Zmar sanje šievila vojaštva in skrajšanje vojaške službe. P/-f-tekli fGden jo bila v finanCn-em dboru zakofiodavBe skupŠčiBe v BgI- gradu. razprava o štGvilu vojaštva, ki je pod orožjGm, in o času, koliko nai .traja izvf»žba vojakov. Na povabilo g. predsednika iinaBČBGga odbora je pri- šgI k so.ii voji ' miflistGr gGnerai Ze - fjevič. SporočGiia mu ^elja, Baj sg ka- dGr stalBGga vojaStva zmanjša iii <5as vojaško službe skrajša, jg vojBomu mi Bistru dala povod, da se je potn-dil dokazati, kako ]g gdo in drugo: zman] šaiijc kadra in skrajšanjG vbiaške siu 2bG, noinogofte. V iiaonu SloveaskG in brv. ljudskG strankG jg vojnemu miiiistr'i o^go' voril po&laiicc di\ H o h n j e Oy Povdarjal jg, da od vo^iGga minisUa navedeni razlogi ne držijo, Da jo dolgo vojaško vGžbaBJG BGpotiabno, jg dokazala svetovBa vojBa, katGro so dovo levali B8 vo;aki z dolgotrajno vnjagko izvG?bo marvGč mladGBifti in v.ožje , M so se vGžbaU samo nGkaj tGdaov. ^im daljo traja to vGžbovanjc, tGnibolj giBGva zaBimaBje za stvari, katGrim se pamctGB Clovek priuCi v kratkem tasu, tem vGčja pa je tudi gospodarska škoda. kcr sg mlaid človck predolgo časa odtGgujG gospodarskemu dclu. Kar sg dostajG od vojnGga ministra navedenega razloga, da ]'g vgčjg štGvilo pod orožjem stojGČGga vojaštva potrebflo za to, da sg dosedaj vcdBo Sg iicrGšGna vprašanja o Bašib državBih mGjah za Bašo državo ugodao tg j?ijo, je .i/kustvo dokazalo, da sg vpra^anja drzavnih moj bg rGšujejo z orožjGm, marveč s pametBO zuBanjo politiko. NašG vojaštvo, fako }e izvajal poslaBec dr. HobnjGC, je zasedlo Koroško, zasGdlo Ba.ski trikot (na nekdanjom južBem Ogrskem), zasedlo obSGžne dele Albanije, toda iz vsoh tohpokrajia nas ]g prGgnalo poveljG Gvropskih vGlovlasbi, ki so določilG državno razmGJilev po svoji volji brGz ozira Ba vojaško zasedbo. zGmljo pa sa dcbili drugi, ZGlcti bi bilo, da bi vodi+olji naSe zuBanje politikie bili sposobBpjsi, pa bi BašG državBG mejG tekle tam, kjGr so rnolG slovenske, brvatske t6r srbs^o zemlje. Pri vprašanju o štGviiu vojaStva •g troba tufli jemali v obzir, aa gro SGdaj pc kuitiinnem (izobraženem) svetu mogctJna želja, da se države razorožijo. Temu nameBU služi zborova t^.G, ki sg ta čas vrši v VVashingtonu v Ameriki in ki iioCe, da sg vsepov f.odi znianjša število oborožene slle Ba koljikor najraanjSo mcro. V vvastimg• onu ne gre samo za omejitev oboro žeBia na morju, pri čemer prirtejo y g]^,vnem v poštev Japonska, AngJlija \n ZediBjene države severna Ameri kG, raarvefi tudi za razorožitev na kopnem, zlasti še-v Evropi. Prej Gvrops,e clržave ne bodo zmaB]šaie svojega ogromBGga prjmanjkljaj v proracuBu, t.oklcr ne zmanjšaio ogromnih postavi proračuna za vojaško upravo. Ako se ,^e Francija protivila zmaflj^anju svoje oborožene vojaške siie, je to iz tega razloga, ker njGni raCnni z Nemfiijo še niso dovrSGBi. Ni treba, da bi zgled FraBcije za naše skromBG caz mGre bil inerodajen. Ni tudi istina, ffa bi vojaška pripravljtenost bila najboljše jamstvo za mir. Stari RimljaBi so sicer imeli pro govor: Ce bofieš mir, bodi prlpravljen za vojbo. Ta prislovica ima, kakor splob vsg take receBice, samo deoio veljavo. Pred svGtovao vojno so Dile cvropske državo oborožeBe do zo'j, in naj ie bila poslGdica? Ng mir, marvc^ vojaa. NajboljSe jamstvo za mir jo v fcm, da sg .vpražan^a, ki so sporna inGd nai'odi, rešujejo po nacelu pra \ ičfiosti. Noben drug sporazuin nima trajiiG veljave. Poslaneo dr. HonBjGC je tudi opo* zorii aa slabo staajG naših državnili liBanc, ki nujno zahtova zmanjšanje števila oborožeuega vojaštva in skrajšajije vežbene dobc To bo tu<" v ve-  liko kor:st domačega in narodneua gospodarstva. Končno ie opozoril vojneb-A ministra aa velike pritožbo, ki jib dviga naše slovciisko obmGjBO U'.:.lst vo zop^r VVrangtovce v obmej^ii straži, Ti vojaki ne razumejo jezilca a;ise-  ga probivalstva in to je vzrok, da naši JiudjG po BGdolžBom zapadGio vč[\ ¦ kim in občutnim ka^aim, ker ae razumGio, 6Gsa jib ti tuji možjG vprašaso in kaj od njih zaiitevajo. Ti tuji možje sa tako obaašajo proti našemu-Ijudstvu, zJasti proti žonskGinu spolu da je vslea tega Ijudska iiGvolja doseg;a opasBO višinoi. Ti Ijudje se ceaip kot flrotiboljžGviSki boj^evuiki, med Bjimi pa *e veliko takiii, ki se obaašao <*išto boljšGviŠko. Po lzvajaBjib našega poslaiica 1b drugih poslancGv jg finaiic.ii o..t'oor sklenil, da prcdloži vladi in zabtGva od Bje, da sg število oborožeiiGg^i vo-aštva zma/ijša iB trajanje voja- . žbe skrajša.