nekaj večjih in zahtevnejših del, kjer smo v zadnjem času sodelovali s svojimi izdelki: hotel Terme ^atež, SDK in banka Vinkovci, hotel v Bosanski Krupi, Bloki Sp. Grič Krško, Avtocomerce Ljubljana,
poslov, stavba Velika gorica in tako bi lahko še naštevali.
Preteklo poslovno leto smo zaključili uspešno, saj smo ustvarili celotnega prihodka
39.892.000,	- din in plan presegli za 30 %; ostanek za sklade je znaša 1 2.636.000,— din.
V	letošnjem letuje bil sprejet plan celotnega prihodka
47.700.000,	kar pomeni 21 % povečanje proizvodnje pri enakem številu zaposlenih. Dober rezultat poslovanja v prvem trimesečju in preseganje plana za 8 % kaže, da so bila naša predvidevanja pravilna. To je tudi zagotovilo, da bo naša vrednost enote dela lahko v drugem trimesečju precej višja kot smo planirali.
V	zadnjem mesecu smo imeli v razpravi še sporazume in pravilnik o delitvi dohodka, čestega dohodka in osebnih dohodkov. Pri vrednotenju zahtevnosti dela in njegove sestavljenosti so bile razprave zelo živahne. Vse te akte smo sprejeli na referendumu.
V	n aslednjem srednjeročneir obdobju večiih investicij v proizvodne prostore ne planiramo, razen posodobitev lakirne kabine, nakup nekaj novih strojev in zgraditev skladišča vnetljivih surovin in materialov -
Družbeni standard:	topel
obrok pripravlja za naše potre-
be Kovinarska, imamo organiziran prevoz in ga sami razdelimo v naši jedilnici. Cena obroka ie precej visoka, vsak delavec mora dnevno prispevati še 16,00 din.
Za počitniške potrebe imamo skupno s TOZD Lipa garsonjero v Novem gradu in prikolico v Poreču, kar trenutno zadošča. Letos del sredstev združujemo na nivoju DO Novoles.
Stanovanjsko problematiko v glavnem rešujemo s krediti za individualno gradnjo, ker so naši delavci pretežno domačini in tako pomagamo v okviru možnosti. Lani smo kupili eno dvoinpolsobno stanovanje v bloku.
TOZD Bor in Lipa praznujeta skupno 20. letnico ustanovitve Splošnega mizarstva Krško. Za nami je dvajset skupnih let, dvajset let Splošnega mizarstva. Čas nenehne rasti in ponosa, tudi premagovanja najrazličnejših težav, problemov. Toda reševali smo jih z zavestjo, da hočemo naprej.
Neprestano smo rasli, se krepili in razvijali, večali obseg dela in krepili naše notranje medsebojne odnose. Obletnica pa je naša obveznost, da bomo šli v DO Novoles po zastavljeni poti, ki smo si jo sami začrtali, ki smo jo vsi skupaj sprejeli.”
Koristno spoznavanje TOZD Novolesa
Že precej doigo smo želeli zaposleni v TOZD TPI in Žaga Soteska spoznati dislocirane TOZD Novolesa. Zato je izvršilni odbor sindikata sprejel sklep, da prestavimo delovno, solidarnostno soboto 31. maja na 24. maj. S tem smo si omogočili, da smo si ogledali proizvodnje in tehnologije dislociranih TOZD in bolje spoznali naš NOVO-LES.
Deževnega sobotnega jutra smo se čemerni zbirali zaradi slabega vremena v Soteski pred tovarno in se jezili na gorjanški avtobus, ki „spet zamuja”. Odpeljali smo se s še kar „udobnim” vozilom proti Dvoru. Začela se je naša pot, kakršno smo si začrtali v programu. Ogledali smo si TOZD TG Dvor, TAP Trebnje, Sigmat Brestanica, Lipa Kostanjevica in TKO Metlika. Zaradi prenatrpanega programa nismo uspeli obiskati tu-
di obrat Sigmata v Podlogu in BOR Krško. Vsi, ki smo se ekskurzije udeležili, smo bili zelo zadovoljni, saj smo bili povsod v TOZD toplo, domače sprejeti. Marsikaj novega smo videli in sedaj se bolje poznamo. Posebno zahvalo moramo izreči TOZD TAP, SIGMAT, LIPA in TKO za nepričakovane pogostitve. Lepi sprejemi, prijetni pogovori, tovariška srečanja in pogostitve so v nas vzpostavili zelo prijetno vzdušje, tako da nam tudi slabo vreme ni odvzelo dobre volje.
Veselje se je nadaljevalo na bodočem rekreacijskem centru NA RESAH. Čakal nas je lepo opečen odojek in dobra domača kapljica. Po ogledu stavbe, ki je v zadnji fazi obnavljanja, smo zapeli in se zabavali ob kresu do poznih večernih ur. Zadovoljni stari in mladi smo se že naslednjega dne vrnili domov.
To srečanje je izvršilni odbor
sindikata s pomočjo mladincev in vseh ostalih dobro izpeljal. Vsi si želimo, da bi se taka sre-
čanja še nadaljevala in da bi postala tradicionalna.
Franci Hrovat
r
V
Poročilo o realizaciji
"\
J
POROČILO O REALIZACIJI SREDNJEROČNEGA PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI V LETIH 1976 - 1979
V skladu z določbami samoupravnega sporazuma o srednjeročnem planu Telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976—1980, si je Telesno-kulturna skupnost preko teles-nokulturnih organizacij in društev prizadevala:
—	za izboljšanje zdravstvenega stanja ter delovne in obrambne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva;
—	v telesnokulturnih organizacijah in društvih se je gojilo tovarištvo, patriotizem, negovale so se tradicije NOB;
—	posebna pozornost je bila posvečena (v okviru finančnih možnosti) vrhunskemu športu in nadarjenim posameznikom;
—	hkrati s tem pa sije Teles-nokulturna skupnost prizadevala za izenačevanje možnosti za množično telesnokulturno udejstvovanje vseh občanov.
Temeljna usmeritev v množičnost pa je prav gotovo imela določene uspehe, saj nam je v redno (najmanj dvakrat tedensko) vadbo oziroma dejavnost uspelo vključiti cca 6 % prebivalstva vseh starostnih stopenj in kategorij (plan 8,6 %), v ob-
časne aktivnosti pa 20,7 %,
Od tega:
—	predšolskih otrok 350 oziroma 0,7 %
—	osnovnošolskih otrok
4.500	oziroma 8,3 %
—	srednješolcev in študentov
1.500	oziroma 2,8 %
—	aktivnega prebivalstva 4.250 oziroma 7,9 %
—	ostalih kategorij 550 oziroma 1,0o
SKUPAJ: 11.150 oziroma 20,7 %.
Preko Zveze telesnokulturnih organizacij je Telesnokulturna skupnost sicer skrbela za pridobivanje potrebnih strokovnih kadrov za potrebe telesnokulturnih organizacij, krajevnih skupnosti in OZD. Posebnega uspeha pa naša prizadevanja niso bila deležna, saj nam ni uspelo pridobiti in izšolati ustrezno število planiranih kadrov za športno rekreacijo in vrhunski šport, še manj pa iste zaposlitve. Telesnokulturna skupnost se vsa leta tekočega planskega obdobja bori s precejšnjimi finančnimi težavami, ki so posledica večjega vlaganja v izgradnjo objektov in naprav za potrebe telesne kulture.
Več uspeha je bilo pri uresničevanju programa rezervacije površin za telesnokulturne objekte. Preko Zavoda za družbe-
no planiranje in s pomočjo krajevnih skupnosti nam je uspelo rezervirati približno 1,30 m2 na prebivalca (za potrebe TK dejavnosti):
—	z izgradnjo teniških igrišč in planirano rekonstrukcijo stadiona Bratstva in enotnosti,
—	z izgradnjo telesnokulturnih objektov pa nam je skupno površino od 1,21 m2 uspelo povečati na 1,33 m2 in koristno površino pokritih TK objektov z 0,11 m2 na 0,13 m2 na prebivalca.
Realizacija plana po letih:
V	letih 1976-1977 je bil uresničen program izgradnje špornih objektov v naslednjih krajevnih skupnostih:
-	na Otočcu (igrišče v izmeri 20 x 40 m),
-	v Prevolah (pri Osnovni šoli - igrišče v izmeri 20 x 80 m),
— V Vavti vasi (nogometno igrišče, odkup zemljišča in zemeljska dela),
-	v Brusnicah (pri Osnovni šoli — igrišče in telovadnico),
-	v Škocjanu (pri Osnovni šoli — igrišče v izmeri 20 x 40 m),
—	v Orehovici (igrišče pri podružnični osnovni šoli),
—	v Šmarjeti (igrišče pri Osnovni šoli).
V	letu 1979 je bila realizirana izgradnja oziroma rekon-
strukcija hipodroma v Šentjerneju.
Poleg tega je Telesnokulturna skupnost Novo mesto sofinancirala izgradnjo otroških igrišč v krajevnih skupnostih: Mestne njive, Ragovska, pomagala je pri izgradnji in ureditvi igrišč v Bršljinu za Športno društvo Udarnik, v KS Gabeije, pri izgradnji mladinskega doma in večnamenskih prostorov v Rumanji vasi, v Beli cerkvi, skratka povsod tam kjer je bil navzoč tudi interes krajanov.
V	letu 1979 so bila izločena
sredstva za izgradnjo nadomestnih igrišč za tenis v Portovalu. Investicija bo	stala	cca
3.000.	000 din. Sofinancer je Skupščina občine Novo mesto.
Zagotovljena so tudi sredstva za rekonstrukcijo stadiona Bratstva in enotnosti. Predračunska vrednost je	cca
22.000.	000 din. Udeležba Telesnokulturne skupnosti Slovenije bo predvidoma 4.500.000 din, ostalo pa bodo lastna sredstva oziroma najeti krediti.
V	naslednjih dveh letih pa bo nujno zagotoviti 1.500.000 din dodatnih sredstev za sofinanciranje telovadnice v Šentjerneju. Gradnja je že v teku in bo objekt predvidoma v letu 1980 predan svojemu namenu.
INDOK CENTER
Akcija „Tisoč delavcev - sodelavcev”
V prejšnji številki našega glasila smo zapisali nekaj osnovnih podatkov o akciji „1000 delavcev - sodelavcev”. S tem smo hoteli opozoriti vse delavce v Novolesu, da seje akcija slovenskih siidikatov pričela. Prvi korak pri uresničitvi zastavljenih ciljev je konferenca ZS Novoles že naredila, saj je na svoji zadnji seji v maju imenovala akcijski odbor, ki ga sestavljajo: Darja Horvat, Samo Aš, Dušan Jovanovič, Jadran Šnidaršič in Vanja Kastelic.
Člani akcijskega odbora bodo sestavili program dela, o katerem vas bomo seznanili v eni prihodnjih številk.
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je akcija vseslovenska, da je široko zastavljena in daje bila odločitev o njej sprejeta na drugem srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo lani v Radencih. Želja je, da se delavci Novolesa oglašajo s svojimi prispevki predvsem v glasilu Novoles, pa tudi v Delavski enotnosti, glasilu slovenskih sindikatov, ki si želi zagotoviti in tudi okrepiti dopisniško mrežo v združenem delu. Za vse prispevke bomo v našem glasilu namenili poseben prostor. Pa tudi Delavska enotnost bo uvedla stalno rubriko za nove sodelavce.
Pisci—avtorji lahko sodelujejo v najrazličnejših novinarskih zvrsteh, kot so: vest, članek, poročilo, reportaža, komentar, fotoreportaža, podlistek, humoristični prispevek in podobno. Objavili bomo vsak prispevek, ki nam ga boste poslali. Vsebovati pa mora naslednje podatke: datum, ime in priimek pisca, njegov poklic ali dela in naloge, ki jih opravlja, ter naziv TOZD. Poleg tega napišite tudi svoj naslov in se seveda podpišite.
Prek evidence, ki jo bomo vodili v uredništvu našega glasila in evidence, ki jo bo vodila komisija pri občinskem svetu ZS, bo dobil vsak udeleženec, organizator in novi sodelavec nalivno pero z oznako „Tisoč delavcev - sodelavcev”. Uspešnejši bodo dobili tudi diplome.
Kaj sedaj narediti? Povsem preprosto: vzemite v roke svin-
N
POSTANITE TUDI VI DOPISNIK GLASILA! v_________________/
čnik in napišite nam karkoli, za kar mislite, da bi bilo vredno sporočiti bralcem našega glasila ali pa bralcem Delavske enotnosti. Če se boste odločili in prepričani smo, da se boste, potem nam pošljite svoj sestavek na naslov: Uredništvo glasila Novoles NOVOLES, 68351 Straža.
UREDNIK
EKSPLOZIJA PARNEGA KOTLA
Marsikdo bi se lotil pisanja oziroma dopisovanja v naše glasilo, pa ne ve kako bi se stvari lotil. Da bi premagali to začetno težavo, si preberite naslednje vrstice.
Vsi sodelavci v delovni skupini, delavnici oziroma v TOŽD se jezijo, če v našem glasilu že spet nič ne piše o njih ...” in narobe” vsakdo rad prebere in pogleda, če je v „časopisu kaj o nas...”
DOPISNIK našega glasila opravlja zelo pomembno delo in pomaga pri obveščanju delavcev. Dopisnik lahko postane prav vsak. Kdor se bo odločil, da bo sodeloval v našem glasilu, bo skrbel predvsem za novice in opis glavnih dogodkov v svoji okolici. Verjemite, da bi vsi v delovni organizaciji radi vedeli, kaj in kako delajo v drugih delovnih enotah, oddelkih ali TOZD, pri tem pa lahko pomagate največ vi sami, seveda če boste o tem nekaj napisali, kar bomo potem objavili v našem glasilu.
Kaj morate upoštevati pri tem? Predvsem naslednje:
1.	Od kje dobiti informacijo? — tvoja okolica, organi in organizacije v TOZD.
2.	Kako zbrati gradivo oziroma snov, o kateri bomo pisali?
— vprašaj, zahtevaj gradivo! Veseli bomo vsake novice, nove ideje in najrazličnejših podatkov, Izlušči iz zbranega gradiva najvažnejše.
3.	Kar si napisal, pošlji takoj uredništvu, dokler je stvar še sveža! Piši kratko, zgoščeno, predvsem pa po domače, da te bo vsak razumel.
4.	Pri pisanju moramo paziti predvsem na točnost podatkov, na pošteno pisanje. Preveriti moramo vsebino, da bo resnična.
5.	Poleg tega pa navedite tudi svoje podatke, o katerih smo govorili v sestavku, ki si ga lahko preberete v današnji (Akcija 1000 delavcev — sodelovcev) številki glasila.
Kakšne podatke mora vsebovati vsaka novica? Predvsem mora pisec v njej napisati:
KAJ seje zgodilo,
KDAJ seje zgodilo,
KJE seje zgodilo,
KAKO seje to zgodilo,
KDO je to naredil, to dela, vodi, kdo je kriv ali dogodek zaslužen itd. itd.
Da bi vam bilo lažje, navajamo primer (VEST JE SEVEDA IZMIŠLJENA IN NAM SLUŽI LE ZA PRIMER).
EKSPLOZIJA PARNEGA KOTLA
KAJ
Eksplozija parnega kotla je KDAJ
v petek, 30. maja 1980 ob 17. uri popoldne povzročila KJE
v DO Novoles veliko škodo. Do nesreče je prišlo potem,
KDO
ko je dežurni električar Franc
Magajna vključil
KAKO
glavno dovodno cev iz turbine, zaradi pokvarjenega stikala pa je odpovedal tudi varnostni ventil.
Dodatni podatki Človeških žrtev pri nesreči ni bilo, nastalo škodo pa ocenjujejo na 150.000 dinarjev.
Upamo, da se boste našemu pozivu na sodelovanje odzvali in s tem popestrili vsebino glasila. Vse prispevke pošljite na na-slov: Uredništvo glasila Novoles, NOVOLES 68351 Straža.
-IC
[ Družbeno planiranje |
Center za samoupravno normativno dejavnost pri Dopisni delavski univerzi Univerzum v Ljubljani nas je zaprosil, da vas obvestimo o predkratkim izišli knjižici Mirana Potrča, ki nosi naslov DRUŽBENO PLANIRANJE. Omenjena knjižica je izšla v zbirki „Delegat v samoupravni družbi”.
Glede na intenzivne priprave za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega plana in ker delavci — samoupravljala premalo poznajo temeljna izhodišča družbenega planiranja, bi jim bila knjižica DRUŽBENO PLANIRANJE, ki prinaša vrste konkretnih rešitev, vsebino in postopek planiranja v posameznih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih, pomemben pripomoček, saj jim bo olajšal vklju-
čevanje v razpravo o izdelavi osnutkov in kasneje pri sprejemu samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov.
Cena knjižice je 23,00 din. Pri naročilu nad 100 izvodov pa je 10 % popusta.
Iz te zbirke lahko naročite še naslednje knjižice:
Gojko Stanič:	SAMO-
UPRAVNA SOCIALISTIČNA DEMOKRACIJA (št. 8) Skupina avtorjev: SVOBODNA MENJAVA DELA (št. 9) Stane Vlaj — dr. Albin Igličar: SAMOUPRAVLJANJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI (št. 10)
Marko Herman: TEMELJI DELEGATSKEGA IN SKUPŠČINSKEGA SISTEMA (št. 11)
Knjižice lahko naročite na naročilnico, ki jo objavljamo, pri DDU Univerzum, Ljubljana, Parmova 39.
NAROČILNICA
S TEM NEPREKLICNO NAROČAMO:
010408	Samoupravna	socialistična demokracija —	8,50
din............izvodov
010461 Svobodna menjava dela - 8,50 din...........izvodov
010472 Samoupravljanje v krajevni skupnosti —	14,00
din............izvodov
010498 Temelji delegatskega in skupščinskega sistema - 13,00 din............izvodov
010565 Družbeno planiranje — 23,00 din............izvodov
Naziv sektorja — oddelka:................................
Kraj, ulica in številka: ....................................
Poštna številka, zadnja pošta, poštni predal:............
Datum:
Žig:
Podpis pooblaščene osebe:
S seje odbora za medsebojna razmerja
Odbor za medsebojna raz- skih štipendij s tem, da se merja je na svoji 7. redni seji z vrednost točke poveča za dne 30. 5. 1980 obravnaval pod 25,2% in znaša v letu 1980 točko Al—2 — izobraževanje. 3,26 din. Sklep velja od 1. 1. Potrdil je valorizacijo kadrov- 1980 dalje.
VIŠINA KADROVSKIM ŠTIPENDIJ SREDNJE ŠOLE
Uspeh zadosten dober prav dober odličen
Št. točk	Višina štipendije do 31.12.1979	od 1. 1. 1980
350	910,00	1.141,00
400	1.040,00	1.304,00
450	1.170,00	1.467,00
500	1.300,00	1.630,00
VIŠJE IN VISOKE ŠOLE
Uspeh 6,0-6,5 6,5 -7,2 7,3 - 7,9 8,0 - 8,6 8,7 - 9,3 9,4-10
Št. točk 450 500 570 650 730 850
Višine štipendije do 31. 12. 1979
1.170.00
1.300.00
1.482.00
1.690.00
1.950.00
2.210.00
od 1. 1. 1980
1.467.00
1.630.00
1.858.00
2.119.00
2.445.00
2.771.00
DODATNE TOČKE
200 točk	520,00	652,00
100 točk	260,00	326,00
250 točk	650,00	815,00
Odbor za medsebojna razmerja je odobril študij ob delu naslednjim prosilcem:
-	FAJDIGA VIDU iz TOZD TDP plačilo šolnine in študijskega dopusta v skladu s samoupravnim sporazumom o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju za študij 4. letnika Visoke šole za organizacijo dela, Kranj;
-	ŽAGAR MAJDI iz TOZD TES plačilo študijskega dopusta za šolanje na dopisni administrativni šoli;
-	ĐURĐEVIĆ MIRI iz TOZD TES plačilo študijskega dopusta za šolanje na večerni osemletki v Novem mestu;
-	PAVČEK ŠTEFKI iz DSSS plačilo nadaljevalnega knjigovodskega tečaja pri DU „Boris Kidrič" in stroškov prevoza z avtobusom v Ljubljano;
-	PETAN SONJI iz DSSS plačilo mature in študijskega dopusta za opravljanje zaključnega izpita na PAS;
-	KRŠTINC MARIJI iz DSSS plačilo šolnine za 2. letnik poklicne administrativne
šole in plačilo študijskega dopusta;
-	JERNEJČIČ MILKI iz TOZD BLP plačilo šolnine in študijskega dopusta za 2. letnik PAŠ;
-	ŠNIDARŠIČ STANKI iz TOZD BLP plačilo tečaja II. stopnje angleškega jezika;
-	REPSE JOŽETU iz DSSS, ZAJC JOŽETU iz TOZD TVP in KASTELIC TONETU iz TOZD TPP plačilo 10 dni študijskega dopusta za opravljanje zaključnih izpitov na poklicni gasilski šoli;
-	SKENDEROVIČ REMZU iz TOZD BLP plačilo študija v skladu s SS o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju na III. stopnji pravne fakultete v Ljubljani;
-	LAVRIČ FRANCU iz TOZD BLP plačilo tečaja za skladiščnike;
-	ŠNIDARŠIČ JADRANU
iz TOZD BLP plačilo šolanja v skladu s SS o izobraževanju in izpopolnjevanju na II. stopnji VEKŠ Maribor — smer za organizacijo in poslovno uspo-sabljanje.	^
HROVAT IRENA, 7. b - Narcise
/----------------------- N
PRISPEVEK UČENČEV OŠ VAVTA VAS
N________________________________/
NAŠ IZLET
Bilo je majsko jutro in pred šolo je kar mrgolelo učencev. Vse povprek je vpilo. Bilo je, kot da si prišel v panj. Ko sem prispela pred šolo, so bili že vsi iz našega razreda zbrani v gruči.
Kmalu so pripeljali avtobusi. Planili smo vanje. Vsak je hotel zasesti boljši sedež Kmalu smo drveli proti težko pričakajočem moiju, skozi Žužemberk, Ivančno gorico, Ljubljano. Prva naša postaja je bila Postojna. Čez nekaj časa smo že bili v Kopru. Videli smo ladje: ena je bila španska. Ker pa sta dve ladji stali v pristanišču, sta nam zastirali pogled na morje. Videli smo tudi stari del Kopra. Voznik nas je popeljal tudi v trdnjavo Socerb, od kjer smo lahko dobro videli Trst. Vojak, ki je stal ob meji, je prepovedal vsakršno slikanje meje ali Trsta. Zahteval je celo legitimacijo tovarišice. Potem smo se peljali, skozi Izolo in Portorož v Piran. Tam smo se ustavili. Imeli smo čas za kosilo, lahko pa smo si tudi kaj kupili. Jagode in češnje so vabljivo gledale s stojnic. Trgovine so bele polne okraskov in spominkov. Človek bi
lahko veliko pokupil. Na vzpetini nad mestom zraven cerkve je bil čudovit pogled na odprto morje. Videl se je Debeli rtič. Na eni strani je bila Italija, na drugi Jugoslavija. Od tam smo lepo videli tudi pristanišče, svetilnika, pomol, ribiške ladje in čudovito modro morje, ki je lahno valovalo.
Tovarišici sta nam pripravili presenečenje. Peljali sta nas v Lipico. Letos praznuje Lipica 400 letnico svojega obstoja. Ogledah smo si konja, ki je bil že šestkrat državni prvak. Tudi ogled konja, ki bo čez nekaj let lahko evropski prvak v lepoti, nas je presenetil. Staje so bile polne ponijev, ki jih jahajo turisti. Pa tudi konji, ki jih dresirajo za tekmovanja, niso manjkali. Izvedela sem, da je koza pomirjevalno sredstvo za konje in da konj, ko je star tri leta, pobeli dlako, ob rojstvu pa ima črno ali sivo.
Po avtomobilski cesti smo se peljali veselo in udobno, saj nam je šofer dovolil, da smo peli v mikrofon.
Ta izlet mi bo ostal za vedno v spominu, saj je bil najboljši do sedaj.
BRIGITA ZUPANČIČ, 5.a
r
Turnir v malem nogometu
Ob dnevu mladosti je bil v soboto, 24. maja, organiziran sindikalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal ZSMS Novoles. Nastopilo je več kot sto tekmovalcev različnih starosti v trinajstih ekipah TOZD Novolesa. Tako nam je končno uspelo sestaviti (letos največje) skupno športno srečanje TOZD Novolesa.
Prvi lastnik pokala je po sedemurnih utrujajočih tekmah postala ekipa TOZD Žaga Straža, ki bo čez leto dni branila osvojeni pokal. Drugo mesto je zasedla ekipa TOZD TPP, tretja ekipa TOZD TPP in četrta ekipa TOZD TES.
V imenu koordinacijskega sveta mladine se zahvaljujem organizatorjem in vsem, ki so podprli ta turnir ter sodnikom in TOZD TSP za izdelavo pokala, hkrati pa vsem sodelujočim ekipam za zanimive in dobre tekme.
Ta turnir bo v veliko pomoč pri sestavi ekipe Novolesa v nogometu, zato bi bilo potrebno tudi v drugih panogah izpeljati podobne turnirje. Tu seveda ne bo šlo samo za čisto športno selekcijo, temveč tudi za razvoj rekreacijskih dejavnosti. Mladi-
na bi morala še bolj razvijati množičnost na vseh športnih področjih in z raznimi turnirji in srečanji pritegniti vedno večje število sodelavcev k športu in rekreaciji.
Ob tej priložnosti vabim „staro in mlado” na srečanje mladih delavcev Novolesa, ki bo 21. junija pri počitniško—rekreacijski koči na Resi.
Podrobne informacije lahko dobite pri vsakem predsedniku 00 ZSMS v svojem TOZD.
SAMO AŠ
SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZK V OOZK TOZD TG DVOR
2. 4. 1980 je imela OOZK TG Dvor ustanovni sestanek, na katerem je bila prva točka dnevnega reda sprejem novih članov v ZK. Novo sprejeti člani ZK so bili Mitja Koncilja, Jožica Koncilja, in Brane Jakše. Izkaznice je novim članom ZK podelil sekretar TOZD TGD, krajši nagovor pa sta imela Slavko Medle in Ljubiša Djorovič, sekretar OOZK Dvor.
Obvestilo upokojencem
Strokama služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo v prihodnje morala upoštevati določila zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981,kije bil objavljen v 11. številki Uradnega lista SR Slovenije z dne 29.4.1980. leta. S tem zakonom se zagotavljajo
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: TOZD tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 - 1/72 z dne 31. januarja 1978.
sredstva za plačilo dela prispevka SR Slovenije v letih 1980 in 1981 za odpravo posledic potresa, ki je v letu 1979 prizadel območje SR Črne gore.
Sredstva za izpolnitev obveznosti SR Slovenije po tem zakonu se oblikujejo iz dodatnega prispevka solidarnosti, ki ga plačujejo tako delavci, delovni ljudje, kmetje in drugi občani iz osebnega dohodka oziroma dohodka kot tudi upokojenci od starostnih, družinskih in invalidskih pokojnin. Dodatnega prispevka solidarnosti ne plačujejo upokojenci od pokojnin z varstvenim dodatkom oziroma od pokojnin, ki ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov.
Dodatni prispevek solidarnosti se obračunava v letu 1980 po stopnji 1 % in v letu 1981 po stopnji 0,8 % od pokojnin, obračunavajo, odtegujejo in neposredno vplačujejo pa ga izplačevalci pokojnin.
Na podlagi navedenega predpisa bo pričela strokovna služba skupnosti s 1. 6. 1980. leta obračunavati in odtegovati dodatni prispevek solidarnosti pri rednih mesečnih nakazilih od
Kadrovske vesti
MAJ 1980
TOZD TDP: prišli: Branko BOHTE (iz JLA), Slobodan MADZAREVIČ (iz JLA), Pavel ZUPANČIČ, Jože ŽAGAR; odšli: Ivan TE-REK (samovoljno), Fani MIHELČIČ (upokojitev), Danko BRAJDIČ (samovoljno).
TOZD TVP: prišli: Zdravko ŠKUFCA, Marko DRA-ŽETIČ; odšli: Alojz PICELJ (sporazum), Danijela KAV-SCEK (upokojitev).
TOZD TSP: prišli: Bojan MARC (iz JLA); odšli: Franc MIRTIČ (sporazum).
TOZD ŽAGA STRAŽA: prišli:	Anton BRAJDIČ,
Alojz JAKLIČ (iz JLA), Slavko SLUGA (iz JLA); odšli:	Marko TAVČAR (v
JLA), Marjan BARTOLJ (v JLA).
TOZD TES: odšli: Ana VOLČJAK (v TOZD BLP).
TOZD TAP: prišli: Ivan KRALJ; odšli: Željko GRIČAR (sporazum), Igor
SLAK (sporazum), Janez SMOLIČ (v JLA).
TOZD TPP: prišli: Janez GAZVODA, Martin OGULIN; odšli: Anton BARTOLJ (v JLA), Jože UCMAN (v JLA), Janez MAKSE (upokojitev), Silva BAN (samovoljno).
TOZD BLP: prišli: Nataša DAMJANOVIČ, Slavko VIDMAR (iz DSSS), Ana VOLČJAK (iz TOZD TES), Jožef PEZDIRC (iz TOZD TKO), Mirko ČADONIČ (iz TOZD TKO).
DSSS: odšli: Jože BEG (v JLA), Slavko VIDMAR (v TOZD BLP).
TOZD BOR: prišli: Mira MLAKAR
TOZD TKO:	Nikola
BRAJKOVIČ (sporazum), Anton DRGANĆ (sporazum), Ana DRGANC (sporazum), Mirko ČADONIČ (v TOZD BLP), Jože PEZDIRC (v TOZD BLP).
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TCZD V MESECU MAJU
TOZD	moški	ženske	skupaj
TOZD TDP	153	218	371
TOZD TVP	127	180	307
TOZD TSP	178	167	345
TOZD TGD	40	43	83
TOZD Žaga Straža	150	23	173
TOZD TPI	59	23	82
TOZD TES	98	24	122
TOZD TAP	84	53	137
TOZD TPP	122	86	208
TOZD BLP	78	36	114
DSSS	74	80	154
SIGMAT	84	30	114
TOZD TKO	54	26	82
TOZD LIPA	84	2	86
TOZD BOR	76	10	50.
SKUPAJ	1463	1001	2464
K__________________________________________J
pokojnin, ki presegajo mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov; le-ta znaša od 1. 1. 1980. leta dalje 3.631 din.
Odtegnjeni znesek dodatnega prispevka solidarnosti bo prikazan na nakaznici — sporočilo uporabniku — v okencu „ostali odtegljaji”. Zavoljo tehničnih razlogov namreč ni mogoče odtegnjenih zneskov dodatnega prispevka solidarnosti posebej prikazovati na nakaznici.
Dodatni prispevek solidarnosti se bo obračunaval in odtegoval tudi pri izrednih nakazilih pokojnin, če bo nakazilo pokojnine zadevalo čas po 1. 5.
1980. leta, koje stopil v veljavo navedeni zakon.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje sestre
VERICE
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za venec in izraze sožalja.
Greta Peperko