Posamezna številka 1 K. PoiftnSna plačana v gotovini. SlBV. 124. V Ljubljani, v Četrtek, dne i junija m Leto XLVE ►SLOVENEC« velja p* polti m t»b strani Jngo-slavi)« bi t Ljubljani: C' Mto lata naprej. K 180*-Ml leU h • • m M— H Mrt lata „ . . „ 45-— F.«a meta« „ .. „ 15— lmantvo celoletno K 240-- B Sobotna Izdaja: s Btnla let«.....K 3Q-_ .... 35 - Uredfllstro ]• t Kopitarjevi nliol Hev. 6/111. . Isl se ae vračajo; nelrankirana pisma m m «pr»jeB»«jo. Urada, talef. itv. 50, npravn. Str. 328. SSS9 IflBCfaP: THflBff Knoetoipna petttvrsta (M mat široka ta 3 mm vla«k« prastar) «a enknt . . . poC ■radni rasgtasl, posla«« JML . . . , p« K •■—s rrt večfom nsročil« pe^NHfc* Haimanjil oglas 58/9 mmK««. I »ha(a vsak dan lniemll ponedeljek 1« dan po praralk^ ab S. url >]«tr«|. Oprava )e v Kopitarjevi nI. S. — HaStm pošta« hran. lJnMJansk« it. 650 sa naročnino In it 349 sa oglas«, avetr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.shsro, 7563. Kospodarska pogajanja a Včeraj so se odpeljali z Dunaja v Belgrad zastopniki avstrijske vlade, državna itajnika Lowenfcld-Russ in Paul ter sckcij-ski načelnik Riedl. Namen njihovega pohoda v naše državno središče ni političen, nego je gospodarskega značaja. Vendar imajo pogajanja med državami svoje teža-iye, ako politični odnošaji med njimi niso razčiščeni, prijateljski. Danes je med Nemško Avstrijo in našo državo razmerje, ki ni ne prijateljsko, nc sovražno. Še pred letom smo bili z Nemško Avstrijo v vojnem stanju, četudi nc z oficielno Nemško (Avstrijo, pač pa z enim njenim delom, ki ije sicer na lastno pest postopal, imel pa jc zaslombo pri centralni vladi. Koroški Nemci so lep kos slovenske zemlje z oboroženo silo zavzeli, plenili med našim prebivalstvom in je neusmiljeno trpinčili. iTo še ni pozabljeno, ker koroški Nemci še toiso prenehali s hujskanjem, sramotenjem naše države in razširjanjem laži, ki jim ie nemško-avstrijska vlada čestokrat nasedla. Naša javnost ima vsledtega vtis, da So avstrijski Nemci ostali nasproti Jugoslovanom, kar so bili pred vojno, čeravno mi o ostalih Nemcih, izvzemši Korošce, $ega ne bi mogli trditi. Že mcseca fabruarja se jc slišalo, da namerava drž, kancelar dr. Renner priti v Ljubljano, oziroma v Belgrad, da ustvari boljše odnošajc. Toda to se ni zgodilo. Pač pa je šel dr. Renner začetkom mcseca aprila v Rim in vsa naša javnost jc imela občutek, da avstrijsko-italijanska pogajanja niso imela smeri kakor avstrijsko-češka, nego so inicla prikrito naperjeno ost proti kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali jc bilo lo v korist Nemške Avstrije ali ne, nc bomo presojali; to bo pokazala bodočnost. Ako bodo gospodarska pogajanja Uspela, utegne obiskali našo centralo tudi dr. Renner; toda dokler naše obmejno vprašanje ni pravično rešeno, na prijateljske odnošajc ni misliti in zato dr. Renner svoje namere ni izvršil. Zastopniki Nemške Avstrije prihajajo k nam lc, da si za-sigurajo oskrbo s prehrano. Tudi v tem oziru bi bila naša država v preteklosti avstrijski sosedi šla bolj na reko, ako ne bi bili nesrečni nemški Korošci ž našim, v Avstrijo poslanim živežem rovarili proti naši državi na način, kakor jc običajen le pri najbolj strupenih sovražnikih. Dobri Dunajčanje, ki brez dvoma žcic prijateljstvo z jugoslovanskimi sosedi, sc lega najbrž niso zavedali in so sc čudili, da nobena pogodba z našo vlado nc drži, Priznavamo, da bi bilo za obe državi koristno, ako pride do sporazuma; saj so za ožje gospodarske slike med obema državama dani gospodarski pogoji in bi bilo odveč, naštevati jih. Če izvzamemo obmejne spore, tudi nimamo nobenega vzroka kazati Avstriji neprijazno lice. Osvobojeni smo in listi, ki so Jugoslovane nekdaj zatirali, smrtno sovražili in uničevali z ognjem in mečem, ne sedijo več na odločilnih mestih — razen na Koroškem. Vodilni državnik Nemške Avstrije dr. Renner je bil kot politik že svoj čas Jugoslovanom simpatična osebnost in uživa pri nas glas taktnega in poštenega državnika, ki bi brez dvoma mogel z nemško-avstrij-ske strani ugladiti pol prijateljskemu političnemu razmerju med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo, ako sc predpogoji za lo izvršijo. Ni jc stvari, ki bi bila dandanes tolikega pomena, kakor je tisk. To je moderna velesila, ki jc obvladala svet. Kdor poseduje tisk, obvladuje duhove. Zato pa je neizmerno važno, kakšen je tisk, kakšno je časnikarstvo. Čcgar časnikarstvo, tistega svet. Poglejte prizadevanje! Naši sovražniki se dobro zavedajo te vcsnice! Nobene žrtve se ne strašijo, ^a bi dobili v roke kolikor mogoče veliko časnikov, tiskarn, knjigarn, vse žrtvujejo za obsežno reklamo, kolportažo! En naš list se jo pojavil več, nasprotni trije! V Ljubljani stojimo r. ozirom na dnevnike 2 : 5. Kako umevajo potrebo tiska, ve, kdor jc poslušal ob revolucijonarncm poskusu. Prva beseda, ki jim je ušla, je bila, da bi socializirali tiskarno. Vsak ve, katero. Vsak ve, zakaj! S tiskano besedo oznanje-vali in Širiti svoje ideje .ie lažje ko z govori in shodi. Govoriti in shode delati moreš sam istočasno samo na enem kraju. Tisk zaleže povsod. Mi katoličani stojimo v tem oziru, žal daleč za našimi nasprotniki. Vkljub emi-neritni važnosti, vkljub skrajni potrebi povzdigniti katoliški lisk, jo še mnogo, mnogo ljudi v naših vrstah, ki nc uvidevajo te potrebe, ki omalovažujejo pokret, da se dvigne katoliški tisk, ki ne razumejo, da ja njih dolžnost, širiti, in podpirati naše dobro časnikarstvo. Nc zavedajo sc, da izvršujejo pri tem najlepšo delo laiškega aposlolata, za katerega so vsi poklicani. Resničen je izrek: »Če bi prišel sv. Pavel zopot na svet, bi postal časnikar.« Saj do- bro katoliško časopisje brani vero, se bori za Boga, pobija v javnosti zmoto, s katerimi skušajo nasprotniki zaslepili Tibogo zapeljano ljudstvo. Na drugi strani pa navdušuje svoje, jih lxidri, poučuje in kropi. In vendar: kako malo zanimanja za ta pokret. Pojdimo v šolo k našim nasprotnikom. Ti delajo vse drugače. Žrtvujejo veliko, hodijo po hišah, ponujajo, vsiljujejo, razširjajo in priporočajo svoje časopise, knjige in brošure. Veliko so nas že opominjali papeži in Škofi. Znan je izrek papeža Pija X.: »Vse je zaman, če se ne poslužujete tiska!« Toda šo vedno se katoličani ne zganejo. Posledica tega jc, da prolikaloliško časopisje pridobiva trdnih tal, da se je zajedlo tudi že med nami, da nam dela velikansko škodo. To skušnje so žalostne in čas je, da bi nas zdramile. Treba je, da temu naredimo konec, da popravimo, kar smo zagrešili, da dohi-timo, kar smo zamudili, da omejimo vpliv nasprotnega tiska, da utrdimo naše ljud- | stvo v veri in ga okrepimo. Res je, tudi mi katoličani imamo tiskovno zavode, tiskarne, a vse, kolikor jih je, stoje in morajo stati na stališču rednega, solidnega gospodarstva, sicer pade še to v vodo, kar imamo. Tem zavodom je vkljub njihovemu plemenitemu namenu treba, da se kupčijsko vzdrže in obdrže. Tvegati svoj obstoj, in naj bo za še tako idea'ne smotre, rie morejo. Mi pa potrebujemo društva, na katerem sc preizkuša požrtvovalnost katoličanov. Nasprotniki žrtvujejo, ker so uver-jeni, da se jim bo časnikarska in tiskovna propaganda izplačala pri vložitvi njihovega kapitala, njihovih duševnih sil v smislu njihovega mišljenja. Dobro vodo, da si bodo na ta način priborili politično moč, da bodo vkljub nemoralnim tendencam obdržali svoja visoka mesta in imeli v rokah šole in univerze. In ne varajo sc. Edina moč, edina sila, ki jim more prekrižati njihove račune, jc prepričanje katoličanov, ki ne samo z jezikom, ampak z dejanjem in požrtvovalnostjo posvečajo vse moči, vse zmožnosti in vsa gmotna sredstva za to, da obranijo in ohranijo med javnim svetom vzor resnice in pravice, kakor sveti iz Kristusovega zgleda. Tudi tem se bo izplačalo. Njim nc uide zaklad, ki jc predmet njihove vere; ljudstvu, državi in občni blaginji pa so ludi na tem svetu rešili vse. Da udejstvuje vso lo, se jc ustanovila »Katoliška Liga«, društvo za širjenje katoliškega tiska. Nujna je bila potreba, da se jc ustanovilo to društvo, kar nam po- trdi že veliko zanimanje, ki ga je L"igfc, vzbudila. Namen, ki si ga je postavila, je predvsem, poglobiti versko življenje med nami potoni katoliških knjig, brošur in časnikov, braniti vero pred napadi nasprotnikov, združevati naše ljudstvo v boju zoper nevero, poučevati, navduševati in krepiti nas vse za boj proti nenravnosti, podpirati in skrbeti moralno in gmotno, da se širi prosveta in izobrazba potom tiska, shodov in predavanj, vzbujati med narodom zanimanje za dnevna vprašanja, ki tičejo predvsem vere in morale. Največja in prva skrb pa ji bo ceno izdajanje brošur, tako, da si jih bo lahko vsakdo omislil. Član postane lahko vsak, ki izpol-nujo svoje verske dolžnosti in jc moralno iieoporeeenega vedenja. Članarina znaša 20, ustanovnina 500 kron. Treba je, da se zavemo, da je sveta dolžnost vsakega katoličana podpirati delo za dvig katoliškega tiska. Treba je, da že vendar enkrat razumemo, da ni dober katoličan, ki kakorkoli, bodisi samo s svojo naročnino, podpira nasprotni tisk, da dober katoličan stori vse, žrtvuje vse, da sc širi dobro časopisje. Saj to jc najboljši apostol novodobnega časa. Zato, katoliško ljudstvo, vzbudi se, pristopi k društvu in pomagaj po svojih močeh, da se uresničijo naši cilji. Vsi prispevki in dopisi sc pošiljajo na »Katoliško Ligo«, Ljubljana, Mestni trg 8, I. nadstr- Kredit za črno goro. LDU Belgrad, 1. junija. Minister za ij nancc jc odobril kredit v znesku 1 milijon dinarjev za nakup živine in drobnicc za Črno goro, kakor tudi 2 milijona dinarjev za nabavo živil in S milijonov dinarjev za nabavo tovornih avtomobilov, ki bodo vozili hrano in druge potrebščine za Črno goro. Istotako je podpisan sklep, da se izplačajo plače in pokojnine v znesku 11 milijonov dinarjev črnogorskim uradnikom, ki za avstrijske okupacije niso dobivali prejemkov. Izplačevanje teh plač in pokojnin se bo pričelo, ko bo glavna kontrola v Črni gori pripravila v ta namen vse potrebno. Poljska, Poročilo z bojišča. LDU Varšava, 1, junija. (Brezžično,! Frontno poročilo poljske vojske z dne 31. maja: Velika boljševiška ofenziva, ki so jo začeli dne 14. maja z vsemi silami med rekama Dvina in Pripjat, se jc pričela zad- LISTEK. Domavlnl hvala. Lepo mu ic pomoči, ki vpijoč v solzah ob potu miloščine prosi; še lepše njemu priti na pomoč, ki brez tolažbe tiho križ svoj nosi: Tako si meni v sili ti storila, čast ti, tnala, domovina mila! Josip Stritar. V Aspangu, dne 26. maja 1920. Dr, Fr. Stelč in Fr. Terseglav: „Sveta Rusija". Misli o zbližaoju ruske in katoliške cerkve/ 1. Uvod. Revolucija jc v ranogokakem oziru osvobodila ruske kulturne sile. Tudi cerkev je doživela po stoletnem suženjstvu osvobojenjc iz rok cczaropapizma. Sveti * Sledeče članke sem napisal večinoma «a podlagi razgovorov s Fr. Terseglavom, s katerim sem občeval tri mesece v Jukalerin-burgu, središču tiraiskc rudarske industrije. Sem in tje sem njegove misli in izvajanja izpopolnil s samostojnimi opazovanji na podlagi petletnega bivanja v Rusiji. Večinoma pa jc misel Terscglavova (posebno kar sc tiče bogo-slovske strani Ich člankovL in rnoia edino t*' - Sinod je z drugimi ustanovami carske Ru- | sije vred prenehal obstojati, in cerkev je vendar enkrat zopet mogla pomisliti o tem, kako bi zanaprej sama samostojno urejala svoje zadeve. Sanja o cerkvenem zbora kot najvišji avtoriteti v zadevah cerkve in vere sc ie sedaj mogla uresničiti in poletu 1. 1917 je bil sklican v Moskvi vseruski cerkveni zbor, ki je izbral za vseruskega patriarha Tihona moskovskega. Zc ob tej priliki sc je opažalo, da sc v odsekih večkrat govori tudi o katoliški cerkvi in o razmerju pravoslavne do nje, ter da so poudarjali celo njene vrline. Istodobno jc izšel v »Slovu Istiny« članek nekega pravoslavnega pro-loiercja, ki razvija zanimivo misel, da jc prišel čas, ki zahteva združitev katolikov, pravoslavnih in protestantov za skupen boj proti antikrščanstvu. Jeseni istega lela je sledila druga faza ruske revolucijc: zmaga boljševizma. Boljševizem jc prinesel za rusko ccrkvc celo vrsto dosedaj nji neznanih bed, ker lizacija, tako da vsa odgovornost za obliko in sestavo pade name, kar pa sc liče principialno važnih mest, upam, da nazorom in mislim Ter-seglavovim nisem nikjer delal krivice. Članki • Mužikova filozofija«, »Krščansko demokratično gibanje v Rusiji . »Duhovna izobrazba duhovščine« in 3. odstavek čianka > Cerkveno in versko življenje v Rusiji« (cerkev in šoja) so pcpolnoma iz Terscglavovega peresa, ki jih je napisal rusko, jaz sem jih samo prevel mi slovensko in semintja nekoliko izprcmcnil | jc zavzel popolnoma protiversko, posebno pa šc proliccrkvcno stališče. Cela vrsta škofov in duhovnikov je plačala z življenjem predrznost, če si jc usodila postaviti sc v obrambo cerkvcnih svetinj aH verskih principov proti nasilju in oskrunjenju. Ta doba novega mučeništva jo vplivala na odgovorne ccrkvcnc in lajišlse kroge v tem smislu, da so se na eni strani zavedli potrebe organiziranega javnega delovanja duhovščine in vernikov, na drugi pa začu-ii'i resno potrebo opore v bolic organizirani, polilično in kulturno silnejši zapadni cerkvi. Vprašanje zbližanja obeh cerkva jc poslalo v teh krogih naravnost popularno. Kakor vem iz razgovorov s Terscgla-vom, so triie vplivni sibirski škofie za to zbližanjc: Andrej (v svetnem življenju knez Uhtomskij),š k o f u f i m s k i (Ufa, mesto na južnem koncu Urala); Grigo-rij, škof v Jekaterinburgu", in Silvester, nadškof v O m s k u , zaenkrat, dokler jc Sibirija odtrgana od moskovskega patriarhata in cerkvenega zbora, poglavar ruske ccrkvc v osvobojenem delu Rusije, kjer priznajo vlado Kolčakovo. V Omsku posluje pri Kolča-kovi vladi t. zv. »C e r k o v n o j e u p r a v-1 j en i j c«, ki jc čisto v cerkvenih rokah; so pa tudi lajiki zraven; ono deluje kol nekako začasno nadomestilo moskovske * Kakor so poročali časopisi, so ga boljševiki pri zavzetju Jckatcrinburga v poletju 1, '910 utmrtUt cerkvene sinode, dokler s to ni nobene zveze. Kak duh vlada v tem upravljcniju z ozirom na zbližanjc nam. dokazuje dejstvo, tla se je omski nadškof Silvester obrnil pozimi I. 1919 z okrožnico ne le na pravoslavne patriarhe ampak ludi na rimskega papeža; v ti okrožnici sporoča o preganjanjih, ki jih trpi ruska pravoslavna cerkev od boljševikov in pror.i njihove pomoči, 24. febr. 1919 jc prejel Silvester odgovor Benedikta XV., katerega lekst prinašamo po časopisu »Russkaja Rječ«, št. 46 (119), 5. marca 1919. Novo Nikolajevsk. Odgovor sc glasi: »Jako smo hvaležni Vaši Prcsvctosli za poslanico, ki ste nam jo poslali in izražali, o srčno sožalje radi Vaših teških doživljajev in bojazni, o katerih govori Vaša poslanica. Kot namestnik Onega, ki jc knez mini, pošiljamo k nebu gorečo molitev za lo, da bi mir in pokoj čim prej zopet zavladala v Rusiji, in da bi ju spremljala vsa uteha in nebeška pomoč, za katero s solzami v očeh molimo. — Papež Benedikt XV.« Dokaz za zanimanje Cerkvenega uoravljcnja v Omsku za vprašanje sprave obeh cerkva jc tudi dejstvo, da jc Terseglav v dogovoru s škofom Grigorjcm jeka-terinburškim in nekaterimi drugimi višjimi pravoslavnimi duhovni poslal na to Uprav-ijenje spomenico, kjer razlaga svoje misli o možnosti take sprave. V februarju 1919 sc je vršil v Tomsku pravoslavni misijonarski shod. Na seji 28. febr. je nastopil na tem shodu s pozdravom katol. duhovnik Dcmikis (po imenu očivid* nje dni ustavljati. Glavni napadi sovjetske jrtnadc so sc izvršili vzdolž železniške črte Polozk-Glembozki-Molodečno in čez Berezino proti Minsku. Iz povelj sovjetske vojske, ki so bila prestrižena, sledi, da so nameravali zasesti črto Molodcčno-Minsk. Naše čete, posebno one, ki so branile gornjo Berezino in ki so med Borisovom in Bobruiskom izvršile protinapad, so se dobro držale in so preprečile obširne načrte sovražnega vrhovnega poveljstva. Avstrijska republika. Uvoz bankovcev. LDU Dnnaj, 2. junija. (DunKU) Z ozirom na ponarejene žige na bankovcih Avstro-ogrskc banke jc odredil državni urad za finance, da jc uvoz teh bankovcev žigosanih in nežigosanih, kakor tudi uvoz avstrijskih žigosanih bankovcev dovoljen samo s posebnim dovoljenjem drž. urada za finance. Potnikom, ki prihajajo jz inozemstva, jc dovoljeno prinesti seboj na osebo znesek 2000 nemško-avstrijskih žigosanih kron. Prošnje za dovoljenje uvoza bankovcev naj se naslavljajo na nem-sko-avstrijsko devizno centralo. Ta prepoved pa ne velja za čehoslovaškc državne bankovce in za jugoslovanske kronsko-dinarske bankovce. Ti bankovci smejo uvažati neomejeno. Razna poročna« Pogajanja med Angleško in Rusijo. LDU Berlin, 1. junija. (DunKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Haaga: Kakor poročajo iz Londona, je bil včeraj v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve prvi razgovor med, l,loyd Georgcm in Kra-sinom. Razpravljala sta o vzpostavitvi trgovskih odnošajev, pri čemer je angleška vlada vztrajala na stališču, da se morajo vsi vojni ujetniki, ki se še nahajajo na Ruskem, vrniti v domovino, predno se moj-c misliti na vzpostavitev trgovskih odnošajev. Trgovina se pa ne sme zlorabljati v propagandne namene. Francija se ne udeležuje teh pogajanj. Francoska vlada je mnenja, da mora Lloyd George biti v polni meri odgovoren za pogajanja s Krasinom. LDU Rotterdam, 2. junija- (DunKU) Po poročilu londonskega lista »Star« je povedal Krassin pri razgovoru z Llovd Ge-orgern, da Rusija nima preobilo žita, pač pa da more dobaviti mnogo plute, lanu, kož in raznih drugih stvari. Lloyd George je izjavil, da hoče Rusiji pomagati v. tež-kočah. Po(lt!ine novic©. "-J- Nič zahrbtnosti. Pod tem naslovom je objavil včeraj g. dr. Tavčar uvodni!? v ■»Slov. Narodu«, v katerem se zavzema za dolgo življenje nove vlade. Dr. T, pravi, da je dolžnost vseh strank, ki stoje v koncentraciji, da to koncentracijo podpirajo in sklenjeni kompromis tudi drže, Koncentracijska vlada se ne sme pretvoriti v reklamo za posamne stranke. Soglašamo! V nadaljncm izvaja, da se poverjeništva niso obnesla, ker so stranke klicale v poverjeništva najmlajše svoje ljubljence in so bili posamezni poverjeniki doktorčki v svojem področju. »Sedaj n, pr, — sodi g. dr. T. — koprnimo pod brušeno sobljeuko poverjenika, ki je profesor, ki torej politične sprave niti iz dalje poznati ne more, pa je fto Litvin), ki je opozoril na dejstvo, da bi združenje pravoslavne in katoliške cerkve prineslo ogromno korist v boju z brezver-stvom. »Russkaj? Rječ«, št. 46 (119), 5. marca 1919, Novo Nikolajevsk.) i KaKo res prodira, pod težkimi udarci, ki jih prejema ruska pravoslavna cerkev vsak dan od boljševizma., vedno bolj prepričanje, da jc tako zbližanjc potrebno in tudi mogoče, dokazujejo posebno izjave Grigorija, škofa jekateruiburškega, ki mi jih jc sporočil Tcrseglav. Tako mu je Gri-gorij enkrat rekel, da pravoslavni samo ča-kaio na kak tozadeven korak od nas, katoličanov, kajti na njihovi strani da sc jc ves Jed raztajal. Povdarja pri. tem, da o primatu kot takem nc marajo ničesar slišati, pač pa h« papežu radi priznali naslov »škof starodavnega mesta Rima« in »naslednik na prestolu blaženega prvoapostola Petra«. (»Jepiskop drevnavo goroda Rima« i »nasljednik na katedrje blažennavo pcrvoaposlola Petra-.)1 1 Utis imam, da so tozadevna stremljenja rustih pravoslavnih krogov in taktičen položaj v katerem se to vprašanje nahaja žc znani na kompctentnili mestih na zapadli ter da jc pod vlir.om teh stremljenj tudi stiliziran papežev odgovor Silvestru omskemu. — Da so na zapadli dosti ločno informirani o političnem položaju in tozadevnih možnostih, o ierri m", jc prepričali tudi dr. G r i v d e v a. knjiga *P r a v o s 1 a v j e«, osnovne misli ka • terc — sc sem jn tie naravnost nepričakovano krijejo s Terseglavovimi. fDaljc.) vendar diktator v notranjih zadevah.« Ko bi bili vsi poverjeniki in zlasti prejšnji predsednik izvajali tako pošteno »diktaturo«, kakor jo g, profesor Remec, bi v naši javnosti pe bilo toliko upravičenih pritožb. Krepka roka še ni diktatura! Če bodo vsi bodoči poverjeniki pokazali toliko razuma in bodo prišli na vlado s tako poštenim krstnim listom, kakor g. prof. Remec, potem v deželni vladi nc bo več političnih koncipijentov, ki si z uradništvom nc znajo pomagati, pač pa zreli politiki, ki dajejo smer, za reševanje posameznih vprašanj pa imajo strokovno uradništvo. -f Lapsus. »Domovina^ gleda vsako stvar samo skozi svoje strankarsko steklo. Najboljšo stvar dene v nič in najslabšo povzdiguje v nebesa, ako ri to kaže s strankarskega stališča. Tako je v svoji 59. številki uničila dr. Biankinija, ker ga je oči-vidno zamenjala z dr. Laginjo Poročala je: V včerajšnji seji je posl. Biarikini v dve-inpolurnem govoru (njegovi govori so že iz dunajskega parlamenta znani po svoji dogosti) govoril o rarmerah v zasedenem delu Dalmacije in je prnv nepolitično, kakor je že to navada tega sicer starega, pa šc vedno neizkušenega parlamentarca, napadal zaveznike, ki jih je relo naziva! »propadle zaveznike«. Zbornica je potrpežljivo poslušala la govor, ampak poslanci so bili očividno utrujeni, ker ko je dr. Laginja končal, je odredil predsednik 10 minut odmora. — V 46. številki je pa »Domovina« ta — v resnem časopisju neobičajni — lapsus popravila takole: ... Bil je ta (Biankinijev) govor najostrejša obsodba italijanskega nacionalizma, kar se jih je slišalo sedaj v narodnem predstavništvu in te obsodbe ni mogla zmanjšati pomirljiva izjava ministrskega piedsednika dr. Vesniča, ki je — seveda — moral vzeti v zaščito naše »zaveznike«, sicer se je pa. gotovo tudi on strinjal z izvajanji tega dalmatinskega poslanca. — Kdor zna, pa zna, če tudi slabo zna! + Dva sramotflca Jugoslavije, Znana politična pustolovca dr. Sachs in dr, Ivica Frank na vseh koncili in krajih ščuvata zoper našo državo, ker se ne upata zaradi svojega izdajalskega počenjanja več v svojo domovino. Ščuvala sta na Ogrskem, hujskala sta tudi v Nem. Avstriji, kjer so bili vsledtega vodilni krogi prepričani, da bo naša država — razpadla, in sedaj huj-skata v zasedenem ozemlju. Dr. Sachs piše za »Vedetto« nesramne članke v nemškem jeziku, ki mu jih na italijansko prestavlja. dr. Frank. Slednji pa inspirira proti Jugoslovanom naperjene članke v tržaškem >11 Piccolo«. Poizkušala sta intrigi -rati v družbi dozdaj še neznanega — tretjega tudi pri Vatikanu, kjer sta dajala napačne informacije. + »Propaganda za Koroško v Berlinu.« Steinacher, nemški agitator, Tiro-lec, dr. Penck, bivši profesor geografije na dunajski univerzi in dr. Tschurtschen-taler so pred kratkim v Berlinu predavali o Koroški. Zborovanje je bilo sklicano posebej v ta namen. Tako delajo Nemci, Nekorošci, da zainteresirajo ves nemški narod za zemljo, do katere nimajo pravice. -f Statistika o zadnjih volitvah v Avstriji kaže, da je moč krščanskih so-cialcev v velikih mestih in malih selskih občinah; v srednjih občinah in na Dunaju imajo premoč socialni demokrati. Povprečno jc prišlo glasov na vsakega poslanca: krščansko-socialncga 16,844, soc. demokratičnega 17.016, nemškonacional-nega 19.686, demokrata 17.622, judovskega nacionalca 15.275 in Čeha 16.033. — Minister Protič na Gorenjskem. Ob priliki svojega uradnega potovanja po Sloveniji je minister za konstituanto Stojan Protič posetil tudi našo divno Gorenjsko, da se informira o tujskoprometnih in industrijskih razmerah. Pičli čas, ki jc bil odmerjen njegovemu bivanju v Sloveniji, mu je dopuščal, da si je ogledal samo najvažnejše točke. V petek dopoldne se je pripeljal v spremstvu deželnega predsednika dr. Brejca ter poverjenika za javna dela ing. Seraeca z avtomobilom na Bled ter sc nastanil v hotelu »Petran«. Z Bleda je napravil izlet na grad Grimšice, kamor ga jc bil povabil narodni poslancc dr. Shve-gel, si ogledal Gorje in dolino Radovne. V Gorjah so mu domači pevci v narodnih nošah priredili prisrčen sprejem, na večer pa na Blejskem jezeru domači pevci pod vodstvom župana Rusa. V soboto se jc popeljal v Bohinj do hotela »Zlatorog« in se ustavil tudi pri dobro uspevajočem hotelu »Sv. Janez«, V nedeljo sc je popeljal z avtomobilom na Jesenice ter si ondi ogledal tovarno Kranjske industrijske družbe na Savi. Ob povratku v Ljubljano se jc ustavil v Tržiču, da ri ogleda domače podjetje, tovarno čevljev Peter Kozina v Tržiču. Oh 8. uri zvečer r.c jc zopet odpeljal v Belgrad. Minister sc jc povsod živo zanimal za naše razmere in je bil ob j lepotah naše Gorenjske i.n ob prisrčnem •sprcicmu prebivalstva priicl.no isnenadca — Seja uačelstva K. T. D. bo v petek, dne i. junija popolda® ob pol 5. uri. — Vrhnika. Lepo sc je izvršilo slavje 70-letnice rojstva prevzv. knezoškofa. Zjutraj ob 7. uri sta se udeležili Marijina družba deklet, Orel in kat. društvo rokodelskih pomočnikov sv. maše pri sv. Trojici z. zastavami. Mnogobrojno občinstvo je napolnilo veliko cerkev sv. Trojice in z veselim razpoloženjem poslušalo govor, v katerem je govornik lepo orisal, kako mora biti slovensko ljudstvo hvaležno pre-vzvišenemu zaradi apostolskega delovanja v naši škofiji. Popoldne ob 4. uri so priredila vsa društva slavje v dvofani Rokodelskega doma. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Zbor jc zapel dve pesmi v proslavo, g. dekan jc v vznesenih besedah podal življenjepis in delo prevzvišenega. za slovensko ljudstvo. Po govoru so uprizorili ljubke dramatske slike: M. Elizabeta i Osem blagrov. Kaj tako lepega in ljubkega še nismo videli na našem odru. Čast Marijini družbi, ki je izbrala tako lepo igro, čast tudi gospodični, ki jc v-odi!a predstavo. S tem slavjem so pokazali Vrhničani, kako hvaležni so svojemu škofu za neutrudno delo njegovo v ljubljanski škofiji. — Poglavje o taktu. Poglavje o taktu je vzel »Slov. Narod« v zakup in daje nauke tam, kjer bi jib sam najbolj potre-boval. Ni dovolj, da se je na prav neokusen, netakten način zadri pred nekaj dnevi v osobo deželnega predsednika, spravil se je na še bolj netakten način na soprogo deželnega predsednika g. Maro Brej če vo in včeraj na zastopnice ženstva, ki pripada »Slovenski ljudski stranki«. Ge. Brejčevi je očital, zakaj da ni vodila gdč. Protičeve tudi v licej. Gdč. Protičeva si je želela ogledati le humanitarno zavode in niti ti niso prišli vsi na vrsto. Toda »Slov. Narod« sumniči rad, kar sodi vse po dobro poznani taktiki, ki ni v navadi v naših, vrstah, o kateri smo pa iz politične takt-nosti vedno molčali. Sedaj se huduje nad klerikalnimi (tudi taktno povedano!) damami, češ, da ne marajo sodelovati valed osebne občutljivosti pri veselici v Tivoliju na korist invalidom. »Narod« bi bil dobro storil, če bi bil ta napad opustil in naj bi bil zadovoljen, da je »klerikalno ženstvo« iz same taktnosti molčalo. Če »Slov- Narod« želi — zdi se, da ne želi — da se dame, ki pripadajo SLS, udeležujejo skupnih prireditev, potem naj svoje pritožbe naslavlja drugam, tudi v tem slučaju. Res je, da je odbor za prireditev te veselice naprosil za sodelovanje vse dame ne glede njih strankarske pripadnosti. Prva seja jo bila naznanjena v Gosposki ulici, kamor je šla desetorica nagih dam in je tam celo popoldne čakala in čakala, ker se jim ni naznanilo, da je seja preložena na magistrat. V listih je bila sicer tozadevna notica, pa pod tako splošnim naslovom, da je niso vse dame opazile. Pri seji se je pa go. Brejčevo tako briskiralo, da tu ne gre za nobeno osebno občutljivost, ampak za breztaktnost prve vrste, ki jo uvidevajo tudi dame iz drugih vrst. Tako netaktno postopanje nasproti damam iz naših vrst je prišlo že naravnost v modo in zato se prav nič ne čudimo, da nimajo naše dame nobenega veselja več sodelovati pri raznih prireditvah. Naučite se vendar takta evropejskih ljudi, namesto da zabavljate na napačno adreso! — Brez pijetete. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je dne 28. maja umrl ponesrečeni župnik g. Lovro Lah. V nedeljo, dne 30. maja so ga z navadnim vozom, prepeljali v Dobrniče, kjer jc bil pokopan. Brez spremstva, brez duhovnika, tudi zvonovi mestni in šmihelski so molčali... Ljudstvo sc je naravnost zgražalo nad toliko breztaklnostjo. — Kje je krivda? — Zavod sv. Stanislava. Dramatski odsek dijaške zveze cmdotnega dijaštva priredi 26. in 27. junija popoldne Ajshilovo Orestijo iz 1. 458. prod Krist. v slovenski prestavi. Z zanimanjem pričakujemo take pireditve, katero bo obiskal z veseljem vsak, kdor ee zanima za. krasne stare drame. — Podružnica Slor. kmetijske družbe v Lomu je priredila v nedeljo, 30. maia predavanje. Predavatelj g. inž. Tavčar je podal kmctovalccm mnogo zlatih naukov o umni živinoreji, o gnojenju in čiščenju pašnikov itd. in nazadnje kratko izprego-voril o agrarni reformi. Priporočal je zlasti študiranjc vprašanja naših planin in svetoval, naj kmetijska podružnica izvoli v ta namen poseben pododbor, ki bo iskal podatke za rešitev planiskega vprašanja. Sklenile so sc tozadevne resolucije, — Društvo slovenskih sodnikov. Društveni občni zbor, ki se je imel vršiti 13. maja 1920, sklicujc sc na 29, junija t, 1, dopoldne ob pol 10. v razpravni dvorani št. 79 justične palače v Ljubljani. Dan pred občnim zborom, t. j. 28. junija popoldne ob 16. uri sc snidejo člani v isti dvorani, da dogovorijo večerni sestanek. — Na dnevni red pridejo volitve, sprememba pravil, razgovor o službeni pragmatiki in slučajnosti. (k) — Gg. obrtnikom-mojstrom, ki imajo invalide-vajence, naznanjamo, da smejo invalidi-vaicnci izostali iz delavnice lc te- daj, kadar sc izkažejo s službenim listom kr. invalidne šole ali invalidskega oddelku in vsakikrat lc toliko časa, kolikor je razvidno iz službovnicc. Vsako neopravičeno izostajanje naj blagovolijo gg. mojstri naznaniti invalidskemu oddelku pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. — »Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko?« Ta knjižica, ki obravnava posebno tista politična vprašanja, ki posegajo najgloblje v žensko mi&lje. nje in življenje, je ravnokar izšla. Naroča se pri »Krekovi prosveti v Ljubljani« in stane 2 kroni, s poštnino 2 kroni 40 vin. Denar naj se vpošlje naprej. Pri skupnih naročilih od 10—50 izvodov je 10 odstotkov popusta, od 50 dalje 15 odstotkov. Vi nadrobni prodaji se dobiva tudi v Ničma-novi trgovini. Vsaka Slovenka naj seže po tej knjižici! — Gospodarska banka ▼ LJubljani Subskripcija delnic se jo zaključila dne 31. maja. Zanimanje za to banko je bilo izvanredno veliko. Ker je bilo število delnic večkrat prepisano, zato so ne bo moglo upoštevati vseh želja subskribentov. Usta« novni občni zbor bo 21. junija t. 1. ob 10, dopoldne v srebrni dvorani hotela Union; v Ljubljani. Delničarjem se bodo te dni 0 dodelitvi delnic dostavila začasna potrdila, ki jih morajo položiti pri Zadružni zvezi v Ljubljani vsaj osem dni pred ustanovnim občnim zborom, ako se hočejo istega udeležiti. — Društvo bonceptnih uradnikov po* litlfine uprave v Sloveniji ima izreden občni zbor v nedeljo G. junija t 1. ob 10. tiri v Ljubljani v posvetovalnici na magistratu. Dnevni red: poročilo odbora, stališče društva napram draginskemu povišku, slučajnosti. Polnoštevilnost potrebna. —-Odbor. (fc) — Na smrt obsojeni Ivan AvbeU, Id je ob porotni razpravi odločno tajil svoj zločin, ie zdai v zaporu, kjer čaka svojo usodo, priznal, da je res svojo taščo zastrupil. — Kdor potuje v Zagreb, ima na prav idealen način rešeno vprašanje glede oskrbe. Najboljši zajutrek, prvovrstni obed ter večerjo ob solidni postrežbi mu nudi sijajno opremljena »Nova Pivana« v Draš-kovičevej ulici št. 24 s svojim prekrasnim jedilnim salonom, prijetnimi vrtnimi ložami in elegantnim, zanimivim barom. Vsa-kovečerni prvovrstni koncerti pripomorejo »Novi Pivani« do shajališča odličnega 6veta, ki ima na razpolago vse, kar poželi oko, uho in želodec in to v resnici y velemestni sredini, UubUinsk« novic* lj S. K. S. Z. se udeleži današnje procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče ob pol 9. dopoldne za cerkvijo sv. Nikolaja pri semenišču. Vabimo vse člane naših društev, da se kar najštevilnejše udeleže procesijc za svojo zastavo, oziroma, če jc nimajo, za zastavo S. K. S. Z. — lj Jugosl. kat. akad. društvo »Danica« se udeleži šenklavžke procesije sv, Rešnjega Telesa, v četrtek, 3. t. m. skupoo z gg. starešini. Zbirališče ob pol 9. uri. pred semeniščem. Tovariši, pridite z društvenimi trakovi! lj Javno predavanje. Krščansko žensko društvo priredi v petek po sv. ReS-njem Telesu, t. j. 4. junija, vsled nepričakovanih ovir šele ob %21. uri (mesto ob 20. uri [ob %9. uri zvečer, nc ob 8. uri)) javno predavanje v Ljudskem domu. Predaval bo višji šolski nadzornik in vseučiliški hon. nastavnik g. dr. Mih. Opeka o temi: Kako zaobrniti sedanji časovni tok. K predavanju so uljudno vabljeni vsi ljubljanski krogi, zlasti še očetje in matere ter vzgojitelji in vzgojiteljice. lj Ljudski oder bo uprizoril v nedeljo zvečer narodno igro s petjem v 5 dejanjih »Revček Andrcjče k«. Opozarjamo na to lepo narodno igro že danes. Vstopnice sc dobijo že v petek zjutraj v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Ta predstava bo zaključna za letošnjo sezijo. lj Državna deška in dekliška meščanska šola v Borovljah priredi & svojim pevskim zborom, ki šteje nad 70 dečkov in deklic, 11., 12. in 13. junija t 1. izlet v Ljubljano. lj Danes priredi splošna organizacija vojnih invalidov veliko vrtno veselico v hotelu »Tivoli«. Več je razvidno na lepakih. K obilni udeležbi vabi veselični odbor. (k) lj V nedeljo r Tacen! V nedeljo 6. t m. ob 4. popoldne se vrši pri Koeirju v Tacnu poa Šmarno goro velika vrtna veselica s koncertom vojaške godbe, srečO-lovom in šaljivo pošto. Veselico priredi Katoliška Liga, društvo za širjenje katoliškega tiska, ki brez posebnih vabil najvljudneje vabi vse prijatelje katoliškega trnka, ija pripOROrejo lf »adovoljivamij uspehu. Vstopina za osebo 6 kron, cela obitelj 15 kron. Zvečer dvakrat zveza z vlakom, istotako z vozovi. Za dobro postrežbo jamči i,mc .priznane gostilne, ik) lj Zahvala. O priliki odkritja Krekovega spomenika je dal g. Josip Turk, posestnik in načelnik ljublj. prostovoljne požarne brambe, podpisanemu odboru vse dvovprežne vozove, kolikor jih je potreboval odbor, brezplačno na razpolago. Tem potoni mu izreka najtoplejšo zahvalo Odbor za Krekov spomenik. (K) lj Mestna zastavljalnica sprejema zopet kakor prej vloge (zlatnino, srebrnino, efekte). (K) lj Iz gledaltike pisarne. Da sc morejo bdigrati vse predstave za abonente, je sklenila gledališka uprava prirejati predstave za abonente tudi ob nedeljah in praznikih, na kar se občinstvo opozarja. lj S trga, Preteklo soboto je prodajala. na ljubljanrkem trgu stara zenica par piščet za 30 K. Na ovadbo je prihitcl tržni stražnik io ji s silo prodal oba pi-sčeta za celih 10 K. Človek bi mislil, da živi v časih, ko se je kupilo pet krav za en groš. Ženica, ki je prišla od daleč, da bi si kupila za dom potrebnih reči, je jokala in prosila, da. se je smilila množici, ki se je iz radovednosti nabrala. Neka pogumna. kmetica se jc zavzela za staro ženo in povedala stražniku v obraz, da je ženi storil krivico in pižčeta pod ceno prodal, ker tudi pred vojsko niso stala 10 vinarjev. 'Jezen skoči stražnik za kmetico in jo potrese za ramo, da bi bila kmalu padla. Povedala, mu je, da to ne spada .k oliki. Razkačen zapiska stražnik in takoj prihi-tita še dva — eden od njih v civilu — in vsi trije tirajo ubogo žensko kot največjega zločinca na magistrat. Pred mestno hišo se spomnijo, da so pozabili zapisati ime stare ženice in druga dva jo ubereta nazaj. Prvi je pa vodil svojega arestanta po magistratu gori in doli po temnih hodnikih. Po dolgem času je v neki sobi dobil dva gospoda, ki sta s smehom poslušala celo zgodbo, katero jc stražnik v toliko popravil, da je rekel, da je prodal pj&četa za 20 K, kar mu je pa kmetica blagohotno popravila, — Kmetje, vi si pa tapomnite, da imate tudi to pravico, da lahko zahtevate od vsakega javnega na-stavljenca dostojnega vedenja nasproti vam. Vedno se še dobi te vrste gospoda, ki misli, da se mora kmet prijemati s kremplji, gospoda pa z rokavicami. lj Velikanska tatvina v Zagrebu. Tat v Ljubljani prijet. Mirko Grubič je star šele 17 let, toda zagrešil je že velik zločin. Fant študira na gimnaziji v Sušaku VI. gimnazijski razred, toda ker mu je šlo v Soli slabo, je sklenil, da okrade očeta, kateri biva v Zagrebu, in pobegne. Kar je sklenil, je tudi storil. Očeta je okradel in se odpeljal v Ljubljano. Zagrebška policija je brzojavno poročala po svetu, kaj je uči-nil mladi Grubič. In v Ljubljani so mladega tatu v soboto ob pol 7. zjutraj organi g. revirnega nadzornika Ljubiča v Kolodvorski ulici prijeli in zaprli. Pri mladem tatu so našli ogromno premoženje: 13 velikih srebrnih in pozlačenih žlic, nožev, vilic i. dr., briljantne uhane, vredne 40.000 kron, ovratnico z rdečimi biseri, bracelete, več zlatih ur z verižicami in drugega kinča, cekine, srebrni denar, razne vložne knjižice, vredne nad 80.000 kron in velik ovoj raznih vrednostnih papirjev milijonske veednosti. Samo dragocenosti so nizko nizko cenjene vredne najmanj 200.000 K. lj Zatekel se je mlad, bel psiček z ru-javo liso, dolgo dlako. Ima znamko leta 1920, št. 1, Sliši na ime »Boj«. Komur se je zatekel, se prosi naznanila proti nagradi na: A. Fortič, Opekarska cesta 17.il. fiValnooeiSai VELESRBSKE TEŽNJE. Belgrad, 2. junija. »Balkan« napada Protičev ustavni načrt, ker ne teži samo za decentralizacijo, marveč da je direktno naperjen protiSrbiji. Načrt nc ustreza želji Črnegorc in Bačke, ki bi se radi združili s Srbijo v pno kronovino. »Balkan« se jezi, da nudi Protičev načrt po6ebno stališče Ljubljani in Zagrebu, ki nista bila nikdar samostojna, a Cetinju, ki jc bilo samostojno, ne daje nobenega posebnega stališča, POGAJANJA MED BELGRAJSKIMI TISKARNARJI IN STAVCI. Belgrad, 2. junija. Danes so se začela Eigajanja med stavci in lastniki tiskarn, pajo, da bodo šli stavci v 5 do 6 dneh na delo. NESKLEPČNA SEJA. Belgrad, 2. junija. Danes sc jc sestal odbor za volivni zakon. Seja pa se je morala odgoditi, ker ni došla večina članov. Navzoča sla bila samo dva člana in ministra Protič in Trifkovič. Protič je izjavil, da vlada ne bo odnehala od tega, da pride aa vsakih 40.000 prebivalcev en poslanski mandat.. POGAJANJA Z AVSTRIJO. LDU Dunaj, 2. junija, (ČTU) Državni tajnik Loewen{eld-Russ je izjavil, preden je odpotoval v Jugoslavijo, da zastopniki Avstrije ne nameravajo beračiti, ampak hočejo samo, da se vzpostavijo normalni ap&Dodarski odnosa« trgovinskega pro-. meta, ki odgovarja naravnim pogojem in interesom obeh držav. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Tržič (Goriško), 2. junija. Preteklo noč se je osebni vlak, ki jc privozil iz Trsta, z vso silo zaletel v osebni vlak iz Pulja, ki je stal na tiru. 4 osebe so mrtve, 18 težko ranjenih, RAZBOJNIŠKE TOLPE V JUŽNI SRBIJI. Belgrad, 2. junija, V južni Srbiji v okolici Prizrena so razbojniki ubili štiri potnike in dva orožnika. Vse ženske, ki so jih dobili na cesti, so oplenili. V Prizronu si radi razbojniških tolp nihče ne upa iz mesta. Podobne rai^ferc vladajo po celi južni Srbiji. Danes se je ministrski svet bavil s to zadevo in je sklenil primerne odredbe, da sc zatro razbc;u:5kr. tolpe. AVSTROOGRSKA BANKA. LDU Dunaj, 2. junija. (Dun. ICU) Gli no zborovanje Avstroogrske banke ie sprejelo poročilo o poslovanju benke. Po dolgi debati o ugovoru češkoslovaškega vladnega komisarja proti razdelitvi divi-dende se je sklenilo, preiti preko tega ugovora na dnevni red in razdeliti prvo divi-dendo 42 kron. Ker je češkoslovaški vladni komisar oporekal sprejetju tega predloga, je bančni guverner Spitzmiiller, opozarjajoč na to, da je Avstroogrska banka v likvidaciji, izjavil, da mora ugovoru proti izplačanju dividende priznati odgodit-veno moč, tako da se more dividenda izplačati šele potem, ko se poravna sedanji spor s češkoslovaško vlado. (Velik nemir in razburjenost.) Neki član je pozval zbo-ravalce, nai zapuste dvorano, ker se soglasno sprejeti sklep ne priznavaj nato je zapustil večji del zborovalcev dvorano. Volitve petih generalnih svetnikov in računskih revizorjev se je udeležilo malo članov, PODPIS MIROVNE POGODBE. LDU Peking, 2. junija, (DunKU ~ Brezžično.) Senat je z 9 proti 1 glasu ratificiral versaiJ lesko pogodbo. LDU Pariz, 2. junija. (DunKU - Brezžično) V petek se bo podpisala v Versail-lesu mirovna pogodba. BORZA. LDU Zagreb, 2. junija. Devize; Berlin 284—285, Italija 600—620, London 390—0, Newyork 100.50—103, Pariz 0—820, Praga 235—237, Švica 1900—2150, Dunaj 64—64.50. Valute: ameriški dolarji 88—91, avstrijske krone 63—0, levi 165—180, rublji 165—175, čehoslovaške krone 230— 240, francoski franki 800—815, napoleon-dor 345—350, nemške marke 285—292, romunski leji 220—228, italijanske lire 590 dO 615, turške lire v zlatu en komand 350 do 420. Blago: koruza sremska postaja 0—500, pšenica sremska postaja 0—900. Prosveta. pr Pritožne bukve. Ljudska igra v treh dejanjih. Spisal Kari Ettinger. Slovensko priredil Fr. Kobal. Režiser A. Danilo. Bivši urednik tnonakovske »Jugend«, ki se je kot sotrudnik skrival pod imenom »Karlchen«, je napisal tudi več veselih prizorov, med njimi »Das Beschwerde-buch«, ki se v nemškem alpskem dialektu še dovolj prijetno bere; delo ni brez duha, sicer pa je preveč površno zasnovano, dejanje žurnalistično-gladko rnzpleteno, pri tem pa precej raztegnjeno. Zgrabi nikdar ne, dasi je precej izumetničeni motiv, pritožne knjige, ki jo vpelje župnik za svoje farane in ki potem odkrije V£0 hudobo človeškega srca, je dovolj zanimiv. Samo ta motiv je nekaj vreden — vse drugo je nekak konvencionalni dramski žargon, posnet po Anzengruberju in Morretu. Slučaj je hotel, da sta. delo obenem zgrabili dve slov. gledišči: v Mariboru in v Ljubljani, nezavisni drugo od drugega. Nučič je čutil, da mora stvar predelati, sicer je nemogoča, Fr. Kobal pa jo je za ljubljansko gledišče priredil po slovensko tako, da je dal komediji slovenska imena, zapisal, da se dejanje vrši na Gorenjskem, precej srečno rabil dialekt (dasi naše ljudstvo nikdar ne govori »prečastiti« za nemški »Hochwiirden«). Napravil, da v drugem aktu navaja župnik Prešerna mesto Geibela; sicer pa je vse ostalo, kakor je, le gledališki list navaja še mesto komedija: ljudska igra. Tako je to delo, presajeno k nam — postalo nemogoče. Igra je dosegla neuspeh, in nc bi kazalo o tem več pisati, ko ne bi šlo za vzrok. Delo mora ostati kakor jc z vsemi imeni vred, in s tem, da se vrši tam, kjer je doma, ostane pristno in je užitno, ne dražijo nas laki medvedi kot je gostilničarjev Nace, ki jc v tej obleki popoln nestvor. Ali pa je treba v tej komediji marsikaj prenarediti in potem bi bila res »ljudska igra po Ettlingcrju«, in kot laka prav dobro po-rabna za manjše odre. Za gledišče samo pa se tni zde prireditve ie vrste čisto zgrešene: vsako delo se igraj s pristnim okoljem in obeležjem; če je vredno, da ga vidimo tudi tni, bo v pristnosti doseglo svoj usoeh. Igra pa jc povrhu prišla tudi preveč mimogrede na oder, marsikaj bi sc bilo dalo ubrali v ccloto, kar je bilo raztrgano. Videli smo gg, Pregarcu. (župnik) in Ro- I goza, (starinar Cizelj) ki sta podala tehtni figuri. G. Ločnik (Rogovilec) je svojega tihega grešnika z veliko ljubeznijo od vseh strani izpopolnil, dočim so pri Danilu butali na dan vsi pogriti sklep šole šele 6. julija (uradno markiran!)? A!i ne bi kazalo, da se šolsko leto res sklene vselej 28. junija z razdelitvijo spričeval! Za to govorita dve dejstvi: 1. Na deželi je zdaj že nujno delo, kmečki sinovi bi lahko doma pomagali 2. Zaradi par dni julija, če bi se šola potegnila še v julij, res ne kaže dijakom plačevati v mestu stanovanja za 14 dni. Da bi zaradi teli par dni, če se šola sklene 28. junija, pouk kaj trpol, ni resen ugovor. Utrujenost in vročina se pri dijaku proti koncu šolskega leta zelo poznata. Naj se pa zato v jeseni začne šolsko leto par dni prej z vpisovanjem, da se bo začel žc 15- septembra redni šolski pouk. Gotovo je to, da za ta način sklepanja šolskega leta, ki je bil lani in letos odrejen, ne govori nikak pameten razlog; pač pa vsi za to, da se šolsko leto sklene letos in vselej 28. junija po običajnem načinu z mašo in razdelitvijo spričcvaL Splošna želja je, da višji šolski svet to že letos ukrene. pr Iz gledališke pisarne. Danes dne 3. t. m. se uprizori prvikrat na slovenskem odru kgmično-fa.ntastična opera ^-Vesele žene windzorske«, lcoje skladatelj Oton Nikolai spada med najboljše zastopnike operne glasbe melodiiozno-gracijoznega značaja. Snov je prirejena po Shakespea.r-ieri komediji: Slari, debeli Falstaff je zaljubljen, in sicer kar v dve omoženi ženski hkrati. Gospa Fltithova in gospa Pa-geva, njegovi izvoljenki, sta prejeli od njega vsaka svoje ljubavno pismo in konsta-tirata, da sta si obe pismi podobni kakor jajcc jajcu. Skleneta se maščevati in povabita Fafetaffa v Flntbovo hišo. Falstaff gre v past in ko je v najživahnei.šem pogovoru s svojo oboževanko, prihiti v sobo gospa Pageva ter naznani, da prihaja ljubosumni Fluth, ki bo Falslaffa ubil, ako ga najde v sobi svoje žene. Falstaff sc prestraši in se skrije v velik jerbas, v katerem ga sluge odneso ter vržejo v cestni jarek. Nato prilomasti Fluth, a ker ne najde ljubimca, se oprosti pri svoji ženi. Falstaff gasi svojo iezo v gostilni, a sc potolaži, ko prejme pisemce, s katerim ga gospa Fluthova vabi na ljubavni sestanek. Sreče pijan, razodene vse soprogu svoje ljubimke, ki sc. iftu ie predstavil pod. tulijo imenom. Gospa Fluthova sprejme Falstaf-fa šc enkrat. Zopet pride gospa Pageva in opozori, da sc bliža ljubosumni soprog, Falstaff se mora preobleči in zleze v obleko debele tete Brentfordove, ki ji je Fluth prepovedal svoj doni. Med ljubosumnim Flutbom in njegovo ženo se razvije glasen prepir. Sosedi prihite in tudi de-« beli Falstaff se prikaže v ženskem krilu. Ko ga Fluth ugleda, ohladi nad njim svojo jezo ter ga vrže iz hiše. — Nato povabijo Falstaffa na sestanek o polnoči k bližnji kapelici. Gospa Fluthova in gospa Pageva se domenita, da se prikažeta strahopetne* mu Falstafiru v kostumih Titanije in Obe-, rona. Tudi Ana, hči gospe Pageve, naj prisostvuje veselemu dogodku. Njen oče jo je hotel dati bogatemu Slenderju, ki ga pa dekle noče, ker ljubi Fentona, katerega slednjič tudi dobi. Konec: vesela zaroka o polnoči v gozdu pri kapeli. Cerftvenl vesinik. c Umrl jc dne 15. maja v Bimu kardk nal G i u 1 i o Boschi. Sest dni poprej se je še udeležil slovesnega proglašonja Alojzije pl. Marillac, med svetnice. Alojzija Marillac je bila prva priorka usmiljenih! •sestra sv. Vincencija Pavelskega. Kardu nal Boschi jo bil rojen v mestu Perugia, leta 1838. Turistika in šport. Za današnjo galop-dirko, ki se začne ob 3. uri popoldne, je že dozdaj prijavljenih 24 konj. Pričakuje se, da so jih na startu prijavi še večje število. Dirka obeta postati zelo zanimiva Vreme se je obrnilo na lepo. Steza je po dežju nastala prav dobra in ni pretrda. Tudi totalizator bo podvojil svoje delo. Ker je to prva galop-? dirka v letošnji sezoni, so konji občinstvu kolikor tdiko nepoznani. Favoritov ni. Verjetno jc torej, da se bodo izplačevale pri tota-lizatorju velike vsote, kakor n. pr. pri euovprežni trab-dirki za toplokrvne konje, pn kateri je totalizator za stavo 20 kron izplačal dobitek 524 K. Stavi so samo na zmago, t. j. na onega konja, o katerem se misli, da pride prvi čez cilj, Internacionalna nogometna tekma* Danes ob 18.30 uri ob vsakem vremenu na prostoru »Ilirije« pred drž. kolodvorom tekma 'Ilirija« ; »Germania«, Gradec, (K) »Ilirija« : »Germania« 3:1 (2:0), koti 9 ; 3. Včerajšnja tekma med. ljubljan« sko ■<-Ilirijo« in graško > Germanio« jc nu. dila dober šport. »Germanta* sicer ni vi-sokorazredno moštvo, vendar sc je vestne potrudila, biti »Iliriji« enakovreden pro-tivnik. Vsled neobičajno slabe skupne igre »Ilirije« se ji je to tudi docela posrečilo. Danes, ko se bo »Germania« odpočila od potnih naporov«, bo »Iliriji« sigurno šc opasnejsi nasprotnik in pričakovati se more danes prav napeta igra. Cestno dirko priredi klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani v nedeljo, dne (i. jun- na progi 50 km Ljubljana—Vrhnika do demarkacijske črte ter nazaj. Start in cilj pri 2 km na Tržaški cesti. Cela prireditev se deli zopet v dve skupini, težka (navadna) kolesa ter lahka (dirkalna). Start za težka kolesa ob pol 3. uri, za lahka ob 3. uri. Pravico udeležbe imajo člani kluba, ki se prijavijo do sobote 5. t. m. do 4. popoldne v trgovini »Svetla«, kjer so tudi sprejemajo novi člani. (k) Sestanek dirkačev kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, se vrši v soboto, dne 5. t. m. ob 8. uri zvočer v restavraciji Novi svet, klubova soba. » Izpred porote* Veliki vlomilci pred poroto. Včeraj so sc zagovarjali pred ljubljansko poroto štirje težki zločinci; vsi so bcgutici iz zasedenega ozemlja, kateri so se preživljali s tihotapstvom in z vlomi. Petega tovariša ni med njimi: ustrelil ga jc orožnik. Francc Kosit. Švara mu pravijo zločinci, Janez Vodopi-vcc, Alojzij Moržek in Josip Ferletič so se lani meseca novembra v Zagrebu domenili, da bodo vlomili v zavode v Št. Vidu nad Ljubljano. Dne 21. novembra 1919 so prišli vsi štirje v Št. Vid, kjer so si ogledali zavode; Ferletič jc tovarišeni pokazal okno, skozi ka« tero naj se vlorui^ Ferletič in Moržek sta se potem odpeljala v Zagreb; Kosič in Vodopivcc sta pa po načrtu v noči na 22. novembra vlomila v za-vod, kjer sta vlomila v blagajno in oškodovala zavod za 27.500, profesorja Franceta Omerza pa za 93.000 kron, kateri znesek je hranil za nekega tovariša. S plenom sta sc odpeljala precej drugi dan v Zagreb, kjer so si delili denar in sc takrat hudo prepirali, V Zagrebu so na lo vlomilci tako popivali, da jc postala na nje pozorna zagrebška policija. Franc Kosič in Ivan Vodopivcc sta bila v stiku tudi s Tržačanom Antonom Keršičem, kateri je stanoval v Dobju pri Rajhcnburgu, Na njegovo vabilo so vlomili vsi trije v noči na 8. decembra 1919 v Hladinovo trgovino v Rajhcnburgu in odnesli iz nje 11 bal sukne-nega blaga v vrednosti 15.000 kron. Orožniki so pa 9. decembra na postaji v Scvnici aretirali Kosiča in Vodopivca, ko sta nameravala spraviti ukradeno blago v Zagreb; Antona Keržiča, ki je skušal pobegniti, so pa orožniki ustrelili. Dalje jc Francc Kosič v družbi Adolfa Forleliča, ki jc za lo žc bil kaznovan, ukra» del iz avtogaraže Jeanu Pollaku 4 avloplašče iu dva avtokolesa v vrednosti 11.000 kron. Franc Vodopivee je pa tudi vlomil s tovarišu katerih imsua nož.« povedati« v. noči na 24. oktobra, v pisarno tovarnarja Gustava Tormicsa in mu odnesel 19.547 kron. V zaporu so obtoženci vztrajno mesece in mescce tajili vsako krivdo, dokler jih niso izdala pisma, katera so obtoženci pridno med seboj menjali. V razpravi, katero je vodil g. nadsvetnik Vedernjak, so obtoženci olepšavali svoje zločine in skušali krivdo odvaliti drug na drugega. . Zaslišane priče so potrdile prci opisano dejansko stanje. Priča g. Počkaj pozna vse štiri zločince; v Ljubljani jih jc bril, ko jc bil v Zagrebu na kongresu, je pa naletel na »tc gospode« v neki gostilni, kjer sta Ferletič in Kosič štela denar; Ferletič mu jc šc rekel, naj tega, da so_ v Zagrebu, v l.jublani nikomur ne pove. Ferletič jc kar bled postal, ko ie Počkaj rekel, du »gospode« v Ljubljani policija išče. Porotnikom je stavil sodni dvor VIII glavnih in 4 doditna vprašanja. Porotniki so potrdili prvh osem vprašani in sicer soglasno. Na to je proglasil predsednik porotnega senata nadsvetnik Vedernjak sodbo, s katero so bili obsojeni: France Kosič na 8 let težke ieče; Janez Vodopivcc na 9 let težke ječe. Alojzij Moržek na 6 let težke ječe. Jzosip Ferletič na 6 let težke ječe. a Sveža jajca bo prodajala »Vnovčevalnica za živino in mast« od danes dalje v svoji trgovini v Stritarjevi ulici ter na trgu poleg proste stojnicc po 80 vin. za komad. fl a »Vnovčevalnica za živino in mast« je za v petek in soboto, t. j. dne 4. in 5. t. m. oddala sledečim mesarjem svoja teletž* v prodajo: Prepeluliu, Ham Mariji, Javor-niku, Ocvirku, Kocjanu, Selanu, Janežu, Petriču, Rihtar ml., Rihtar star., Prcselju Zupančiču, Dolničar Francu, Žganjar Josipu, Makovcu, Novaku, Škerjancu, Jesi-hu, Kočarju, Primcu, Česeku, Černivcu, Dolničar Jožefi, Anžič Ani, Cuzaku, Škraj-nerju, Smoljanu, Žabjeku, Ahlinu, Kaste-licu, Breceljniku in Gospodarski zvezi pc štiri teleta; Ham Matiji in Novljanu po pet telet in Šme dve teleti, le Janežič dobi 5 telet. Kilogram mesa velja: sprednjega 1® kron, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. (Ta dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6, Cunc Franc, Wolfova ulica 6. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočal© se sledeče domam tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov, knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj, c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4 Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI Gofzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova ccsta* OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIK AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. i!B „Sloveiica"! RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica, SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stav-benik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33, (Tel. 366.) Uher F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. (Za dvakratno objavo v tedna m računa 8 kron.) TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg II. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17, ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, bireti. »Štora«, dr. z o, z., Št. Vid nad Lj, Muci Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev £lza mentolni čiinik. en komad 4 krone. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre 1 6 škatljic 18 K. — Pravi balzam 12 steklenic 36 K, — Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najcenejc. Eugcn V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134. Hrvatska. C (Pisal siroi ioroor :*ohzrz:ln. sko abeccdo jc naprodaj. Naslov pove uprava lista pod št. 2161. 'fonno J1F9 popravlja nasproti gl. l;bpliu lllb pošte F. čuden, Sin, urar v Ljubljani. MM\M fllliOiaSl se ^poceni pfoT. Naslov pove upravništvo „S!ovenca* pod št. 2145. Ilfipnp-1 za kovaški obrt sprejme takoj dobiltU Fran Fleischmann, kovač v Mengšu. 2164 Mim sode ijana, Woifova ul. 12. 2065 GOSPOtfiČM a,i fjOSPO obrazno se spre^- me k otrokom. 1. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 2152 „MittNI DOM" prvi jugoslovanski sanatorij za notra. nje živčne bolezni, in za rekonvalescen te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru. Proda se več lukso- !nynpm auln rioznih ter en tritonski tUVIII lil OVlU. Ponudbe pod ,.Avto" na upravništvo „Slovenca". 1975 Kapitalisti pozor! solidno trgovino proti dobrim obrestim in jamstvu. Ponudbe pod »Trgovina 1879« na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2148 EiiisiropBfliiiša^r^^v upravništvu tega lista pod št. 2106, SIfPflkfl stara 'et že" vstopi' kot Uuoilllfl učenka v kako trgovino, najraje na Gorenjskem. Drugo po ustmenem dogovoru. Ponudbe je nasloviti pod ,.UČENKA" na anončni zavod Drago Be-j seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2150 izgubila se je vnedeljo popoldne od,Slona' do konjske dirke čez Sv. Petra cesto dragocena ročna torbica bela iz slonove kosti. V njej so bile vizitke z začetnimi črkami M. J. in druge stvari. Pošteni najditelj se lepo prosi jo vrniti proti prav dobri nagradi na policiji ali pa BIeiwelsova cesta 27, II. nadstropje. 2134 Išče se za takojšnjo ^s^vs! kov oxyad, svinčeno belilo, Boryjev sulfat čist, zmlet, Glycerin kem. čist. Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine pod »Barva« na anončno eks-pedicijo, Al Matelič, Ljubljana. 2C9^ miM\ o&iic. asas Vsled sklepa z dne 20. maja 1020 opravilna številka E 551/10-21 se pro-