CELJSKI TEDNIK CEUE, 26. OKTOBRA 1967 — LETO XXI. ST. 40 — CENA 50 PAR (50 S DIN) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VELIKI OKTOKKR Razstava v Muzeju revolucije v Celju Od 25. tega meseca do 8. novembra bo v občasnih prostorih Muzeja revolucije v Celju odprta razstava Veliki oktober, posvečena 50-letnici sovjetske sociali- stične revolucije. Razstavo, ki bo odprta dnevno do- poldne in popoldne, so pripravili v okviru muzej- skega programa, po katerem se ustanova vključuje tudi v politično dejavnost na svojem območju. Raz- stava prikazuje naš delež v revoluciji in predvsem vpliv oziroma pomen oktobrskih dogodkov na revo- lucionarna gibanja pri nas in drugod po EvropL Tako je celotno gradivo razdeljeno na posamezna ob- dobja — od Manca in Engel- sa, ki sta proletariatu poka- zala njegovo pot v sociali- zem in komunizem, preko najznačilnejšega slikovnega gradiva iz revolucije do re- volucionarnega tiska. Pri tem ima posebno mesto delež ju- goslovanskih vojnih ujetni- kov v oktobrski revolucij, saj jih je bilo blizu 35 ti- soč m se mnogi med njimi niso odlikovali samo v bo- jih, ampak tudi v političnem smislu. Oktobrski dogodki so seveda odjeknili po vsej Evropi in spodbudili na- predne sile k revolucionar- nim gibanjem (na primer revolucija na Madžarskem, ki je zajela tudi naše Prek- murje). Zlasti močna pa so bila ta gibanja na jugoslo- vanskih tleh tedanje Avstro Ogrske v letih od 1918 do 1920. Vpliv oktobrske revo- lucije se je najbolj odrazil v Judenburgu in Radgoni, med vojaki 17. pešpolka, za- jel pa je tudi dobršen del avstroogrske flote v Puli in drugih jadranskih pristani- ščih. Razstava, prikazuje da- lje KP do narodno osvobo- dilne vojne, kjer je njeno delovanje doseglo višek; po- sebno mesto je posvečeno ustanovitvi KP Slovenije 1937 (šmiglova zidanica, Jo- štov mlin, Okonina pri Pas- jem), boju proti fašizmu in enotni akcijski fronti napre- dnih sil, ki so pripomogle do ustanovitve Osvobodilne fronte. Na razstavi je prav tako zastopano slikovno gra- divo z naše revolucije in po- vojnega časa, ko si je naša država ustvarila ugled v sve- tu spričo notranje izgrad- nje kot njene miroljubne zu- nanje politične konstelacije. Smotrno urejena in vse- binsko zaključena razstava živo prikazuje zgodovino, to pa je bil tudi njen namen. Razstava bo pomemben pri- pomoček šolam, ki bodo pri- réjale proslave in učne ure hkrati ob eksponatih, v smi- slu muzejskega programa in prizadevanj, da bi ustano- vo povezovali s šolami- dhr SPREMEMBA V CELJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU Medtem ko je dosedanji di- rektor Zdravstvenega doma v Celju, dr. Janez Lovšin prosil za upokojitev, je delavski svet tega celjskega zdravstve- nega kolektiva imenoval za novega direktorja dr. Franca Fludemika, znanega zdrav- stvenega in družbeno politič- nega delavca v Celju. JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O VARSTVU OTROK Začetek sistematičnosti v tem mesecu naj bi v naši javnosti zaključili raz- pravo o osnutku zakona o skupnostih varstva in. o fi- nanciranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, čeprav že v naslovu samem razberemo eno od nekaterih variant, ki jih osnutek daje v premislek in dopolnilo, s tem vendar- le ni prav nič omajan pomen novega akta, ki bo prvi po osvoboditvi poskušal "ati orientacijo za sistematsko ureditev otroškega varstva- Razpravljajoč o novem za- konu nam mora biti jasno, da z njim, ki sicer zagotavlja nekaj virov za organizirano varstvo predšolskih in šol- skih otrok, problemov tega pomembnega področja ne bo mogoče naenkrat rešiti. Stal- ni in obvezni vir se — po- dobno kot doslej — tudi po osnutku novega zakona obli- kuje iz sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ki jih plačujejo delovne in druge organizacije ter državni or- gani. Razen tega naj bi zdaj prispevek plačevali tudi tisti, ki imajo dohodke iz obrti in svobodnih dejavnosti. Svoje bodo prispevale tudi občine in republika. Med pogojnimi viri — in to so tisti, v kate- rih so največje rezerve, pa zakon omenja delež družbe- no političnih skupnosti, pa delovnih in drugih orga- nizacij ter sredstva, ki jih dajejo občani. Znova to- rej velja poudariti, da je urejeno varstvo prav tako eden bistvenih pogojev za večjo produktivnost, pa da je zato tudi ekonomsko utemeljeno, da delovne or- ganizacije po lastni preso- ji izločajo sredstva posebej za te namene. Za uresničevanje otroške- ga varstva, poveMvanja de- javnosti in oblik tega dela s potrebami ter za upravlja- nje z družbenimi sredstvi osnutek zakona predlaga ali ustanovitev skupnosti otro- škega varstva ali sklade otro- škega varstva. Občinam bi nedvomno kazalo pustiti več ali manj proste roke pri do- končni odločitvi, ki bi mog- la povezovati več občin hkra- ti. Seveda pa bi bila v vsa- kem primeru smotrna usta- novitev republiške skupnosti otroškega varstva, ki naj bi zagotovila enotnost njegove- ga razvoja in obravnavo ter reševanje vprašanj, ki so skupnega pomena- Odstotek, po katerem naj bi se sredst- va delila med republiškega oziroma občinske sklade, pa naj bi določila republiška skupščina. I. B. PRED DNEVOM MRTVIH v Žalne svečanosti v Celju bo pripravila mladina Vence naj bi položVe le občinske družbeno politične organizacije MJadlua naj krepi tradicije NOV tudf tako, da se ï globoko pieteto poklanja žrtvam za svobodo. Takšno je bilo vodilo ob odločitvi, da bi vsebinsko plat svečanosti ob dnevu mrtvih prevzela šolska mladina. Letošnje osrednje prireditve ob dnevu mrtvih bodo na treh krajh v Celju: OB GROBNICI HEROJEV NA ŠLANDROVEM TRGU bo komemorativna svečanost v torek 31. oktobra ob 11. uri dopoldne. Program za žalno svečanost na tem kraju pri- pravlja mladina gimnazije, pedagoške gimnazije in teh- niške šole. Poleg mladine teh treh šol se bo na šlandro- vem trgu zbrala tudi osnovnošolska mladina prvih treh celjskih šol. Po programu bodo delegacije občinskih po- litičnih organizacij in občinske skupščine položile k spo- meniku in grobnici vence. V MUČILNICI PATRIOTOV »STAREM PISKRIJ« bo svečanost istega dne, vendar ob dvanajsti uri. S progra- mom bo sodelovala mladina administrativne šole, peda- go.ške gimnazije in glasbene šole. V muzejsko urejenem dvorišču »starega piskra« se bo žrtvam poklonila tudi mladina šole za blagovni promet, šole za zdravstvene de- lavce in centra »Borisa Kidriča«. OB SKUPNI GROBNICI NA GOLOVCU bo v programu sodelovala mladina hudinjske in četrte osnovne šole. S tem, da je mladina prevzela skrb za dostojno poča- stitev spomina padlih za našo svobodo, dobiva praznova- nje dneva mrtvih v Celju še večjo možnost, saj pričaku- jemo, da se bodo občani v velikem številu udeležili ko- memoracij, kot vsa leta doslej. ck. Mladi obsojajo in protestirajo v počastitev 21. oktobra, dneva mednarodne solidar- nosti z bojem vietnamskega ljudstva za svobodo so ''-«ila v soboto v celjskih srednjih šolah interna in javna pro- testna zborovanja, na kate- rih so mladi ne le obsojali vojna grozodejstva, marveč tvidi zahtevali prekinitev kri- vične vojne v Vietnamu. Dijaki celjske gimnazije so s protestnega zborovanja po- slali Jugoslovanski ligi za mir brzojavko, v kateri je rečeno: Dijaki celjske gim- nazije smo se bb dnevu med- narodne solidarnosti z bo- jem vietnam.skega ljudstva zbrali, da javno izrazimo svojo solidarnost in podporo trpečemu vietnamskemu ljud- stvu, ki že dolga leta žrtvuje v boju za svobodo in neod- visnost svoje najboljše sino- ve in hčere ter da javno ob- sodimo ameriške Imperiali- ste in njihove barbarske za- veznike, ki vse bolj spre- minjajo Vietnam v vojaški poligon, na katerem posku- šajo najmodernejša uničeval- na orožja na trpečem in svo- bode željnem vienamskem ljudstvu. Dijaki celjske gim- nazije ostro protestiramo proti nadaljevanju krivične in umazane vojne v Viet- namu. Brzojavke s podobno vse- bino so poslali tudi z dru- gih zborovanj. ČLANI OBČINSKE KONFERENCE SZDL SOGLASNO PODPRLI NAJVEČJO AKCIJO V ŽALSKI OBČINI Nam - Savinjänom ne more biti vseeno... • s SAMOPRISPEVKOM BI NAJ V PRIHODNJIH PETIH LETIH USTVARILI VSAJ ZNOSNE RAZME- RE V ŠOLSTVU ŽALSKE OBČINE. • NA LETO BI NAJ ZBRALI OKROG 225 MILIJO NOV S DIN. S TEMI SREDSTVI BI ZGRADILI V TEH LETIH NOVE ŠOLE IN UREDILI STARE. • OBČINSKA KONFERENCA SZDL BO PREDLA- GALA OBČINSKI SKUPŠČINI RAZPIS REFEREN- DUMA, NA KATEREM SE NAJ OBČANI ODLOČIJO ZA ALI PROTI POMOČI. Večini občanov v Savinj- ski dolini je več ali manj znano v kakšnih razmerah se prav na področju doline nahaja šolstvo. To tembolj, ker se njihovi otroci ali vnu- ki šolajo v večini primerov v istih prostorih, kot so se oni. Kljub temu, da je v dru- gih panogah ob pomoči ožje ali širše družbe šel razvoj naglo naprej, je šolstvo osta: lo na predvojni ravni. Po vojni so na področju žalske občine zgradili le ENO novo šolo, nekaj pa јШ adaptirali in uredili. Tako se danes otroci v Savinjski dolini šo- lajo v več izmenskem pouku, v prostorih, ki zdaleka ne ustrezajo, brez prostorov za kabinetni pouk. u če bi citirali nekaj podat- kov le enega izmed zagovor- nikov samoprispevka, ki je navedel le gola dejstva, nam postane jasneje, zakaj pred- lagajo ta nevsakdanji korak. »Nam, Savinjčanom ne mo- re biti vseeno v kaksixih raz- merah se šolajo naši otroci. Medtem, ko imajo že v vsa- kem podjetju urejeno pre- skrbo toplih malic, naši otro- ci nimajo pogosto možnosti, da bi dobili obrok vsaj opol- dne. Po nekaterih šolah si lahko omislijo najsodobnej- šo opremo, pri nas ni sred- stev niti za potrebna učila. (Dalje na 16. strani) Milijon za štipendije Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Celju so sklenili prispevati v sklad štipendiranje mladih talentov, ki ga je ustanovila konferenca občinske organi- zacije SZDL, milijon starih dinarjev. Svojo podporo temu skladu in šolanju mladih ta- lentov so člani predsedstva izrazili tudi s tem, da so po- zvali ne le sindikalne organi- zacije, marveč tudi njene čla- ne, torej posameznike, da po svojih močeh prispevajo v tà sklad. Prepričani smo, da bo- do zgledu sindikalne organi- zacije celjske občine, celjske občinske skupščine in neka- terih delovnih kolektivov sle- dili še drugi. M. B. LUBEJEVA ODLIČNO četudi se sezona največjih tcît- niovanj liliža koncu, je članica ЛП Kladivarja, Marjana Lubej, še vedno v odlični formi. Tako je T ncileljo nastopila izven konkurcn. ce v Trbovljah na tradicionalnem srečanju pokrajin.skih atletskih re- pre'/cntanc Prúnor^ke, Gorenjske, Dolenjske in Zasavja, kjer jc v teku na 60 metrov izenačila držav- ni rekord s časom 7,4, v teku na 100 metrov pa je bila za desetin- ko sekunde slabša od drâniieça rekorda Petnjaričeve. Tokrat je Lubejeva pretekla to progo т časa U,7 sekunde. -—a» tedenski mozaik Izraelci so besni, ker so jim Egipčani potopili rušilec, in trdijo, da je to povod za vojno. Kairo pravi: »To je bi- la samoobramba.« Predsednik Naser je èe podelil odlikova- nja . .. BolUHjski predsednik Barrientos trdi, da so partí- zana Che Guevara v boju ust- reUli in da je bil pri priči mrtev. Toda Guevaro so vd- deli še en dan po zajetju ži- vega. Težko si je misliti, da ti Guevara lahko živel še cel dan s sedmimi kroglami v te- lesu in z eno v srcu. Teh kro- gel ni dobil v spopadu, am- pak pred strelnim vodom, če- prav v Bolimji po zakonu ne poznajo smrtne kazni. .. Za- hodnonemški kancler Kiesin- ger je prišel na obisk v Lon- don in Wilson si veliko obeta od njega. Bonn naj bi poma- gal Britaniji zlesti v Skupni trg, toda ne proti de Gaullu. Zatorej Britanija: potrpljenje ... Venera je, kakor smo pravkar zvedeli, silno vroča, prevroča za zernljane ... Kar- dinal Mindszenty, ki že enajst let tiči v ameriškem poslani- štvu v Budimpešti, je baje zelo jezen in grozi, da bo od- korakal ven. Razlog: v priza- devanju, da bi zboljšala odno- se г Madžarsko, je ameriška vlada povišala svoje poslani- štvo v Budimpešti v velepo- slaništvo .. . Angleški posla- nec Christopher Mayhew je ta teden dejal, da je treba v politiki sicer nekoliko laga- ti, »toda to, kar zdaj zahte- vajo od nas, je vendarle pre- več« ... In neki drug politik je dejal: »Zgodovina je polna vojna, o katerih so vsi trdi- li, da se nikakor ne morejo začeti«... V Britaniji sme zdaj policija preizkusiti »dih« slehernega avtomobilista, da bi ugotovila, če ga ni preveč popil. Nekdo je zahteval, da bi jemali dih tudi pešcem. Vsekakor, če po nesreči še dihajo... V Ameriki je neki delavec, v tovarni letal pobe- snel in začel streljati okrog sebe. Potem se je odpeljal še v sosednjo tovarno im. še tam postrelil nekaj ljudi. Skupna bilanca: pet mrtvih in osem ranjenih. V Vietnamu bi do- bil za to kolajno. NEVSAKDANJI SPOR V UPRAVI Obcme proti državi Konec oktobra ali v začet- ku novembra bo posvetovanje o matea-ialnem stanju občin. Vza-ok: razvoj občin — kakor zatrjuje stidna konferenca mest — zaostaja in grozi, da se bo obrnil proti ustavi. Kaikor vselej, tako je tudi se- daj vprašanje denar in kako bi prišli do njega. Po ustavnih in zakonskih predpisih »občina samostojno določa svoje dohodke in z njimi razjpoilaga«. V praksi pa občina dejansko samo raz- deljuje ipoitico, ki jo je spekla država. OZADJE Občinska blagajna se napol- njuje z odloki višjih državnih organov; državljani pa na bo ne morejo prav nič vplivati. Tako je občina dejansko sa- mo i)odaljšana roka državne oblasti, ne pa to, kar bi mo- ral biti: samoupravna druž- benoipolitična sikupnost dr- žavljanov. S statistiko lahko ugotovi- mo, da se piroračunska sred- stva družbeno-političnih skup- nosti razdeljujejo vse bolj v korist občin. Tako je npr. fe- deracija leta 1963 zadržala zase 65,8 odst., lansko leto pa komaj 47,4 odst. Delež občin je v istem času na- rastel od 1б,4 odst. na 33,4 odst. Neredko se na zborih, kjer nastopajo z dokaznim gradi- vom, doliazuje, da je to iz- boljšanje navidemo. Pristoj- nosti občin se neprestano množe, dolžnosti so čedalje večje. S tem pa se ne samo nevtralizira povečanje občin- skih postavk v splošnem pro- računu, marveč prihajajo ob- čine v težji materialni polo- žaj, kot so bile kdaj prej. IZHOD En izhod iz te stiske je po- novna temeljita razdelitev ce- lotnega proračima (še večje obdavčenje gospodarstva tu očitno ne pride v poštev). Od vsega tega za sedaj ni nič. To zelo dobro vedo tudi ob- čine, zato iščejo rešitev dru- god. Občinski očetje mislijo, da je nujno »osvoboditi« formi- ranje in razdeljevanje mate- rialnih sredstev občin v ob- činskih okvirjih. Tu se misli predvsem na višino odmere občinsk^a davka, prispevkov in drugih virov pri angaži- ranju sredstev. S te plati pa grozi nevar- nost državljanom. V tem pri- meru bi bili njihovi žepi pra- zni celo proti njihovi volji. V stalni konferenci mest zato poudarjajo, da se mora zago- toviti možnost, da bi držav- ljani končnoveljavno odločali pri vsakem novem reševanju na tem področju. PERSPEKTIVE Vse to ni toliko ¡pomemb no, če gledamo z vidika ob- činskih dohodkov, kajti ni bistveno, koliko občine napol- nijo svoje blagajne, marveč kako jih napolnijo. Od na- čina finaciranja je namreč direktno odvisen odgovor na vprašanje: čigav »servis« je občina — diTžatve ali državlja- nov. ^ Vse kaže, da se še ni priče- la preobrazba občin v to smer. Samofinanciranje občin še ni vedneoe zavzelo položa- ja etatističnega sistema, s ka- terim se budžetirajo družbe- no^Jolitične skupnosti od »z^raj«. V sodobnih pogojih pa to neizbežno sili občine, da se upirajo državi. Ce sodimo po razpoloženju po občinah, vidimo, da je skrajni čas, da se prične to »osvobajanje« občin. Kaj v tej zadsvi lahko pričakujemo od napovedanega posvetovanja o materiatosm stanju občin, o tem je težko kaj reči. Za en- krat velja počakati na rezul- tate. MILENKO BABIC N.UVEČJE PROTIVOJNE DEMONSTRACIJE V ZGODOVINI WASHINGTONA — V ponedeljek so v glavnem mestu Združenih držav najostreje protestirali proti ameriškemu sodelovanju v vietnamski vojni. Na sliki: policija nalaga v »marice« demonstrante pred Pentagonom, (Telefoto: UPI) V soboto, 31. oktobra, je podobno kot drugod po sve- tu tudi v Sloveniji odmeval ogorčen klic naših ljudi: »Amerikanci, roke proč od Vietnama!« Vsepovsod, v podjetjih in ustanovah, na šolah, so delavci, kmetje, intelektualci zahtevali usta- vitev bombardiranja DR Vietnama in prenehanje agresije. Vietnamsko ljud- stvo naj samo odloča. Zvečer pred dnevom soli- darnosti je bila razširjena seja koordinacijskega odbo- ra za pomoč žrtvam agresi- je, ki jo je prenašala tudi slovenska televizija. V sobo- to so učenci in dijaki šol poslušali predavanja o Viet- namu. Udeleženci številnih zborovanj so sprejemali pro- testne resolucije. Ameriška agresija — so govorili ljudje — ni nikakr- šna obramba demokracije, to je množični slep pokol za interese velesile, ki ji je moč udarila v glavo. Jugo- slovani smo proti tej vojni, proti ameriškemu ubijanju, ker delimo usodo sveta in ker ogroža vsaka vojna tudi nas. Akciji solidarnosti z vietnamskim ljudstvom se pridružujemo tudi zato, ker nismo strahopetci in ker ne maramo Miinchna Daljnega vzhoda. In tudi zato, ker ve- mo, kaj so vrednote, kot so svoboda in neodvisnost. tedenski zunanjepolitični pregled »Demonstracije, ki podpira- jo glavni protest proti viet- namski vojni v Washing^onu, so bile včeraj v devetih ev- ropskih državah ter na Ja- ponskem in v Avstraliji. \ Britaniji so bili protestni po- hodi v Londonu, Glasgowu, Edinburghu in Manchestru. V Londonu še ni bilo tako hu- dih demonstracij proti vojni v Vietnamu ...« Izvleček iz dnevnih novic, ki prihajajo v uredništva ča- sopisov vsak dan. Demon- stranti v Washing^tonu so »na- skočili« Pentagon, sedež ame- riškega vojaškega poveljstva, ker vidijo v njem simbol ti- ste moči in tistih interesov, ki hočejo nadaljevati vojno do bridkega konca, toda z življenji ameriških fantov. Ti pa nočejo razumeti, zakaj bi morali umreti v džungli dalj- nega Vietnama, ki jim nič no- če in jih ni nikoli ogrožal. Priče smo orjaškemu valu protesta, ki ga je povzročila brezglava in krvava vojna. Ni naključje, da je ta/val nara- stel, ko je postalo očitno, da je postala ameriška politika še bolj toga in nepopustljiva. Pred nekaj dnevi je ameri- ški zunanji minister Rusk go- voril o »milijardi Kitajcev, oboroženih z atomskim orož- jem na azijski celini.« Ko so ga nekateri komen- tatorji prijeli, češ da spet čenča — kakor nemški cesar Viljem II. — o rumeni nevar- nosti, je Rusk odgovoril, da je mislil na »rdečo nevar- nost«. Nič več se odgovorne ame- riške osebnosti ne sklicujejo na odrešilno vlogo ZDA, ki morajo zaščititi »demokraci- jo« v Vietnamu. Nič več ni govora o »nesebični« pomoči ameriškega ljudstva Vietna- mu. Zdaj je slišati tiste stare, dobro znane besede o nacio- nalnih interesih ZDA, o nje- nem poslanstvu, da ohrani se- danje stanje v svetu. Starejši brat diplomata Rostowa, ki je osebni svetovalec predsed- nika Johnsona o Vietnamu, je na nekem predavanju popol noma brez ovinkov dejal, da mora biti svet zrel in varen za ameriško demokracijo. Da bi si pa Amerika zagotovila »varno svetovno okolje«, si mora zavestno naprtiti bre- me, da bo spet oživila dobro, staro načelo iz devetnajstesra stoletja: vzdrževanje ravno- težja. To pomeni, da bo ame- riška diplomacija — pred- vsem v Azifl — Se boli podni- '«la nf'ïai'nja^ke re^împ ir skušala uničiti vse tisto, kat diši po komunizmu, oziroma vse tisto, kar po mnenju VVa- shingtona diši po komunizmu. Drug dogodek tedna, ki ga nikakor ne gre prezreti, je obletnica OZN — dan Zdru- ženih narodov 24. oktobra. Letos je svetovna organizaci- ja stara 22 let, toda število njenih članov je že davno preseglo sto, V teh letih se je marsikaj zgodilo. Doživeli smo vojno na Koreji in v Vietnamu. Sta- ri obrazi državnikov so veči- noma izginili. Ponekod je pri- I šlo do revolucionarnih spre- ! memb, marsilcje pa do manj revolucionarnih. Cela vrsta dežel je dobila politično ne- odvisnost, toda ne tudi go- spodarske. V Evropi se je končala hladna vojna, zato pa se nadaljuje z nezmanjšano silo v Aziji, Tudi položaj na Srednjem vzhodu ni prav nič rožnat. Dostikrat je slišati pripom- be o nemoči OZN, češ da bi bila morala preprečiti vse spopade, da je nebogljena, kadar velesile nočejo sodelo- vati, da se izgublja v brez- končnih razpravah, da ne mo- re izsiliti svojih odločitev in podobno. Najpogosteje so kritiki sve- tovne organizacije sami naj- večji grešniki. Ko skušajo za- dostiti svojim ozkim in se- bičnim »nacionalnim intere- som«, dostikrat ne izbirajo sredstev in uporabljajo tudi nasilje. In vendar so podpisa- li ustavno listino, ki prepove- duje uporabo nasilja v med- narodnih' odnosih. Kljub temu pa Združeni narodi obstajajo in bodo še obstajali. Kljub svojim po- manjkljivostim, ki so samo vsota pomanjkljivosti vseh članic, so nas verjetno rešili še hujšega gorja in hujših preizkušenj. In četudi ob 22- letnici OZN ni upravičen op- timizem, je vendarle res, da vera ljudi po vsem svetu v svetovno organizacijo ni bi- la še nikoli tako živa kot 7'^д1. Drugam se nimajo obr- niti. i ■filie tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Skupne vaje naše vojske ■ SOLIDNO ZNANJE PRI RAY NANJU Z MODERNIM OROŽJEM. V nedeljo so bile na območju Bele krajine in Korduna končane skup- ne vaje enot zagrebške armijske oblasti. Sodelovali so vsi rodovi kopenske vojske in jugoslovansko vojno letalstvo. V zaledju »napa- dalcev« je uspešno sodelovala tudi partizanska brigada, sestavljena iz samih partizanov, ki ji je povelje- val rezervni podpolkovnik Novo- meščan Jurij Levičnik. Sklepnemu delu vaj so prisostvovali tudi ugle- dni gostje iz Slovenije in Hrvat- ske, med njimi tudi predsednik re- publiške skupščine Sergej Krai- gher, predsednica zbora narodov zvezne skupščine Vida Tomšič, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Franc Leskošek-Luka in drugi. Vojaške vaje so ocenili kot zelo uspešne. Potekale so v zapletenih razmerah, ob uporabi najsodobnej- šega orožja in tehnike, v pogojih, ki so bili podobni pravi vojni. Re- zervisti so se zelo dobro izkazali. Ljudstvo krajev, koder se je pre- mikala vojska, je prisrčno sprejelo pripadnike vojaških enot. ■ TITO V MAKEDONIJI. V Skopju je prerezal simbolični trak in tako označil začetek poskusnega obratovanja naše najmodernejše železarne z zmogljivostjo 300 tisoč ton. Predsednik Tito je med dru- gim rekel, da bo železarna z naj- sodobnejšim tehnološkim postop- kom šola za nove strokovnjake. V pogovo-'^ s funkcionarji mesta le dejal, da je prihodnost Makedoni- je v bogati surovinski bazi. Predsednik republike je med obiskom v Makedoniji obiskal še Veles, Bitolo, Strugo in Ohrid. Ka- morkoli je prišel, napovedan ali v zadnjem trenutku, je ljudstvo okra- silo ulice in pozdravljalo svojega voditelja. ■ IRENCO GAJŠEK SO NAŠLI — ŽAL MRTVO. Šestletno deklico. ki so jo iskali že od 12. oktobra, so našli šele v nedeljo, toda, žal, mrtvo. S kanglico je šla po mlel^l^ in se ni več vrnila. Domnevali so, da se je na 500 m dolgi poti skozi gozd izgubila. Nekateri so pomislili tudi na najhujše — na zločin. Na- šU so jo mrtvo, zakopano v žago- vini in zemlji pod žago kmeta Ig- naca Goričana v Spodnji Ložnici, se pravi tam, kamor je hodila po mleko. V akciji, ki se je končala z odkritjem zločina, je sodelovalo 300 pripadnikov JLA, miličnikov, gasilcev in prebivalcev, ki so pre- iskali vsako ped zemlje. m ZAČASNO USTAVILI PO- STOPEK, Zvezno ustavno sodišče je začasno ustavilo postopek o tem, ali se pokojninski zakon ujema z ustavo. To je storilo zato, ker sta zvezna skupščina in ZIS že formi- rala komisijo, ki naj prouči ves sistem socialnega zavarovanja. Ta- ko bo mogoče hitrejše rešiti akut- ne probleme pokojninskega zava- rovanja, kajti ustavni postopek bi se lahko zavlekel za nekaj mese- cev. ■ OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA OBČANOV. Jugoslo- vanska banka za zunanjo trgovino bo od 1. novembra letos povečala obresti na devizna sredstva obča- nov, vložena pri tej banki oziroma njenih poslovnih enotah. Obresti na sredstva »na vpogled« bodo znašale 6 odst., na sredstva, vlože- na na 13-mesečni rok 7 odst., in na sredstva, ki so vložena na 24-me- sečni rok, 7.5 odst. ■ SREČANJE PREKOMORCEV V KOPRU. Srečanja bivših borcev I. in II. prekomorske brigade se je udeležilo 600 borcev. Slovesnosti se je udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta dr. Franc Hoče- var. ■ UMRLA STA JANEZ HRI- BAR IN DR. JOSIP JERAS. Naj- prej je smrt iztrgala iz naših vrst dr. Josipa Jerasa, dolgoletnega čla- na GO SZDL in soustanovitelja Rdečega križa Slovenije. V pone- deljek nas je pretresla vest, da smo izgubili tudi znanega revolu- cionarja in narodnega heroja Ja- neza Hribarja. Oba pokojnika so pospremili na njuni zadnji poti z vsemi častmi, ki gredo najzasluž- nejšim sinovom na^e domovine. 2 DOLENJSKI LIST * TEDNIKmESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov I p v Sloveniji: 118 milijarde Ndin hranilnih vlog j^onec avgusta je bilo v ..gveniji 1,18 milijarde Ndin r^nilnih vlog, kar je za 35 "^t. več, kot je bilo zbranih J^ilnih vlog ob koncu av- J^ta lani. V komercialnih jjriKah je bilo 908 milijonov 0\n hranilnih vlog, konec jjlija pa 880 milijonov. V ^štnih hranilnicah je bilo tem času 274 milijonov фп hranilnih vlog. Zavarovalnica »»SAVA« še močnejša 2e ^5. julija letos se je 13 ^varovalnih organizacij v gloveniji združilo v novo jlovensko zavarovalnico »SA- Јгд«, medtem pa je tudi Lju- bljanska zavarovalnica do- končno pristopila k »SAVI«. 5 tem je oblikovana v Slo- feniji dovolj velika in moč- zavarovalnica, izven kate- re je zdaj samo še maribor- jlca zavarovalnica. Zaostajanje v stano- vanjski izgradnji v prvem polletju lani je bilo v Sloveniji dokončanih 2583 stanovanj v družbenem sektorju, letos v 6 mesecih pa le 1645 (indeks 64). V pr- vem lanskem polletju smo imeli nedokončanih 7163 sta- novanj, letos v istem času pa 7400 (indeks 103); vseh stanovanj v graditvi je bilo lani ob koncu prvega pollet- ja 10.746, letos konec juni- ja pa samo 9054 (in'deks 84). V Sloveniji imamo žal tudi najvišje cene za 1 m- korist- ne stanovanjske površine; zvezno povprečje je kar za 9 odst. nižje pri prodajni ce- ni, v BiH za 2 odst., v Hr- vatski za 6 odst., v Srbiji za 3 in v Makedoniji kar za 36 odst. nižje v primerjavi s.cenami v Sloveniji. s DONOSNA CENA KROMPIRJA Pridelovalci krompirja se morajo prilagoditi sedanji ceni na trgu! - Krom- pirja bo v Jugoslaviji čedalje več, saj ga pridelujejo iz leta v leto več tudi v južnih republikah Predlanskim so prideloval- ci krompirja v Sloveniji za- trjevali, da je zajamčena ce- na 0,55 N din za kilogram boljših jedilnih sort preniz- ka, da bi se ga splačalo pri- delovati. Predlagali so vsaj 0,65 ali 0,70 N din za kilo- gram, sicer da ga ne bodo pridelali dovolj za potrebe v vsej državi in ga bo treba uvažati. Lani so se kmetij oi hudo jezili zaradi nizke odkupne cene krompirja, ki je bila ce- lo nižja od zajamčene. Seve- da le za tiste pridelovalce, ki niso sklenili ustreznih po- godb. Mnogi kmetije so me- nih, da bo letos spet tako malo krompirja, da bo imel visoko, dvakrat tako visoko ceno kot lani. Pa so spet ra- zočarani, kajti tudi letos je dovolj krompirja po enako nizki ceni kot lani. Na trgu ali pri pridelova- nju krompirja se je torej moralo nekaj spremeniti, da je porušilo staro zakonitost, ki je veljala vsa povojna le- ta. Kadar ni bilo večjih vre menskih nezgod, smo namreč imeli vsako drugo leto veliko krompirja po nizki ceni, na- slednje leto pa premalo po visoki ceni. Zdaj ga imamo že več let dovolj po nizki ce- ni. Nekateri menijo, da je to povzročil uvoz krompirja. Ce seštejemo pridelke krompirja v vsej državi, pa ugotovimo, da smo ga vzlic lanski nizki ceni tudi letos pridelah več kot dovolj. Pridelovanje se je namreč močno razširilo iz Slovenije tudi v druge kraje države, ki niso več odvisni od našega pridelka. Ali se bodo pridelovalci krompirja v Sloveniji prila- godili novim razmeram in ga prodajah po nizki ceni ah bodo opustili to staro kme- tijsko dejavnost? ViSje cene od letošnje ozi- roma od tiste, ki jo jamči družba, skorajda ne morejo pričakovati, razen v izredno neugodnih vremenskih raz- merali, ki bodo zajele široko območje pn nas in v sosed njih državah. Kmetijska za- druga Bečej v Vojvodini je namreč že zapisala v svoj program, da bo na leto pri- delala v kooperaciji s kmeti 1200 vagonov jedilnega krom pirja. Podobno še nekatere druge tamkajšnje zadruge Krompir pa lahko tudi uva- žamo po tako nizki ceni, kot velja letos. Meniti se je torej moči le o tem, kdo ga bo prideloval z najnižjimi stro- ški in ga prodajal po konku renčni ceni. Uspešen korak k zniževa- nju pridelovalnih stroškov krompirja so že naredili v okolici Kranja. Brez odlaša- nja ga prodajajo po sedanji ceni in pravijo, da ga bodo še pridelovali. V minuli zimi so ga nekaj celo izvozili v Italijo po 0,45 N din kilo gram. Tamkajšnjim pridelo- valcem sledijo tudi nekateri kmetje na Ptujskem polju. Obrat za kooperacijo pri kme- tijskem kombinatu Ptuj je že zdaj razvil široko akcijo za saditev krompirja prihodnjo pomlad. Pri sklepanju po godb pa se ne menijo toliko o odkupni ceni kot o večanju hektarskih pridelkov. Pri tem jim bo pomagal tudi kmetij ski zavod v Mariboru. Ugo- tavljajo namreč, da se mora- jo pridelovalci prilagajati pro- dajni cem, če se ta noče nji- hovim stroškom, in delajo podobne račune kot vojvo dinski kmetje, ki so se šele v minulih letih odločili za pridelovanje krompirja. En hektar krompirja prinese tri do štirikrat toliko kosmatega dohodka kot hektar pšenice, če polje dobro obdelajo. Zato tudi v prihodnjih le- tih gotovo ne bo zmanjkalo krompirja po taki ceni, kot se je uveljavila na trgu letos. Komur se ga ne bo splačalo pridelovati, pa se bo moral odločiti za drugo dejavnost. Kritika in jeza ne bo namreč nič pomagala. J. PETEK KAKO SI POSAMEZNIKI ŠE VEDNO predstavljajo samoupravljanje! Velik pomen povečanega izvoza Analitiki napovedujejo zboljšanje konjunkture Najnovejši podatki o go- spodarskih gibanjih v sep- tembru dajejo analitikom Za- voda za tržna raziskovanja v Beogradu povod za opti- mistično presojo razvoja indu- strijske proizvodnje v pri- hodnosti. O gibanju konjuk- ture v industriji je beograj- ski zavod izvedel anketo pri 576 gospodarskih organizaci- jah, ki predstavljajo 8O0/0 ce- lotne jugoslovanske indu- strijske proizvodnje. Anke- ta je pokazala, da je le 70/0 podjetij napovedalo do kon- ca leta zmanjšanje proizvod- nje, 370/0 podjetij pa priča- kuje večjo prodajo na do- mačem trgu in večji izvoz- Optimistično presojo uteme- ljujejo tudi s tem, da je bi- lo sezonsko oživljenje indu- strijske proizvodnje v sep- tembru bolj izrazito kakor lani. Po podatkih zveznega za- voda za statistiko je v pr- vih devetih mesecih letošnje- ga leta najbolj zaostajala in- dustrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini. Bila je za 5,20/0 manjša kakor la- ni v tem obdobju, to pa za- radi znatno nižje proizvod- nje v premogovni in lesni industriji, ki imata velik vpliv na skupni rezultat in- dustrijske proizvodnje v tej republiki, še najvišjo, če- prav skromno stopnjo pove- čanja izkazuje Slovenija s presežkom lanske proiz\'od- nje za 2,2»/o. V ostalih re- publikah pa zaznamujejo le povečanje za 0,2 do 0,8e/o- Tisti, ki menijo, da je ko- njuktura v industrijski pro- izvodnji dosegla najnižjo ra- ven in da je zdaj pričakova- ti postopno oživljanje, nava- jajo kot pomembno zname- nje povečanje izvoza. Jugo- slovanski izvoz, ki je bil v juliju in avgustu za malen- kost pod lansko ravnijo, se je v septembru naglo pove- čal in presegel lanski izvoz v tem mesecu za blizu 90/0, in to kljub manjšemu izvozu koruze, ki je v prvem pollet- ju največ prispeval k pove- čanju celotnega izvoza. V septembru se je povečal tu- di uvoz. V tem pa vidijo ana- litiki znamenje, da pričakuje industrija večjo proizvodnjo in se zalaga z reprodukcij- skim materialom. Od celot- nega letošnjega uvoza odpa- de namreč okrog 58o/o na uvoz surovin in reprodukcij, skega materiala. Tudi v izvozni dejavnosti prednjači Slovenija. V sep- tembru je bil izvoz iz Slove- nije za 20a/o večji kakor la- ni v tem mesecu- Devetme- sečni izvoz Slovenije pa se je povečal za 11,Зв/о, kar je predvsem rezultat industrij- skega izvoza; Srbija izkazu- je za devet mesecev ob znat- nem izvozu koruze poveča- nje izvoza za 9,50/0, Bosna in Hercegovina pa fKSvečanje za 8"/o, medtem ko je le- tošnji izvoz Hrvatske ob sla- bih izvoznih rezultatih ladje- delniške industrije za 8,3o/# manjši kakor lani. Pri tem je omeniti, da je naraščanje izvoza zlasti v Sloveniji glav- ni činitelj povečanja indu- strijske proizvodnje. Po naj- novejših izračunih je šlo le- tos v izvoz 60 Vo povečanja industrijske proizvodnje. Pozitivno ocenjujejo tudi dejstvo, da se je nazadova- nje števila zaposlenih v druž- benem sektorju letos ustavi- lo. To velja tudi za Sloveni- jo, ki izkazuje že vrsto me- secev nespremenjeno število zaposlenih v industriji — okrog 232.000 — kar ustreza lanskemu mesečnemu pov- prečju- Podjetja že redko odpuščajo delavce. Odpusti v nekaterih podjetjih pa dr- že ravnotežje z najemanjem novih delavcev v drugih pod- jetjih. Pač pa se je letos v avgustu povečalo število brezposelnih na blizu 15.000; od tega je le 2000 kvalifici- ranih delavcev, nadalje 10.400 nekvalificiranih delavcev in 1350 stokovnih uslužbencev, 5700 pa je tistih, ki prvič iščejo zaposlitev. Tem pa bo treba ob zboljšanju konjuk- ture prvenstveno najti zapo- slitev, kolikor gre za mla- dino, ki je končala strokov- no šolanje. F. SEUNIG Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino! Zakaj so potrebne sedanje spremembe v zdravstvu Združevanje zdravstvenih zavodov bo znižalo stroške — Ne gre za prestiž, kje bo sedež novega zdravstvenega doma, temveč za osnovni namen zdru-' zevanja: doseči čimbolj učinkovito zdravstveno službo, ki bo res kar naj-j bolje skrbela za varstvo občanov! V letu, ki je pred nami, bo zdravstvena služba delala po drugačni organizacijski ureditvi, kot smo bili nava- jeni doslej. Vsepovsod po Sloveniji prav v teh tednih hitijo s pripravami za zdru- ževanje zdravstvenih ustanov in snovanjem novih, večjih zdravstvenih domov, ki bo- do skrbeli za prebivalstvo ne le ene temveč več občin. Skupen zdravstveni dom, to- rej skupno upravo in vod- stvo osnovne zdravstvene sluz- be, naj bi dobilo več občin, ki jih sicer tudi družijo go- spodarski stiki in podobne življenjske razmere. Zakaj večno nekaj spre- ftiinjamo in se ubadamo s tem, ali sosedne občine zeli- io imeti skupno zdravstveno službo ali ne? Tako se ljudje Sprašujejo in ne vedo. če bo po spremembi sploh 1-aj boljše. Prav je, da ob seda- nji reorganizaciji zdravstve- ne službe, ki jo zahteva to poletje sprejet republiški za- kon, položimo na mizo od- prte karte. Da, ta sprememba je po- trebna in bo koristna To pa iz zelo znanega razloga: reforma je posegla tudi na področje zdravstva in nuj- na je bila odločitev, da bo treba z denarjem bolj var- čevati, saj so bili podjetjem znižani prispevki, ki jih da- jejo za socialno zavarovanje. Neizbežno je, da se po taki odločitvi lotimo varčevanja. Slabo bi bilo, če bi iskali možnosti za manjšo potroš- njo le na račun zavarovan- cev. Potem bi morali pred- pisati še veliko večjo parti- cipacijo, kot pravimo tiste- mu doplačilu, ki ga posa- mezna komunalna skupnost predpisuje svojim zavaro- vancem za zdravila, za bol- nišnico, za obisk pri specia- listu itd. In zmanjšati bi morali tudi druge pravice zavarovancev ali pa se od- ločiti, da bodo ljudje večno z izrednimi prispevki plače- vali primanjkljaje, ki nasta- nejo, če dobi zdravstvena ustanova manjša sredstva, porabi pa jih več. Prav zato, ker taka reši- tev ne bi bila dobra, je tre- ba najti možnost za varčeva- nje, za pametno uporabo sredstev, v zdravstvenih ustanovah samih. To naj bi dosegli z boljšo organizacijo. Preveč razdrobljena mre- ža zdravstvenih ustanov, ka- kršno imamo sedaj je dra- ga stvar. Aparature stoje marsikje le delno izkorišče- ne, plačevati pa je treba za. nje. Prav tako veliko sta- ne oskrbovanje preobširnih, slabo izkoriščenih stavb, da ne govorimo o nepopolni zaposlitvi zdravstvenih de- lavcev. Združena osnovna zdrav- "stvena služba v večjih 2xirav. stvenih domovih lahko pri- nese takšno boljšo organiza- cijo dela v zdravstvo. Tak večji zdravstveni dom, ki ga ne bodo ograjevale meje ob- čin, bo lahko zadržal toliko opreme in aparature, kot jo dejansko potrebuje, da bodo ljudje, za katere mora skr- beti, prišli na vrsto in da bodo aparature polno izko- riščene. Lahko bo porazme- stiti zdravstvene delavce ta- ko, da bodo imeli na skrbi določeno število prebivalstva in da ne bo zanje dela ne premalo ne preveč. Tudi skupna administrativna -služ- ba pomeni velik prihranek. Računati moramo s tem, da se bo sem in tja zdela sprememba neprijetna, da celo boleča. Vodstvo zdrav- stvenega doma bo odločilo, katere stavbe, prostore na svojem območju obdrži, da bo pomoč bolnim zagotov- ljena, odločiti pa bodo mo- rali tudi, če je potrebno ka- ko ambulanto, laboratorij ali kakšen drug del službe ukiniti zaradi tega, ker ga uporablja le malo ljudi, pov- zroča pa zato taka dejavnost velike stroške. V takem pri- meru bo manjši krog ljudi izgubil sedanjo -dobnost. Vendar pa moramo vedeti, da denarja ni dovolj, da bi si privoščili tolikšne izdat- ke, kot si jih bogatejše dr- žave ne morejo, če mora- mo shajati z manjšim denar- jem, če ne želimo plačevati izred-nih prispevkov, je nuj- no najprej zagotoviti kolikor toliko solidno osnovno • ar- stvo za vse — šele kasneje, če bomo imeli več denarja, pa tudi večjo udobnost. Iz vseh teh razlogov kaže podpreti sedanjo reorganiza- cijo v zdravstvu. Xot so po- vedali na posvetovanju v Ljubljani predstavniki pod- ročnih zdravstvenih centrov, se je večina krajev že pogo- vorila med seboj o združit- vi. Le nekaj posameznih pri- merov je še, ko se soseinje občine še spogledujejo med seboj in si niso čisto na jasnem, ali sodijo skupaj ali ne. Teh nekaj primerov ne bi smelo zavreti ugodnega poteka reorganizacije in ko bodo ljudje po občinah re- šetali mnenja o združitvi tam, kjer so še pomisleki, morajo imeti pred očmi predvsem eno: zdravstveno službo je treba združiti ta- ko, da bo služba čim -olj učinkovita in da bo lahko čimbolj poskrbela za varstvo prebivalstva. V ospredju ne sme biti prestiž, važnost, kje naj bo sedež novega zdrav- stvenega doma, kaj si želi ta ali oni posameznik. To kar naj bo dobro za bodočo or- ganizacijo zdravstvene služ- be, morajo podpreti tako za- varovanci kot občinske skup- ščine, komimalne skupnosti in družbenopolitične organi- zacije, kajti pretirani loka- lizmi, pretirana zaverova- nost in zaprtost vase, bi kasneje prinesla preveč sla- bih posledic, ki si jih prav pri zdravstvenem varstvu prebivalstva ne želimo. MARIJA NAMORS DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtemo000 izvodov I 3 IZBOLJŠANJE POLOŽAJA V ZDRAVILIŠČU DOBRNA Omilitev sklepov delavskega sveta Pred približno mese- cem dni je siklep delavskega sveta adravilišča v Dobrni, da zmanjšajo število zaposle- nih za dve tretjini in zapre- jo vse zdraviliške objekte, ra- zen zdraviliškega doma in to- čitoice v hotelu Triglav, vzbu- dil veliko vznemirjenja v ko- lektivu, ki je po spremem- bah v zdravstvenem zavaro- vanju zašel v tolikšne oSža- ve. Prvi oktober, ko bi naj omenjeni ukrepi začeli ve- ljati, je zdaj že davno mimo, toda medtem si je delavski svet premislil. Močno je omi- lil svoje sklepe. Kje so vzro- ki za takšno odločitev? Ali so jo res narekovali boljši ekonomski rezultati v zad- njih dveh mesecih ali je mor- da to spet »začasna rešitev«, ki pa zdravilišču ne obeta bodj- še prihodnosti? To sta vpra- šanji, ki smo jih zastavili tu- di predsedniku delavske- ga Siveta Jožetu Hriberšku in direktorju zdravilišča Franju Lubeju. Po njimih besedah povze- mamo naslednje: ekonomski rezultati v avgustu in sep- tembru so precej boljši, kot so jih pričakovali. Kaže, da bo tako tudi v septembru z malo sreče — pravijo v ko- lektivu — tudi november ne bo povsem »mrtev«. V tem času so že ustvarui za 17 in pol milijonov starih dinar- jev skladov, toda ne glede na to bodo poslovno leta za- ključili z izgubo. Njo bodo krili z rezervo, prihodnje le- to pa bo treba začeti zno- va. Razmeroma velik obisk v zadnjih dveh mesecih — prejšnjo soboto so imeli kar 280 nočitev — je tudi povzro- čil, da še niso zaprli vseh objektov. To in precejšnje število socialnih primero v, pa je tudi razlog, zaradi katere ga se je posebna komisija delavskega sveta odločila. da bodo v prvi fazi zmanj- šali število zaposlenih sa- mo na 80 in ne na 40, kot je bil prvotni sklep delavskega sveta. Po zatrjevanju obeh sobe- sednikov omilitev ukrepov ni posledica prizadevanj tistih, ki bi najrajši da bi vse osta- lo po starem, potem pa »ho že nekako«, temveč je to po- sledica izboljšanja ekonom- skega položaja. Nekateri ko- lektivi iz Dalmacije in Vojvo- dine, pa tudi iz Slovenije se namreč resno zanimajo za kombinirano letovanj e-zdrav- iijenje svojih članov v do- bmskem zdravilišču. Letošnje poletje so imeli približno 5П0 takih gostov. V Dobrno za- čenjajo prihajati tudi tujci, čeprav so v inozemstvu za- čeli propagando šele pred iiratkim. Svoje prispevajo blagajno tudi različne prjJ di tve, posvetovanja in sei^, narji, ki jih bodo prirej« tudi v prihodnje. Toda kiju temu se bo zdraviliški lektiv le moral spoprijeti , tremi svojimi največjimi ^ žavami: prevelikim število;, zaposlenih, slabo kadr'Jv-s^ strukturo in zastarelimi ol jekti. Drugo vprašanje bi gli urediti skladno s prvi^ rešitev tretjega pa je ial^, posledica pametn^a g spodarjenja. Velika večina k lektiva se sicer zaveda, < gre zdaj v Dobrni zares in í pretiran optimizem, kiju dobrim rezultatom v zadnji mesecih, ni na mestu. Bü bi zatorej prav, da njihon utemeljitve zdržijo. T. i V teh dneh, ko je sonce v oktobru nekaj dni zapovr- stjo prijetno podaljšalo poletno sezono, so Celjani ob I»opoldnevih v velikem številu obiskovali park ob Sa- vinji. Prijetni sprehodi so trajali vse do mraka. Foto: J. Sever. CELJSKA FINOMEHANIKA ŠIRI SVOJO DEJAVNOST Pr imankl J a j i v bolnišnici in zdravstvenem domu v Celju — dveh največjih zdravstvenih ustanovah celjske regije — so ob koncu prvega polletja, pa tudi dva meseca kas- neje, ugotovili precejšnjo finančno izgubo. Morda ne- koliko kasno so se nato lotili vrste ukrepov, ki naj bi pomagali prebroditi krizo in zagotoviti ob manjših dohodkih boljše ali pa vsaj enako dobro delo. V zdravstvenem domu v Celju je znašala izguba ob koncu meseca avgusta 54 mi- lijonov starih dinarjev. To je za ustanovo precej denar- ja. Glede na to, da so letoš- nji materialni stroški za pri- bližno 6 odstotkov nižji kot lanski, da so po reformi zmanjšali tudi število zapo- slenih za 16 ljudi, ter da so osebni dohodki ostali na rav- ni iz leta 1965, bo eden od vzrokov za primanjkljaj prav gotovo velik odliv, s katerim je obremenjen dohodek zavo- da. V prvih devetih mesecih je bil ta odliv takle: za zdra- vila .38 milijonov, za ambu- laaiitno zdravljenje 8 milijo- nov 650 tisoč in za zobozdrav- sitvo 1,500 tisoč starih dinar- jeiv. Med ukrepi, ki so jih za- čeli izvajati z namenoin, da bi izboljšali svoj finančni po- ložaj, navajajo poleg zniža- nja števila zaposlenih še uki- nitev nadur, štednjo pri zdra- vilih ter spremembo notra-^ nje organizacije, ki jo pri-" pravljajo zdaj. Po finančnih izračiuuh sodeč, kaže, da na bo mogoče vztrajati pri se-i danjem številu zaposlenih ki da bi kazalo kolektiv zmanj- šati za 35 ljudi. Toda, kakoj bo s kvaliteto dela, če to y resnici storijo, se vprašujejo v zdravstvenem domu. Tako- se ustavljajo pred skrajnost- jo, ki jih vanjo sili ekonom- ski položaj in previdnostjo, ki jo narekujejo izkušnje ter naraščajoče število pacientov. Ponovno poudarjajo, da bo- do storili vse za boljšo inten- ziteto dela. Tu so rezerve na^veáje. Tudi v bolnišnici je težak položaj. Ob enakem številu bolnikov — v ambulantah so jih pregledali celo nekaj več — kot lani, je zavod dobil 221 miUjonov manj denarja. Ker bi bilo absurdno zavra- čati paciente so se odločilii za štednjo. Tako so na ma- terialnih izdatkih pribranili 124 milijonov starih dinarjev, s tem, da so poleg ostalih ukrepov začeli varčevati tu- di pri hrani, kar je vzbudi- lo precej različnih komentar- jev. Tudi pri osebnih dohod- kih so zategnili. Za isto šte- vilo zaposlenih je letos za osebne dohodke približno 50 milijonov dinarjev manj de- narja, ukinili so nadomestila za prevoze na delo, zmanjša- li število štipendistov od 73 na 20 in podobno. Zdravstvenim kolektivom torej ne gre odrekati priza- devanj, da bi izboljšali svoj težak položaj. Vendar pa se jih zdaj že začenja lotevati malodušje, češ — če ne bo šlo drugače, bomo pa delaii z izgubo, saj tudi drugi niso na boljšem. Taka stališča se- veda niso nikomur v prid, naj- manj pa zdravstvenim delav- cem samim, ki s tem ponov- no dopuščajo očitek, da se ne vključujejo dovolj priza- devno v uresničevanje smo- trov gospodarske reforme. Obsežen program 19. oktobra 1967 je bil na celjski gimnaziji občni zbor kulturnega društva »Anton Aškerc«. Izvoljen je bil novi odbor in sprejet program dela. Pestra kulturna dejav- nost se bo nadaljevala tudi v tem šolskem letu. Društvo bo organiziralo več proslav: ob 50-letnlci oktobrske socia- listične revolucije, ob Dnevu mrtvih, 29. novembra, za Pre- šernov praznik, za 1. maj. Dan mladosti itd. Kulturna dejavnost se bo odvijala tu- di v recitacijskem, plesno- ritmičnem, filmskem in lite- rarnem krcœku ter v novo- ustanovljenem pevskem zbo- ru. Dijaki so tudi izrazili že- ljo po dramski sekciji. Sku- šali se bomo bolj trdno po- vezati s slovensko ginunacsijo v Cedovou. ,_____^...^aJC?. Prizadevanja za hitrejši razvoj ŠTEDNJA V ZDRAVSTVENIH ZAVODIH Položaj, v kakršnem se je spričo še naurejenih razmer na področju obrti znašla tu- di Finomehanika, ni lahek. Obvezinosti obrtnega podjetja družbenega sektorja so nam- reč zelo velike, vtem ko ima zasebna obrt precej ugodno- sti. Po mnenju vodstva Fino- mehanike bi se morali tako ustrezni občinski organi kot družbeno politične organiza- cije zavzeti za reševanje in rešitev mnogih neskladno- sti, ki obstoje v tretiranju obrti družbenega oziroma za- sebnega sektorja. Težave Finomehanike, kot menijo, bi bile vsekakor manj- še, če bi podjetje v svojem razvoju ostalo na ravni lan- skega leta in si torej ne bi prizadevalo za hitrejši razvoj. Toda prav zaradi neenako- pravnega položaja so pričeli iskati perspektivno rešitev v razširitvi svoje dejavnosti. Medtem ko so se doslej v glavnem ukvarjali z vzdrže- vanjem pisarniških strojev, v zadnjem času vedno bolj skj] bijo za specializacijo kadrog da bi tako mogli biti koi razvoju sodobne tehnike in a osposobiti tudi za vzdrževa nje elektronskih in dru gih strojev. Svojo dejavnos razširja namreč na popravi lo mikroskopov in gospodinj skih strojev, pri čemer so i programu dogovori s proij vajalci teh strojev, da bi jii v Fhiomehaniki celo montira li. Poleg tega, da imajo v m črtu specializacijo za japon ske knjižne stroje, ki bodi zaradi nizke cene verjetni zelo uspešno konkurirali n trgu, je podjetje za zdaj do seglo največji uspeh s tem da se je lotilo popravila zo botehniških stolov in k so delovanju pritegnilo tudi pot jetje IFA (zlasti za površin sko obdelavo). Ta dejaAmoet seveda ni omejena samo M ožje celjsko območje, am pak zajema praktično vso Slovenijo in celo nekatere druge republike. Fmomehani' ka si hkrati prizadeva, da bi postala center za vzdrževanje nje vs. h zdravstv-n n ins;ru mi,.iicv. lake se podjetje ; svojv ma samostojnima .bi atoma v Slovenjem Gradcu in Ti' t)o\ijah sicer uspeš.i - vkiiM- či.i i v uslužnosfcno obr;n<^ rle.ivnost. V leto^->jospremiti na njegovi zadnji pK>ti od La tkove vasi do Prebolda, kjer mu je nekoč tekla zi bel, kjer je hodil prve ko- rake revolucionarja, kjer ie sklenjen niegov življen- ski krog, leeel v mnofro nrerani grob. Hudo je in težko je ra 7,umeti. kako smrt neusmi lieno oodira li'udi, ki so na nlečih nosili vso ogrom- no težo revoll inionarne aV- cije. ki se r/iai tako bo- hotno razrsšAo in TPrifvri olodove. In ravno v tem je njiho- va veličina, ki ie smrt ne zmore! Jaiiačkov kvartet v Celju Naša Koncertna posloval nica je v letošnji koncertni sezoni priredila za uverturo koncert čeških kvartetovcev, ki koncertirajo v svetu pod imenom Janačkov kvartet. Že uvodoma je treba poudariti, da gre za prvovrstno raven njihove interpretacije. V skupni igri pričarajo never- jetno plastično glasbene mi sli ibosameznih kompozicij. Znano je, da imajo češki kvarteti dolgoletno tradicijo In so bogato zaslužni za če- ško glasbeno življenje. To prelepo tradicijo nadaljujejo tudi Janačkovi umetniki. Koncertni program je obse- gal tri kvartete: Mozart - Janaček — Smetana. Mozart je svet zase. Prikupna a krh- ka kompozicija zahteva v po ustvaritvi zrele umetnike, ki Jim je tehnika igre v krvi, da se tako docela posvetijo interpretaciji. Poslušalca z živo ponazoritvijo božanske muzike pritegnejo od prvega tona do zadnjega. Poročeva- lec sme zapisati, da v deset- letnem poslušanju Mozarta ni doživel tega velemojstra v tako kristalni izvedbi. Ja- naček je velik komponist polpretekle dobe. Njegove skladbe so modeme fakture, ki so prežete s sokovi češke zemlje. Vendar ne toliko v folklornih elementih kakor smo bih priča v Smetano- vem kvartetu. Odličnim umet- nikom je bilo dano sleherni kompoziciji podati stilno li- ce dobe, kar je daleko nad reprodukcijo notnih zapisov. Kvartetovci dihajo enotno v muzikalni samodisciplini, štir- je solisti so po vsem v službi tolmačenja posameznih kom- pozicij. Prekrasni so v tonu, njih plemeniti instrumenti pojejo iz srca srcu. Omeni- mo цај tu njihovega enkrat- nega čelista, čigar baržunast ton je vselej v podkrepitev ostale trojice. Vzhičena celjska publika je z dolgotrajnim odobravanjem uspela, da so umetniki izven programa dodali še stavek iz Dvofakove kompozicije. Ves koncert so absolvirali na pa- met, kar je izreden napor za intenziteto muziciranja. Ni dobro prerokovati, a zdi se nam, da bo pomenil uvod ni koncert višek letošnje se- zone. Janačkovemu kvartetu bi tudi v prihodnie radi pri sluhniU. A. S. Začetek veliko obeta Ob prvih prispevkili skladov za štipendiranje mladih talentov Pobuda, da bi v Celju usta- novili sklad za štipendiranje mladih talentov (ustanovili, kot znano, so ga pri občinski konferenci SZDL), je bila deležna prve konkretne pod- pore. Tako je predsedstvo občinskega sindikalnega ^ve ta, ki je nekako že po tra diciji med prvimi povsod tam, kjer je potrebna takšna ali drugačna pomoč, prispe vaio 1 milijon, občinska skup ščina 1 milijon 400 tisoč, ob- činska konferenca SZDL 300 tisoč, občinski komite ZKS 300 tisoč in temeljna izobra- ževalna skupnost 200 tisoč starih dinarjev- Vsota je go tovo dovolj spodbudna, in če zgledi resnično vlečejo, smemo pričakovati odziv in razumevanje vseh ti§Jih, na îcatere je občinska konferen- ca naslovila svoje odprto pi smo ob ustanovitvi sklada Občinska konferenca je si cer poleg tega še posebej _.o- slala pismo samoupravnim organom delovnih organiza- cij, žal pa sta za zdaj odgo- vorila le Petrol in Elegant. To verjetno ne pomeni, da ob obveznostih delovnih or- ganizacij do financiranja srednjega šolstva kljub mno- gim gospodarskim težavam ne bi našli vsaj simboličnih prispevkov in tako omogočili nadaljnje šolanje mnogim na- darjenim in marljivim učen- cem, ki spričo težkih social- nih razmer te možnosti do- slej niso imeli. Navsezadnje je razumljivo, da bo samo od sredstev odvisno, koliko štipendij bo mogel i>odeliti Hpravni odbor sklada. In- teresentov Pa je že zdaj pre- cej, celo iz nekaterih drugih občin ,čeprav imajo seveda po pravilniku prednost učea- ci iz matične občine. Tako bo upravni odbor prihodnji teden obravnaval prve proš- nje; že zdaj pa je treba reči, da je med prosilci tudi ne- kaj takih, ki ne izpolnjujejo pK>gojev, bodisi da je doho- dek v družini na družinskega člana večji, kot ga določa pravilnik (40 tisoč S din), bodisi da so njihove spo- sobnosti pod stopnjo, ki jo prav tako določa pravilnik. Kakorkoli že, pobuda, ki je rodila tako îx>membno družbeno institucijo, je vred- na vsestranske podpore, saj bo končno prispevala k vzgo- ji bodočih strokovnjakov, ka- kršnih bomo tako v gospo- darstvu kot tudi drugje po- trebovali vedno več. Kulturna dejavnost na Polzeli Med najbolj delavnimi sek- cijami polzelskega amater- skega društva je dramska sekcija in moški pevski zbor- Ta je doslej uspešno nasto- pal na vseh festivalih in ob- činskih pevskih revijah, med- tem ko tudi dramska sekci- ja skoraj ne pozna odmora. V letošnji sezoni je najprej uprizorila Babilonski stolp in z njim nastopila tudi na občinski dramski reviji. De- lo je režiral Jaka Jeršič, ki je sicer tudi dober igralec. Prav tako so letos uprizorili v re- žiji Ivana Palirja Finžgarje- vega lovca, za katerega je sceno prispeval ing. arh. Adi Miklavc, k uspehu pa pripo- mogel tudi predsednik Svo- bode tov. Novak. Zanimivo je, da so to ljudsko igro na- študirali v rekordnem času dveh mesecev in jo uprizorili na prostem pod pokrovitelj- stvom polzelske tovarne no- gavic. Ogledalo si jo je bli- zu 1200 obiskovalcev, kar je za podeželje brez dvoma iz- reden uspeh. Da bi poživili kulturno de- javnost tudi v poletnem ča- su, so na sestanku društva sprejeli sklep, da bodo od- slej vsako poletje prirejali dramske predstave na pro- stem, pokrovitelj pa bo to- varna nogavic. Dramska sek- cija študira zdaj že tretjo predstavo — Marinčevo ko- medijo Dve nevesti- Polzelska Svoboda, čeprav izstopata predvsem dve sek- ciji, bi mogla biti vsekakor za zgled drugim društvom, ki imajo morda prav takšne delovne pogoje, a dajo od sebe bolj malo. To dejavnost je namreč znala upoštevati tudi občinska skupščina, ki ji je na slavnostni seji pode- lila posebno priznanje z na- grado. m. p. KONCERTI Ponedeljek: 30. oktobra: Mestni orkester Dubrovnik Dirigent: Anton Nanut Solist: Albert Koesis, violina (Budimpešta) ob 20.00 v Narodnem do- mu — Predprodaja vstop- oic v Glasbeni šoli. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 26. oktobra 1967 Ob 19.30: I. Cankar: HLAP- CI (Gostovanje v Brežicah) Petek, 27. oktobra 1967 Ob 19.30: I.Cankar: LEPA Naša DOMOVINA (Go- stovan.ie v Klubu mladih v Mariboru) Sobota, 28. oktobra 1967 Ob 20. uri: I. Cankar — Hlapci (Gostovanje v SNG Drama, Ljubljana) S knjižnih polic študijske knjižnice Simovič V.: Komunalni si- stem i komunalna politika. I. Beograd 1966. S. 29599. Zemunska biblioteka 1825— 1965. Zemun 1966. S. 29624. Mezič A.: Rad u operacionoj sah: Beograd 1965. S. 29637/8. Planiranje sportskog treninga. Zagret — Beograd 1964. S. 29634 Katalog jugoslovanskih stan- darda 1966. Beograd 1966. S. 19665. Gerič R.: Savi-emena bolnica. Beograd 1964 . 3 . 29660/8. Bučič M. A.: Sudsko-medicin- ska obdukciona tehnika. Sarajevo 1965. S. 29657. Permi L.: Mussolini. Ljublja- na 1966. S. 29670. Dietrich. F. V. Naglic: Ladje- morja-pristanišča. V Ljub- ljani 1967. S. 29673. OB PETDESETEM JUBILEJU VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Z Leninom na zborovanjih ÍZ SPOMINOV UDELEŽENCA OKTOBRSKE REVOLUCIJE VLADIMIRJA BATIC A IZ CELJA, KI JE SAM JZBIRAL BOJNE SMOTRE IN TOVARIŠE Rojen Goričan, nad štirideset let pa je že Celjan. Ni bil preveč navdušen, ko sem povedal čemu moj obisk. Pa sem ga le prepričal. Veliki oktober je legenda, Id pripada vsemu človeštvu, torej tudi njegova doživetja ne smejo biti čisto njegova last. Potem je beseda stekla... Rusi so ga leta 1916 kot avstrijskega korporala uje- li v okolici Okna blizu Cer- novic v Galiciji. To je bilo v tistem kraju, kjer je na ru- sko stran prebegnil tudi Jo- sip Broz. Vladimirju Batiču je bilo to po želji, saj se je že kot dijak goriške gimna- zije navdušil za slovanstvo — tudi ruščine se je že učil. V koloni desettisočev ujet- nikov je priromal v Kijev. Ja- vil se je za jugoslovansko le- gijo, pa so ga poslali na Krim, toda ne pod orožje, temveč na neko veleposestvo za vrtnarja. Ni mu bilo sla- bo, pa vendar ni zdržal. Po- begnil je skupaj s Srbani- čem iz Solkana in jo mah- nil proti Odesi. V Prekapu, pri starih krimskih utrdbah iz turških časov so ga ulovi- li žandarji. Začela se je huda pot. Dva meseca so jih pre- važali v vagonih, grajenih kot zverinjaki — takih, ki so bili namenjeni za prevoz nasprot- nikov carskega alsolutizma v Sibirijo. Od Krima do Ode- se je spoznaval bolj mest- ne jetnišnice kot mesta, v Odesi pa, tam so ga z drugi- mi vred spustili na svobo- do ... V Odesi se je osemnajst- letnemu Vladimirju Batiču iz- polnila želja. Vstopil je v ju- goslovansko legijo. Pa mu je bilo hitro žal. čeprav so bi- li prostovoljci so bili delež- ni surovega drila, še surovej- ših kazni in bili podvrženi nenehnemu šikaniranju. Ta- kih reči se tudi največji ide- alist najé in Batic je še s sedmimi tovariši neko noč ušel iz legije, pri tem pa jim je pomagal komandant pol- ka zaporoških kozakov. V to enoto so se vsi vključili. V kozaških uniformah so se šli celo pokazati komandantu ju- goslovanske legije polkovni- ku Hadžiču, znanemu veliko- srbskemu šovinistu in po- znejšemu jiigoslovanskemu vojnemu ministru. Le-ta je menda besnel od jeze ... XXX Bilo je že leto 1917. Polk je bil premeščen v Romuni- jo in tik preden bi morali na fronto, je izbruhnila revolu- cija. Za prostovoljce ni bilo po- ti na zahod. Prišli bi pred cesarskokraljeva vojna sodi- šča. Batic se je s študentom medicine Lovričem prebijal na vzhod. Peš, pa spet z vla- kom, spet peš ... Ves zmu-^ čen, bolan in upadel je s to- varišem končno prispel v Moskvo. Tu ju je rdeči milič- nik peljal na neko komando, kjer ju je nek komesar, pra- vi hrust, toda očetovskega značaja, povabil v rdečo ar- mado. Ker se takoj nista odločila, jima je dal čas za premislek in ju odpustil. Cea nekaj dni sta se zglasila pri njem. V^el njune odločat- ve ju je komisar dodelil od- redu za posebne naloge. Spet so se vadili in proučevali re- volucionarno literaturo. Toda največ, tako pravi Batic, je pridobil na mitingih, kjer je govoril Lenin. Vodjo sovjet- ske države je njihov odred spremljal na njegovih poteh, stražih in varovali so ga. »Kdor ga je enkrat slišal govoriti in če ni bil zakrk- njenec, je bil njegov,« pra- vi Batic o Leninu: »Navadno je nosil kučmo. Svojo drob- no postavo je odeval v skromno, kar obnošeno oble- ko. Bil je prijazen z vsakim. Govoril je bolj tiho, toda prepričal je vsakega. Od vse- ga so mi ostale najbolj v spominu njegove živahne, og- njevite oči...« Vladimir Batic se dobro spominja tudi Trookega in mnogih drugih Leninovih so- delavcev — le Stalina ni ni- koli videl. Takrat je komaj kdo kaj vedel o njem. XXX Intervencijska vojska in začetni uspehi belih genera- lov v kontrarevoluciji so opo- gumili sovražnike sovjet- ske oblasti tudi v zaledju. Ko je enota, kateri je pripadal tudi Batic, sodelovala pri za- dušitvi takoimenovane »popo- ve pobune«, je bil Batic ra- njen. Nekaj mesecev so ga zdravili... Bilo je že leto 1919. Ko so Batiča odslovili iz bolnišnice, so mu hkrati dali tudi od- pustnico iz armade in vozno karto do poljske meje. čez čehoslovaško in Madžarsko se je vračal domov. Po krat- kem postanku v Ljubljani se je vrnil domov na ono stran krivične meje, ki je Primorsko ločila od Sloveni- je. N1 bil dolgo doma, ko so ga aretirali karabinerji. že pred tem se je moral vsak dan javiti na policiji. V gra- diških zaporih je Batiču uporniška žilica spet prišla prav. Ni ostal dolgo za zido- vi. Spet je pobegnil in se čez Gorico, Tmovsiki gozd in čez mejo pri Planini prebil v Jugoslavijo. V Ljubljani ni bilo več pri- ložnosti za vpis v šolo. Pred vpoklicom k vojakom med prvo svetovno vojno je nam- reč končal komaj šesti raz- red gimnazije. Iz Ljubljane so ga napKJtili v Celje, kjer je v enem letu končal trgov- sko šolo in dva razreda gim- nazije. Leta 1921 je bil Vladimir Ba- tic med organizatorji podviga nekdanjih dobrovoljcev, ko so kljub nasprotovanju obla- sti od Celja do Beograda, razbili nemčurski »Jäger Ball«. No, to je že zgodba, ki jo bomo zapisali kdaj dru- gič. To je nekaj drobnih od- lomkov iz spominov Vladi- mirja Batiča, udeleženca v veliki oktobrski revoluci- ji. Redko kdaj v življenju se je pustil prisiliti v nekaj, kar ni bilo po njegovem pre- pričanju in okusu. Da bi se le še dolgo upiral tudi bolezni, ki ga je pred meseci zaprla med štiri stene in je že spet precej popustila. Tudi bolez- ni so sovražniki človeštva. Uspešen pimt, tovariš Batic! J. KRASOVEC Konjeniški odred rdeče armade pred odhodom v boj proti tolpam belogardist ič- nih generalov in tujim intervencionistom. PRED OBČNIM ZBOROM OBČINSKE ZVEXi? ZA TELESNO KULTURO V CELJU Pomemben delovni sestanek v torek, 7. novembra bo re- dni občni zbor občinske zve- ze za telesno kulturo v Ce- lju. Gre za pomemben de- lovni obračun in sprejem na- log za prihodnje obdobje. V obračunu za minuli dve le- ti je zlasti pomembna uredi- tev finančnega položaja zveze in društev. To pa seveda ne pomeni, da so imele osnov- ne telesnovzgojne organizaci- je dovolj sredstev za svoje delo. Ne gre za to, marveč za ugotovitev, da je zvezi v tem obdobju uspelo porav- nati vse dolgove iz prejšnjih let in da je minulo obdobje, menda prvič v zgodovini, kon- čala s presežkom dohodkov nad izdatki. In končno tudi društva so dobila tisto, kar jim je bilo obljubljeno in določeno. S finančnim načrtom, ki ga je zveza sprejela pred dvema letoma, je tudi začrta- la prve smernice perspektiv- ne politike in razvoj telesne kulture v občini. Prvi kora- ki so bili napravljeni, na- slednje pa bo moral novo- ustanovljeni svet za telesno kulturo pri občinski skupšči- ni. Tu gre za bistveno deli- tev dela. Vtem ko je občin- ska zveza prej imela tudi vlogo usmerjevalca tele- sne kulture, bo poslej le strokovni organ, in prav je, da to ostane. Program raz- voja telesne kulture pa naj sprejme svet pri skupščini. Tudi na tem področju so znani prvi poskusi, toda od tega začetka bo treba preiti h konkretni obravnavi. Gre za izredno pomemben akt, ki mora nakazati smer prihod- njega razvoja telesne kultu- re v občini, čeprav je že v statutu občine rečeno, da bo skupščina v mejah razpolož- ljivih sredstev financira- la predvsem množično dejav- nost in rekreacijo in se še- le potem opredelila ža kva- litetni šport. Zbor občinske zveze za u lesno kulturo pa bo шок izreči svojo besedo tudi g[J de investicijske politike, Pi-^j, sa v zadnjih letih, ko so ^ čeli z deli na dveh pomei^i, nih objektih, je nevzdržn. Tu mora obveljati pravilo^ ^ je treba začeti in končati ©n, ga in šele potem iti napr^ Ne glede na to pa je pravil^ usmeritev, da gredo sredstv iz športne stave predvsem г gradnjo šolskih športni igrišč. To je vsekakor na boljša in najrentabilnejs investicija. V delovni bilanci zvej zadnjih dveh let zavzema p, membno mesto organizacij sindikalnih športnih iger. Ti di tu so bili ob strokovni j, organizacijski pomoči zv( ze zabeleženi lepi uspeh predvsem v pestrosti in mm žičnosti tekniovanj. Podobnih uspehov pa je dosti več. O vseh teh pa ti di o pomanjkljivostih bo g vora na občnem zboru, ki I spričo prihodnje vsebinsi orientacije zveze pomembf delovni sestanek. M. : Inorad zmagal v ZrenjaiiJnu KoHcc prejšnjega tedna so čli nj kolektiva gradbeno industri skega poctjetja Ingiad v Celju s delovali na športnih igrah v Zn njaninu, kjer so se srečala mi štva treh gradbenih podjetij. Pi leg Celjanov so nastopili še d macini, člani gradbeno indrustri skega kombinata Batan ter špoi niki gradbenega podjetja iz K kinde. v skupnem ocen.jevanju s« zmi gali Celjani pred domačin« in m štvom iz Kikinde. Sicer so špoit niki Ingrada osvojili prva mrsia odbojki šahu, streljanju in ke; Ijanju, drugi pa so bili v malci nogometu iii namiznem tenisu. T ko so športniki Ingrada dodali p» membni snagi na letošnjili i^ei gradbenih delavcev Slovenije š eno lovoriko. >1. i Tri moštva še neporažena Tekmovanje v celjski no- gometni podzvezi p>ostaja če- dalje bolj zanimivo. Prven- stveni boj teče že nekaj ne- delj v enotni skupini štiri- najstih moštev. Zaenkrat so tri moštva, ki še niso izgu- bila nobene od tekem, po uspešnem startu je zadnji čas najbolj popustil Šentjur, kateremu se pozna, da je iz- gubil nekaj igralcev zaradi odhoda na odsliËenje ka- drovskega roka. V petem kolu so bili do- seženi naslednji rezultati: Ra- deče—^senovo 3:2, Brežice— Polzela 7:0, Boč—Šentjur 7:0, Rogatec—Vojnik 1:1, Vran- sko—Osankarica 2:6, Laško— Krško 105, medtem ko je bi- la tekma štore—Ljubno za- radi gostovanja ekipe štor- skih železarjev v Donavit- zu, kjer so premagali tamoš- nje ekipo železarjev z 10:0, preložena. Po teh tekmah je stanje na lestvici naslednje: Krško 10, Osankarica 9, Ljubno in Ra- deče po 7, Brežice in Šent- jur po 6, Senovo in Boč po 5, Vojnik, Laško in Rogatec po 3, štore 2 ter Polzela in Vransko brez točke. —m Igramo se. pojemo, pa... Metka je še majhna punčka. Ima približno tri leta, toda prej kak mesec manj kot več. Metka je tudi lepa punčka, tako kot so vsi majhni otroci. Ima črne kodraste laske in žive oči. Tudi govori rada; in človek bi jo kar naprej poslušal. Prikupna je, da bi jo stisnil in dal veliko, veliko poljubčkov. Te dni sem jo srečal in kmalu sva bila v živahnem pogovoru. — No, Metka, že hodiš v vrtec? sem jo vprašal. O, ja, je začebljala. — Kdaj pa greš tja? — Ob devetih, se je odrezala, čeprav še ne pozna na uro. — In kdaj prideš domov? — Ob devetih, je ponovila. Naj ti bo, sem si mJslil, če ti je deveSn ura že tako všeč. Potem pa sem nadaljeval: — Kaj pa delate v vrtcu? — Igramo se, pojemo, lulamo, kakamo, je odgovorila več kot resno. —mb CEUE • 2ALEC • MOZIRJE • VELENJE • ŠOŠTANJ • SLOVENJ GRADEC • DRAVOGRAD • RAVNE NA KOROŠKEM • BREŽICE • MED VLAGA- TEUI VEZANIH HRANILNIH VLOG NAGRADE OSEBNI AVTOMOBIL »ŠKODA« 1000 MB in še 49 drugih nagrad v skupni vrednosti nad 8 milijonov starih dinarjev Pri žrebanju bodo upoštevanj tudi vlagatelji, ki bodo vložiU svoje prihranke pri katerikoli pošti na ob- močju Kreditne banke Celje in njenih poslo^•nih enot. KREDITNA BANKA CELJE HRANILNE VLOGE OBRESTUJEMO: — navadne 6 % — vezane do 8 "/» LAŠKO • МЕ21СЛ # RADUE OB DAAVl • SU>V£Ni>lLA BISTRICA • PR£VAU£ • SLOVEI^SKE HONJlCb • BOUASKA SLATINA TEDNIK, 26, OKTOBRA 1967 6 ^ BAZENSKEM POSVETOVANJU PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV V MOZIRJU previdna stališča sindikata PREVIDNA STALIŠČA SINDIKATA Ф PRI REORGANIZACIJI ZDRAVSTVENE SLUŽBE gTOJI SINDIKAT NA STALIŠČU, DA MORAJO BITI UPOŠTEVANI VSI, VENDAR LE EKONOMSKO IN STROKOVNO UTEMELJENI PREDLOGI Ф SINDIKAT JE NAČELNO ZA RAZPIS IZREDNE- GA DOPOLNILNEGA PRISPEVKA ZA POKRITJE IZGUB V SOCIALNEM ZAVAROVANJU, TODA ŠELE TEDAJ, KO BOSTA REPUBLIKA IN ZVEZA ZAGO- TOVILI, DA SE IZGUBA NE BO PONOVILA Posvetovanje je bilo v bi- stvu nadaljevanje iskanj naj- ustreznejših rešitev za reor- ganizacijo zdravstvene služ- be in pokritje izgub v soci- alnem zavarovanju; bistveno je dVoje ugotovitev: da sin- dikat ni več le organizator in pobudnik za pripravo ozimnic ali rekreativnih de- javnosti in pa, da* se ta po- litična organizacija vse bolj otresa raznih na hitro roko in od koderkoli prinesenih predlogov, ki tako ali druga- če zadevajo v družbeni stan- dard. To, da se funkcionarji sin- dikata, kot direktni pred- stavniki delovnih ljudi tudi tokrat niso opredelili za eno izmed predlaganih variant, čeprav je bila ta mogoče naj- realnejša, ob reorganizaciji zdravstvene službe nakazuje jamstvo, da so se tega bo- lečega problema lotili z vso resnostjo. Organizacija zdrav- stvene službe, ki ni nikakor sama sebi namen, je sicer razburkala zdravstvene de- lavce, vendar ne toliko, da bi ti z vso treznostjo in od- govornostjo nakazali rešitev. 2ivahna razprava se je raz- vila ob predloženem projek- tu, ki ga je za reorganizacijo zdravstvene službe pripravil celjski Center za zdravstveno varstvo in temelji na pred- logu, naj bi se celotna zdrav- stvena služba celjske regije reorganizirala enotno in okrog enega zdravstvenega doma. Predstavniki sindikata so upravičeno opozarjali na to, da so zdravstveni delavci do- slej predlagali le nekaj ob- robnih ukrepov, ki pa ne re- šujejo problema. Problem o dvotirnosti in smiselnosti dupliranja specialističnih služb v celjski hospitalni ustanovi in pa v zdravstve- nem domu ali pa predlog, ki je izbil v celjskem zdravstve- nem domu in vsebuje svoj- stveno varčevanje v obliki 80 odstotnih plač za nižje kva- lifikacijske kategorije delav- cev in 100-odstotne osebne prejemke za visoko strokov- no usposobljene delavce, ne kažeta, da bi nekateri zdrav- stveni delavci docela dojeli resnost položaja, v katerega smo z našim zdravstvom ob dosedanji politiki zašli. Za ta položaj vsekakor niso kri- vi zdravstveni delavci sami. Toda kljub temu ne morejo pričakovati niti od sindika- ta, kaj šele od širše družbe podporo, pri teh sicer pre- finjenih, zato pa tembolj kratkovidnih naporih. To tembolj ne, ker določena stremljenja nekaterih zdrav- stvenih delavcev nakazujejo bolj strah pred združeva- njem upravnih stolčkov, kot pa bistveno reorganizacijo zdravstvene službe. O našem megalomansku zasnovanem konceptu social- nega zavarovanja je bilo v zadnjih dveh, treh letih ogro- mno govora. Več razprav in opozoril je sicer res prišlo iz socialnega zavarovanja sa- mega, vendar je bilo to več ali manj jadikovanje posa- meznih delovnih organizacij, ki so le malo prispevale k temu, da bi bilo drugače. Morda je ravno zato iskati enotnost sindikalnih delav- cev v stališču, da se bo sin- dikat strinjal z razpisom do- polnilnega izrednega prispev- ka za pokritje izgub v soci- alnem zavarovanju še le ob garanciji republike ali zveze, in ob sprejetju takšnih ukre- pov na tej ravni, ki bodo onemogočali možnost izgube. Stališče je jasno, vendar ne izključuje problema. Iz nje- ga je le čutiti, da delovni človek naj ne bi bil več žr- tev široko, žal z ekonomsko majavostjo zasnovanega si- stema, pa čeprav je to soci- alnem zavarovanju šele ob strani pa se iz tega stališča tudi čuti, da se mora delov- nemu človeku omogočiti zdravljenje takrat in tam, ko ga je in kjer ga je potre- ben. J. SEVER DVE POGOJNI OBSODBI Na stara leta pričel krasti Prejšnji teden se je pred tri člansliim senatom Okrožnega so- dišča v Celju, ki mu je predsedo- val sodnik Vekoslav Tanko zago- varjal 57 letni Anton Pojškruh, in validski upokojenec iz Tiroseka pri Gornjem Gradu. Aprila letos je na Črnivcu iz- pred barake Cestnega podjetja Lju- bljana vzel na škodo te gospodar- ske organizacije 200-litrski sod, v katerem je bilo 150 litrov nafte. Sod je odvalil v doma« gozd, tam Pa mu ga je nato nekdo iz- mak- niJ. Maja 1967 je nasilno odprl okno stanovanja Tomaža Rosca in iz njega vzel radijski sprejemnik. Ko ga je hotel predelati, ga je po- kv-aril. Junija letos je v Turoseku iz drvarnice v hiši št. 35 vzel moško kolo. S tem je storil dve kaznivi dejanji majhne tatvine in eno kaz- nivo dejanje velike tatvine. Obtoženi Anton Pojškruh je na obravnavi ustvaril videz zapitega starčka. Sodišče ga je ob upošte- vanju omiUtvenih določil Kazen- skega zakonika obsodilo na pet mesecev zapora, pogojno za eno leto, povrniti pa mora tudi vso škodo, ki jo je storil s kaznivimi dejaty^i. Povzročil smrtno nesrećo Pred istim senatom Okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal tudi Franjo Trojak, enaintrideset- letni strojni ključavičar iz Celja, ker je storil hudo kaznivo deja, je zoper splošno varnost z ogroža- njem javnega prometa na cesti. 27 . 2. 1967 je ob 5.54. uri ne- previdno in z neprimerno hdtrost jo vozil osebni avto v smeri Ce- lje — Maribor po Mariborski cesti v Celju. Cesta je bila spolzka, po •4*j pa je potekal gost promet, saj so prav tedaj delavci odhajali v službo. Na križišču Mariborske iz Bežigrajske ceste je na neza- znamovanem delu cestišča prečkal cesto pešec Mihael Zabukovšek, ravno takrat pa je po cesti pri- peljal Trojak. Ker je vozil z ne primerno hitrostjo, vozila ni mo- gel pravočasno ustaviti in je s prednjim delom desnega blatnika zbil Zabukovška po cesti, da je ta kmalu zatem podlegel poškod- bam. Trojak se je zagovarjal, da je voĐl s primemo hitrostjo in da je zagledal pešca 20 metrov pred seboj. Pričel je zavirati, ko pa je bil blizu pešca, je ta nena- doma poskočil in prišel ravno pred avto. Sodišče je Trojaka spoznalo za krivega po obtožbi in ga je kaz- novalo na devet mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. v. VIDMAR ZVITOREPEC ZVITOREPEC ZVITOREPEC MALA ANKETA Slabo organizirana prodaja Pravijo, da sadje dobro obrodi vsako četrto leto. Letos so imeli v večini slovenskih krajev prav dobro letino, zato smo povprašali nekaj zasebnih kmeto- valcev kako je bilo s prodajo sadja. Skoraj od vseh pa smo zvedeU, da sadja ne morejo in ne morejo prodati. Kljub temu, da je dobra letina vsako četrto leto, je še vedno čutiti »x»orodne« krče prodajne mreže. ANTON ZNIDAR, Pungrac: Sem član kmetijske zadruge, vendar v zadrugo nisem mogel prodati niti kilograma jabolk. Imam vse vrste jabolk, ki bi jih rad pro- dal, pa jih ne morem. Nabrana jabolka dajem po 50 Sdin, imam jih pa še okrog 7000 kilogramov. Mnogo sadja bo segnilo, jaz pa bom moral stiskati tudi sortna jabolka — saj ne gre drugače! MARTIN ZAPUŠEK, Zabukovica: Nisem član zadruge, ker imam premalo zemlje — pa še te je precej havarirane, ker je v bli- žini rudnik. Sadja sem imel do- volj, vendar sem vsega prodal sam. Zadruga sploh ni organizi- rala odkupa. Jabolka sem pro- dajal po 20 dinarjev za kilogram. Prodajal sem kar po drevesih, ljudje pa so sami obirali. Kljub temu jih imam še okrog 1000 ki- logramov. Te sem vskladiščil in jih bom prodal, če bo kdo prišel ponje. JANEZ LAVRINC, Kasaze: Letos sem imel nekaj sadja, vendar ga je bilo lansko leto več. Letošnja letina je bila srednja — ni bila ne dobra, ne slaba. Jabolk imam ravno toliko, da bo za doma, da mi jih ne bo treba kupiti. Lansko leto sem prodal nekaj jabolčnika, letos ga pa ne bom mogel, saj bom imel komaj do- volj zase. JOŽE POSPÈH, Kasaze: Pri nas pa letos nismo imeli sadja. Pri meni je tako: vsako drugo leto mi dobro obrodi in prav letos mi ni. Kmetijska zadruga ni or- ganizirala odkupa in še »Miro- san« ne ve kam z jabolki. No ja, nekaj že imamo — za doma, lansko leto je bilo pa vse polno. DRAGO ARCAN: Pri nas letos ni bilo mnogo sadja. Saj veste, vsako leto ne more biti. Nekaj jabolk smo imeli zase, prodajah pa nismo. Lansko leto bi morah priti — letos bo samo za doma. Ko smo ga hoteli slikati, se je iz notranjosti hiše oglasil ženin glas: »Nič se ne daj!« Ostalo je pri ženinih besedah, mi pa smo odšli brez gospodarjeve fotogra fije. NA KRATKO UMRL V BOLNICI V velenjski bolniánici je « četrtek vmirl zaradi poškodb, ki jih je dobil pri prometni nesreči ANTON BASIC, doma s Polzele št. 102. Kot smo iz- vedeli se je nesreča pripetila že 11. oktobra, okrog enih po noči pred tovarno pohištva »Garant« na Polzeli. Pokoj- nega je namreč zbil po cesti- šču motorist Alojz Sem. - es PRIPRAVE V REDU Predsedniki in tajniki ob- činskih sindikalnih svetov, И so se udeležih bazenskega po- svetovanja v Mozirju so ugo- tovili, da potekajo v sindikal- nih organizacijah priprave na občne zbore po določenem programu. Prav tako pa tudi priprave na občne ¿bore m konference občinskih sindi- kalnih svetov. SEMINAR ^ V BRASLOVCAH Včeraj je bil v Braslovčah seminar vseh predstavnikov krajevnih odborov SZDL in krajevnih skupnosti s pod- ročja občine Žalec. Udeležen- ci seminarja so v giavnatn razpravljali o načinu izvedbe referendimia, na katerem bi se naj občani odločili za ali proti samoprispevku za ure- diteiv razmer v šolstvu žalske občine. ez PIONIRJI IN KAJUHOVA ZNAČKA V minulem šolskem letu so na 19. šolah v žalski občini organizirali tekmovanje za Kajuhovo značko. T^anova- nje je zajelo več sto učencev, saj je samo do četrtega raz- reda osvojilo 276 učencev pla- keto, do šestega razreda pa je dobilo 170 bronasto in do osmega razreda 77 učencev srebrno značko. a VELJKO REPIC V METKI z odhodom dosedanjega di- rektorja tekstilne tovarne Metka v Celju na novo delov- no mesto, je dolžnost direk- torja v tej tovarni prevzel tov. Veljko Repič, dosedaj di- rektor Splošne zavarovalnice v Celju. LJUBNO : KAMNIK 7:3 Prijateljska nogometna tekma med Kamnikom, ki je član zaliod. ne skupine conske nogometne lige in Lijubnim se je končala z zadu- ženo zmago Ljubenčanov 7:3. To je bila lepa igra, v kateri so bili domačini boljši nasprotnik. V. J. IZ PRVE ROKE O zavarovanju živine V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO POSVETILI NEKO- LIKO VEC PROSTORA ZDRAVLJENJU 2IVINE, TOKRAT PA BOMO SPREGOVORILI O EKONOM- SKIH, NATO PA O ZASILNIH ZAKOLIH IN POGI- NIH. NAJPREJ TOREJ EKONOMSKI ZAKOLI Pod pojmom »ekonomski zakol« raziunemo zakol ži- vali, za katero ni bilo nepo- sredne nevarnosti pogina in bi lahko živela še naprej, vendar ni imela ekonomske- ga potenciala. Torej bi bila za proizvodnjo mleka, raz- ploda, pitanja ali pa je bila neuporabna za delo. Zdrav- ljenje bi bilo brezuspešno, poleg tega pa bi imeli več stroškov kot koristi. V pri- meru potrebe za ekonomski zakol, da področni veterinar zavarovalnici predlog za za- kol iz gospodarskih razlo- gov. Toda kljub temu lahko zakol opravijo šele po pis- meni odobritvi zavarovalni- ce. V nasprotnem primeru, zavarovalnica odkloni izpla- čilo odškodnine. Letos se je število ekonom- skih zakolov v nasprotju s prejšnjimi leti izredno dvig- nilo. Tudi temu pojavu je botrovalo, kot smo to že omenili v prejšnjem sestav- ku ob zdravljenju — po- manjkanje krme — hranil- nih snovi. Najočitnejši znaki pomanjkanja krme, ki se po- javljajo letos so mehkokost- nost in jalovost. Za jalovost ni jamstva, kar zavarovanec težko razume, posebno še, če dobi vrnjeno premijo, name- sto odškodnine. Kljub temu pa gre zavaro- valnica živinorejcem na ro- ko in se z njimi pred pis- meno odklonitvijo, na kate- ro ima tako možnost pritož- be, ustmeno dogovori. ZASILNI ZAKOLI IN POGINI Osnovno pravilo pri obo lenju, oziroma pri vsaki ne- normalni spremembi na živi- ni je, da živinorejec pokliče veterinarja. Tako je s po- močjo strokovnjaka laže uskladiti odškodnino med zavarovalno vsoto in vplača- no premijo. Tržna vrednost živali je eden izmed najvaž- nejših elementov pri spreje- manju živali v zavarovanje. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da pri nas ne mo- remo zavarovati živine za polno tržno ceno. Zavarova- nje živine je takšne vrste, da nanjo izredno vpUva odnos samega zavarovanca do ži- vali. Ta odnos pa se jasno nakazuje v njegovi oskrbi ži- vali, v urejenosti hleva in kako živali uporablja pri de- lu. Ta odnos je ravno zara- di tega tudi glavno merilo pri določanju višine letne ^premije. Kajti zavarovalna služba nikdar in nikakor ne more vedeti, kaj se z živaljo dogaja ali kako se z njo rav- na. Ravno zategadelj velja uredba s katero se živali za- varujejo nekoliko manj, kot pa je njih tržna cena, kar pa ne velja za mlade živali, katere lahko zavarujemo po polni tržni vrednosti. Zdaj pa nekaj besed, kako lahko nastane škoda. Ta na- stane iz več razlogov, kijih moramo upoštevati, če želi- mo s premijo doseči izrav- navo. Prav zato pa ni vse- eno, koliko odstopamo od zavarovalne vsote, oziroma od tržne vrednosti zavarova- ne živaU. Pri likvidaciji škod- nega primera je osnova po- lica in Pravilnik, ki je sestav- ni del pogodbe. Možna so si- cer odstopanja glede na iz- koriščenost delov zasilno za- klanih ŽivaU ali spremembe tržnih vrednosti, vendar za- varovanje ne sme služiti za osnovo bogatitve, zato od- škodnina ne more biti večja od škode, ki jo je zavarova- nec dejansko utrpel. Ob škodnem primeru je zavarovanec dolžan pravočas- no posredovati zavarovalnici vse podatke in dokaze, ki so neogibno potrebni za ugoto- vitev vzroka, obsega in vi- šine škode ter okoliščin, v katerih je bila škoda po- vzročena. Zato mora zava- rovanec pismeno prijaviti škodo zavarovalnici najpo- zneje v treh dneh. Ostalo do- kiunentacijo, ki jo bomo na- šteli sedaj, pa mora posre- dovati v najkrajšem času. a) Poročilo veterinarja, ki je žival zdravil. V primeru zasilnega zakola, mora pred- ložiti tudi potrdilo o izku- pičku in potrdilo o izvidu mesa v klavnici. Izda ga ve- terinar v klavnici. V primeru, da je lastnik izkoristil dele zasilno zakla- ne ŽivaU doma ali pa jih prodal sosedom, mora vpi- sati težo izkoriščenih delov in ceno. To stori veterinar v svojem poročilu. (Dalje prihodnjič) Publiliacija za gostince Spet je centralni zavod za napredek gospodinjstva izdal novo publikacijo — tokrat v sodelovanju z gostinskim šol- skim centrom v Ljubljani. Gre za priročnik za gostince in učence gostinskih šol, njen naslov pa je Gostilna, napot- iti za poslovanje, urejanje in delo. Knjižica obsega nekaj besed o splošnih predpisih, obsegu gostinske dejavnosti, ureditvi obratov, vodenju in pogodbenem sodelovanju v gostinstvu, o predpisih in uzancah v zvezi s poslova- njem, o poslovanju s sred- stvi, obračimu dohodka, ad- ministracije v gostišču, o ob- veznostih zasebnih gostišč, o urejevanju okolice, prosto- rov, propagandi ter še celo kopico strokovnih zadev. Ta- ko bodo gostinci v njem lah- ko našli vrsto napotkov za pripravljanje različnih jedi, pa navodila o lepi postrežbi, kletarstvu ter končno tudi o higieni in čiščenju. TEDNIK, 26/OKTOBRA 1967 7 "V teh dneh je pri oblikovanju kateregakoli izdelka potrebna vse večja preciznost in osebna sposobnost proizvajalca. OB DESETLETNICI OBSTOJA ŠENTJURSKEGA ALPOSA dESET LET RASTI e v PRIHODNJIH DNEH BO KOLEKTIV SENT- JURSKEGA ALPOSA PRAZNOVAL DVE POMEMBNI DELOVNI ZMAGI: DESETLETNICO OBSTOJA IN ZAČETEK OBRATOVANJA NOVEGA STROJA ZA VLEČENJE ŠIVNIH CEVI. • OBDOBJE, V KATEREM JE S PROIZVODNJO RASEL TUDI TA PRIZADEVEN KOLEKTIV SODI MED TISTA, KI SO BILA GRAJENA NA LASTNI SPOSOBNOSTI IN IZNAJDLJIVOSTI. Retrospektiva rasti nekega kovinskega podjetja v zad- njih desetih letih nosi obeležje borbe za trg in obstoj. Med ta kovinska podjetja sodi tu- di tovarna aluminijskih izdel- kov in kmetijskih strojev ali kot ga pozna večina potroš- nikov — Alpos. Toda tisto začetno obdob- je, čas iskanja in prebijanja na trg je kolektiv Alposa iz dneva v dan vse iLsp'išneje premagoval, dokler ni prav v obdobju reforme uspel. To- rej v času, ko so bili Kolek- tivi postavljeni pred dejstvo: biti ali ne biti. čeprav Alpo- sovci niso osvajali trg v ča- su konjunkture in s proizvo- di, ki so pomenili vrzel, jim je uspelo zaradi kvalitete vzbuditi med potrošniki za- upanje, torej garancijo za uspeh. Tako se je zgodilo, da je šentjurski prvenec v kovin- ski industriji rasel v širino in nenadoma postai to kar je danes: solidno podjetje, katerega kolektiv je za ceno lastnega zaslužka prigospo- darü nove sodobne prostore in nove stroje. Na prvi po- gled razdrobljena proizvodnja se je v teh letih prelevila v veliko serijsko, s proizvodi, ki so in najdejo kupca. Dr- ži, da јШ je prizadela likvid- nost, to nujno zlo vsake go- spodarske revolucije, da prav zaradi nje trpe njihovi skla- di in osebni dohodki, toda njihovi proizvodi vendarle ne obremenjujejo lastnih skla- dišč. In to je mnogo. V letošnjem letu je neko- liko zananjšan kolektiv ustva- ril za 30 odstotkov večjo pro- izvodnjo, kot fcdajkoli prej. Ta proizivodnja bo do konca leta nosila še nov pečat; , strojem za vlečenje šivnih cç, vi raznih profilov in dimen, zij bodo to proizvodnjo povečali. i*oleg tega se Loj^j otresli dosedanje odvisnosti od drugih, kar ix>meni pocç, nitev in preskrbijenost, ki jç doslej kolektiv pogosto рђ, stavljala v podrejen položaj od drugih. Prav zaradi tega si je kolek, tiv z lastnim varčevaiijen ustvaril večjo možnost ц dvig družbenega standardj zaposlenih delavcev, torej te ga, za kar tovarne stoje. MARTIN POČEK JE BIL ZARADI PREJŠNJIH IN TATVINE V ŽALCU OBSOJEN NA 3 LETA IN 6 MESECEV ZAPORA Dovolj Časa za premislek SODNI SENAT OKROŽNEGA SODIŠČA V CELJU. KI GA JE VODIL SODNIK VEKOSLAV TANKO, UPRAVIČENO NI IMEL RAZUMEVANJA ZA OBLJU- BE, DA SE BO MLAD DELOMRZNEŽ SPAMETOVAL IN DA BO V MEJAH ZMOŽNOSTI VRNIL OŠKO DOVANCEM DENAR. O tatvinah Martina Počeka, ki je zgodaj zašel na kriva pota, po tem, ko mu niti šo- la niti pošteno delo ni diša- lo, smo že pisali. Po seriji vlomov v eni noči, ko je skozi okna obiskoval stanova- nja in posilušal priti s tatvi- no do denarja, je naslednjo noč v Žalcu ukradel večjo vsoto. To je bilo na večer od 23. na 24 julij, ko je taval po 2alcu in preko balkona zagle- dal žensko torbico. Prejšnjo noč, bi ga ena iz- med oškodovank skoraj pre- stregla pri njegovem sramot- nem početju. Zaradi hrupa je namreč postala starejša gosipodinja pozorna na ne- znančevo gibanje v prostoru, vendar jo je Poček ponov- no piiesenetil in pobegnil. Toda gospodinj in opis je delavcem celjske UJV za- dostoval, da so nemudoma posumili na Počeka, toda pri- jeti ga niso mogli, ker se je spretno skrival. Martin Po- ček je bil namreč brez stal- ne zaiposlitve in stalnega bi- vališča. Medtem, ko so ga kriminalistični organi mrzlič- no iskali, je v Žalcu ukradel v ulici Rista Savina Leopol- dini Arnuš torbico V njej je imela oškodovanka spravlje- nih 2700 zahodno nemških mark, skoraj iOO tisoč starih dinarjev, nekaj avstrijske va- lute, dragocen prstan in uro. Vse skupaj je bilo vredno okrog milijon starih dinar- jev. Ko je torbico izpraznil, jo je skupno z dokumenti odvrgel in nemudoma odpo- toval v Zagreb. Tu je valuto pretopil, si nakupil oblačil in dragocen prstan,, fotoapa- rat ter tranzistorski sprejem- nik. Ker se je bal, da ga v Zagrebu varnostni organi ne bi sneli je z letalom odpoto- val v Dubrovnik. Po nekaj dneh življenja v velikem sti- lu je denar pognal in se pre- ko Zagreba vrnil, v Maribor, kjer so ga varnostni organi še isto noč prestregli. žal so pri njem našli le še vrednost- ne predmete in 28.000 starih dinarjev. —ez V SEPTEMBRU IN OKTOBRU NA PODROČJU MOZIRSKE OBČINE ZA 182 % VEČ NEZAPOSLENIH KOT LANI v Zene pred zaprtimi vrati • OB ZAKLJUČKU ŠOL IN S PRENEHANJEM SEZONSKI DEL JE ŠTEVILO NEZAPOSLENIH DO- SEGLO NAJVIŠJO RAVEN. • ZAKAJ 88 ŽENSK NA CELU Z INŽENIRJEM NE MORE NAJTI ZAPOSLITVE? • ALI SO V MOZIRSKI OBČINI REALNE MOŽ- NOSTI, DA BI NAŠLO SVOJ KOS KRUHA CELOT>0 PREBIVALSTVO? Pojav nezaposlenosti v mo- zirski občini ima stare kore- nine. Po vojni je sicer hitro rastoča lesna industrija nu- dila kruh skoraj trem četrti- nam vseh zaposlenih, vendar se je z uvajanjem mehanizaci- je in ob normalizaciji sečnje to število nenehno zmanjše- valo. Ostala, kovinska in predelo- vala industrija ni nikoli do- segla iste ravni z lesno, raz- vijala se je le do posameznih obratov, v katerih je bilo za- posleno manjše število ljudi. Vsled tega se je vsak pre- mik v kateri koli industrij- ski veji močno odrazil na šte- vilo nezaposlenih. To je bilo tembolj očitno ob reformi, ko so nekatera vodstva de- lovnih organizacij iS'kala >;no- tranje rezerve« v obliki od- puščanja delavcev.. Na momrskem področju je najbolj boleče odjeknila uki- nitev Konusovega obrata v Rečici in pa Titanovega obra- ta na Ljubnem. V obeh prime- rih so morale skupščina ob- čine in občinske pohtične or- ganizacije nebogljeno čakati na odločitev »samoupravnih« teles, tega piedestala, s kate- rega so lahko uzakonjene še takšne parole. V obeh pri- merih je zaradi »ekonomič- nosti« prišlo do zapiranja, del zaposlenih pa so »pre- kvalificirah« in jih sprejeli na druga delovna mesta. Medtem, ko je del Konu- sovih delavcev ostal na cesti, so Titanovci svojim omogočili prevoz v Kamnik, stroške pre- voza so si morali kriti delav- ci sami Tako je bilo refor- mi in socialistični morali za- doščeno, uravnovesili pa so baje tudi ekonomičnost. število nezaposlenih je ra- slo. To število bi bilo še več- je, če ne bi velik del mladih odrinil v zamejstvo. V sep- tembru in začetku oktobra je bilo že za 182 odstotkov več nezaposlenih, kot lani v istem obdobju. Na to številko je vsekakor bistveno vplival od- pust sezonske delovne sile v kmetijski zadrugi in Glinu ter močan dotok mladih, ki so končali obvezno ali stro- kovno šolanje. Drži, da so skupščina oH čine in občinske politične oi- ganizacije vlagale velike na pore v reševanje tega najak tualnejšega problema, vendai so napori jalovi ob dejstvu, da v občini ni sredstev za sofinanciranje novih Ш dustrijskih obratov, ki bi naj zaposlili vsaj del odvečne delovne sile. V sedanjih po- gojih pa so skrb in trud skupščine in političnih orga nizacij le načelni in brez več jih efektov, saj delovni ko lektivi zaradi raznih vzrokor zapirajo pred novimi silami vrata. Tako se je krog zaprl, šte vilo nezaposlenih pa narašča Pri tem je žalostno in nera- zumljivo, da so brez zapo-1 slitve na primer kmetijski inženir, (ki sicer res ni soci- alno ogrožen) in občan z viš-i jo šolo ali pa srednji stro- kovni kadri, ekonomski in drugi tehniki, kvalificirani de- lavci, med njimi dva ključav-; ničarja, avtomehanik in ku-; harica, torej delavci, katerihj uslug prav v mozirski obči-' ni primanjkuje. To dejstvo^ je tembolj boleče, saj pride; na enega nezaposlenega mo- škega dvoje žena, verjetnoj mater. J. Sever p. |>. 1 t) 1 Ali naj ^ospodarslvo propada ? Pod tem naslovom je bil lani objavljen članek v Celjskem tedniku štev. 39. V njem je pisalo, ka- ko se mešetari iri izkori- šča zemlja, ki jo je vzela pred šestimi leti nekda- nja K Z Ljubečna na po- dročju Trnovelj pri Celju (štev. 86 kat. občina Tr- novi je štev. 210) brezplač- no za dobo 10 let v na- jem. Kljub temu, da so bili že lani merodajni opozorjeni na te nepravil- nosti, se ni do danes nič spremenilo. Zato želim ponovno in javno opisati vso zadevo, saj ni mogo- če gledati v nedogled, ka- ko se pustoši orna zem- lja. Po likvidaciji KZ Lju- bečna je zemljo prevzel Kmetijski kombinat Ža- lec. Njegov uslužbenec Julko Kožuh je dal to zemljo v najem petim strankam. Za koliko let mi ni znano. Kombinat pa še ni nikoli njiv oral, niti gnojil, prav tako tudi travnikov, čeprav je bilo tedaj z nekdanjo PZ Lju- bečna sklenjeno, da bodo zemljišče redno obdelo- vali. Stanje je sedaj tako, da že 6 let nihče ne orje in ne gnoji dveh obsežnih njiv. Njivi sta opuščeni, podnajemniki pa na njih pokosijo, kar pač zraste. Naj omenimo še to, da so bile te njive ob pre- vzemu KZ Ljubečna gno- jene, posejane s pšenico in ječmenom. Pridelek pa je tedaj KZ Ljubečna s kombajnom pospravila. če že Kombinat Žalec noče sam orati, gnojiti in obdelovati tega sveta, naj zemljo odda v najem tak- šnim podnajemnikom, ki bodo njive orali in gno- jili, ne pa tako, kot se godi sedaj, da s to zem- ljo mešetarijo in jo zane- marjajo. Martin Gorjanc, Trnovlje 86 pri Celju TELEVIZIJA NEDELJA, 29. OKTOBRA 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo. grad) 10.45 T. EGER: »R.AZBOJNIKl IZ KARDENONNE — nüaddn- ska igra (Ljiuljana) 13.15 NOGOMETNA TEKMA — MADŽARSKA : NEMČIJA - (Intervizija) 15.45 ŠAKOVSKI KOMENTAR BRASLAVA RABARJA (Za- greb) 16.16 MALA OLIMPIADA V MEHI- KI (Zagreb) 17.15 OBRAZ VOJNE — švedski dokumentarni film (Ljub liana) 18.45 BOBNI IN TROBENTE — Nizozemski glasbeni film — (Ljubljana) 19.10 DOIXK), VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 2C.50 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Zagreb) 21.50 LIRIKA (Zagreb) 22.05 TV DNEVNIK II. (Beograd) PONEDELJEK. 30. OKTOBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 11.40 TV V ŠOLI: Drža človeškega telesa (Ljubljana) 14.50 TV v ŠOLI (ponovitev) — (Zagreb) 15.50 RUŠČINA - (ponovitev) — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev — (Beograd) 16.55 POROČILA (Zagraj) 17.00 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.25 RISANKE (Beograd) 17.40 KJE JE? KAJ JE? (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) " 18.20 .SLOCMDVNA RAST SLOVEN- SKEGA JEZIKA — ni. del (Ljubljana) 18.40 CE JE OTROK LJUBOSU- MEN — vzgojna oddaja — (Ljubljana) 19.00 PO SLEDEH NAPREDKA - (Ljubljana) IS.15 TEDENSKI Š.PORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 PRAVUICARJI: Lojze Adam- le-Pirovec (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 VIŠNJEVSKI; »OPTIMISTIČ- NA TRAGEDIJA« — TV dra- ma (Beograd) 22.00 PREDSTAVLJAJTE SI - glasbena oddaja (Beograd) 22.30 TV DNEVNIK — II. (Beo grad) 22.50 PREDOLIMPIJSKA TEKMO- VANJA v MEHIKI (Zagreb) TOREK, 31. OKTOBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.50 ANGI^ŠCINA — ponovitev (Zagreb) 19.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev Beo- grad) 1Ö.25 FILM ZA OTROKE (Ljub- ljana) 18.40 SVET NA ZASLONU - Ok. tobrska reivolucija in interna- cionalizem v naši politiki — (Ljubljana) 19.20 TV OBZORNIK (Ljubljana) 19.50 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 POTNICA - poljski celove- černi film (Ljubljana) 21.30 KULTURNA PANORAMA — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA 1. NOVEMBRA 16.00 DAN ŽIVLJENJA NA ZEM- LJI -— posnetek iz Moskve (Intervizija) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.(» GLODALCEK MIŠKO — se- rijska lutkovna igra (Zagreb) 17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljuljana) 17.35 TV OBZORNIK (Ljxibljana) 18.15 NE CRNO, NE BELO — od- daja za otroke (Beograd) 19.00 20 MILIJONOV — reportaža (Beograd) 19.30 SPOMENIKI OB CESTAH — kulturna reportaža (Ljub- ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 EKRAN NA EKRANU (Za. greb) 21.40 KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER L. van Beethov- na (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA {Lji.1> Ijana) ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 16.10 TV V SOLI: Drža človekove- ga telesa — ponovitev (Ljub- ljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 и.МЛ LUPINICA — I. del — TIK TAK (Ljubljana) 17.25 SLIKE SVETA - otrošil filmski žurnal (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Lljubjana) 18.15 REiPORTAŽA (Sarajevo) 18.35 GLASBA ZA ERNO (Sara. jevo) 19.00 DEŽURNA ULICA - humo- ristična oddaja (Beograd) 19.40 CIK CAK (Liubljana) 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd) 21.10 REZERVIRAN CAS (Ljub- ljana) 21.20 M. MUSORGSKI: »SORO- «NSKI SEJEM« - pred- stava ljubljanske Opere — (LJubljana) 23.04 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) 23.25 MEDNARODNO PRVENSTVO JU(X)SLAVIJE V NAMIZ- NEM TENISU (Zagrcn) . PETEK, 3. NOVEMBRA 9.4Л TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVNE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev - (Zagreb) le.lO OSNOVE SPLOŠNE IZO BRAZBE — ponovitev Beo- grad) 17.05 POROČILA (Skopje) 17.10 VAŠA KRIŽANKA (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MALI NOGOMET (Beograd) 19.05 TISKOVNA KONFERENCA (Ljubljana) 19.55 СЖ CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 DEVET DNI ENEGA LETA — sovjetski celovečerni filn:i (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) MEDNARODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZ- NEM TENISU (Zagreb) SOBOTA, 4. NOVEMBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 14.30 NAMIZNI TENIS JUGOSLA- VIJE (Zagreb) 14.50 TV V SOLI — ponovitev - (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubîjana» 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Za greb) 19.15 V BESEDI IN SLIKI (Beo- grad) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 2C.40 LJUBEZEN, OH LJUBEZEN humoristična oddaja (Beo- grad) 21.40 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — serijski film (Ljiñljana) 22.25 GIDEON IZ SCOTLAND YARDA — serijski film - 8 TEDNIK, 26. OKTOBRA 1967 SEJA SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE Pripravljenost za specializacijo J NIZEK NARODNI ЕКЗНООЕК NA KMEČKEGA PREBIVALCA M SPECIALIZACIJA IN MODERNIZACIJA KMETIJ- SivE PROIZVODNJE P(XiOJ ZA USPEH Ф NASADI RIBEZA NE BODO VEC CRNA TOČKA ŠMARSKEGA KMETIJSTVA ISfa zadnji seji občinsice jl^upščine Šmarje, katere so je udeležili tudi poslanci tega jerena, so odborniki razprav- ljali o kmetijstvu ter pro- gramskih predvidevanjih kme- tijske proizvodnje. Nedvomno je, da kmečki (}el prebivalstva, kar 55,4 f/o, ^ občini Šmarje ne živi naj- bolje. Na aktivnega kmečkega proizvajalca pride 3.835 Ndin, na nekmečkega pa 18.062 Ndin narodnega dohodka. Ta poda- tek kaže, da je nekmečki del občanov v boljšem položaju od kmetov. Privatni sektor ima 32.000 hektarjev zemlje od 40.000 hektarjev. Še vedno prihaja do drobitve kmečkih gospodarstev, saj se je po- vprečna površina gospodar- stva od lani zmanjšala za U »o, to pa vsekakor ne mo- re dobro vplivati na kmetij- sko proizvodnjo. Slabi polje- delski pogoji povzročajo, da so pridelki v mnc^ih druži- nah samo vir hrane. Zadruga pomaga kolikor more, poseb- no uspešna je pri zbiranju mleka, saj so lani odkupili 2,020.000 litrov. Premisliti pa bo potrebno še o nadaljnem sbiranju mleka zaradi prevo- za, saj ta pov2iroči, da je vsak liter mleka za 9 Sdin dražji. Na področju koopera- cije so se zasebni kmetovalci posluževali predvsem uslug, od 64. leta naprej pa se je posebno pri živinoreji obne- sla tudi skupna proizvodnja. Proizvodnja v družbenem sektorju kmetijstva se je v zadnjih letih podvojila, zadru- ga je odprla mlekarno, me- snine in obrat sadnih sokov. Pri kmetijstvu v šmarski občini je kot drugod opaziti negativne in pozitivne činite- lje, ki so vplivali na raz\'oj oziroma ga zavirali. Slabe strani so bile v nejasni pro- izvodni usmeritvi, vsakdo je prideloval vse, nerešeno vpra- šanje kreditiranja, nizek stro- kovni nivo zasebnikov in ne- zadostne predelovalne kapaci- tete. Dobre strani pa so večja poraba umetnih gnojil, večja kvaliteta v živinoreji in iz- boljšanje kmetijske pospeše- valne službe. Iz vseh teh razlogov so na seji odbornikom predlagali nekatere zaključke. Tako bi usmerili živinorejsko proiz- vodnjo glede na območja na proizvodnjo mleka, mesa in plemenske živine. Za sadjar- stvo bi namenili 1250 hektar- jev, 570 hektarjev vinogradni- štvu in 80 ha Imielju. Ostale površine pa bi morali podre- diti živinorejski proizvodnji. Za izvajanje predloga rajoni- zacije kmetijske proizvodnje pa so predvideli nekatere ukrepe kot prepoved gradnje objektov na področjih, kjer bodo plantažni nasadi, na področje živinoreje bi uvedli odgovarjajoče pasme oziroma tipe po proizvodnih ciljih, pravilno plasiranje kreditov, z davčno politiko pa bi naj stimulirali uresničenje rajoni- zacije in potrebe mehaniza- cije. V razpravi so odborniki opozorili na trdo kmečko živ- ljenje in pokazali razumeva- nje do mladih, ki zaradi te- žaškega dela nočejo ostati na kmetijah. Zastavili so tudi ne- kaj dobrih vprašanj kot, za- kaj nam znižajo odkupno ce- no živine, meso pa je še ved- no enako drago, zakaj morajo naši pridelki skozi toliko rok, da je cena pozneje trikrat večja in ali se sploh izplača dobra letina in velik pride- lek, če ga ne moreš prodati. Predvsem glede zadnjega bo v bodoče odločujoča kvalite- ta, saj je tudi letos precej povpraševanja, vendar po do- ločenih vrstah in dobri kvali- teti. Pri vseh načrtih pa je pomemben tudi strokovni ni- vo kmetijskega proizvajalca, saj čimbolje bo znal delati, temveč bo imel in tudi spre- membe bo laže razumel. Vse- kakor pa je resnica, da je ri- zike pri specializirani proiz- vodnji večji. Zanimivo je tudi vprašanje nasadov ribeza pri Rogaški Slatini, ki so doživeli toliko kritike. Očitek, da so kritizi- rali nepoklicani in nepoznan vaici, bo verjetno držal, če- prav je hkrati res, da nasad ni bil najbolj vziorno urejen. Prvo leto ali drugo ne more- mo pri takšnih nasadih priča- kovati velikih dobičkov, šele četrto leto postane resnično rodno. Tako bi proizvajalci ribeza lahko realizirali letoš- njo ponudbo za tono' ribeza 1.000 ameriških dolarjev. V programu so predvideli za rl- bezove nasade 300 hektarjev. Odborniki so na seji raz pravljali tudi o problemih šolstva. M. SENIČAR Težave sole v Slivnici Pomanjkanje stanovanj in učilnic glavna skrb slivniške šole Osnovna šola Slivnica se že nekaj časa ukvarja s težava- mi, ki gotovo ne prispevajo k boljšemu pouku in boljšim učnim rezultatom na tej usta- novi. Zgrajena je bila za otro- ke z bivšega slivniškega tere- na, zaradi pomanjkanja šol- skih zgradb, pa so ji priklju- čili še otroke iz Preverja. Dobrine in Loke. Za tolikšno število otrok, ki se morajo šolati, pa je dosedanja šola premajhna. Tako je v 1. raz- redu 40 učencev, v 3. razredu 36 m v 8. razredu kar 44 učencev. Seveda je pouk v takšnih pogojih precej težak. Temu se pridruži še problem šolskega avtobusa, ki prevaža otroke. Avtobus je star in premajhen. Sedežev ima 25, vsak dan pa je v a\'tobusu približno 70 otrok. Druga težava so stanovanja za učitelje, saj se mora 12 prosvetnih delavcev vsak dan voziti v službo iz drugih kra- jev, šola nima tudi telovad- nice, šele do leta 1970 naj bi v Slivnici dosegli največ enu in polizamenični pouk, med- tem ko imajo sedaj dve polni izmeni. šolski uspeh je slab. Neka- teri menijo, da je vzrok v priključitvi otrok iz ostalih krajev, kjer so prej imeli kombiniran pouk, drugi pa menijo, da imajo učitelji pre- cej strog kriterij. Kje so rešitve? Seveda problemov sploh ne bi bilo, če bi bil denar za novo šolo in učiteljska stanovanja. Ta- ko pa na žalost ni preveč dobre perspektive za rešitev slivniškega problema. Ena iz- med možnosti je, da bi v Lo- ki zgradili novo šolo, ki bi zajela otroke iz Tinskega, E>obrine, Babne gore, Babne reke in Rudnice. Del sred- stev za takšno šolo pa bi mo- rala prispevati poleg šentjur- ske tudi šmarska občina, saj bi šolo obiskovali tudi otroci iz šmarske komime. Problem prostora in učilnic bi bil s tem odpravljen, ker bi se ve- lik del otrok preselil v novo šolo. Trenutna rešitev pa bo dozidava avle, s čimer bodo pridobili eno učilnico. Za zaključek pa še vpraša- nje. SUvniško šolo so odprli lani, kako je mogoče, da ima že sedaj probleme s prosto- ri? Kaj o tem menijo tisti, ki so šolo gradili »perspektivno« za nekaj let glede na to, da otroci doraščajo in jih je v šolah vedno več. M. SENICAR ZRTVE PROMETA NESREČA AVTOBUSA Huda prometna nesreča se je zgodila na Starovaški cesti v Krškem, ko je voznik avto- busa JOŽE P02UN peljal iz Brežic proti Krškemu šoloob- vezne otroke. Ko je pripeljal ob škarpi do hiše štev. 50 je zagledal pred seboj izza bla- gega ovinka tovornjak, ki ga je s precejšnjo hitrostjo upravljal VLADO 2ABER. To- vornjak je vozil bolj po sre- dini ceste. Voznik avtobusa je takoj ocenil, da je trčenje ne- izogibno in je z avtobusom zapeljal na skrajno desno stran cestišča ter naslonil vo- zilo na kamnito škarpo. Zapu- stil je volan in odšel na desno stran avtobusa. V tem tre- nutku je tovornjak trčil v le- vo stran avtobusa s takšno silo, da sta se vozili spojili. Po napornem razdvajanju vo- zil so iz kabine potegnili hu- do ranjenega voznika tovor- nega avtomobila. Po trčenju so se otroci razbežali in iska- li zdravniško pomoč. Takšnih otrok je bilo po dosedanjih ugotovitvah 16, vendar vsi z lažjimi telesnimi posktxibami. ZAPELJAL NA LEVO Voznik osebnega avtomobi- la ALOJZ SOVINC je peljal iz Celja proti štoram in na ovinku pri osnovni šoli iz ne- znanega vzroka zavil na levo. Iz nasprotne smeri je pripe- ljal voznik tovornega avtomo- bila IVAN VRENKO, tako, da je prišlo do trčenja med avtomobiloma. Trčenje je bi- lo tako silovito, da je osebni avtomobil obrnilo za 180 sto- pinj, tovornjak pa se je zale- tel v breg ob cesti. Hudo te- lesno poškodovan je bil voz- nik Sovine, škode na vozilih je za 18.000 N-dinarjev. MOPED IN AVTOMOBIL Proti Celju se je po Mari- borski cesti peljal mopedist JANEZ VIZJAK, za njim je vozil avtobus avstrijske regi- stracije, za avtobusom pa voznica osebnega avtomobila VERA FISTER. V bližini kri- žišča z Dečkovo cesto je mo- pedist zapeljal na sredino ce- ste. V tem pa je voznica pre- hitevala avtobus in zadela mo- pedista, ki je pri padcu dobil pretres možganov. INDUSTRIJA CELJSKE OBČINE Še vedno pod planom Čeprav je prišlo v prejš- njem mesecu v večini indu- strijskih panog v občini do povečanja proizvodnje pa je celokupni rezultat industrije zaradi stagnacije fizičnega ob- sega proizvodnje v črni in barvasti metalurgiji negati- ven. Tako je skupni indeks obsega industrijske proizvod- nje v devetih mesecih letos za 0.2 nižji od enakega ob- dobja lani. Navzlic porastu je bila sep- tembrska proizvodnja letos nižja od proizvodnje v avgu- stu, zatem slabša od proiz- vodnje v istem mesecu lani in celo slabša od povprečnega uspeha lani. Razen v črni in barvasti metalurgiji so v letošnjih de- vetih mesecih zabeležili slab- še rezultate kot v istem ob- dobju lani še v lesni, tekstilni in za malenkost v raznovrstni industriji. Največje presega- nje lanskih rezultatov pa be- ležijo v kovinski ter v indu- striji gradbenega materiala. Počasi je začelo upadati tu- di število zaposlenih v indu- striji celjske občine. Tako je septembrsko stanje zaposle- nih le še za 0,4 '>,h višje kot v istem mesecu lani, od po- vprečja lanskega leta pa je višje za en odstotek. V izvozu so bili doseženi zadovoljivi rezultati, tako se zaostanek prejšnjih mesecev počasi zmanjšuje. Navzlic te- mu pa je bilo ob koncu deve- tega meseca doseženih le 70 % letnih izvoznih obveznosti. Do konca septembra sta letni plan izvoza presegli železarna štore in žična, medtem ko so v EMO močno presegli triče- trtletne obveznosti. V primer- javi z enakim obdobjem lani je letošnji izvoz višji v štor- ski železarni, zatem v EMO, žični, AERU in Topru. In še nekaj podatkov o gi- banju osebnih dohodkov. V prvih osmih mesecih letos so povprečni osebni dohodki na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom porasli za 2,6 %, od tega v gospodarstvu za 2,2, v negospodarstvu pa za 5,8 "/o. Povprečni osebni do- hodki v osmih mesecih letos so v celjski občini znašali 86.200 starih dinarjev oziroma v gospodarstvu 84.500, v nego- spodarstvu pa 96.700 starih dinarjev. NOVI HOTEL V MURSKI SOBOTI SPREGLEDAL MOTORISTA Iz Šempetra se je pripeljal v Latkovo vas kolesar RU- DOLF HUS in hotel zaviti na levo. Zaradi avtomobila, ki je pripeljal nasproti se je zau- stavil na sredini ceste. Avto- mobil je odpeljal mimo, kole- sar pa je spregledal motori- sta, ki je vozil za osebnim avtomobilom in zapeljal na levo polovico ceste. Kolesar, motorist in njegova sopotnica so padli. Sopotnica se je hu- do poškodovala, motorist pa je dobil lažje poškodbe. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Proti Celju se je peljal mo- pedist VLADIMIR JOVAN, ko mu je v Laškem pripeljala nasproti voznica osebnega av- tomobila KAROLINA BUŠ- NIK. Voznica je pred mope- distom zapeljala na levi od- cep in s tem izsilila pred- nost. Mopedist je trčil v av- tomobil in dobil pretres mo- žganov. Na vozilih je škode za 2.000 N-dinarjev. Po I. L Idriessu BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU Rise Miho Alie 39. Jakcu se je že meglilo pred očmi in mi- slil je, da se bo vsak hip zgrudil, ko je do- brodušni možak nenadoma bruhnil v grom- ki smeh, mahniJ fanta po rami in za vpil: »Uak, Uak!« V množici je završalo. Preki- pevajoči »oče« si je posadil Billa na pleča in se obrnil k čolnu. Vojaki so mu že tekli naproti, peli so in se smejali. Navdušenje je bilo nei>opisno. Duppa z Mera je bil srečen kot še ni- koli. Verjel je, da sta se mu čudežno vrnila oba sinova, ki ju je bilo pred dvanajstimi meseci pogoltnilo vihamo mroje. Ko so nje- govi vojščaki odšteli Cut-cutu odkupnino, se je začelo veselo in burno slavje z bobni in plesom, pijača je tekla v potokih in z ognjišč se je kadUo do zore. Med rajanjem je Cut-cut zadovoljno ob- jemal sijočega Duppa in Duppovi vojščaki so se bratili z aureedskimi lovci. Vsa ple- menska nasprotja so bila pozabljena — v«aj za to srečno noč — in niti najmanjši spor ni skalil razpoloženja. »Evas« in »Uak« sta blaženo zaspala na ležišču iz najmehkejših trav. Na nekem daljnem otoku sta dva druga vojščaka prav tako slavila vrnitev svojih pogrešanih sinov — Johna Sextona in Georga D'ylyja. TEDNIK, 26. OKTOBRA 1967 9 NA KRATKO KONFERENCE AKTIVOV ZMS V Trbovljah so že začeli z letnimi konferencami aktivov Zveze mladine. Prva je bila v Cementarni, največ pa so govorili o proizvodnih nalo- gah mladih cementarjev, o nagrajevanju ter o vlogi mla- dih v zvezi z nadaljnjim po- večanjem zmogljivosti Cemen- tarne Trbovlje. Te dni bodo koffifereeice organizacij Zveze mladine v Strojni tovarni, na trboveljsikih obratih rudni- ka rjavega premoga Trbov- Ije-Hrastnik im v Iskrini to- varni polDrevodniki^-' -nk- POMOe BORCEM Občinska skujpečina Trbov- lje je sklenila, da bo sMad- no z akcijo za zbiranje de- narja za reševanje stanovanj- skih zadev bivših borcev in invalidov prispevala iz denar- ja za ra2iširjeno reprodukci- jo stanovanjskega fonda, ki je last občine Trbovlje, 55.000 novih din in ta denar name- nMa za posojila za razreševa- nje stanovsnijiskih problemov bivših borcev in invalidov. -nk- SEMINAR Revirskl komite Zveze ko- mtmistav je na zadnji razšir- jeni seji sprejel okvirni pro- gram seminarja za sekretar- je novoustanovljenih organi- zacij Zveze komunistov iz vseh treh revirskih občin. Na seminarju naj bi obrav- navali naslednje teme: osnov- na načela delovanja in raz- voja Zveze komunistov v sa- moupravnem sistemu, копш- nisti in družbena ter gospo- darska reforma, komunisti in družbeno politična aktiv- nost, komunisti in aktualni problemi mednarodnih odno- sov ter delaATskega gibanja itd. -nk- REVIJA MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV Občinski svet Zveze kul- turno prosvetnih organizacij v Litiji bo pripravil v nede- ljo, 29. oktobra, za zaključek prireditev ob 100-letnici roj- stva slovenskega skladatelja in zborovodja Petra Jereba, revijo moških pevskih zbo- rov iz Zasavja. Na reviji bo- sta nastopila zbora »Lipa« iz Litije in »Zvon« iz šmartne- ga, k sodelovanju pa so po- vabili še moške pevske zbo- re iz Zagorja ob Savi, Trbo- velj 1л ■^^-nçtn.'v" iv. 96.900 TON RJAVEGA PREMOGA Trboveljsko-hrastniški ru- darji so septembra nakopa- li 96.900 ton rjavega premo- ga ali 3300 ton več, kot je predvideval plan. Na takšno gibanje proizvodnje so vpli- vale relativno ugodne odkop- ne razmere in zadovoljiv od- vzem premoga termoelektrar- ne Trbovlje. Dcdgovi kupcev so se še naprej povečevali, sicer pa je bilo zaznati pre- cej večje povpraševanje po premogu, kot pa je bil to slučaj v poletnih mesecih. Tako niso mogli zadovoljiti vsem zahtevam kupcev po debelejših vrstah premoga, sicer so pa industrijske de- lovne organizacije tudi že bolj redno prevzemale po- godbene količine premoga. -nk- GOSPODINJSKI SEJEM Trgovsko podjetje »Prvi junij« iz ' Trbovelj je pripra- vilo v paviljonu za prodajo pohištva zraven Blagovnice že tradicionalni gospodinjski sejem. Vsi tisti, ki bodo ku- pili za več kot 100 novih din blaga, bodo vključeni v po- sebno nagradno žrebanje, si- cer pa bodo prodajali neka- tere artikle po znižanih ce- nah, nk- ZDRUŽITEV RUDNIKOV V Trbovljah je bila v sredo, 18. oktobra, druga seja komisije, ki jo sestavljajo predstavniki družbeno po- litičnih organizacij rudnikov Trbovlje-Hrastnik in Za- gorje. Razpravljali so'o informaciji o dosedanjih pri- pravah na združitev premogovnikov v revirjih, spre- jeli pa so tudi akcijski program za delo komisije. Predsednik komisije Jože Zorčič je na seji poročal, da so pred časom samoupravni organi obeh rudnikov imeno- vali člane glavne komisije za pripravo združitve premogov- nikov v revirjih. Glavna ko- misija je med drugim spre- jela program za izdelavo ela- boratov in določila tudi roke za iíXielavo programa. Tako bo tehnološko-organizacijski ter ekonomsko-finanôni del elaiboraita pripravljen do konca meseca novembra, ce- lotno operacij sko-raziskoval- no delo, ki ga apravija biro za tržne irt operacijske razi- skave pri gospodarski zibomi- ci Slovenije, pa mora biti opravljeno do konca leta. Stanje glede na zaključek poslovnega leta in sklepanje pogodb za leto 1968 pa je na- rekovalo, da so v teku že pri- prave za organizacijo skupne komercialne službe, ki bo formirana 1. novembra letos, sprejet pa je tudi že dogo- vor o bodoči skupni politi- Id cen in o skupnem nasto- panju na tržišču. Na seji je komisija spre- jela tudi akcijski program za delo v prihodnje. Dogo- vorjeno je bilo, da bodo iz- delali skupno informacijo o pomenu in ekonomski upra- vičenosti združitve premogov- nikov v revirjih ter tudi o uspehih dosedanjega sodelo- vanja. To informacájo naj bi obravnavali na sestankih or- ganizacij ZK, sindikalnih po- družnic in obratnih delav- skih svetov ter na skupnem sestanku članov društva ru- darskih inženirjev in tehni- kov z obeh premog avnikov. Najpozneje do 10. decem- bra пац bi sklicali seje osrednjih samoupravnih orga- nov na rudniku rjavega pre- moga Trboviije-Hrafitnik in na rudniku rjavega premoga Zagorje, na katerih naj bi obravnavali izdelano gradi- vo o prednostih združitve obeh revirskih premogovni- kov, sprejeli pa naj bi tudi sklep o razpisu referendu- ma. V času od 10. do 25. de- cembra pa naj bi bili sestan- ki članov kolektiva, na kate- rih bi govorni o predvideni združitvi, na podlagi izdela- nih ekonomskih in drugih pokazateljev pa bi tedaj lah- ko p>osredovali odgovore na vrsto konkretnih vprašanj v zvezi z integracijo. Zadnje dni decembra naj bi izvedli referendum, samoupravni or- gani obeh premogovnikov pa bi potem sprejeli sklepe o združitvi -nk UREJANJE POSLOVNEGA SREDIŠČA — TRGA REVOLUCIJE DO ZIME nov hotel Po obsežnih pripravah so začeli pred letom dni v Trbovljah urejati novo poslovno središče mesta — Trg revolucije naj bi v prihodnje postal poslovno središče celotne revirske regije. Predno so začeli z den, so pripravili vso potrebno dokumentacijo za komunalno ureditev, izdelali so načrte za nov hotel ter za trgovske paviljone ter predvideli tudi okvirno strukturo financiranja. Pred letom dni so začeli Trg revolucije najprej komu- nalno urejati, s čimer so pravzaprav začeli ustvarjati pogoje za gradnjo predvide- nih novih objektov na tem področju. Skorajda dokončno je na Trgu revolucije zdaj že urejeno novo vodovodno omrežje, izkopali in zabeto- nirali pa so tudi že del no- ve p>okrite struge Trbovelj- ščice, ki jo nameravajo pre- staviti; med hotelom in pr- vim paviljonom pa je urejen tudi že zbiralnik. Ena od najbolj zaliitevnih nalog v zvezi z urejanjem Tr- ga revolucije je vsekakor, da bi do zime dogradili nov ho- telsko-gostinski objekt. Ker so spričo pomanjkanja de- narja delno menjali prvotni načrt za hotel in zaradi za- htevnejšuT izkopov, so se de- la malce zakasnila. Vendar so temelje in pritlično etažo novega hotela že dogradili, v kratkem bodo dogradili tu- di že drugo etažo: Gradnja tretje in četrte etaže, v kate- ODDAJE TRIKRAT NA TEDEN Od 1. oktobra dalje se oglasi Lokalna radijska posta- ja v Trbovljah trikrat na te- den, in sicer ob nedeljah ob 11. uri, ob sredah in petkih pa ob 15,30. uri. Razširitev oddaj so predlagali poslušal- ci iz vseh treh revirskih ob- čin. Popestrili so tudi spo- red tako da so v program uvrstila redne oddaje o delu občinskih skupščin, svetov in komisij ter o prizadeva- njih, uspehih in težavah de- lovnih kolektivov iz revirjev. V oddaji »Mi pa nismo se uklonih« pa objavljajo tudi prispevke o revolucionarnem delavskem gibanju v revirjih pred drugo vojno. -nk- TEBOYLJE rl bodo sobe, bo precej mai zahtevna kot gradnja prv dveh, zato bo tudi precej i trejša. Izvajalec del, sploSt gradbeno podjetje Zasav; zatrjuje, da bodo gradbes dela na rnwem hotelu opr vili do zime. Celjska Klin bo že v kratkem začela m« tirati centralno kurjavo. T ko bi lahko čez zimo opra Ijali obrtniška in še vsa dr ga potrebna dela ter za ol činski praznik Trbovelj • 1. junij 1968 — izročili no hotel namenu. Dodati velj da je za zdaj v gradnji le h telsko-gostinski del objekti v drugi fazi pa bodo moral dograditi še drugi del, v ki terem bodo servisne delavn ce, skladišča, hladilne kom re, pomožni prostori in dn go; streha tega drug^a d jekta bo pokrivala tudi pt kirni prostor za goste. L Pri prvem novem trgol skem paviljonu na Trgu if volucije so gradbena dela i končali in tudi konstrukcil že stoji. Zdaj bo treba nam? stiti stremio, urediti fasaSs. in položiti tlak ter opravil še druga obrtniška dela. R vi paviljon bodo dograjeni li vzporedno s hotelom. ' njem bodo imeli prodajaln podjetji Meso in Vitamina! Trbovlje, Peko iz Tržiča s Varteks i?. Varaždina. Sicer so začeH na Trgu n volucije tudi že s pripravlja nómi deli za postavitev dn gega paviljona, ki bo nep« sredno pred novim hoteloj in ob katerem bo v priho( nje tudi avtobusna postaji V načrt4i je, da bodo n Trgu revolucije postavili i dva trgovska paviljona. V ttì paviljonih naj bi imele prt dajalne predvsem tiste trgon ske dejavnosti, ki jih v Ti bovljah še ni ali pa so sla bo zastopane. Zraven ted bodo na Trgu revolucijj zgradili še tri stanovanjsk bloke, s čimer bi bila m tem področju zaključena td di stanovanjska izgradnja., ai Pospešiti aktivnost komunistov v sklopu reorganizacije Zveze komimistov v trbo- veljski občini so se v rudni- ku Trbovlje odločili za eno organizacijo ZK, ki bo imela tri oddelke in sicer za komu- niste obrata Trbovlje, sepa- racije in drugui obratov. KonfererMîa komimistov rud- nika šteje 40 članov, sekre- tariat konference pa 9 čla- nov Prvo sejo rudniške konfe- rence so posvetili proble- mom rudnika in vprašanjem delovanja komunistov. Spričo novih pogojev na tržišču in manjšega povpraševanja po premogu so v rudniku zmanjšali proizvodnjo. Prve ukrepe, ki bi pripomogli, da se rudnik vključi v izvajanje gospodarske reforme, so za- črtali z akcijskim progra- mom. Čeprav so precej vdcre- pov iz programa že realizi- rali, pa so na seji poudari- li nujnost, da se komunisti rudnika še učinkoviteje in dosledneje zavzemajo za ure- sničitev še preostalih. V rud- niku so kljub težavam zabe- ležili letos tudi več delovnih uspehov. S prizadevanjem v vseh obratih so uspeli zniža- ti lastno ceno prerhoga, po- večali so jamsko storitev na obratu Trbovlje od 2,57 na 2,68 tone v izmeni, rudniška storitev pa se je dvignila od 1,83 na 1,87 tone. To je omo- gočilo tudi povečanje po- vprečnih osebnih dohodkov v osnovni dejavnosti od 84.448 na 87.195 starih dinar- jev. Kljub temu osebni do- hodki v rudarstvu še močno zaostajajo za dohodki v dru- gih panogah gosp>odarstva. Manjši osebni dohodki na- mreč vplivajo tudi na fluktu- acijo delovne sile prav v osnovni dejavnosti rudnika. Samo v obdobju od januar- ja do junija letos je odšlo iz rudnika 127 zaposlenih, na novo pa so jih sprejeli le 62. Seja rudniške konference ZK se je dotakmla tudi vpra- šanja, kako v rudniku preiti na skrajšan- delovni teden.- Kot so poudarili, se v rudni- ku z raznimi ukrepi, zmanj- šanjem nadurnega dela, uva- janj ern novih odkopnih me- tod pri pridobivanju premo- ga, z zviševanjem storitev, skušajo približati pogojem za 42-umi delavnik. Zato bo tudi v prihodnje pomembna naloga komurdstov rudnika, da prispevajo k izboljšanju notranjega poslovanja, izvaja- nju že začetih ukrepov in drugo. Tudi v pripravah na inte- gracijo obeh zasavskih pre- mogovnikov bodo morali ko- mimisti odigrati pomembno vlc^o, pravilno ocenjevati in tolmačiti stališča znotraj ko- lektiva Seja rudniške konference je opozorila še na nekatere negativne pojave med člani ZK. Ti se kfižejo tudi v mlač- nosti in neodgovornosti po- sameznih komunistov do po litičnega dela. (vr) IRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MAEO" S SERVISI ,,AVTO CELJE" CELJE prodaja za devizna sredstva: — peči na plinsko olje in štedilnike »GIBO« — traktorje, motorne kosilnice s priključki »BER- TOLINI« — motorne kosilnice in motorne žage »ALPINA« — pralne stroje CASTOR-RELAX z garancijo 1 leta Plačilo v devizah sprejema blagajna konsignacij- skega skladišča. Devizno plačilo v gotovini lahko opravi tudi v korist tretjih oseb — vsak tuj državljan — državljan SFRJ s potnim listom V konsignacijskem skladišču prodaja za tuja pla- čilna sredstva tudi osebne avtomobile znamke »RE- NAULT« m »ALFA ROMEO«. Za obisk se priporoča kolektiv „AVTO CELJE" PO RAZGOVORU S PREDSTANIKI ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV IZ ZASAVJA Teze - odraz vlo^e Zveze komunisto Poročali smo' že, da je komisija Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko pripravila prejšnji pe- tek v Trbovljah razgovor s predstavniki občinskih konferenc Zveze komunistov iz Zasavja o aktualnih družbeno političnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem gospodarske in družbene reforme, in to z namenom, da zbere pobude, predloge, ideje in zamisli k tezam za IX. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Uvodoma je član CK Zve- ze komunistov Slovenije Dra- go Flis nanizal nekaj misli v zvezi z materialnimi gibanji in oceno sedanjega položaja gospodarstva. V rastprevl so med drugim tudi poudarili, da so v Zasavju že doslej pri- pravili več razprav o tezah za IX. sejo CK ZK Sloveni- je in da so kom'unisti izrazi- li več pripomb k tezam za to sejo CK ZKS. Na razgovoru v Trbovljah so predstavniki občinskih konferenc ZK obravnavali dokaj podrobno vprašanja v zvezi s programiranjem na- daljnje?;a razvoja gospodar- stva, zaposlovanjem, kadrov- sko politiko, stanjem v druž benih službah ter reorganize cijo Zveze komunistov. Naglasili so, da so teze z. IX. sejo Centralnega komite ja Zveze komvmistov Sloveni je po vsebini takšne, d- ustrezajo vlogi Zveze komu nistov v sedanjem razdobji) in poudarjajo naloge, ki ju bo morala Zveza komimisto! v prihodnje razreševati. Ven daa* pa je opaziti med с1ал stvom še zmeraj premalo zSi nimanja za razprave o tezati za IX. sejo Centralnega ko- miteja ZKS, pa čeprav po- stavljajo člani ZK zahtev* F>o ureditvi posameznih rečih vprašanj. 10 TEDNIK, 26. OKTOBRA 1967 j{oča na Kalu privablja vse leto ljubitelje planin iz Zasavja in od drugod. PRIZADEVANJE ZA POSPEŠEN RAZVOJ TURIZMA V OBČINI HRASTNIK Iz ozkosti v širino Izhodišča za razvoj turizma v hrastniški občini so neizkoriščene naravne lepote, kar bo tako rekoč prvi Kapital za pospešeno dejavnost na tem vedno po- membnejšem gospodarskem področju. Na tej osnovi programirajo v Hrastniku dvoje turističnih središč, resda nekoUko odmaknjenih od središča mesteca, za- to pa toliko bolj izpolnjujeta vse pogoje za rekreacijo delovnih ljudi. Takšna centra predvideva- jo na območju Kala in Gor. Gre za območje s planinsko klimo, velikimi naravnimi le- potami, smrekovimi gozdovi, zelo primernimi tereni za smučanje, ureditev tekmoval- nih prog in gradnjo nekate- rih drugih gostinskih in tu- rističnih objektov. Na teh področjih naj bi prihodnja leta gradili večje število wee- kesid hišic in drage naprave. Tako kot na Kalu je tudi v Gorah vzorno urejena pla- ninska postojanka. Postojan- ka v Gorah je celo opremlje- na s centralnim ogrevanjem, kar je za zdaj še prava prav- caia redkost v zasavsköi pla- ninskih postojankah. K obe- ma postojankama sta spelja- ni cesti. Letos poleti so ne- koliko bolj ureaili cesto na Kal, prihodnja leta pa bi cesto urejal stalni cestar. Kljub temu cesti še veno- mer nista najbolj usposob- ljeni za varen promet. Tega se v Hrastniku zavedajo, za- to nameravajo vlož-iti več de- narja za kolikor toliko udob- no vožnjo na Kal in v Gore. Predlani so hrastniški tu- ristični delavci, zlasti pa čla- ni smučarskega društva in mladina, spodbudili gradnjo smučarske žičnice na Kal. Tega so se lotili malone brez denarja, ne glede na to, pa je delo steklo. Kasneje so morali nadaljevanje del opu- stiti. Letošnje poletje je hrastniška mladina spet za- grabila za delo. Spričo pri- pravljenosti nekaterih delov- nih orga.nizacij, da bi poma- gaU uresničiti to zamisel, je zdaj dosti več upanja, da bo žičnica do zime pripravljena. To bo velikega pomena za razvoj zimskega turizma na kalski planini, kajti ob viso- kem snegu cesta ni primer- na za promet. Z dograditvi- jo žičnice bi kalska planina po mnenju pozaiavalcev ime- la pozimi še več gostov in turistov kot poleti. Sicer na občinskem sindikalnem sve- tu že dalj časa razanišljajo o možnostih stalne rekreaci- je delovnih ljudi. Za zdaj so uvedli pomladanske in je- sens.ke delavske športne igre. Zavoljo težkih delovnih pogojev, ki so jim izpostav- ljeni domalega vsi zaposleni v občini, je rekreacija pozi- mi še bolj nujna, kot v osta- lih mesecih, čeprav ni ni- kjer zapisano, da se bo z dograditvijo žičnice na Kal vsak delavec smučal, pa bo ureditev te naprave zagoto- vo privabljala na kalsko pla- nino čedalje več delovnih ljudi. Osnutek programa raarvoja turizma v Hrastniku ima še nekatere zmačilnosti, ki ka- žejo, da so se v občini od- ločili iz dosedanje ozkosti v širino na tem področju de- javnosti. Bencinsko črpalko bodo , dogradili do novem- bra. Načrti za izgradnjo ko- pališča so sicer pripravljeni, realizacija pa bo na vrsti prihodnja leta. V planu je še dograditev doma na Mar- nem, s primernimi gostinski- mi obrati in tujskimi soba- mi. NajpomemtHiejša postav- ka za privabljanje tujih tu- ristov so kajpak ceste. Tudi na tem področju so prvi na- črti realizirani. Dograjena je cesta na Dol, do dneva re- publike bo usposobljena ce- sta za Savo. Prihodnje leto bosta občini Laško in Ce- lje v sodelovanju z občino Hrastnik začeli urejata še preostali del cestišča na od- seku čerdenc—Rimske topli- ce. Skratka: po vsem tem je očitno, da načrti rasrvoja turizma ne bodo ostali zgolj na papirju, marveč stvar- nost. Ob vsem tem se bodo mo- rali spoprijeti še z nevar- nostjo, ki utegne ogroziti raz)mah turistične dejavnosti v občini. Saje iz sosednje trboveljske elektrarne so strah in trepet velikega šte- vila hrastniškega prebival- stva. Zato ne preseneča od- ločitev hrastniške občinske skupščine, da si bo z vsemi sredstvi prizadevala, da bo- do v elektrarni čimprej za- čeli urejati primerne čdstil- Dragi Hrastnicanî! Zvedeli smo, da vračate Tednik, ki ga pre- jemate, četudi ga niste naročili. Naj vas to ne vznemirja, kajti za vas bo tri mesece pla- čala naročnino občinska skupščina, zato vam Tednika ni potrebno vračati. V tem času se bo pri vas zglasil naš zastopnik in z njim se boste pogovorili, če boste želeli prejemati glasilo tudi v prihodnje. Sicer vam po treh mesecih časopisa ne bomo več pošiljali, do- tlej pa želimo, da ga podrobno prebirate in si izoblikujete mnenje, ki bo odločalo o vaši morebitni naročnini. Uredništvo; Omenili so tudi, da je še vedno pogostokrat slišati mnenje, da je izvajanje na- čel gospodarske reforme le stvar gospodarstva. Opaziti pa je tudi, da posamezni or- gani, tako na primer občin- ske skupščine in sindikalni sveti, vse preveč obravnava- jo posledice, ne pa, tudi vzroke posameznih pojavov, in da so v teh organih naj- večkrat predmet obravnav vprašanja v zvezi s komunal- nim standardom in družbe- nimi službami, manj pa je opaziti prizadevanj za razre- ševanje problemov v gospo- darstvu oziroma za spodbu- janje nadaljnjega razvoja go- spodarstva, in to z name- nom, da se poveča obseg proizvodnje in storitev ter poveča tudi stopnja zaposle- nosti. V gospodarstvu je, po mnenju nekaterih, opaziti in- terese za kar najboy »acio- nalno gospodar j enjhï»^ ' , pove- zovanje, na еИг" ijiLroč- jih pa teh interesov še ni zapaziti. Udeleženci so v razpravi postavili več izredno zanimi- vih vprašanj. Tako, na pri- mer: zdaj poudarjamo, da je potrebna diferenciacija med posameznimi panogami oziro- ma delovnimi organizacijami, vendar ob uveljavljanju re- formnih načel niso bili vsi v enakem položaju. Zateče- no stanje in sedanji mono- polni položaj nekaterih omo- goča, da posamezne delovne organizacije močno izstopajo glede osebnih dohodkov, če- prav ne po lastni zaslugi. Vendar o progresivnem ob- davčevanju osebnih dohod- kov ne razpravljamo. In пЗг prej: v Zvezi komunistov moramo enkrat začeti govo- riti tudi o tem, kje se naj angažira. Zvezi komimistov je po mnenju nekaterih po- trebna kar najbolj točna usmeritev, ne pa postavlja- nje dilem, saj so še kako po- trebne trdnejše osnove za programsko usmerjanje član- stva Zveze komunistov tudi za izvajanje reformnih načel. Na razgovoru v Trbovljah je bila — zraven drugega — močno prisotna misel, da bi morala biti dana možnost za usmerjanje in vsklajevanje pri posameznih poslovnih od- ločitvah oziroma, da bi mo- rala prihajati bolj do izraza selektivna vloga bank. Kar pa zadeva družbene službe, bi jih bilo treba v prihod- nje v okviru materialnih možnosti kar najbolj racio- nalno razvijati. Elnotna ugotovitev vseh udeležencev razgovora v Tr- bovljah je büa, da je ena od osnovnih zahtev reforme — intenzifikacija proizvodnje, in to na osnovi modernizaci- je narodnega gospodarstva, vključujoč v to v večji me- ri tudi procese pxovezovanja na vseh področjih. -nîc- Z DRUGE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V HRASTNIKU Okrepiti vlogo članstva Razprava na nedavni drugi seji občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi v Hrastniku je opo- zorila na vrsto aktualnih vprašanj in problemov, ki se jih bo morala lotevati ta organizacija v prihodnjih mesecih. Očitno pa je, da bo veljala prva in osrednja pozornost vlogi članstva in sodelovanja ljudi pri raz- vijanju vseh oblik neposrednega samoupravljanja v komuni. Nekdo je v razpravi zelo posrečeno ugotovil, da ne gre za to, day bi Socialistič- na zveza delovala samo v fo- mmih, temveč je njena na- loga dosti širša. S tem ko bo Socialistična zveza odigra- la vlogo družbenega organi- zatorja, bo namreč priprav- ljala ljudi za najbolj smotr- ne odločitve v organih samo- upravljanja. V zvezi s tem so opo- zorili na nedavno vojno na Bližnjem vzhodu. Socialistič- na zveza ni dovolj budno in predvsem organizirano spremljala -mednarodnega do- gajanja. Zato si je moralo članstvo več ali manj samo ustvarjati sodbe o vzrokih izraelskega napada na arab- ske dežele, čeprav so sred- stva javnih komvinikacij odi- grala pomembno vlogo pri obveščanju in seznanjanju ljudi, ni moč dvomiti, da so stiki članstva na javnih ob- ravnavah nadvse pomembni. Zato so se člani občinske konference izrekli za to, da bi sekcija za proučevanje mednarodne politike večkrat sklicevale javne tribune in razgovore o teh problemih. Sploh so v razpravi znova ugotovili, da bo moč doseči večjo vlogo članstva v aktiv- nem družbenopolitičnem živ- ljenju v komiMii le v obli- ki organiziranih posvetovanj, sklicevanjem javnih tribim, razgovorov in podobno. Gle- de na to bodo morale večjo vlogo odigrati krajevne orga- nizacije Socialistične Zveze. Ponekod so vodstva teh or- ganizacij zgolj na papirju. Drugod že niso sklicali član- skih ali dragih sestankov več mesecev. Aktivnost ne- posredno ob pripravah na skupščinske volitve je znat- no popustila, namesto da bi jo ohranili in razvijali v zna- nih smereh nadaljnjega raz- reševanja aktualnih domačih problemov. člani občinske konference so še več časa posvetili ob- ravnavi stanja v društvih in društvenih organizacijah. Za to razpravo so imeli na vo- ljo ustrezno analizo, člani konference so se, med dra- gim, zoperstavili posamez- nim mnenjem nekaterih dru- štvenih delavcev, da Sociali- stični zvezi ni nič mar, kaj in kako delujejo posamezne draštvene organiziacije. če- prav so taki pogledi redki, vendarle opozarjajo na dolo- čeno zaprtost posameznih draštev. Socialistična zveza je in bo morala postati še znatno bolj pobudnik vklju- čevanja občanov v vsa obsto- ječa društva v komimi. Ra- zen tega ji ne bo vseeno, za kaj in kako trosijo denar, ki ga prispevajo vse delovne organizacije in občinski pro- račun. Ob tej prilcœnosti so se za- vzeli za hitrejši razvoj kul- turnoprosvetne dejavnosti v občini. Očitno nekaj ni v re- du, da je na pr. knjižnica kupila v zadnjih dveh letih samo nekaj desetin novih knjig. Ali pa dejstvo, da so izdali za kulturne namene samo eno tretjino zbranega denarja. V zvezi s tem so sicer ugotovili, da kaže še vnaprej podpirati razvoj te- lesne kulture, kot ene izmed sila pomembnih dejavnosti v komtmi, želeti pa bi bilo, da bi postala aktivnost kar naj- bolj množična. Na seji so sprejeli pravila in poslovnik občinske orga- nizacije in občinske konfe- rence Socialistične zveze, iz- vršni odbor pa bo na osno- vi razprave pripravil ustrez- ne zaključke in jih posredo- val tudi krajevnim organiza- cijam SZDL. an IIRASINIK NA KIL4TKO DELO NA CESTI ZA SAVO Doslej je bilo ljubljanske- mu cestnemu podjetju na gradbišču ceste za Savo med Hrastnikom in Trbovljami vreme izredno naklonjeno. Zaradi tega obnavljajo ta po- memben prometni objekt točno po sprejetem progra- mu in načrtu. Dva in pol km novega cestišča sta nared. Seveda pa čaka graditelje še nekaj hudih prefekušenj, predvsem na odsekih, kjer se bo treba spoprijeti s ska- lami in skalnatim zemlji- ščem. Na občinski skupščini v Hrastniku smo skušali zve- deti, če je mogoče pričako- vati predčasen zaključek del? Zal tega ni pričakovati, še posebno ne zavoljo tega, ker se pričenja deževno ob- dobje, in ker imajo opravka z napornimi deli. Cesta bo torej izročena svojemu name- nu po vsej verjetnosti šele za letošnji praznik republike — 29. novembra. Do tega časa bodo morali motorizirani vozniki »grizstl« cesto čez hrib, ki pa ji je nedavno kratko deževje nekoliko ško- dovalo, an LETOS MANJ STANOVANJ Spremembe v stanovanj- skem gospodarstvu so, kot je videti, tudi v Hrastniku nekoliko zmanjšale možnosti za nadaljevanje stanovanjske gradnje v družbenem sektor- ju. Vzrok za to tiči tudi v tem, da v občini še niso adružili denarja za te name- ne. Nekoliko boljše rezulta- te pričaJcujejo na področju zasebne stanovanjske izgrad- nje, vendar letos individual- ni graditelji ne bodo posta- vili toliko stanovanj, kot prejšnja leta. Letos namera- vajo v Hrastniku zastaviti gradnjo stolpiča, v katerem bo na voljo okoli 20 novih stanovanj. RAZGOVOR O ZAPOSLOVANJU Pred dnevi je bil na občin- ski skupščini v Hrastniku posvet o aktualnih problemih zaposlovanja. Razgovora so se udeležili predstavniki ne- katerih delovnih organizacij, sindikalnega sveta, občinske skupščine in zastopnik ljub- ljanskega komunalnega zavo- da za zaposlovanje. Ob teij priložnosti, so med drugim ugotavljali dosedanje napore v Hrastniku za pospešeno za- poslitev ljudi brez dela. V letošnji akciji zaposlovanja mladine so dosegli lepe re- zultate. Hrastniška podjetja so sprejela večje število va- jencev, kot so nameravala. Največ težav imajo v občini z zaposlovanjem žensk in ab- solventk srednje ekonomske šole. Brez dela pa je tudi precej moških, v glavnem nekvalificiranih, nekaj pa tu- di strokovno usposobljenüi za razna kvalificirana dela. OBČNI ZBORI PRED DURMI V hrastniški občini se bo- do v kratkem začeli občni zbori društev in draštvenih organizacij. Namestx) i>bćnih zborov sindikalnih organiza- cij, ki opravljajo to dolžnost vsaki dve leti, se bo sindi- kalno članstvo v posameznih podjetjih zbralo na delovnih sestankih. Govorili bodo o aktualnih vprašanjih izvaja- nja gospodarske reforme in izvolili delegate za občni abor sindikailnega sveta. No- vembra in decembra bodo delovni dogovori hrastniških »Svobod« in prosvetnih dru- štev. Nadalje predvidevajo sklic občnih zborov telesno- vzgojne in nekatere druge društvene organizacije. Komi- sije za društevno aktivnost pri izvršnem odbora občin- ske konference SZDL bo po- zorno бртеиијаЈа letošnje ras^ovore društvenih delavcev in pomagala z nasveti. an CELJE V naših poslovalnicah Vam postrežemo z najnovejšimi kroji oblek in plaščev za jesensko in zimsko sezono^.;_____.............. TEDNIK, 26, OKTOBRA 1967 Ц NA KRATKO PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI »Za »Leto ak)ci)j krajevnih rtpupnoeti« nameravajo skup- äöine teh organov družbene- ga upravljanja izdelati pose- ben program aktivnosti in posT^eševanja nekaterih dejav- ttosti v Zagorju, Kisovou in drugod. Na enem izmed jsad- ixjih posvetavanj so predstav- náfci zagorske in kisovške krajevne skupnosti sodili, da kaže posvetiti prav po- sebno skrt) raevoju nekate- rih socialnih služb, kot: var- stvu družin, onemoglih, obo- lelim občanom in drugim cftûikam varstva. Predlagali so še sMic skupnega delov- nega razgovora vseh iOTi^ih odborov krajevnih skupnosti v otočini. Ob tej priložnosti bodo med drugim obravna- vali tudi možnosti sofinanoi- ranga nekaterih dejavnosti s sodelovanjem občanov ZAKLJUČENE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZK V občini Zagorje so pred dnevi zaključili ustanovitvene fcoofeeresKe novih krajevnih ongarâzadj ZK. Udeležba na koinferencah ni bila najibodj- §a, komunisti pa so največ govorili o potrebi večje ak- tivinosi;i ölansitva ZK, idej- nopoíltiónem usposabljanju, prôblemih issvajainja gospo- darske in družbene reforme in o razvoju družbenih slvižb T oiJčtnd. Sekretariat občin- ske konference ZKS name- rafva te dm sklicati posveto- таи^ novoÍBvo3jeinih vodstev krajevnih organizacij ZKS. Govoriili bodo o izdelavi pro- garamov dela organizacij ZK, pripravah na bližnjo drugo sejo občinske konference ZKS in drugih aktuađnih vprašanjih dejavnosti ölan- abva ZK v komuni KROŽKI V ŠOLAH SPET SREDI DELA V vseh zagorskih osemlet- kah in podružničnih šolah deluje več deset najrazličnej- ših krožkov, v katerih je ak- tivnih okodi 500 učencev. V krožkih dobivajo šolarji do- datno pomoč iz rajnih pred- metov. Zagorski šolniki so doslej pokazali veliko razu- mevarxje za te oblike dejav- nosti otrok, ker so prepriča- ni, da jim to močno koristi to da laže dojemajo zahteva- no učno snov , an ŠE PRECEJ NEZAPOSLENIH Po zadnjih podatkih izpo- stave zavoda za zaposlovanje v Zagorju je v občini trenut- no priglašenih 164 Ijudá brez zaposlitve. Med nezaposleni- mi je največ žensk in mla- dine. Pred dnevi je bil na občinski skupščini v Zagor- ju razgovor o aktualnih vpra- šanjih nadaljnjega zaposlova- nja in o ukrepih, ki bi jdh l¿zalo storiti za zmanjšanje števila IjtJdi, ki so brez de- la. Na rudniku rjavega pre- moga so pripravljeni nemu- doma sprejeti na delo 30 moških, po možnosti z od- đuženim vojaškim rokom in sposobnih za delo v jami. V bližnjih mesecih se bodo piroblemi aaposlovanja po vsej verjetnosti še nekoliko bolj zaostrili, ker so nekate- ra podjetja na tem, da za- radi i)omanjkanja naročil delno zmanjšajo proizvodnjo. Veliki Oktober Pavleta Kuharja PROSTRANA RUSIJA V OKTOBRU 1918.. . PETDESET LET MINEVA OD TEH ZGODOVINSKIH DNI. KO SI JE RUSIJA Z 0R02JEM V ROKI HOTELA PRI BORITI NOVO SOVJETSKO DRUŽBO, A MED REVOLUCIONARJI SO BILI TUDI MNOGI NAŠI VOJNI UJETNIKI. DOMNEVAJO, DA OKROG 200.000 JUGO- SLOVANOV, OD TEGA KAR OKROG 50.000 SLOVENCEV. Eiden med mnogimi je bil tudi Zagorja« Pavle KU- HAR. Obiskal sem ga v njegovi hiši na Cesti zmage 11. Po- zdravil sem se z dobroduš- nim in na videz dokaj kle- nom možakom. Nihče mu ne bi prisodil tistih 76 let, saj md je tako krepko stisnil ro- ko, že sva bila sredi dogod- kov v prostranih ruskih rav- ninah in v ledeni Sibiriji. Z roko je šel preko čela — kot bi hotel zbrati vse spomine na tisti čas. Ko je bil rEizgret in ves mladosten v teh spominih, sem bil pri sebi v nemajhni zadregi, ko sem se spomnil, da nama je za te čudovite spomine tako skopo odmer- jen prostor. Pavle je bil droben ka- menček v skupnem mozaiku dogodkov. Rodu se je očetu topikiičarju in materi, ki je bila doma iz Cemšenika, pri hiši je bilo sedem otrok. Kot 21-letnega krepkega fan- ta ga je cesar poklical med vojake leta 1913 in dodeljen je bil 17. pešpolku, v kate- Spomin na vojno ujetništvo v Sibiriji — sedi PAVLE KUHAR, ob njem pa sto^ prijatelj ANTON GORENC z Dol pri Litiji. Fotografirala sta se v Tomsku 30. de- CCTnbra leta 1916. rem so bili sami Slovenci. Ob začetku I. svetovne voj- ne so ga poslali na rusko fronto v Galicijo. Po 22. av- gustu 1914 (Pavle se še do- PAVLE KUHAR danes bro spoaninja, da je bil te- ga dne sončni mrk) so sle- dili »formarši« v blatu do kolen in v bližini Gorata za Lvovom je padel v rusko ujetništvo. Spominja se ru- skega vojaka, ká mu je re- kel: »Ne boj se ti Slovenec, i ja Slovan!« Spomini so ga prevzeli. Pred menoj so se ix)rajali prizori kot na filmskem plat- nu. Skupaj s Pavletom sem bil v mislih v Lvovu, na vla- ku proti Sibiriji, v Kanskem, Tomsku, Omsku, kjer je bi- lo taborišče za vojne ujetni- ke. Iz teh časov se še dobro spominja prijatelja Antona Gorenca z Dol pri Litiji, ki pa je (kot je zvedel nekoč, ko ga je hotel obiskati) že umrl. Ni še pozabil nadutih donskih koKakov, medtem ko pravi, da so bili pravi Rusi odlični Ijtidje; tudi ni pozabil bogataSa, pri kate- rem je kasneje delal na kme- tiji in ki je obljubil za pla- čilo dnevno 6 rubljev, pa o denarju ni bilo sledu, ako, da je skupno še z dvema vojakoma pobegnil, a se spet znašel v Seojafki blizu kitajske meje, od koder so ga odpeljali v zapor v Omsk med stenice in podgane. Na- to je spet delal pri nekem kmetu Simonu, ki pa mu je tudi prvi povedal: »Avstri- jak, revolucija budeit!oln vojaS ne, vozil se je na strehi J gona vse do Rige. To je \o decembra in mraz je g levito pritisnil. Pravi, da ђ sto drži: če pljimeš v zt^ pade na tla že led. Nekega voznika s sanmi j poprosil in se z njim poji^ Ijal naprej do Dvinska, pa je nadaljeval peš v tr«^ set vrst oddaljeni Viteb^ toda omagal ob cesti, kj^ sta ga na.šla dva ruska vojt ka in ga spravila v bolnáánj CO. čez nekaj dni sta ga рђ novno obiskala v bolnišnic in Pavle se je takoj strinjj z njima, da se priključi Rdç či armadi. V Vitebsku si j nadel rusko uniformo in ž prevzel stražo pri vhodu ^ mesto, kasneje so ga cel poslali k 17 pešpolku v Ju denburg kot vohuna z nalo go, da bi pridobil še več boi cev sktipno s korporaloji Hafnerjem, ki je bil doni¡ nekje v bližini škofje Loke Avstroogrski vojaki so bij že siti vojne in njun trud ij bu zaman, toda brez žrta nI šlo. Hafner je bil izdai in so ga ustrelili. In kaj miu je pomemla ot tobrska revolucija? »Hotel sem biti enak a vodnemu očetu in vedel sen da îX)meni revoluciia pa spektivo tudi za naš naroi da bo enkrat po 51ove.ško zj živel tudi delavec.« Ves čas med pripovedova njem so Pavletu KUHARJI živo piale oči in nehote g je zapeljalo, da je kar p« cel stavek povedal po ru'S-ko »Harašo, kje sva že osta la?« je tu in tam vprašal н že sva bila na starem tini Nihče naju ni zmotil, ni* stara ura, ki je tolkla čas n. steni. »Dobri so ruski Iju«; je, o tem sem se prepričal mnogo bolj dobri kot so U\ li nekateri domači, ko sem se vrnil do.mov s pečatoo sumljivega boljševika ...« r R. PALČIČ PROSLAVA 30-LETNICE II. POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ f I ladina danes v zagorskem delavskem domu so se pred nedavnim sestala mladinska vodstva zasavskih občin v počasti- tev 30-letmce II. pokrajinske konference SKOJ, 25-let- nicc delovanja pionirske organizacije Jugoslavije in SOleinice velike oktobrske revolucije. Navzoči so bUi tudi politični sekretarji občinskih vodstev ZKS, ne- kateri republiški poslanci, predstavniki CK ZMS in nekateri bivši skojevci. Sekretar revirskega komi teja ZKS Marjan Orožen je v svečanem govoru med dru- gim poudaril, da je bila dru- ga pokrajinska konferenca SKOJ v Lontožu pod Ku- mom velik^a pomena za razvoj mladinskega gibanja na Slovenskem. Konferenca je bila nejxœredno po usta- novnem kongresu KPS na čebinah, ki je s sprejetjem Manifesta opozoril na nevar- nost fašizma in pozval slo- vensko mladino, naj se str- ne okoli naprednih sil slo- venskega naroda. Marjan Orožen je v nada- ljevanju svojega govora opo- zoril na prispevek slovenske mladine v NOB in med po- vojno iagradnjo ter dejal, da današnja odgovornost mladih Ijiidl za uveljavljanje ciljev gospodarske in druž- bene reforme ni nič manj- ša, kot je bila pred, med in neposredno po vojni. Ko je govoril o problemih sedanje mlade generacije, zlasti o vprašanjih zaposlovanja, izo- braževanja in njene aktivno- sti v družbenopolitičnem živ- ljenju, se je zavzel za pospe- šen razvoj zasavskih revir- jev, s čimer bo moč najti delo za vse mlade ljudi kot tudi za njeno šolanje. Udeleženci so se nato za- vzeli za hitrejše sprejema- nje mladih ljudi v vrste ZK, komomisti pa naj bd bolj po- znali pereče probleme mla- dih ljudi. Na predlog trbo- veljskega mladinskega komi- teja so soglasno osvojili na- črt za pripravo mladinskih delovnih akcij v prihodnjem letu. Zasavska mladina bi bi- la pripravljena sodelovati pri gradnji Zasavske ceste, s čimer bi dokazala svojo pripravljenost, da prispeva svoj delež za večjo poveza- nost revirjev. an KONČNO BO NA VRSTI TUDI GRADNJA STANOVANJ ZA UPOKOJENCE Kot vsepovsod tudi upokojenci v občini Zagorje ne živijo v najboljših življenjskih razmerah. Znanim kri- vicam glede pokojninskih razvrstitev se dan za dnem pridružujejo še druge nevšečnosti in težave. Precej upokojencev nima primernih stanovanj, zato številni med njimi z veliko pozornostjo zasledujejo razgovore o nameravani gradnji približno 30 stanovanj za njiho- ve potrebe. Občinska skupščina v Za- gorju je sklenila, da bo po- magala društvu upokojencev in komisiji, ki se ukvarja z načrti, da bi v središču me- sta začeli graditi stanovanj- sko hišo za pvotrebe upoko- jencev. Pričakujejo namreč, da bo približno 1800 zagor- skih upokojencev razpolagalo s približno 150 milijoni SD, ki se in se bodo zbirali na zavodu za socialno zavarova- nje na račun stanovanjske- ga prispevka. Za minulo leto bodo upo- kojenci prejeli približno 17 milijonov SD. Letos vplačan denar v te namene bo dose- gel višino 30 milijonov SD, do leta 1970 pa bo, kot smo omenili, na voljo še okrog 100 milijonov SD. Upokojenci se ogrevajo za to, da bi zagorsko gradbeno podjetje že prihodinjo po-_ mlad začelo uresničevati to zamisel. Predlagali so, naj bi kolektiv gradbenega podjetya sofinanciral gradnjo stano- vanj s svojim denarjem, ki bi ga do leta 1970 v celoti poravnali upokojenci iz sta- novanjskega prisp>evka. Raz- mere nekaterih upokojencev so namreč take, da ni mogo- če čakati na to, da bi v ce- loti zbrali predvideno vsoto Na dosedanjih razgovorih je gradbeno podjetje poka- zalo pripravljenost, da pre- vzame to nalogo, občinska skupščina pa bi za 30 stano- vanjsko hišo dala na razpo- lago zemljišče iz splošnega ljudskega premoženja, kar bo znatno pocenilo stroške. Stanovanjska hiša za upo- kojence bi morala biti z^gra- jena v nekoliko drugačnem slogai, kot so sicer-šnji sta- aovan^iski iáoki. m 12 TEDNIK, 29, OKTOBRA 1в67 2A DAN REPUBLIKE — OB 100-LETNICI DUNAJ- SKEGA VALČKA — KOMPASOV IZLET NA STRAUSSOV VEČER NA DUNAJ. Ha tem 3-dnevnein izletu si boste ogledali opereto »Zemlja smehljaja« v Theater an der Wien — v glavni vlogi bo nastopal svetovno znani tenorist pl STEFANO in KONCERT STRAUSSOVIH MELODIJ v dvorani »Konzerthaus«, prav tako si boste ogle- dah GRINZIG in KAH- LENBERG. CENA IZLETA POOSEBI je 400.—Ndin 1. novembra 1967 na spo- minsko svečanost v GRAZ — cena 35 Ndin. PRED VSAKIM POTOVA- NJEM SE POSVETUJTE V POSLOVALNICI KOM- PAS CELJE, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. ŽIVINOZDRAVNJŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 27. okto- bra 1967. Mar- jan Tiselj, veterinar, Celje, Sa- vinjska 3/II — tel. 28-71. Dne 2«, 29. ok- tobra 1967: Ja- nez Čeme j, veterinar, Ce- öi. I Ije, Kajuhova 11 blok 3/11 tel. 22-32 in in od 30. oktobra do 3. no- vembra 1967: Marjan Tiselj — veterinar, Celje, Savinjsko na- brežje 3/II, tel. 28-71. Dopoldne kličite štev. 25-52! VRFME VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 26. OKTOBRA DO 5. NOVEMBRA / Okrog 29. oktobra močnejši dež z ohladitvijo, ponekod sneg do nižin. Naslednje pa- davine pričakujemo okrog 5. novembra. V ostalem suho ozáxoma lepo vreme z jutranjo slano. Dr. V. M. IZLET z IZLET- NIKOM CELJE GRADEC — Spominska svečanost 1. nov. — dan mrtvih samo 35 Ndin TORINO — avtosalon . L—12. nov. — 4 dni, 403 Ndin OGLAS V C. TEDNIKU ZANESLJIV USPEH prodam KORENJE in krompir za ži- vmsko krmo prodam. Fani Dolenc, Celje, Babno 10. ZARADI odselitve prodam ta- koj 6 sobno stanovanjsko hišo z vrtom in garažo v Laškem. Možnost otvoritve lokala. Cena po dogovo- ru. Podrobne informacije v prodajalni PEKO Laško. 5 DVOKRILNIH oken, dvoj- na vrata, 1 kletna vrata, ve- lika železna dvoriščna vrata, rabljene police, veliko mizo in še več uporabnih stvari za gospodarstvo in gospo- dinjstvo prodam. Ogled v nedeljo 29., ponedeljek 30. in torek 31. oktobra pri Lešnik, âmarje pri Jelšah 38 A. HRASTOVE in macesnove plohe, zimsko moško suk- njo, temno, za močno po- stavo in čevlje štev. 44 no- vo prodam — Ljubljanska C. 16. VEC kosov že rabljenega po- hištva prodam po ugodni ceni. Vprašati v 2alcu, Celj- ska cesta 4. STAVBNE parcele naprodaj. Pismene ponudbe pod ozna- ko »OKOLICA ŽALCA«. FIAT 600 D letnik 1965 ugod- no prodam. Naslov v upravi lista. BMW 1600 letnik 1967 prodam ugodno zaradi odhoda v tu- jino. Roman Vernik, Gleda- lišče Celje. VVV Kombi prodam. Vanov- šek, Celje, Smrekarjeva 1. ENOSTANOVANJSKO pritUč- no hišo v Celju prodam na cesti pod gradom. Vprašati pri Jožetu Kranjcu, Celje, Šaranovičeva 6, od 16— 18. ure. DVA zidana štedilnika in sob- no peč prodam. Koštrin, Krajnčeva 2 (Polule), Celje. JABOLKA — namizna in za predelavo prodam po ugod- ni ceni. Kari Blazinšek, Pri- stava 18 — Dobrna. kupim ENOSTANOVANJSKO hišo v mestu ali bližnji okolici Ce- lja kupim. Cena — do 4 mi- lijone Sdin. Naslov v upravi lista. stanovanja DEKLETA sprejmem na sta- novanje. Naslov v upravi li- sta. DVE dijakinji sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. MIREN NAMEŠČENEC išče opremljeno sobo in garažo. Plača za nekaj mesecev vna- prej. Naslov v upravi lista. MIRNO in pošteno dijakinjo vzamem na stanovanje. Na- slov v upravi lista. SOBO v centru mesta išče mirna uslužbenka. Naslov v upravi lista. SOBO v mestu nujno po- trebuje mirna in poštena uslužbenka. Naslov v upra- vi lista. OPREMLJENO sobo ogreva- no s centralno kurjavo od- dam eni ali dvema ženska- ma. Celje, Stritarjeva 27 (za obratom »Mleko«). PODNAJEMNIKA sprejmem. Mariborska c. 176. zaposlitev ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmem takoj žensko srednjih let. Lahko dobi stanovanje in nagrado. Te- rezija Trnovšek, ZidanškO' va 19, Celje (kletno stano- vanje — desno). ŽENSKO za 4-urno dopoldan- sko varstvo otroka iščem. J. Kač, Celje, Slomškov trg 6. ZDRAVNIŠKA družina išče upokojenko srednjih let za gospodinjstvo. Prednost imajo stanujoče v Celju. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem za 8 ur, ali za ves dan. Dipl. ek. Ferme, Celje, Otok II — stan. L razno INSTRURAiti angleščino — francoščino — italijanščino. Ponudbe pod oznako »ŠTU- DENTKA«. PRAZNO sobo za mirno obrt iščem. Naslov v upravi li- sta. 200.000 Sdin posojila za dobo 5 mesecev nujno iščem. Vr- nem 250.000. Garancija polo- vico hiše s eOOm^ zemlje pri mestu. Naslov pustiti v upravi lista. V VARSTVO na dom sprej mem otroka, najraje do- jenčka. Hermina Božiček, Žagaj 2 — Bistrica ob Sotli. OPOZORILO! Karolina Slomšek, Goričica 27, Šentjur pri Celju, opozar- jam, da nisem plačnica dol- gov mojega moža Franca Slomška in ne odgovarjam za škodo, ki bi jo povzročal. GRADITEUI HIS — POZOR! Izdelujem aluminijaste kar- nise, okvirje za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska dela — Priporoča se: MILOŠ KLI- NAR, CELJE, Vninčeva 14 — tel. 30 51. turistična zveza v vseh turističnih krajih na celjskem turističnem področ- ju je dovolj prostih mest ta- ko v domovih, weekend nase- ljih in pri privatnikih. Rezer- vacije so potrebne le za hote- le Evropo in Celeio v Celju in Pako v Velenju in to le za soboto in nedeljo. Vse infor- macije so na voljo pri turi- stičnih društvih posameznih krajev. Tehniška šola Celje, Kidričeva 3 razglaša prosto delovno mesto . rezkarja ali strugarja za določen čas. Pogoj: poklicna šola, po- skusno delo. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponud- be s kratkim življenjepi- som pošljite tajništvu šole. PREVOZNOST CEST Cesta proti Ljubljani je v Celju zaradi popravila Bute- jevega mostu enosmerna. Ob- voz čez Babno. PRIREDITVE CELJE: Hotel Celeia Celje ima vsak dan тлгеа ponedelj- ka barski program. Gosti.šče na Gričku ima vsako soboto domače koUne in ples. Samo- postrežna restavracija ima ples vsako soboto. DOBRNA: V hotelu Triglav imajo ples ob sredah, ob so- botah i)a x Zdravi?'-' i dvo- rani. VELENJE: V hotelu Paka Velenje imajo vsak dan ra- zen ponedeljka barski pro- gram. ROGAŠKA SLATINA: Ima ples vsako sredo, soboto in nedeljo v restavraciji Pošta, vsak torek pa v zdraviliški dvorani. MONTANA ŽALEC proda na javni dražbi dne 30. oktobra 1967 ob 8. uri ZGRADBO BIVŠIH SVINJAKOV EKONOMIJE V ZABUKOVICI. IZKLICNA CENA JE 1500 N DIN. Zgradba bo prodana v stanju, v kakršnem je bila pred adaptacijo. Predkupno pravico ima sedanji stanovalec. MONTANA ŽALEC razpisuje prosto delovno mesto VODJE analitsko-planskega -razvojnega sektorja Sprejet bo kandidat, ki bo poleg splošnih ustrezal najbolj še naslednjim posebnim pogojem: 1. da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri 2. da je najmanj 5 let opravljal enako ali podobno delo v gospodarstvu 3. da se je pri dosedanjem delu izkazal organizacij- sko in strokovno sposobrrega. Kandidati naj ustrezno dokumentirane vloge vlo- žijo do 30. oktobra 1967. Možnost nastopa dela je 1. novembra 1967. 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovini ter na oglede turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC — GOSPA SVETA - ŠT. VID 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndin; -- TRST preko Gorice 60 Ndin; — VIŠARJE 75 Ndin; — GRADEC — Spomin- ska svečanost 1. nov. — dan mrtvih — samo 35 Ndin. Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC - VIŠAR- JE - TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin; — TORINO — avtosalon 4 dni — samo 403 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V. SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. 5. NABAVA POTNIH Ll- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. PODRUŽNICA LJUBLJANA. TITOVA 32 POVEČUJTE OBRESTI ZA DEVIZNE RAČUNE OBČANOV: - za vloge na vpogled od 4 % na 6 % (4 % v devizah in 2 % v dinarjih) - za vezane vloge preko 13 mesecev od 6 % na 7 % (6 % v devizah in 1 % v dinarjih) - za vezane vloge preko 24 mesecev na 7,5% (6 % v devizah In 1,5% v dinarjih) Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršuje banka brezplačno. Obresti za hranilne vloge: - vioge na vpogled - vezane vloge preko 13 mesecev - vezane vioge preko 24 mesecev Vsak vlagatelj pri naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini Ndin 1.000,00 ali več, je zavarovan za primer nezgode. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije o varčevanju, deviznih računih in drugem. TEDNIK, 26. OKTOBRA 1967 13 SLOVENSKA OBALA PRED IZPOLNITVIJO SVOJE DAVNE ŽELJE SAMORASLI PLODOVI ZORIJO... v povojni zgodovini je po vsej domovini veliko dokazov bogate ustvarjalnosti številnih delovnih kolektivov naše socialistične skupno- sti. Pobude za mnoga velika dela so se obnesle predvsem tam, kjer so bile naslonjene na ugod- ne možnosti, s katerimi narava pomaga ljudem k uresničenju zdravih zamisli, manj in vedno manj pa tam, kjer smo takšna dela zastavljali iz političnih ozirov. Pod vse to je zdaj potegnila črto reforma, ki je še bolj zaostrila oceno ren- tabilnosti posameznega gospodarskega objekta in na tej podlagi družbeni odnos do njegovega razvoja. Da je slovensko gospodarstvo v tem položaju presodilo svojo organsko povezavo s koprsko luko in združilo sredstva za zgraditev železniške povezave z njo, je samo dokaz ugod- nih razvojnih perspektiv tega objekta in ob tem tiho priznanje vztrajnim graditeljem za doslej opravljeno delo vse od zasnove in zamisli do uresničenja najbolj optimističnih pričakovanj - do zmagovitega dejstva, da je Koper kot luka vrisan in vpisan v vse svetovne pomorske atlase. Do tega pa je bila dolga pot; povabim vas, drage bralke in bralci slovenskega pode- želja, na kratek sprehod po njej. 3ečii moramo precej daleč nazaj, ko je bil Koper še otok, na katerem zgodovinski viri že pred več kot dvema tisočletjema omenjajo rim- sko naselbino in utrjeno vo- jaško oporišče Egido. v mlaj- ši rimski dobi so mu zgodo- vinarji pravili Capres, Capri- ta idi Capre. Pod Justini Ja- nom je bilo nekaj časa Justi- nianopolis, potem je postalo latinsko Caput Histriae, iz katerega se je nato razvilo beneško-italijansko ime Capo d'Istria oziroma Capodistria. Zaradi naklonjenosti Nem- cem, ko so se ti borili v sred- njem veku z Benečani za nadoblast v Istri, je cesar Konrad II. že 1035 Kopru po- delil mestne pravice. Toda 1232 je Koper zasedel oglej- ski patriarh, njemu pa so ga 1275 spet iztrgali Benečani. Mir v Campoformiu 1797 je Koper prisodil avstro-ogrski kroni, pod katero je bil nato s kratkim presledkom za ča- sa Napoleonovih vojn vse do 1918, ko je z ne|¿recno rapal- sko pogodbo padel pod itali- jansko okupacijo. Upornega Istrana fašizem ni nikoli zlo- mil; za osvoboditev je pri- speval ogromne žrtve in zna- ten delež boju za priključitev k matični domovini, kar se mu je uresničilo z London- skim sporazumom 1954. v Kopru je bilo že zgodaj slišati za pomorsko gospo- darstvo, zametke ladjedelni- štva in luke, kar pa je pozne- je zaradi nasprotnih intere- sov različnih okupatorjev po- vsem zamrlo. Šele po priklju- čitvi mesta in obale k Jugo- slaviji so spet nastali pogoji za hitrejši dvig in vsestran- ski razvoj pomorstva. POVOJNI RAZVOJ KOPRA že takoj ob zmagovitem za- ključku osvobodilnega boja je bilo Kopru sojeno, da postane upravno in politično središče svojega območja, pa tudi središče kulturnega in gospodarskega življenja slo- venske obale. Takoj je bilo namreč tudi jasno, da bomo Slovenci morali najti za iz- gubljeni Trst ustre2aio nado- mestilo. Glasno ga je zahte- valo obsežno zaledje, pa tudi vsa Slovenija je hotela imeti svoj izhod na morje. Po ureditvi tržaškega vpra- šanja so prebivalci obale z novim poletom začeli delo za gospodarski dvig svojega ob- močja. Zaradi izselitve veči- ne prebivalstva italijanske narodnosti je začasno opeša- lo kmetijstvo in ribištvo — posebno še, ker je bilo treba vse razpoložljive sile usmeri- ti v obnovo in dvig cestnega in pomorskega prometa, tr- govine in gostinstva, kovin- ske in konservne predeloval- ne industrije, postaviti na noge gradbeništvo, obrt, zgra- diti stanovanja in komunal- ne naprave. VZROKI IN POGOJI ZA ZGRADITEV LUKE V KOPRU Vse od osvoboditve je bila v' tem pestrem dogajanju živo pri- sotna tudi misel na zgraditev to- vornega pristanišča v Kopru. To so terjale razmere ob razvijajo- čem se gospodarstvu in vedno širši menjavi dobrin v svetu, ka- mor se je vse bolj vztrajno vri- vala tudi naša dežela. Ta me- njava je zahtevala čim cenejše, čim krajše in čim prikladnejše prometne zveze in poti. Samo po sebi se je zato gospodarstvenikom koprskega okraja in vse Slovenije postavljala kot najugodnejša re- šitev tudi zgraditev pomorske to- vorne luke v Kopru in njene po- vezave z jugoslovanskim železni- škim omrežjem. Koper ima izredno ugodno zem- ljepisno lego, pa tudi topograf- ski položaj je več kot primeren. Mesto leži ob zalivu, kjer se je Jadransko morje najgloblje zajed- lo v evropsko celino. Odtod so po kopnem, po cesti in železnici najbližje poti do srednjeevropskih središč, po morju pa do vseh pri- stanišč sveta. Zaliv je s severne, južne in vzhodne strani zavaro- van pred hujšimi vetrovi z gričev- jem, med katerim je na vzhodu tudi obsežna ravan s skoraj ne- omejenim prostorom za postop- no izgradnjo in širitev trgovske in Industrijske luke, POT DO URESNIČITVE ZAMISLI O IZGRADNJI KOPRSKE LUKE Intenzivno gospodarsko snova- nje svobodnega slovenskega člove- ka je ob stvarni oceni vseh mož- nosti in pogojev kmalu postavilo med svoje načrte tudi zamisel o zgraditvi luke v Kopru in njene železniške povezave z zaledjem. Načrt je nekaj podjetnih in po- gumnih ljudi, prekaljenih v ognju revolucionarnega osvobodilnega bo- ja, začelo polagoma uresničevati prek Podjetja Vodna skupnost Pri- morske v sklopu prizadevanj za ureditev vodnega režima na obal- nem območju. Z uresničevanjem zastavljenega načrta so začeli 17. maja 1957, ko so delavci Vodne skupnosti zabili prve pilote za pregrado Škocjanskega zaliva. Na- to je v začetku julija 1957 piran- ska ladjedelnica izdelala velik se- salni bagei, ki so mu nadeli lepo slovensko ime »Peter Klepec«. Ta je začel poglabljati morje ob se- verni obali na globino 10 do 12 metrov, kar je dovolj za prista- janje srednje velikih čezoceanskih ladij. Junija 1957 Je izvršni svet Slo- venije odobril investicijski pro- gram za zgraditev prvih 135 me- trov operativne obale nove Uike v Kopra. Hkrati z graditvijo be- tonske obale je korenjak »Peter Klepec« vztrajno poglabljal mor- sko dno in nakopani material po nekaj sto metrov dolgih ceveh brizgal za pregrado škocjanskega zaliva, kjer so počasi nastajale nove površine suhe zemlje in spodrivale morsko gladino. Na ta- ko pridobljenih novih površinah so že rasle montažne lope ta se je širil prostor za lesna skladi- šča — les je bil tudi tovor, ki si je najprej utrl pot v svet skozi koprsko luko. Hkrati so graditelji pripiavlja- ii ustanovitev podjetja, ki naj bi se posebej ukvarjalo z luško de- javnostjo. Tako je bilo 23. ma- ja 1957 ustanovljeno podjetje »Pristanišča Koper«, ki pa sprva še ni imelo v rokah tudi inve- sticijske izgradnje, marveč se je ukvarjalo le z blagovnim pro- metom. Decembra 1957 so bili odobreni glavni projekti za prvih 135 metrov obale. Medtem ko so to dograjevali, so bili že izdela- ni in nato kmalu odobreni tudi načrti za nadaljnjih 135 metrov operativne obale In za veliko tranzitno skladišče ob njej. Seveda pa ni Slo vse tako glad- ko, kot je videti iz lagodnega pripovedovanja o poteku gradit- ve. Treba je bilo premostiti ne- šteto težav, vztrajno in trmasto braniti svoja stališča, dokazovati korist in pomen objekta. K ure- sničenju zamisli o zgraditvi luke v Kopra so domačim gospodarst- venikom pri Vodni skupnosti Pri- morske ter predstavnikom obla- sti in družbenopolitičnim de- lavcem občine in okraja Koper požrtvovalno pomagali tudi ne- kateri republiški forami in jav- ni delavci Slovenije — predvsem v republiški gospodarski zborni- ci in republiški skupščini. Za- man pa so bila vsa prizadeva- nja graditeljev, da bi za nadalj- njo izgradnjo luke dosegli enake pogoje financiranja iz zveznih sredstev, kakor so jih bile delež- ne drage jugoslovanske luke in železnice, katerih izgradnja je bi- la omogočena z zveznimi dota- cijami brez obveznosti vračanja. To pa koprskim graditeljem nI jemalo poguma. Gradnja prvih 135 metrov obale je naglo napre- dovala in približala znamenito nedeljo, 7. decembra 1958, ko je Koper slovesno sprejel in po- zdravil ob dograjeni prvi etapi nove luke desettisočtonsko čez- oceansko ladjo »Gorico« — last Splošne plovbe Piran. To je bil rojstni dan Kopra kot pomorske luke. SLAVJE OB ROJSTVU NOVE LUKE otvoritvenega slavja nove koprske luke se je 7. decem- bra 1958 med večtisočglavo množico ljudi udeležilo tudi veliko število republiških in zveznih funkcionarjev ter drugih gostov z vseh strani Jugoslavije. Tedanji predsed- nik izvršnega sveta Sloveni- je, pokojni Boris Kraigher, je v svojem priložnostnem govoru izrekel priznanje gra- diteljem luke in napyovedal njeno veliko bodočnost. Ozna- čil je zgraditev luke kot ve- liko delovno zmago naših lju- di v premagovanju tehnične in gospodarske zaostalosti. Ocenil je novo luko kot iz- redno pomembno za sloven- sko in vse jugoslovansko go- spodarstvo. Posebej je pouda- ril, da pri graditvi nove luke v Kopru ne gre za nobeno konkurenco drugim lukam, ker so vse preobremenjene s tovori, zaradi tega tudi ni mogoče očitati, da je gradi- tev nove luke kaprica prebi- valcev slovenske obale na- sproti sosednim pristaniščem. Dejal je; — Gre le za izkoriščanje in dajanje v uporabo tistih mož- nosti, ki jih splošni geograf- ski položaj tega območja da- je za zgraditev takšnega ob- jekta. Zaradi tega ;c normal- no, da smo tukaj začeli gra- diti luko. Poudarjam, da je samo posledica nenormalnih razmer v preteklosti, v zgo- dovini tega območja, da te zahteve lahko uresničujemo šele danes . ..« HITER SAMORASTNIŠKI RAZVOJ Poslej je rast koprskega pristanišča izredno naglo na- predovala. Naraščal je pro- met, daljšala se je oi>erativ- na obala in vedno bolj so se širile površine odprtih in po- kritih skladišč. Tako se je prvim 136 metrom v letu 1958 pridružilo 164 metrov v letu 1961, nato 123 v letu 1962, še 127 leta 1963 in 120 metrov v letošnjem letu — skupaj 670 metrov operativne obale. Tem bodo že v naslednjih le- tih sledili novi in novi metri betonskih ploščadi. Koprska luka torej tako re- koč raste sama iz sebe in se postopyoma dograjuje, kakor pač delovni kolektiv ustvarja sredstva za lastno udeležbo v novih investicijah, in gradi svojo moč za najemanje kre- ditov. Dobra organizacija m novi načini dela po najsodobnej- ših prijemih in dognanjih moderne luške tehnike so pripomogli k nagli uveljavit- vi Kopra v pomorskem sve- tu. Opredelitev luke na spe- cializirane dejavnosti je nato usmerjala izgradnjo naprav in skladišč, kakršnih po dru- gih jugoslovanskih lukah ni bilo in jih tudi v tujini še ni povsod. V luki so se usmer- jali predvsem na promet z lahko pokvarljivim blagom, predvsem z južnim sadjem, kar zahteva posebne naprave za dozorevanje, dezinsekcijo in dezinfekcijo ter kondicio- nirano temperaturo. Počasi so v luki nastajale naprave za praženje kave, čiščenje ri- ža, avtomatično razkladanje in parkiranje razsutih tovo- rov in podobno. Luka pa v svoji težnji p>o specializaciji dograjuje na svojem območju vse nove in nove zmogljivosti. Razen že omenjenih naprav ima tudi rezervoarje za 13.000 ton je- dilnega olja in za 2000 ton žveplene kisline; pokritih skladišč ima že za 66.424 kv. metrov, gradi pa novih še za 21.696 kv. metrov. DO SKRAJNIH ZMOGLJIVOSTI Razvoj in nova zvezna zakono- daja sta zahtevala spremembo imena podjetja v »Luko Koper«, kar je bilo urejeno 4. decembra 1961. Nagla uveljavitev je povzrc^ čila, da je promet naraščal veli- ko hitreje, kot pa so bile do- grajevane zmogljivosti. Medtem ko je promet od 1959 do 1966 narastel kar za več kot enajst- krat, so se luške naprave pove- čale komaj za štlriinpolkrat. Eta izgradnja luke ni mogla hitreje slediti potiebam, je predvsem posledica naporov, ki jih je mo- ral kolektiv luke vlagati v ureja- nje kombiniranega cestno-želez- niškega odvoza blaga z ladij na postajo v Kozini, in seveda hkra- ti v uresničevanje zamisli o že- lezniški povezavi Kopra z zaled- jem Leta 1959 je znašal promet v luki še 61.494 ton, v letu 1960 se je podvojil na 122.694 ton, v le- tu 1961 povečal na 173.758 ton, v letu 1962 že na 268.952 ton, po- tem leta 1963 poskočil kar na 628.546 ton, v letu 1964 zrasel še na 699.161 ton in v letu 1965 na 770.519 ton, nato pa v letu VMi, nazadoval na 758.616 ton — kar prepričljivo govori, da je luka^ dosegla ob obstoječem stanju maksimalno izXoriâcenost naprav. Sele letos bo s skrajnimi napo- ri presegla številko 800.000 ion pretovorjenega blaga. Struktura lega blaga priča, da Koper vedno Dol j postaja muri- narodna luka za prevoz tranzit- nega in predvsem kosovnega bla- ga, tako imenovanega generalne, ga tovora ki tudi omogoča naj- večji zaslužek. Naraščajoči pro- met v tej smeri pa hkrati privab Ija v Koper vedno nove stalne ladijske linije mnogih pomorskih prevoznikov sveta. VEDNO GLASNEJŠA ZAHTEVA PO ŽELEZNiCI Tako bujen razvoj prometa je seveda ustvarjal velike probleme pri odvozu blaga z ladij s kami- oni po cesti do železniške posta- je Kozina, kjer ga je treba pre. ložiti na železniške vagone. Tak- šen kombiniran prevoz bremeni kolektiv luke z dodatnimi tran- sportnimi stroški in zato je takš- no stanje zahtevalo — vse bolj nujno in glasno — zgraditev že- leznice do Kopra. Posebno še, ker ima cestni odvoz tudi svoje meje in je že sam po sebi po- menil resno oviro nadaljnjemul razvoju luke. Podjetje je zato vse svoje sile usmerilo v reševa- nje tega problema in vzelo na.se vso težo odgovornosti za zgra- ditev tega prepomembnega objci- ta. Delavski svet »Luke Koper« je na zasedanju 8. julija 1963 po oredhodnem sporazumu v izvrš- na svoja pleča breme investira nem svetu Slovenije sklenil vzeti nja, investitorske dolžnosti pa poveril Združenju 2TP Slovenije. S tem je bilo zaključeno težav- no obdobje boja in priprav za začetek de! pri izgradnji koprske železnice. Vse lo spet ni šlo tako gladko, kot mi zdajle letijo be- sede na papir — vendar pa je to že draga zgodba, ki vam jo ra- je povem kdaj dragic. Dejstvo je, da je zdaj železnica Koper - Prešnica s priključkom na pro.^o Pulj—Divača in s tem na ju,oo- slovansko železniško omrežje tik pred dograditvijo. Njena slove- sna otvoritev je predvidena za 2 december Luka Koper je v svojem razvoju vseskozi težila iz oz- kih okvirov čisto luških pre- tovomih dejavnosti in skladi- ščenja blaga. Zavedala se je svojega izjemnega položaja glede na skoraj neomejeno obsežen prostor za razvijanje najrazličnejših gospodarskih dejavnosti in je bila zato po- budnik za ustanovitev proste carinske in industrijske cone na svojem območju. Na nje- no uspešno uveljavitev bo se- veda še vplivala vrsta činite- Pogled v del sedanje koprske luke, v kateri pristaja iz leta v leto več tujih in domačih ladij, po dograditvi železniške proge do Kopra pa bo njen pomen še veliko večji. mOLENJSKILIST* TEDNIK* VESTNIKr vsak četrtek 60.000 ñvoaov! 14 ^ vendar pa je ie zastav- ilo delo v sklopu poslovne- 2idruženja trdno jamstvo 'jjodoče poslovne uspehe. ODPRTA VRATA POSLOVNEMU SODELOVANJU Џ v začetku svojega delo- ijija si je namreč koprska jja postavila v delovni pro- ^ tudi široko sodelovanje ysemi gospodarskimi orga- ^cijami, ki bi jih takšno jvezovanje zanimalo. Omo- ,ćala je vsem kar najširšo ,ot)odo v postavljanju in •aditvi lastnih objektov, ki I, ta podjetja ali poslovne rupine in združenja potre- jjejo za svoje delo v luki ¡iroma industrijski coni. Za- , imajo že danes na območ- , luke svoja lastna skladišča , druge objekte nekatera ^a slovenska in jugoslo- цгзка podjetja in zavodi, jt so na primer Centro- rom Beograd, Zavod za re- jrve SR Slovenije, Zvezna irekcija za surovine Beo- rad, Cinkarna Celje, Prehra- j Ljubljana, Energokombi- jt Velenje, Slovenija les jubljana, Jestvina Koper, etrol Ljubljana, neposredno a so za dejavnost luke ve- au tudi številna špediter- ja podjetja in pomorske gencije. Vse hitrejša rast luke in ločan pritisk na širjenje jemh zmogljivosti je usme- [Ц pretežni del organizacij- liih in finančnih naporov podjetja T reševanje pereCe- ga problema železniške pove- zave Kopra z zaledjem. »Lu- ka Koper« se je morala za uspešnejšo rešitev tega pro- blema odreči marsikateri ugodnosti in desetkrat obrni- ti v roki vsak dinar. Morda je zato n^oliko zaostajala rast splošnega družbenega standarda v delovnem kolek- tivu, kateremu pa je to na- domestilo zadoščenje, da so zgodovinske odločitve dosegli predvsem s svojimi lastnimi sUami, z lastnimi ustvarjeni- mi sredstvi kot podlago za udeležbo v zahtevnih kredit- nih obveznostih, ki jih je »Luka Koper« vzela nase, da bi lahko v imenu vse skup- nosti in tudi v dobro vse skupnosti uresničila svoje velike narčte. Pri tem je »Luka Koper« vzpostavila najtesnejše sode- lovanje z vsem gospKxJar- stvom Slovenije, predvsem pa z neposrednimi poslovni- mi partnerji, bančnimi zavo- di, skupščino SR Slovenije in njenim izvršnim svetom, republiško gospodarsko zbor- nico in drugimi, ki so pod- jetju v njegovih prizadeva- njih pKMnagali po svojih mož- nostih. Najtesnejše pa je se- veda moralo biti sodelovanje z Združenjem ŽTP Slovenije, ki v imenu luke in za njen račun opravlja investitorske posle ter gradi in vodi iz- gradnjo železnice od Kopra do I*rešnice. Na svidenje ob otvoritvi! RASTKO BRADASKJA GRIGORIJ KAZOVSKI: Orhidej e va izpoved Na cesti me je srečal Fim- ka Gradusov, bobnar instru- mentalnega kvarteta »28 mi- nus 24«. »Poslušaj, ne bodi mrha in pomagaj mi! Potrebujem be- sed;io za pesem. Melodijo sem zložil, besedila pa ni- mam.« »Nikoli nisem pisal verzov.« »Jaz pa nikoli nisem kom- poniral. Dajva, iposkusiva.« »Bojim se, da ne bom zmo- gel. Razen tega pa, kaj bo tebi moje besedilo. Vzemi zdxvmik ljubezenske poezije — in, izvoli, komponiraj glas- bo.« »Saj ne potrebujem ver2X)v. P4>trebujem besedilo za pe- sem. Za mojo muziko. Po- slušaj!« Fimka je zapel. Bil sem po- trpežljiv. Poslušal sem. »Si si zapomnil?« »Ne, nisem si zapomnil. Ne vem, kaj si je sploh treba zai)omniti.« »Kako pa boš napisal bese- dilo, če si ne zapomniš glas- be? Imaš posluh,« Obšel me je sram. »Cesar ni, ni. Ne bom se hvalil. V šoli sem imel v pet- ju vedno dvojko.« »Le počasi, ne obupaj. Saj ni tako hudo. Takoj ti na- pišem shemo.« »Kaj boš napisal?« »Shemo. Slog besedila, da boš vedel ш mero.« čez dve minuti je Fimka Gradusov pomolil list, na ka- terem je bilo napisano: Ljudje, zveri in rovke o ljubezni prav nič ne ve- do, mačke, ose, bolhe venomer lete in se spreha- jajo. Ko je bil teden pri kraj«, se je v meni rodil pesnik. Moji verzi so Gradusovu celo silno ugajali. Takoj je zapel s svojim strašnim glasom. Noge, noge, noge. po okrogli zemlji stopajo, noge, noge, noge, povsod sledove puščajo. »Genialno!« je vzkliknil Fi- mka. »O nogah očitno nihče ni pisal. Pisali so o rokah, pa o očeh,o laseh, obrvih, zobeh in ustih. O nogah pa ne!« Fimka Gradusov se je iz- kazal kot zelo energičen člo- vek. Točno čez štirinajst dni je naša znana pevka pela »Noge« v nedeljski radijski oddaji. Potem so jo trije naj- bolj popularni pevci tri ve- čere peli na televiziji. Kmalu so me začeli napa- dati komponisti. Prej nisem vedel da imamo tolikšno število pametnih, fizično zdra- vih ljudi, ki komponiraju glasbo. Zapustil sem konstruikcijski biro, kjer sem delal, in postal pesnik. Pesmi sem pisal zelo lahko. Poglavitno je — čim manj misliti. Zagledaš prstan — piši o prstanu, vidiš pitico — pišeš o ptici, uzreš ladjo — in ladja odpelje. Moje pesmi so znali od Murmansfca do Habarovska. Povsod so jih prepevali. Pri- imek Orhidej ev je zaslovel po vsej deželi. A vendar, to. ni moj sedar nji priimek. Sedanjega pri- imka — tega vam pa ne po- vem. JONATHAN SWIFT: Premišljevanje o metli To preprosto palico, ki jo vidite ležečo brez slave v zanemarjenem kotu, sem videl nekoč cvetečo v goz- du: bila je polna soka, polna listja in polna vej, toda sedaj se prizadevna človeška imietnost zaman skuša boriti proti naravi, pritrjujoč to uvelo butaro šib na njeno usahlo deb- lo; kvečjemu še je nasp- rotje tega, kar je bila, vsevprek prevrnjeno dre- vo, z vejami na tleh in s koreninami v zraku; se- daj jo suče vsaka pomi- valfea, obsojena je biti nje sužnja in po muhavosti usode je njena naloga 81Шг žiti druge predmete, sa- ma λ biti umazana; ka- dar se v roki dekel obra- bi do trklja, jo bodisi vržejo na cesto ali pa jo obsodijo na ziadnjo služ- bo—da podnetijo ogenj z njo. Ko sem to gledal, sem vzdihnil in rekel sam sebi: »človek je vsekakor metla!« Narava jo je postavila v svet čilo in čvrsto, v po- voljnem položaju, nosečo na svoji glavi svoje lase, resnične vejice te rastline, obdarjene z raztunom, do- kler ni sekira nezmemosti prevrnila njenega zelenega vejevja in pustila samo posušen trup.- Tedaj se zateče k umetnosti in si nadene lasuljo, spoštujoč se zaradi umetnega svež- nja las (docela zapraše- nih), ki niso nikdar pog- nali na njeni glavi; a če bi se v tem trenutku naši metli zahotelo javno na- stopiti, ponosni na te bre- zove odrastke, katerih ni nikoli nosila, in popolno- ma pokriti s prahom, pa najsi bi prišla iz sobe naj- lepše gospe, bi bili mi pri- pravljeni smešiti in zani- čevati njeno nečimrnost, ker smo pristranski sod- niki lastnih popolnosti in tujih napak. Toda metla, porečete ne- mara, je 2jnanenje dreve- sa, ki se drži na njeni glavi, in prosim vas, kaj ï>a je človek, ako ne zme- deno bitje, saj njegove ži- valske zmožnosti se večno popenjajo na njegove um- ske sposobnosti, njegova glava lazi po tleh, kjer bi morale biti njegove pete! Pri vsem tem pa se vkljuib vsem svojim napakam po- stavlja za vesoljnega re- formatorja in zatiralca zlo- raJb, za maščevalca krivic. stalno brska po nesnažnih kotih narave, prinašajoč na dan skrito sprijenost, in vzidlguje zaiaten prah tam, kjer ga poprej ni bi- lo, in se ves čas znatno udeležuje tiste nesnage, ki jo baje hoče odpraviti; njegovi zadnji dnevi pote- kajo v sužnosti žen, in sicer vobče najmanj vred- nih: dokler se obrabljen do trklja kot njegova vrsrt> nica metla ne zavrže au pa uporabi, da prižge pla- men, na katerem se bodo greli ljudje. Miisli o IJabezni v. HUGO: Ljubezen je kot drevo: nagiblje se samo od sebe, razpreda svoje korenine globoko v vse naše bitje in pogosto še zeleni v srcu, ki je razbito. MOLÌÈRE: Kadar hočemo ljubiti, se izpostavljamo ne- varnosti, da bomo ljubljeni. DESETI BRAT »Ti si Kvas« — odgovori Martinek — »Kvas se pa lehko spremeni v besedo Kaves. Ti si iz kraja doma, kjer je neki Kaves doma.« »Na imenu in domu pač ni nič ležeče, Martinek!« »Vem, da ne, prijatelj, vem, da ne; če je človek po- šten in dober, ostane pošten in časti vreden, naj ima kazno ali nekazno ime. Po imenu in po licu jaz ne sodim ljudi. Pa to pravijo ljudje, da na lesniki jabol- ko ne zraste.« »Potemtakem ti je kdo iz moje rodovine kaj zale- ga storil?« »Meni ne, meni ne!« odgovori deseti brat ter naen- krat nekaj resnejši postane. Lovre je mislil, da mu njegovo vpraševanje ni ljubo, zato je obmolknil. Ko tu- di Martinek nekaj trenutkov ne reče nobene besede, vstane Kvas in pravi: »To pisanje bom že izročil, ka- kor želiš, ne skrbi. Sicer bo pa prišel zdravnik k tebi, če dovoliš ali ne dovoliš.« Martin je med tem gledal v okajeni leseni strop in ni poslušal, kaj pravi Lovre. šele ko je ta mislil oditi, ga je poklical nazaj in dejal: »Usedi se na panj nazaj!« Lovre se je domislil, da ne utegne muditi se, da ga bodo v gradu pogrešali, vendar se ni mogel izgovarjati. Nekaj mu je dejalo, naj ostane in ustreže možu, kateri je imel pač nekaj zanimivosti zanj, dasi do današ- njega dne ne več ko toliko, kakor mika vsak original mislečega človeka, ki hoče poznavati čudno kodrčijo tega sveta, v katerem je on sam en del, čeravno ne- znanivo manjši, kakor si v svojem egoizmu včasih domišlja. »Odkod si doma m kaj je tvoj oče, to sem vedel Popred, preden sem te videl« — dejal je Martinek. — »Zdaj te pa vprašam, ali ne moreš vedeti, če se je kdo iz tvoje sorodovine kdaj šolal?« »Pač! je dejal Lovre. In kakor bi mu nekaj na um Padlo, pogleda desetemu bratu v obraz. Pa dasi je bil Poslednii ппч^.дгрп in na videz nagrban, toliko let, ka- kor bi jih bilo za potrdilo njegove hitre misli treba, ni mogel Martinku prisoditi. »Koliko je že tega in kdo je bil to?« vpraša Marti- nek. — »Jaz sem vedel, da se ne motim.« »To je kakih štirideset let ali še več let, kar se ne ve zanj. Mislimo^ da je imurl. Mojega očeta brat je bil.« Ko je Martinek to slišal, se je uprl z levo roko v zglavje, se napol usedel in s čudnim, strmečim gla- som dejal: »On je tvoj stric!« Ko j po teh besedah pa se zgrudi na posteljo nazaj. Iz tega, kako je usta razvlekel in oči zatisnil, se je vi- delo, da ga je rana hudo zabolela, ko je nanagloma sklonil se pokoncu. »Da, res je, lehko je tako« — je govoril potlej Mar- tinek kakor sam s seboj. — »Mislil sem za gotovo, da je kaj takega. Da bi bilo pa tako, stric, stric — tega ni- sem vedel. Da, v enem pismu sem našel Kvas, drugod je Kaves. AH pa veš, da ni še kdo drugi tvojih prednikov šel od doma?« »Nobeden. Tudi za tega so doma pozabili. Le dva- krat sem slišal o njem praviti. Sicer so bili vsi kmetje. Moj oče je bil osem let star, ko je šel oni od doma. Potem se ni več oglasil. Pa kakor vidim, ti nekaj več veš o njem.« »Vem, vem, še preveč vem!« — pravi Martin neka- ko zamolklo. — »Ker te zdaj še bolj poznam, moram ti zgodbo povedati, katere nisem drugemu ko sam sebi še nikoli pravil, da boš tudi ti vedel, kdo sem jaz.« Ker je povest Martinkova precejšnje dolga, stavimo jo blagovoljnemu bravcu v naslednji odstavek. OSEMNAJSTO POGLAVJE On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oče tvoj, šel je po sveti, Bog ve kam, tebe in mene ga je sram! Prešeren. »2e je tega nekaj let — tebe in mene še ni bilo — ko je v poglavno mesto naše dežele prišel mlad dok- tor, zdravnik; imenoval se je Peter Kaves. Ni mi treba praviti, da je bil to tvoj stric. Zakaj je svoje rodovin- sko ime spremenil, tega ne vem. Mislim, da mu ni bilo všeč in hotel se je bolj učenega napraviti/ Hitro je bü znan po mestu kakor najboljši svo- jega poklica. Imeli so ga za najbolj učenega in res je ozdravljal ljudi, ki so imeli take bromóte, da že zdravja niso več upali. Tako se je raznesel glas o njem tudi po okrožju. Nekega dne je dobil povabilo, naj pride v graščino, ki je bila kake tri ше od mesta proč. Obenem se mu je s prošnjo vred poslal voz. Ker je ravno utegnil, je šel še tisto uro. Plemenitaš Strug — tudi ime smem povedati, ker je ta rodovina do današnjega dne že vsa pomrla, — Strug ga je prijazno sprejel in naznanil, da je njegova stričnica, bratova hči, katero pa kakor za lastno ima in ljubi, že več časa na očeh bolna. Tudi mu je tako povedal, da je doktor lehko umel, da ne gleda za noben, še tako velik denar, če se le deklica ozdravi. Ker je doktor videl, da bo tukaj plača jako dobra, je dejal, ugledavši bolne dekličine oči, da mora nekaj dni opazovati, odkod bolezen izvira. Graščak je bil tega vesel in mu je zatrdil, da če se za nekaj dni v gradu ustanovi, bo se dobro imel, kakor bi bil doma. DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTN/Krifsak četrtek 60.000 izvodov.' 15 Miha Males: PIRAN (monotipija, 1956) PLASTIČNE ROLETE v razUčnih barvah predstav. Ijajo novost in veliko prednost glede montaže, cene, trajnosti in čiščenja. Te rolete pa si lahko poleg pestre izbire raznih pod- nih oblog, zidnih in lesnih tapet, najugodneje naba- vite v poslovalnici »Plastika«, Stanetova 19. \am Savinjčanom ne more biti vseeno... (Nadaljevanje s 1. strani) Učenci sede v razredih z majavim stropom ali v nekdanjem skladišču! Do- slej smo iM)gosto obtože- vali prosvetne delavce za slab učni uspeh. Toda — ni odvisen samo od učne- ga kadra. Zato ne smemo pozabiti, da se v takšnih pogojih šolajo naši otroci, ki bodo jutri zamenjali nas...« Vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, da bi naj predlagali skupščini občine razpis referendu- ma o samoprispevku. Gre za strokovno dobro pri- pravljen program, za širo- ko akcijo, ki bi naj zajela vse občane. Sredstva bi zbirali po točno določe- nem ključu. Prispevali bi vsi zaposleni, kmetovalci in obrtniki. Kot je izraču- nal eden izmed udeležen- cev, bi ta prispevek (v povprečju) pomenil zapo- slenemu delavcu na me- sec odpoved vrednosti enega litra srednje dobre- ga vina, kmetovalcu ene- ga piščanca in obrtniku vrednost delovne ure... Kljub temu bi se ob de- ležu delovnih organizacij zbralo toliko sredstev, da bi v petih letih lahko s tem denarjem zgradili no- ve šole in usposobili sta- re. Po programu, ki je zdaj samo še predlog, bi zgradili novo šolo v Gri- žah, adaptirali šolo v Žal- cu in na Vranskem, zgra- dili prizidke šolam v Fe- trovčah, Polzeli, Šempet- ru, zgradili telovadnice v Preboldu, uredili šole v Orli vasi, na Gomilskem, v Taboru, Gotovljah, Ve- liki Pirešici in na Ponikvi. Torej bi ta program za- jel veliko število šol od skupnih 21, kolikor jih je. Na območju žalske obči- ne je namreč 5 razvitih centralnih šol, dve samo- stojni razviti šoli, ena ne- razvita centralna šola in trinajst podružničnih šol. V njih se je minulo šol- sko leto šolal 4.401 uče- nec. Na prvi prihodnji seji skupščine občine bodo od- borniki najverjetneje že razpravljali o referendu- mu in samoprispevku. V primeru razpisa in odlo- čitve občanov za samopri- spevek, bi začeli z izvaja- njenr programa že v pri- hodnjem letu. Udeleženci občinske konference SZDL so izrazili prepričanje, da se bodo občani na refe- rendumu odločili za samo- prispevek in s tem ustva- rili boljše pogoje šolstva v občini. — ez POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PREBIVALCE SVETINE Brezžična zveza Celje - Svetina Svetina pri Celju je ze- lo odmaknjeno področje, glede na mesto Celje. Si- cer vodi do vasi in same- ga rekreacijskega centra nova cesta, vendar so pro- metne zveze zelo neugod- ne in redke. Pa to bi še prestali, pravijo prebival- ci; toda, če se kaj zgodi ne moremo nikogar obve- stiti ali pa rabimo veliko časa, ko pa smo obvestili je ponavadi bilo že pre- pozno. Tako je pred leti pričela goreti šola na Sve- tini. Gasilcev ni bilo mo- goče pravočasno obvestiti, škoda je bila velika. Kaj vse se lahko zgodi v pla- ninskih vaseh. Nesreče pri delu, nenadna huda bole- zen in podobno. V takš- nih primerih je potrebna dolga pot v Celje in na- zaj Zato je toliko bolj pomembna vest, da bodo na Svetini do konca leta dobili brezžično telefon- sko zvezo. Pobudnik za namestitev zveze je Oddelek za na- rodno obrambo pri skup- ščini občine Celje, izvaja- lec del pa bo celjsko PTT podjetje. Predračimska vrednost je 3,400.000 S din, sredstva pa bodo prispe- vali: levji delež Skupščina občine, železarna štore, Zavod za izgradnjo rekre- acijskih centrov, trgovska podjetje Мегх, Občinska gasilska zareza. Gozdno go- spodarstvo. Planinsko dru- štvo, Reševalna postaja. Turistično društvo, avto- busno podjetje Izletnik in Komimabii zavod za so- cialno zavarovanje. Zveza bo enokanalna, en telefonski aparat bo v domu na Svetini, drugi pa v sami vasi. Zveza bo vključena v PTT sistem Celje. Brezžična telefoaxska zveza pa ne bo pomeaib na samo za nujne primen nesreč, imela bo tudi turi stičen pomen. Od kode; koli bodo lahko Celjan poklicali Dom na Svetli) in se pozanimali kako j, s prostorom, snegom i¡ podobno. Tudi trgovina i šola bosta lahko uporal) Ijali zvezo za svoje nam« ne. Vaščani Svetine seve da težko čakajo trenutka ko bo po dolgih letih pri čakovanja pri njih prvi zabrnel telefon. S tem pa je ustvarjen tudi možnost skorajšnji povezave s Celjsko kočo M. SENIčAl ŠPORT V NEDELJO — ŠPORT V NEDELJO — ŠPORT V NEDELJO Finale brez celjskih atletov Najprej vest, ki bi sicer sodila na konec športnih dogodkov, saj se je zgo- dilo prvič, da je poteklo finale ekipnega prveoistva države v moški in žensld konkurenci brez atletov in atletinj celjskega Kladi- varja. Pa budi sicer je bi- la udeležba slovensldh e- kip silno skromna. V mo- ški konkurenci je LJublja- na osvojila šesto, v ženski pa Maribor prav tako še- sto mesto. članice ali bolje rečeno mladinke celjskega Parti- zana so po desetih turnir- jih v odbojki za naslov republiškega prvaka vzdr- žale na prvem mestu in si tako priborile pravico do kvalifikacij za vstop v zvezno ligo, torej v druž- bo najboljših, kjer so že nekoč naisto(pale pa tudi izpadle. Tekmovanje v slovenski rokometni ligi postaja če- dalje bolj zanimivo in na- peto. Celjani,, ki so v ne- deljo po razburljivi igri na domačem terenu pre- magali Slovenj Gradec s 16:15, so stopili vštric z Ormožem, ki je še zmeraj na vrhu lestvice. Obe eki- pi pa imata po 15 točk. Dvoboj med obema Ru- darjema se je v Velenju končal z zmago Trbovelj- čanov 17:15. Tako so se nekdanji zvezni ligaši po- vzpeli na tretje mesto, medtem ko so Velenjčani še zmeraj na zadnjem. V prihodnjem kolu bodo i- grali Ribnica—Rudar (Tr- bovlje), Tržič—Rudar (Ve- lenje) in Drava—Celie. Državno prvenstvo v kegljanju za posameznike se je končalo s prav lepim uspiahom Celjana Viki j a Vanovška. V družbi 69 najboljših tekmovalcev je zaseda sedmo mesto z rezultatom 1746 kegljev. Nogometni vrvež v je- senskem delu tekmovanja se bliža koncu. Dvoboj med trboveljskim Rudar- jem in Celjem-Kladivarjem se je v slovenski ligi kon- čal brez gola. Navzlic te- mu so Trbovelj cani ostali na 2adnjem mestu lestvi- ce, Celjani pa zdrknili na peto. Praznih rok je ostal Hrastnik, ki je izgubil z Ljubljano 3:0. Hrasfcničani zasedajo Oismo metsto. V zahodni conski Ugi so si Zagorjani z zmago nad Izolo 3:0 utrdili položaj na vrhu lestvice, v vzhod- ni pa so se nedeljske tek- me končale takole: Šmart- no—Žalec 1:0, Peca—Ste- klar 2:3, Branik—^Partizan 6:1 in Velenje—Olimp 2:0. Velenjčani so trenutno na drugem mestu, Steklar je četrti, Šmartno peti, O limp šesti, Žalec sedmi in Šoštanj ski Partizaji deseti. M. B. IREi^CA GAJ!§F.K MîtTVA že v prejšnji številki smo poročali, da je 12. oktobra izginila šestletna Trenca Gajšek, katere sterši so v Nemčiji. Mala Irenca j-e skrivnostno iz- ginila okrog 11. ure, ko je odšla k sosedu Gajšku po mleko. Ko so varuhi zače- li z iskanjem, pogrešano Ireneo so nato začeli iska- ti tudi miličniki, usluž- benci mariborske UJV, pripadniki Armade in pre- bivalci Ložnice, so ob po- teku našli le napol praz- no kanglico z mlekom. Iskanje so nadaljevali. Zajelo je veliko področje, ne î-amo okolico temveč tudi področje, kjer so prebivalci opazili podob- no dekle. Ob tem so se širile razne govorice, ki po temel.jiti preiskavi ni- so obrodile sadov. Ljudje so začeli namigovati tudi na ugrabitev, ker se Tren- čini starši niso najbolje razumeli. Po obsežni akciji, ko sd v nedeljo znova pretakni li vsak meter zemlje, po točno strugo in okolico Goričanove kmetije, s( malo Ireneo odkrili mrt vo. Ležala je 20 cm pod žago\ino in zemljo izpod žage venecijanke. Na selï je imela le rdeče škornje Po vsej verjetnosti gre zi strašen, sadističen zločin Na to bo odgovorila pre iskava. saj so osumljeno že priprli. — C! Premalo krvi bi lahko zapisali tudi tokrat, čeprav slika kaže prostovoljnega krvodajalca, ki ni pomišljal, ko so ga poklicali in je dal kri za ponesrečenca. V celjski občini je krvodajalcev čedalje manj. Samo celjska bolnica potrebuje vsako leto okoli 1500 litrov krvi, to pa je pet do šest tisoč krvodajalcev. Zato bi morale akcije za prostovoljno oddajo krvi postati ne le naloga organizacij Rdečr?ga križa, marveč vseh delovnih in družbeno političnih organizacij. (Foto: mb) V skromni beri turistične sezone pri nas sta Velenje in Celje vendarle majhna izjema. V obeh mestih so letos zabe- ležili po okoli 40.000 nočitev. Hvaležna je ugotovitev, da je tudi v Л'с1спји čedalje več tujih gostov. Pa vendar bi tega ne dosegli, če bi ne imeli delavnega turističnega društva in agilnoga hotela Paka. Zdaj ljudje ne prihajajo več v to rudarsko mesto, da bi ga občudovali; prihajajo zaradi tu- rističnih in drugih privlačnosti. Na sliki: Velenje ob hotelu, zadaj grad. Viktor Vanovšek sodi pravzaprav med veterane celjski','3 kegljaškega športa. Toda navzlic temu je večni mladeniè ki je doma ne samo na kegljaških stezah, marveč tudi nt streliščih ter z ribiško palico v roki. Ujel je že marsikatef< veliko, veliko... ribo. Pa brez zamere! Tokrat se je izkazal na državnem prvenstvu za po-sameznike. Po prvem deW tekmovanja se mu je nasmihala boljša uvrstitev, kot jo j' pozneje dosegel. Toda navzlic temu je sedmo mesto izredn« priznanje, čestitamo. (Foto: mb) ТЕПШК - Uredništvo m uprava Celie Gregorčičeva S. poštni predal 161. urejuje urednlSM odbor Glavni uredni.4 rONE SKOK, odgovorni uiedniK BERNARD STRMĆN1K ^ Časopis )e ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajal je kot »Nova pote »Na delo«, »Naše delo« (1945) kot »Cel.isici 'ednik» (1948-1950) nato itot »Savinjslti »estnik« (195СИ 1954) m od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile obilne Celje, Laško. Mozirje. Slovenske Konjice. Šentjur pn Celju. Šmarje pn Jelšah In 2ale^ TEDNIK Izhaja ob Četrtkih Izdaja: CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje Tisk m klišejt CP »DELO« Rokopisov ne vraCamo Cena posamezne številK 50 par (50 starih din) letna naroćnina 20 novih (2 000 starih) din. polletna 10 novih (1000 starih) din. ttijlna 40 (4000) Tekoči račun 507 1 1280 - TELEFONI üredniStv" 23-89. mall oglasi In naročnine 31 05 ekonomska propaganda 30 85 Radio Celje 20 09