Oar Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. rELEPHONE: CH*lsea 3—1242 No. 80. - Štev. 80. 2 NA DAN DOBIVATE c MGLASI\ AKODA PO POŠTI NAKAVNOin RS STOJ DOM (irvicMl MMJ ta praznikov). ZA $6.- NA LETO NAD 200 IZDAJ fMmi u Smod di« M.lltr S»plMnb»r 21st, 1903 at the Past Office at New Verk. N. V.. under Aet ef Congress ef March 3rd. 18». NEW YORK, FRIDAY, APRIL 5, 1940—PETEK , 5. APRILA 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. CHAMBERLAIN GOTOV ZMAGE Hitler je zamudil lepo priložnost LONDON, Anglija, 5. aprila. — Ministrski predsednik Neville Ch mberlain je rekel, da je desetkrat bolj gotov zmege, kot pa je bil ob začetku vojne, ker je Hitler "zamudil vlak", ker se ni po-služil premoči nemškega orožja ob pričetku vojne. Chamberlain je govoril pred izvrševalnim odborom svoje konservativne stranke ter rekel, da Anglija še vedno povečuje svojo moč, medtem ko je Nemčija že na koncu svoje moči. Dalje je Chamberlain zagotovil, da bo blokada Nemčije še povečana, ko je rekel: "Morete mi verjeti, da je ena vrzel za drugo za-mašena in čimdalje se vojna nadaljuje, tembolj se stiska kri iz našega sovražnika." Chamberlain je rekel, da je obzir do nevtralnih držav zelo oviral blokado, toda od sedaj naprej Anglija ne bo več dopuščala, da bi Nemčija imela vedno dobiček od nevtralcev, ki dobro vedo, pa naj govore, kar hočejo, da pomeni zmaga zaveznikov za nje svobodo, poraz pa sužnost. "Ko smo šli v to vojno." je rekel, "sem čutil, da moramo zmagati. Po sedmih mesecih vojne pa sen-bolj o ter prepričan, kot pa ob začetku." CHURCHILL JE DEJANSKO VOJNI DIKTATOR !LON1JON, Anglija, 5. aprila. — Cela augleška oborožena Mia je prišla i>od |»o\vlj>tvo Winston« Churchilla. Debeli, bo-j \iti in ueizpiosen sovražnik Nemčije je v resnici i>ostal/diktator vojaške, mornariške iu zračne .sile. Chamberlain je J. septembra, sedem ur |m> vojni napovedi poklieal Churchill« iz poslanske zbornice ter mu ponudil me-' i »o prvega lorda mlin i rail lete. Sedaj pa je postal predsednik .ijuega odbora, kateremu m* odgovorni in podrejeni vsi vojni uradi. Anglija posvarila Jugoslavijo BEOGRAD, Jugoslavija, 5. aprila. — Anglija je posvarila Jugoslavijo, da bodo angleške bojne ladje vstavljale jugoslovanske parnike in zaplenile tovor, ako bodo vozili bauksid za Nemčijo po Jadranu v Trst. Anglija tudi pritiska na »Jugoslavijo, da zmanjša svojo trgovino z Nemčijo. Na Malti Angleži že nad dva meseca drže eliko množino bombaža, ki je namenjen v .Jugoslavijo. Anglija tudi noče zalagati .Jugoslavije s kositrnimi škatlja-i ii, katerih iz Nemčiji« ne more več dobivati, vsled česar so tovarne za konzerviranje sardin v Dalmaciji zelo prizadete. Nemški parnik še vedno v Dubrovniku Dl BROVNIK, Jugoslavija, 5. aprila. — Nemški tovorni parnik Ankara, ki j«- naložen s 4000 tonami baoksida, še vedno . . odplul v Trst, ker baje čakajo nanj na Jadranu angleške bojne ladje. Nova nevarnost V Pennsylvaniji je še vedno nad trideset tisoč o-seb brez strehe. — Rdeči križ v boju proti nalezljivim boleznim. Proces proti mladim zarotnikom V Brooklynu, N. Y., se vrli proces proti sedem' daljnih <^mlj WILKESBARRE, Pa., 4. aprila. — V poplavljenem o-zemlju Pensvlvanije je začelo danes zopet deževati, kar je povečalo nevarnost povodnji Ponekod je padala tako debela toča, da je pobila šipe na oknih. Nad Towando, ki leži ob pritoku reke Sus<|uebanne, se je utrgal oblak. Kako dolgo bo trajalo novo deževje se ne ve. Vodovje, ki je v zadnjih štiriindvajsetih urah za nekaj čevljev padlo, je začelo zopet naraščati. Bati se je poplave na- Po mnenju strokovnjakov znaša vsled povodnji povzročena škoda najmanj devet milijonov dolarjev. V Wilkes-Barre in nekaterih drugih mestih so šole še vedno zaprte. Par tovarn je začelo zopet obratovati, med njimi neka jeklarna v Xing?tonu. A* vzhodnem delu Pennsvl-vanije je nevarnost povodnji odstranjena. Pri Schuvlkillu, Del aware, Lackawanni in Lehigh je dosegla voda normalno višino. Delavske vesti: najstim osebam, ki so baje hotele strmoglaviti! Lilld-ie» ki so sc včeraj vrni. vlado Združenih držav. — Zagovarja jih sedem h iz vi"je lež<*ih krajev v svo zagovornikov. NEMČIJA BO UNIČILA ANGLUO BERLIN, Nemčija, 5. aprila. — Nemško časopisje pravi, «ia je nemška zračna >ila pripravljena \dariti na Anglijo in jo uničiti. "Nemčija hi razlaga preoMiovo angleškega kabineta, da i »na angleška | »oli t tka za svoj cilj izstradati Nemčijo in prisiliti nevtmlet-, dm otopijo v vojno na njeni .-trani, ali pa bodo t peli v ded njenih vojnih odredb,* piše nek nemški list. Listi zelo ostro (pišejo proti Winston Churchillu, katerega označujejo za sovražnika Nemčije št. 1. "Anglija, bo uničena/' pravi nek drug list, 44in naša zračna sila Ihj k temu uuičcnju zadala najhujši vdarcc. Isto uničenje, ki je zadelo Poljsko, Ihj zadelo tudi Anglijo.*' POLJSKA VOJSKA JE BILA PRIPRAVLJENA ZA SLUŽBOVANJE NA FINSKEM Iz Pariza poročajo naslednje poročilo štaba |»olj>ke armade: V zvezi z uradnimi izjavami zaveznikov o pripravljenosti, da gredo na pomoč Finski, bomo podali ) »od robno* t i, ki s«* tičejo udeležbi Poljske f»ri nameravani pomoči. Vriiovni (»oveljnik (»oljske armade je pristal jmj -klopu |»olj«ke vlade, da *e finske akcije udeleže tudi jhjIjske čete v*eli vr*t orožja. Poljska vlada fri je l>o|ioliioiiia v uvesti pomena, ki bi ga imela rešitev, tla ms vojskuje proti Bo v jet-ki Ru>ijit ki je v septembru izdajalsko napadla Poljsko kot zaveznik N cum" i je. V nekem kraju v Franciji je bil pripravljen poljski ek>|*edicij>ki zbor, da gre na pot. &ef štaba |H>lj»ke armade v Franciji je bil polko mi i k Kendior. Ta dejstva (»utrjujejo |««{K>Iiio pripravljenost in odstranjujejo v .-ak dvom glede aktivnega sodelovanja Poljske v fin-ki vojni, kakor tudi pripravljenost polj>ke armade za borbo proti sovražniku, kjerkoli bo to |K>trebno, v soglasju s starim geslom, ki je zapi>aiio na polj-kih zastavah: Za našo in vašo svobodo! NEMŠKI PREMOG GRE V ITALUO Kakor se doznava iz industrijskih krogov v Gornji Sleziji, bi,i že vsi ukrepi za povečano produkcijo premoga, določenega za izvoz v Italijo. Letna dohava 12 milijonov ton je razdeljena med porureke in gomješlezijske premogovnike, tako da bo dobavljalo Porurje mesečno po 600,000, Go ni j:. Slezija pa po 500,000 ton. Iz Gornje *Šlezije bodo šli transporti preko Avstrije v Italijo. Prihodnje dni se bodo pričela pogajanja z italijansko železniško opravo glede ureditve raznih trimsprotno-tehničnrh vprašanj. Pred Hodnikom Marcusom B. Cainpbellom se j«« v zveznem sodišču v Brooklynu začel proces proti -edemnajstim moškim, katere so začetkom tega leta aretirali uradniki just ičnega department a in ki so olxlolženi zarote proti vladi Združenih držav. Kot prvi je bil izbran za |m» rotnika zamorce Rculieri lie witt. Obravnava s«* lm vršila vsak dan od polenajstih dopoldne do štirih po|»oldne in bo trajala najbrž pet ali šest tednov. Obtoženci >o večinoma mladi ljudje, v starosti od -0 do 35 let. V njihovem skrivališču so našli zvezni agent je pre-cej orožja in ninnicije. Obtožnico bo za-topal zvezni okrajni pravdni k Harold M. Kennedy, d očim bo obtoženec zagovarjalo sedem zagovornikov. Proces se vrši v majhni, staromodni dvorani zveznega sodišča. Vstop imajo le osebe, ki imajo posebno dovoljenje zvezne »ja maršala A rt h ura J. •laejrera. je domove, so pripravljeni, da jih vsak hip zopet zapusie. Rdeči križ posveča vso pa-žujo boju proti nalezljivim boleznim. V Pennsylvani ji jo menda še vedno približno trideset tisoč ljudi brez strehe. Kratke dnevne vesti NOVI MINISTER ZA OBOROŽEVANJE V NEMČIJI BERLIN, Nemčija. Da se bi mogel učinkovito izvesti obsežen program, ki ga je vodja rajlui postavil v proizvodnji oiožja in streliva, bodo prišla vsa (»odjetja, ki izdelujejo orodje iu strelko do skrajnih možnosti svojo kapaciteto. Zaradi tega je Hitler postavil generalnega inšpektorja nemških cest • Ji. Todta za ministra za oborožitev in proizvodnjo streliva. Kakor je znano, j«- dr. Todt zgradil veliko večino nemških t ter v najkrajšem času dovršil ogrotune u-trdhe Siegfriedove linije. Obse« dolžnosti in pristojnosti no-\"ga ministra za oboroževanje in strelivo sta že določena s »»osebno uredbo, ki j«» je je izdal vodja rajha. — General Gneise-Horstenaii, ki je doslej vodil ministrstvo za oboroževanje, je bil dodeljen nemškemu vrhovnemu poveljništvn. Značilne volitve v Angliji Nedavno so bile v Silver-towuu, velikem industrijskem predmestju Londona, nadomestne volitve v angleški parlament. O teh volitvah je bilo poročano v evropskih listih naslednje: — Postavljene so bile tri kandidature: socialistična, komunistična in kandidatura fašistično vsmerjenega pokreta sira Mosleva. Ker so se vse tri glavne stranke konservativna, liberalna, in socialistična dogovorile, da se bodo med vojno izogibale vsem borbam na terenu, konservativci in liberal- ci niso postavili svojih kandidatur. Volilna borba se je razvila v znamenju krilatic: "zmagovito dokončanje vojne'' in "mir za vsako ceno." S prvo parolo je nastopal socialistični kandidat, z drugo pa komunistični in Mosleyjev kandidat. Posebno agilni so bili komunisti, ki so izdali v 10 dneh kar 24 brošur in 18 velikih letakov ter najeli nad 100 avtomobilov za agitatorje in za prevaženje volilcev. Z velikimi denarnimi sredstvi je razpolagal tudi kandidat sira Mosleya, ki je Relief in državljanstvo WASHINGTON, D. C., 4. aprila. — Zbornični priseljeniški odbor je danes odgodil predlogo kongresnika Coffee iz Washingtona, naj imajo pravico prositi za ameriško državljanstvo tudi ti^lti ino-zemci, ki so na reliefu. Otrok rojen po materini smrti BALTIMORE, Md., 4. apr. — V bolnišnici tukajšnje uni verze je bila o7 letna Gertie Hollinger. Ponoči jo je zadela kap. Sest minut po njeni smrti so zdravniki izrezali iz njenega trupla živega otroka. Zgodovinsko razpelo VATIKANSKO MESTO, 4. aprila. — V skladišču vatikanskega muzeja so našli te dni razpelo, ki ga je držal v rokah franeoski kralj Ludvig XVI, ko so ga leta 1793 peljali pod gilotino. bil povrh še odličen govornik. Volilni izid je zato zbudil presenečenje v vsej javnosti, Jiu študentom prihod v deželo. $14,995 v dimniku DUBUQUE, Iowa, 3. aprila. — Pri preiskavi doma Willia-ma Duesing starega 85 let, ki so ga našli pred enim tednom mrtvega na njegovem domu, je policija našla v dimniku skritih $14,9i»5 v gotovini. V Evropo in nazaj v 43 urah Na svojem zadnjem poletu je veleletalo Pan American Airways, Yankee Clipper, napravilo rekord. Pot v Evropo in iz Evrope nazaj v Ameriko je preletil v triiuštiridesetih urah in petintridesetih minutah. Kapitan Charles A. Lorber je rekel, da ni nameraval doseči rekorda in da je zadnjih petsto milj razmeroma počasi vozil. Prejšnji rekord je znašal 48 ur in 55 minut. Priseljevanje v Mehiko MEXICO CITY, Mehika, 4. aprila. — Mehiška vlada je že v pričetku tekočega leta prepovedala evropskim turistom ne v zadnji vrsti med socialisti samimi. Volilo je namreč 15,460 volilcev, od tega 14,343 glasov za socialističnega, za komunističnega in 151 za Moslevevega kandidata. Čeprav. so za socialiste glasovali tudi liberalci in konservativci, je vendarle ogromna večina, ki jo je dobil, splošno presenetila in razumljivo izzivala tudi veliko zadoščenje pri vladi, saj so bili glasovi obenem oddani za njeno politiko. po 1. aprilu so pa izključeni od priselitve tudi rentniki, to je ljudje, ki dobivajo v rednih presledkih denar iz inozemstva. V Mehiki se pa lahko na-sele ljudje s kapitalom. Če se hočejo naseliti v bližini glavnega mesta, morajo imeti najmanj stotisoč pezov, dočim jim za naselitev na deželi zadostuje petdeset tisoč pezov. En pezo je vreden približno sedem centov ameriškega denarja. Glasovanje EcKsonovih delavcev Pod nazorstvom Delavskega urada se je začelo večraj (v četrtek) v New Yorku glasovanje uslužbencev Consolidated Edison Company. Vseh u-službencev je 35,500, ki vrše 7!KJ različnih del. Delavski u-rad je dobil iz raznih drugiU mest osemdeset agentov, ki bodo nadzorovali volitve. Uslužbencem bo na razpolago 35 volišč v raznih delih me-1 a. 75 po-lici sto v bo skrbelo za red. Namen volitev je dognati, katera unija ima pravice zastopati u-slnžbence pri kolektivnih po-gajanijh: Amalgamated Utili tv Workers (CIO) ali Consolidated Edison Employees, ki je neodvisna organizacija. Dosti uslužbencev je odločno proti vsaki uniji. Števec brez dela PATERSON, N. J., 3. aprila. — Neil Batelli, eden izmed 120,000 uradnikov, ki jih je najela zvezna vlada za ljudsko štetje, se je danes prepričal, da mu je bil odrejen okraj, v katerem ni nobenega prebivalca. Ena sama hiša 'je v tistem okraju, toda njene prebivalce je vpisal pol ure pred njim njegov tovariš. Batellija so poslali v drug okraj. Nezaposlenost v Angliji LONDON, Anglija, 4. apr. — Angleško delavsko ministrstvo naznanja danes, da izza junija meseca 1929 ni bilo v Angliji še nikdar tako malo nezaposlenih kot jih je sedaj. V mesecu, ki se je končal z 11. marcem, je dobilo delo 282,887 osel). Navzlic temu je pa v Angliji še vedno 1,221,213 oseb brez dela in zaslužka. Mehika brez kriminalnih uradnikov MEXICO CITY, Mehika, 4. aprila. — Glavno mesto Mehike je brez kriminalnih uradnikov. Policijski načelnik Manuel Munez je/pozval včeraj 370 članom kriminalne policije, naj začasno odstopijo, ker je v teku preiskava, če so nekateri višji policijski uradniki res v zvezi z zločinci ali ne. Ni se izplačalo . . . LAiS VEGAS, Nevada, 4. uprilaj—Porota je po petnajstim nut nem posvetovanju spoznal krivim umora po prvem redu 23 letnega Roberta Eina-nuela, ki je dne 5. februarja u-strelil Klovda Brumbaugha, v namenu, da ga oropa. V njegovih žepih je pa našel samo en cent. Porotniki so priporočili dosmrtno ječo. Sodnik bo prihodnji teden izrekel obsodbo, — 5fwTwt Friday, April 5, 1940 SLOVENE (YtTGOBLXV) DHLT GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) 99 Owned and PuhUsbed by Slovenk Pnbliahiac Ciipiny, (A Corporation). Wank Sakaer, President; J. Lupsba, Sec. — Plac« of business of the corporation and addrcwe« of above officers: 216 WEST 18th STREBTT, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Olu Naroda" la issued every day except Sundays and holidays. _ Subscription Yearly f6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado $6. -; za pol leta $3.— ; m četrt leta $1.00. — Za New York aa celo leto $7.—; za pol leta »3.50. Za Inozemstvo n celo leto $7.—; za pol leta $3.50. "GUIS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEUŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21$ WEST l$tb STREET, NEW YORK, N. Y. i: CHeisea 3—1242 POMAGAJTE IŽBOLISATI UST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa« Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je ca IZBOLJŠANJE LISTA. POGOJI ZMAGE Svetovna vojna ji* dokazala narodom, f6i >miiio s potr|*c/Jjiyiiu čakanjem in globokim stremljenje; m po ini.ru. i)a je to res, sc je pokazalo leta 11)18 in se kaže tudi dunes. V sedanji vojni bo dosežen mir, če se bodo oil noša j i meti narodi temeljito spremenili, ne samo v jiolitienem in kulturnem pogledu, pač pa tudi v gospodarskem in socijalnein. Izjava zavezniškega najvišjega \ojuega »veta glede un-gleško-francoske zveze je upapolno znamenje v tej smeri. Angleška in francoska vlada sta namreč pojasnili, da je to več kot pa samo vojna odredba. Njun namen je dokazati svetu, da odgovor na v«e velike probleme, ki jili je spočela vojna, «» samo sloga med Anglijo in Francijo, pač pa tudi sloga med vseuM tistimi narodi, ki se nadajo od bodočnosti večje svobode, katero je ntogooe doseči s skupnimi napori ter tako izboljšati svoje kulturno, soeijalno in gospodarsko življenje. — Ves svet je naše |>olje, — je rekel viskont Halifax, konservativni vb an j i minister Anglije. Te besede so zato teiu-večjega pomena, ker jih je izrekel on. Ali so dogodki zadnjih dveh let kaj izučili može, ki vodijo usodo angleškega imj»erija? Ali so vredni zaupanja, ki gn stavljajo v nje progresivni elementi |m> vsem svetu - Odgovor na to vprašanje je odvisen i kaj rad jmi A*etru obrnil svoj plašč. 14Zveza za svetovni mir," je bila prvič omenjena pred nekaj tedni, ko so obiskali delegati angleške delavske stranke Pariz ter se »posvetovali z vodstvom francoske socijalističue stranke. Sklenjeno je bilo, naj -e taka posvetovanja vrše v rednih predsledfcrh. Pri tisti priliki sprejeta načelna izjava angleških in francoskih delavskih zastopnikov je dala povod iz javi o enotnosti francosko-angleškega najvišjega vojnega sveta. To so kažipoti k miru, katerih ne sme porušiti brezplodna opozicija, amipak jim mora slediti sleherni, ki ima na svoji rn prapor ju dobrobit človeeanstva. imajo velik uspeli i - .+ "*• • * V • • -U % M 4 * ; . Ifrepričajte se! Pittsburški kotiček Piše L BUKOVLNSKI, Pittsburgh, Pa. (Kdor išče pravico. — Neka I je ko pred enim letom sem v trgovskem delu mesta srečni rojaka iz sosednje naselbine in ga polniral. kako in kam, nakar mi odvrne, da išče pravice, oziroma njenega uustopnika. I— Ti mi<'iš odvetnika.* — ga vprašam. '— Da, tako je. Imam namreč smolo s kom i »a ni jo, katera mi zanika poškodninsko kompenzacijo ;iko prav sem opravilen do nje po božjih in člo-veskHi |H»>tavah. Ali morda veš km kakega dobrega in zmožnega advokata* J— Prav gotovo. Slovenec je. •sicer tu rojen, ampak naše gore list. To je Ludvik Žu- tiailek*, o ikaterem si že prav gotovo slišal. Svojo pravniško pisarno ima v Grant Bldir, 6. nadstropje, ki je najmodernejše poslopje te vrste v ine-fctu. * ' i R<»s je, sliišal -eni o njem in tudi nekdo drugi mi ga jo priporočal, ali ne vem, kaj naj storim. — Kar k njemu pojdi, ne bo ti žal, zakaj on bo izvojeval tožfbo, proti mali nagradi, ako je stvar le pravična. tn-rejšega sina, da so se zamogli skozi pretolei. iKo je »bilo fantu 12 let, je napravil izpit iz 7. in 8. raz-j reda osnovne •šole, n;.. letom je gradniral iz > red nje -šole in prejel -radi -svoje marljivosti in pridndsti- v razredu let- nad •domačini z neumestnimi predsodki, kateri edini mu bodo nasprotovali že radi njegovega tuje zveneč, imena, kajti oni ne marajo, da dospejo no štipendijo (podpora) v svr- drugorodoi do kake višje polio nadaljnjega študirauja. litične služke. PESMARICA ''Glasbene Malice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— % To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Po trnjevi poti do cilja. — L. Zupančič je zelo odličen mlad Skozi vsa leta pripravljalne in pravniške šole je odnesel visoko odlikovanje (high honor) in tekom njegovih pravnih študij, ko mu je'bilo 22 let, je hi I izvoljen za davčnega ko-lektorja v »svojem okrožju, s 23. letom pa je postal doktor prava. ' ISkozi eel ill II let je jH»tovaf do šole blizu'20 milj daljine, o počitnicah pa je bil zaposlen razno!i'ko, delal je na železnici, pri gradbenih projektih, na farmah in kdovekod. / Ludvik Zupančič, prvi slovenski odvetnik v Pit t tahu rghn. Pa. pravnik v zapadni Peunsylva-niji tekom zadnjih let, in med 40 tisoč slovenskimi >o rojak i v državi Pennsvlvaniji prvi in do zadnjega časa edini, ki je prejel v tej državi dovoljenje tako odlično mesto v javnem Delavski boritelj. — On ljubi javni nastop in se vneto bori za osebno svobodo, resnico in pravico, zlasti pa mu je pri Isncu položaj sobratov delavcev, trpinov ker on ve iz lastne skušnje njihove težnje, križe in boje, saj je vendar živel med premoga rji od svoje de tin.^ke dol;e in jo videl na lastne oči kruto nasilje kompanij-ske policije ob času strajkov, kot je :bil na primer premoga rski štrajk leta 1927. Slovenci v njegovem (pitt--burškeni okrožju) «e računajo blizu 20,000 po številu in ga vzajemno podpirajo pri njegovi aiiihrciji dospeti v Legisla-tnro države Pennsvlvanije. Kot uspešen, mlad advokat se sicer zaveda, da bi z novo službo trpel njegov odvetniški poklic, ali on želi več koristiti in služiti svojemu narodu pri državni zakonodaji v Harris-?>n rgu. On je ponosen na svoj rod in svoje pokolenje, pa tudi mi smo ponosni nanj. in vsi, ki ga poznajo, vedo, da je pošten ter skozi in skozi vesten mož. ki se mu lahko zaupa visoika politična služba. Tn to l>i fbil prvi -lučaj v državi Pennsylvania. da zasede naš človek za odvetniško prakso. Rojen je bil v Bučni vasi na Dolenjskem. b|ran Novegn mesta od-kjer je tudi njegova mati Mrs. Mary Plevec, oče pa je iz St. Jerneja. Ko jima je bilo 10 let sta prišla v to deželo za boljšim kruhom, kakor tisoči drugih, saj >ta bila oba zelo revnih staršev. »Našla sta se šele tu v Pitts-burgliu in i»o kratkem znanju «e oženila, posodivši si denar za poročno dovoljenje. Po par letih trdega dela sta prihranila oziroma prist rada la toliko denarja, da sta se podala v staro domovino in obiskala svoje sta riše in tam je bil rojen tudi naš Ludvik. Oče se je kmalu nato znova vrnil v A mersko spet poskusit svojo srečo, in končno mu je sledila tudi družina, ko je bilo Ludviku leto in pol. Tu so se gonto selili od one preinogar-ske kenrpe do druge radi dela, in le s težavo se je vzdržala od leta -do leta številnejša domačija. 1 Leta 1921 je bil oče ubit po •nesreči na železniškem ikriži-šču in ostala je vdova z 6. nepreskrbljenimi otroci, najstarejši med njimi 15 let. Mati življenju. I Den 1 ok ra t tfk a o rga n i zac i j: 1 ga je odobrila, in on rabi pomoč vseh rojakov in tudi drugih hijerodcev, da bo zmagal Pomagajmo mu torej do njegovega cilja po svojih močeh,- to bo za našo čast in korist. < .Obisk v Library, Pa. — Xa Veliko nedeljo popoldne sem jo mahnil vzlic hudemu mrazu v (bližnjo prenlogarsko naselbino Library, kjer sem obiskal nekaj mojih znancev in prijateljev, zaeno pa se udeležil pevskega koncerta, tkjer so so-d"el ovali ob obilni udeležbi naroda raz nji pevski zbori, kot domači "Bled" mošdti pevski zbor "Ilirija" iz Oannonsbut-ga (Strabane), hrvatski zbor "Jelica** h Clarktona. in bolgarski zbor i>to tako rz Clarktona. "Bledčani" so zapeli mod drugimi pesmimi' tudi "Hej Slovenci^llireani" razen par drugih "Na planine, na planine**, hrvatski "Jeličani" pesem "Junak iz Like" in "U boj, u boj,'* a Bolgari v pestrih narodnih nošah so izvajali bolgarske popevke. Posamezniki 'kot E. Rupnik, Mamie Triller. Berta Ocepek, L. de la Bianco in Helen Ter-eek so nastopili v solo, dvo-. tri- in četverospevih kot pevci in pa glasbeniki na piano in violino in slednjič sta zapela Leo in Joscphiro Prijatelj našo narodno 'himno "Lopa naša domovina,** katero smo stoje poslušali. »Mora se priznati, da >0 vsi dobro napravili, nekateri celo izvrstno, najbolj pa so se odrezali pevci pri hrvatski "Jeli-ci** same mlade devojko in fantje, da so morali med burnim aplavzom ponovno nastopati, »ko so žo zapustili oder. (Tn aa slovo smo se od -rca nasmejali enodojanski šalo-igri "Sovražnik žensk** katero so kaj spretno predstavili Srečko JlirjeVec, John'Milave in Louise Franko. ' 'In udeleženci iz {'anno--burga so nj«; w povabili k svoji 5 dejanski dramski predstavi "Mlinar in njegova hči". Peter Zgagja ZDRAVILIŠČE Rojak mi piše: "Z zanimanjem sem preči t al Slovensko-Amerikanski Koledar in v njem mi je posebno ugajala povest "Mokra deteljica**, katero je spisal Fran Milčinski. Odkrito ti povem, da seii^ se moral večkrat prav do solz nasmejati. Posebno tfbuec je zanimiv. Le nekaj se mi v po-vosti čudno zdi, namreč, če so res take bolnišnice oziroma zdravilišča, kjer za 111 ore v človeku strast do pitja alkoholnih pijač. Mogoče so v Ameriki, kajti v Ameriki je vse, dvomim pa, če so bili v starem kraju, kot opisuje pisatelj Milčinski.'* Kolikor je meni znano, v naši ožji stari domovini ni bilo takega zdravilišča, bilo je pa NAROČITE 81/O VENSKO . A MEHIKANK KI KOLEDAft ZA 194«. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 54 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po Z cente. ki se bo vršila 5. maja. 7j delom v jami pa si Library nič kaj ne pohvalijo, delajo 4 dni tedensko. In slednjič hvala lepa vsem. k*i so me prijazno postregli, po-ebno pa vrlemu in stanovitnemu počlarju George Lipo vše k u in družini Anton Kuna. 'Rožmarin. — Vse ljubitelje umetniškega užitka in lepe |>e-snii vahi društvo **Prešeren" k svoji opereti ".Rožmarin", katero bodo izvajali dne 14. aprila popoldne v Slov. Domu na Butler in 7)7. cti. Ni potreba omenjati, kolikega ponosa ima naš "Prešeren" v našem kulturnem življenju, zato prav gotovo pridimo. kajti sUvl^e stvari ni na svetli, nego igrati ali peti gluhim stenam in prtrznim sedežem. Nikoli no bom pozabil, ko som prod leti slučajno bil navzoč pri pred- nekju v Gornji Avstriji ali na Češkem in sicer še prav sloveča. O tem vem -naslednjo resni čno in zanimivo zgodbo. V našem kraju je živel zelo premožen posestnik, ki so mu rekli podomače Lembovee. Skoro vsa Notranjska ga je poznala pod tem imenom. Imel je mlin, žago in naposled tudi elektrarno. Bil je dober človek, Jepo in skrbno ženo je i-mcl in ličer, toda strašno je bil pijači vdan. Ko sem ga jaz poznal in ko sc je to zgodilo, mu jo moralo biti kakšnih petintrideset let. Stara Vičevka, ki je imela zganjamo Podgorami, je uekoe }H>vednla, da izprje Leiubovec pri nji vsako jutro pol litra brinjevea To je bilo za zajtrk, dočim je podnevi predjlial neverjetno velike množine vina ter pokadil poleg nad sto šport cigaret. Vsi so se Čudili, kak.i da so ga nosile noge. Na zunaj bi mu nihče ne prisodil, koliku ga ima pod klobukom, govorica ga pa tudi ni izdala, ker je bil zelo redkobeseden. Nadvse značilno je bilo pri njem, da se mu je gnusilo uje-v 'govo pijančevanje, toda strast je bila silnejša od njegov«-volje. Slednjič mu je zdravnik Stverak nasvetoval, naj se poda za šest mesecev v neko češko zdravilišče. Drago da jc sicer, toda človeku pomugaju iu ga ozdravijo grde strasti. Lembovc je bil takoj zadovoljen, žena se jo na tihem veselila, da bo imela moža kot se spodobi. Ravnatelj zdravilišča j e vsak teden sproti poročal družini, kako zdravi julijo napreduje. Prve dni so mu dajali pa ipol litra brinovca in štiri litre •vina tor sto šport-cigaret. — Drugi teden samo po četrt litra brinovca, tri litre vina in petinsedemdeset cigaret in tako naprej vsak teden manj, da je bil slednjič deležen le šilea žganja, kozarca vina in treh cigaret- Naposled so ga pa popolnoma odstavili. To je bilo Platni prireditvi "Minstrel" P° mesecih. Ravnatelj je _-______ ZA i SLOVENSKI FONOOBtfSKB PLOŠČE, — Plato za cenik. A MARSICH, »d M«.42 Stre* Ne< DARILNE BOŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar. 200 Diror. 500 Dinar. Dinar. 500 .1000 2g6O $ 2.40 $ 4.6P S 6,70 $10.50 Dinar. — — — $20,50 Dinar.--- — 1401— ZARADI RAZMER V EVROPI m M« nmfte trn. dtmnn pešUJaive v Jiip^irili uiasqo prekinjene. Sedaj pa eno dabUi nove sveže, p« kateri Je mogefo našim rojakom ntrcfl in denar varno ao-ilUati. Vendar Je bila nam poriftana ena, ker m stroški za pafiljanje pa tem pote mnepo riije. OposarJamo to«, da m mm latam am kaka pefiUaler zaradi errepekib razmer ^ir^^^f —*—♦ J- ' » K • J ZA NUJNO POŠILJATE* POSLUŽ1TE SB "GABI« ORDER", -r DOPLAČATI dE TRKRA ZA VSAKO POSlLdATBV V JUGOSLAVIJO SLOVENK PUBUSWNC CO. :: s 9 tJt^ll M : s: ai6 W««t 18tk Street, He w ¥QU an^U^ke^ podpornega društva "Eaffle." >rraa je hil sicer izredno hud ti*to nedeljo o|H>ldne, ani|»ak vsekakor — igralcev j«' hilo okoli 20, (igrali rio vseeno) gledalcev pa 141 -a i i 1J. * • • Prijatelji narav« — in sanili cvetlic ne pozabite obis kati .cvetlične razstave v Plii^jps Consem atorv na Slien-Iey Parku, ki jf bila otvorjoria 22. marca. Letos je izredno (bogata, drugače bi ne bilo na velikonočni praznik popoldne ir>.000 obiskovalcev in to vrzITe 'hudemu mrazu 9 stopinj nad ničlo. Vstopnina je prosta razen zvečer z oziroiri na čarobno razsvetljavo. Trajala bo vključno do 10. aprila. pisal, da je najboljše, če še tri mesece ostane, da se bo temeljito privadil vudi, mleku i:i limonadi. Žena in liči sta še tri nie&ece nestrpno čakali njegove vrnitve. Pa ne samo žena in bči; pač pa vse naše mesto, kajti vsak je želel videti čudo v>eh pi- čudes — treznega Leinbovr«. STANOVANJE po 3 in 4 sobe v najem na 403 W. 18th St., New York. Kurjava, elektrika, kopališča, vroča voda, $25 do — ^p^intend^i^ Aj)t. 6. * * 6x ■ ? j 'GLAS NARODA" | p pošiljamo v staro do-^ movino. Kdpr ga Ko- ^ naročiti za svoje il. f sorodnike aU ppjate-m Ije, to iahko stori #Naročnina za atari f kraj stane $7. — V UaJLjo CaMi ne |k>£l-^ I? Njegovega povratka se živo siH>minjam. Že zgodaj popoldne so se začeli zbirati Ijudj«; pred Deželom, kjer se je ustavljala pošta. ; Naše mesto namreč ni iiuelo železnice in je še danes nima. Z vlaka je bilo treba izstopiti v Logatcu, odkoder je bilo do nas s težkim poštnini vozom debele štiri ure. Dolga in .dolgočasna pot. Sama sreča, da je bilo ob cesti mnogo postaj. V Logatcu sta bili kar dve: pri Virantu in pri Kramarju, potem je bila na Kalcali pri Oosftiši in v Hotedršiei pri Korčetn. V Oodovicu pri Za godu in Lenasiju, v Baraki je bila in naposled pri Grudnu. Pošta je običajno dospela ob osmih zvečer, tistega dne je pa imela zamudo in je še do devetih ni bilo. Ob poldesetili se pa počasi pri ziblje in se ustavi pred Deželoni, kjer je bila Kbrana črna muožica radovednežev. S kozla skoči postiljon in odpre vrata. In iz poštnega voza se zavali Lenbovec, mr-mrajoč: — $o. en JUer^ ne gremo!-. , . ^ctth a ^ *»? -m* ..Te m* uar* Friday, April 5, 1940 JC &VUNK: KREOLSKE PLESALKE tZaliv se je raztezal v tro-pični sončni opold«n?%i svetlobi, gladina *e je oljnato pozi-bavala sem in tja, nobene lastovke ni bilo videti in ne bark. I je nebo in morje — in pa Jones. Morje je imelo takšno ®a-hrbtno, pepelnato sivo lice,.da je Jones od jeze atrl svojo pipo v levici. Navzlic temu ni bilo nikjer videti kopne zemlje, prav nič ne. Ker Jones ni imel nobene pipe več, da bi jo razdrobil, je začel premišljevali. Brez dvoma se je moralo nekaj pripetiti. In se tudi je. •Mala jadrnica "Serene" je * strtim jamborom ležala na valovih. Vse -se je Lilo prekucnilo v morje, jedro in jar-bolo, iu -kar je ie ostalo, je bilo razdeljeno in preluknjano. Vrtinec se je bil tako nenudo-nra pojavil kakor strel iz topa. HVi kreolske plesaflte so fe-l»elc na robu kljuna "Serene" i it m> majale ej svojimi temno- je sonce pripekalo rjavimi glavami. Jone** je grozeče *t«»iel va«je, nato se je sklonil. i»obral težko sekiro in se jim je poča-i Mreal. One tri ko 'kakor trop ptičev prestrašeno štrlele narazen in se zadaj za hišico na jadrnici objele, pri čemer so se jim glave obrnile k njemu in «e začebljale. tJones je eftopil v spodnji del. Ko ^e je spet pojavil na krovu, j tri plosalke so hipoma spozna je bil še bolj bitni. Voda je [le strahotno nevarnost. Vide- čeie, da bi ga spravile k pameti I Jone« je pogralbil, kar je le mogel takega v naglici zgrabiti iu je z vrvmi zvezal nekakšen splav. Naglica Be je zazdela ženskam zdaj r?« bolj čudna. Plav? Ali se je bilo kaj zgodilo ! Nenadoma je Juanita krik-nila. To je bil krik. kakor Mbodljaj z nožem. Vsa iz sebe je bolščala v vodo. V globini in pod valovi so bile vidne neznanske, dolge sence, ki so pol-aele rski volkovi. . »"Serena" ee je zmeraj hujše nagibala. Slišati jo bilo ]>o-ša^tno zamolklo hmmenje in pljuskanje iz notrine. Barka je bolj in bolj goltala vodo. Morski volkovi so lenobno polzeli okoli, kakor tla bi se sončili. Vendar je vsakdo vedel, da imajo te nevidne zverine bistre oči kakor orli. Zgoraj vroče in kamnitno na brodolomec, ki so gia videli daleč, na obzorju, Kamo majcen vršiček palme. Šele tam je bila kopna zemlja. A tukaj so bili morski volkovi, in zdaj jo začelo v "Se- reni" šumeti, krov se je zagu- . . * »"Semkaj!'* je kliknil Jonei-in je zagnal mizo z vodo. Vse daljne* "jParadisu" v Malo so po jok a - naraščala Preden bi mogel |»o-jesti melono, bi ibila "Serena" že plen za ribe. Konec! Ozračje je bilo mrtvaško tiho, morje je »bilo gladko ko zrcalo in nobenega, glasu ni bilo slikati, razen glasov teh treh plesalk seveda, ki bi naj jih bil prepeljal na otok St. Thomas, in ki zdajle «še 11180 vedele, da je morje ondi osemdeset metrov globoko. ) Jones se je mahoma zavedal tega strašnega položaja; sTedi mirne vode, ob pripekajočem t ropi enem solncu, pa ranjena ladjica, k ise potaplja, potaplja — strohoten pogled. (Jones je planil iz svoje o-hromelosti kvi«ku in je začel f sekiro trgati deske iz krova. Delal je kakor divjak. Les se je čefedral na trske, z votlim glasom. Plesalke so vztrepe-tale, vide«?, da je brodnik znorel. Zlasti jim je bila sumljiva ta naglica, ki je i njo ta Človek čefedral svojo lastno (barko. Za božjo voljo, vso ladjo bo razbil! Kaj bi le po- pošiljatve Denarna nakazila iz* vršujemo točno in zanesljivo po nem kuna. Y ITALIJO $ 5.90..........Lir 11.50 .......... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 900 56.00 .......... •• 1000 CBNl OEipy smo MBNJAJO BO NlVSOBfl CK- tm PODfaaBNi**l&iWpititut: OOKI ASI DQU NUJNA M I WA btn V fg'irii'Wi" po cmm urratB T+ SLOVENI.Q P U &Vl&HI NG C O M F A N Y le so plav, iki ga je hotel Jones poriniti čez ograjo, prihitele so Inu na pomoč, toda — bilo je prepozno. (Barka se je nagnilo. "Serena" je ^agrgrala, pene so šinile kvišku ,z$šumelo in vzvalovilo je krog barke, še flip — in rdi^če dno je že štrlelo kvišku iz globine. Nato se je potopil še ta spomin na bivšo "Sereno." Ničesar več ni bilo videti kakor krožeče valove ki so hiteli narazen. Miroljubno in tiho je sijalo ameriško sonce na prazno vodo, ki ni na njen plavalo ničesar drur gega, kot plavajoča miza. X11' pa »glava, ozka, črnola*a glava, ki je bila Jnanitina. Še nekaj drugih reči ee je prika-aalo: rešilni pasovi, steklenice, deske in plav — vse to je »ko Velik ihlisk šinilo kvišku. , \Jone* je za vpil: ■"Semkaj 11a plav!" in dvoje čudovitih glav se je gibalo proti plavu. A tretja glava, ki je bila Juanitina je kričala. Potem se je potopila. Nato je bilo videti strdbmobele, lesketajoče se lakti, ki so udrihale iopod vode. Nato se je pojavila glava, nakar je spet za-vpila. iZ nekaj sunki je bil Jones pri curljajoči glavi, ki so krog nje plavali dolgi la^je. Potisnil je mizo k njej, in Juanita se je je oprijela. Za eno *aroo nogo se je plesalka držala mige in ena sama noga jp je držala nad gSdbino osemdeset metrov in še vedno je kričala. * 'Medtem sta se bili ofbe drugi plesalki povzpeli na plav in 'stas&tkšali z rokama priveslati k Juaniti, pri čemer je Jones plavajoč pomagal. fToda preden so bili pri njej je Jones zapazil, nekaj, nerazločnega pod seboj v vodi. Sivo je bilo in velikansko kaJspr. potopljeni oblaki. Jones- je prebledel.. •............• !"Juanita!" j^akHčal. Potem je einil skozi vodo "proti 'mizi, kjer je Juanita visela kakor mrtva. Vlekel je mizo za scfooj proti plava. OncH eo se droge roke iztegnile na pomoč ,ki so Juanito potegnile navzgor. Jones fce je povrpel •adnji. Koinaj jfiVi m^fa^kft m 1 je lazdeljhi in j« . V Wkomoi' v j ni je voda frg^aje hiadfelija'iirjfe puhajoč-,'ko IttMmofitfc SMjfl1 velikanski ttiOHfcP M^rVm1-1 bine. Pi'e^oziib!A TfeV! Mite ljudje so .že čepeli' tm fti so o^li po' v^i'VlW^: na . ni Dolgo pri dnigent^zate^i' plJav'^'^biP majhen in še je'p<^u^^alv fik valovih. Zapilmli^V saPiMH Ibili so brez jadre. brez vsa-kivnega blaga. Brez polnoči so švigali po vodi sem Tn. tjfc In vse tri plesalke so jokale. Mlade so bile še in prijetne vnanjosti in drevi bodo mora le 'nastopiti v St. ThomaVi. le in so čakale, potem sd |>o-gletlale Jonesa, ki je strmel na vršiček palmo. . Preudarja! je. Posrečilo se mu je ujeti iz vode drog s kavljeni i-n je potreboval blaga, veter je jako lepo pihljal. Mahoma si je potegnil srajco čez glavo in jo je privezal na droir. da je liilu namesto jadra. Vse tri deklico so na kratko viknile in so prestrašenih «H-i bolščale na človeka, ki bil v samih hlačah. Videle so. da je to mlad opaljen brodnik, ki se je hipoma obrnil k njim in pogledal. Plaho so se stisnile drug«! k drugi. • MPrenialo je," je dejal ►Jones, "treba bi bilo se kaj, ikar bi mogle dame žrtvovati. ►Jaz ne morem nič več." i Užaljeno so molčale. , f"Sicer bomo teden dni takole begafy," je rtskel Jones v zadregi in je bistro pogledal na palmov vršič na Obzorju. Tedaj sta se bridko razjokar li. Bili so ljubki in sta bridko jokali, pa ni nič pomagalo. Samo Juanita je sedla zamišljeno in je gledala tega človeka, ki ji je življenje rešil. Poceni je počasi potegnila obleko /čez glavo in mu jo dala.' N? ^e ozrl vanjo, le obleko je privezal na drog in že veter začel poganjati plaV naprej. Pripeljal ga je naravnos*t na St. Thomas. Se pogledal ni Jones plesalke Juanite, dokler fee ni stemnilo. iZjutraj ko sta s« ol>c plesalki prebudili Iz dr^mavice. je Juanita sedela zraven Jonesa, iki je moral vso noč budno pariti na zasilno jadro in krmariti. Oba sfn molef*' strmela preko sinje morske gladine. «Ko sta pogledala kviiškui stij »zapazil« pahne 111 nizke kočo. Ka beletn bregu so stali ljudje ;in so jih čakali. Zdaj so bili frešeni. ' " * Drugo jutro stu ibili v "P&-radisu" samo dve plesalki na odru. Trotja je o*tnla ob vodi kjoc J,9Qea.>t«Mio¥£i. ^ „ CENAMI- VMM Z EKAJSXOH koga 17 > ,'1. ! :■ riV-^ibipoštil so prijeti'ne-^Tefiiega 'AJeksandhi žefiftveha' Bz- tad'^'Je ^ii^mtii mt'-' rjrčjeni ^' v marcu inčiikaitio žačdfek pomladi, ki je iitielii udbben'Vfjliv* tudi 11a obredji1 V predstavrih z nai a-vb zVozahtirf' t?l6vi0§tvfe je bil daii jirj^'keft'1 življenjski snovi iti 'Virii' 'življfcnjav kot pra-viru stvarslva in človeštva vendar poseben pomen. V njem tiči izredna plodna in čarobna sila. . »Ljudske .sege smatrajo še danes začetek pomladi za začetek leta sjjloih. Poti Karlom Velikim so uvedli dan Mairjine ga <£>zfitpi(mja: 25. marca kot začetek leta, v Piši in Florenci se je ohranilo to še v 18. stoletju. Drugod je veliki velikonočni dan kot novoletni dan vejlal še do 14. stoletja. Dan vel i konočnega prazni ka, n a j-starejsega in največjega krščanskega praznika, je bil dolgo časa nedoloečn, dokler ga ni koncil v Nikeji v I. 32fi dolo-ičil na nedeljo, ki sledi prvemu ščipu po pomladnem enako-nočju 21. marca. V prazgodovinski dobi je bila pomlad kot posebna letna doba človeku sicer neznana. Ker se je njegova naravna letna razdelitev ravnala po sončnih dbratili ter enakonočjih, je leto Obsegalo samo dve dobi poletja in zimo. Homer je poznal že tri "More" kajti poletju in zimi se pridružjila še pomlad. Beseda je pri starih Rimljanih zadobila pomen ure in -e je ohranila tudi pri nasj v tem iiomeiiu. MfiTKOBJft V 0SUHBW VUŠ6AB& iPuščava Al vk Cjl^' je 'bi I'd pred* kratkutt prizorišče nebesnega pojava, kakltltlih v tem obsegu ni bilo videti.^Pre-bivalcl neke vasi ob MfcrA prt^ ščave so se sredi uočr-zbtfdiH' fcu'voljo silovitih razpokov, ki so bili podobni topniškemu •gim en ju. !Ko so stekli na' prosto,' so ztiglodali na nočnem netu o-gromne ognjene stebre, Wi s^o dvigali z neba in se razblinjali nekje v puščavi, kakor rakete. »Pojav je spremljal vroč sunek vetra, ki se je pa kmalu ohladil na normalno temperaturo. 'Med lijudmi je zavlada velika panika. Iter so v svojem praznoverju mislil, da so bliža konec sveta. Slo je pa le za mtio-zestven padec motoorjev med katerimi so bili nekateri prar ve vojike skala. . ADVERTISE IN GLAS NARODA' •l—k- .V ' '■ ■1 PEKKfW VXSL QHJBSX-ROaiW NJSMWOIIL, V okrožju sloninskem, V za-]>adni Beli Busiji so začeli z deli1 za veliki plbvni prekop, ki bi vetorl Dtojester z Njem-nom. Prestavljal bo najkrajšo vodno cesto med Črnim in ^'teliodfiim morjem. Dolg-bo 500 "km in ni tej progi bo leč' nego- 30 vodnih centVal. ^ delonr bo'zaposlenih 30 tl>e je bilo agodilo na planini in kako ni mogel in ni mogel brata živega rešiti. Ko je \>e iablebetal, se je gospodar globoko oddahnil. "No, vsaj vemo, kaj je ž njim. Zdaj ima svoj mir. Oblasti v mestu so gotovo zadovoljne, da je tako." "Seveda je sedaj mir. seveda," mu je pritrjeval Zgonc. "Gotovo so zadovoljni, »aj morajo biti. Kadar spregovori fcmri svojo besedo, mora spraviti pravica nož v nožnico. Za vse to sem že poskrbel. Poročilo bi moral citati, Hrastar, ki sem ga dal županu in poslal na glavarstvo. Če bi vedel, s kakšnimi besedami seru vse opLsal, in razložil, kako sem vse lejK> omilil in prikril. Kajti, jaz sem tvoj prijatelj, lira-fctar. Tukaj je moja roka, da sem res tvoj prijatelj." 1 Obraz mu je začel žareti samega zadovoljstva. . "Hvala vam, g:*pem, pač pa le gospod poveljnik." (Hotel je z^ralbiti fanta, pa Dorče sc je naglo obrnil, iz škafa je pa plju^knila voda naravnost na paradno uniformo gospoda poveljnika Zgonca. . ' Hotel je za njim, toda Doiveta že ni bilo več. '"Le čakaj!" je pretil za njim. 44Ko bom jaz imel kakšno besedo na Hnaetaviui, bo konec tvojih norčij!" ' ©risec se z rdbcem ter preklinjajoč v košate brke, se je odpravil po cesti proti vasi. . (Kmalu za njim je tudi Hraistar odšel z donra, noseč težak nahrbtnik. Zvečer po šmarnicah je prišlo nekaj kmetov in >o vprašali po njem. Marjana jim je rekla, da je odšel v sosednjo vas po opravkih.. fSkoro vee teden ga ni bilo domov. Nekega večera se je pozno vrnil ter preko vrta odš<»l v hišo. Slučaj je nanesel, da ga je srečala v veži Cenca z lučjo v rokah.. *'N«ak, ta pa že ni bil nikjer po kupci jskifc opravkih," si je mislila. "Delati je moral nekje, pa prav trdo delati." fioke je imel \nse obtolčeme in njegova obleka je bila vsa posvaljkana. V veliki .sobi je tisto noč prav do jutra gorela luč. (Prešli so dnevi in tedni. Na Hrastavini je bilo življenje zopet v starem teku. Navzlic temn se je pa marsikaj izpre-menilo. Marjana, ki se je prej samo delu vdajala,, je postala zamišljena. Zginila se je in začela preagodaj siveti. Z veliko skrbjo se je ozirala v svojega moža. iToso tudi posli opazili, toda Cenca jih je prepričevalno nagovorila: 1 ' 44Hudo um je! Še vedno mu je hudo. Seveda takega strašnega udarca ni mogoče kar tako preboleti." Juri je čedalje pogosteje izostajal. ' Včasi je šel peš z nahrbtnikom, včasi se je odpeljal s (kolesjem. Na kolesju je bilo vse polno zaibojev in škatelj. ' i . 'Vsa ta pota in vse te vožnje so imele svoje tehtne vzroke, kot je igospodinja sproti pripovedovala poslom. Zdaj je moral na konjski sejem, adaj je les prodal, zdaj je moral kupiti kaj orodja, zdaj to, zdaj ono. i Toda teh potov in telh voženj je bilo toliko, da so začeli ljudje po vasi govoriti in ugibati. Vse dvome je premagala Cenca z besedami: * ^___"'Dve nenadni .«mrti sta ga tako prevzeli,, da komu drugemu zaupal in bi jih kdo dragi prav lahko tamesto ujoga opravil." i (Nadaljevanje prihodnjič.) • ^r jttjt POŠKODOVAN NEMŠKI AEROPLAN Velik nemški bombnik, ki je nameraval bombardirati angleško morsko luko Forth, jc bil poškodovan in je moral pristati na Škotskem. v Firth of Zgodbe vojnih ujetnikov Beg je navadno pravo nasprotje {hrabrosti. Hrabrega; človeka ljudje gjbčudujejo in spoštujejo, ubežnika pa, zlasti v vojski, vse zaničuje. Toda prav v vojski more biti beg tudi junaštvo, namreč beg iz vojnega ujetništva, čigar nameni so plemeniti in ga spoštujejo tudi sovražniki. 'Kriminalni kaznjenci, katerim se po-reči pobegniti iz ječe, izzovejo nekakšno športno občudovanje pri občinstvu, a več ne. Pri vojnem ujetništvu, ki -e je svojega taborišča ali svoje trdnjave po pustolovskem begu povrne v domovino, se pridruži k temu športnemu občudovanju še topla, politično patriotična ~i:i>-patija. In še dandanašnji -i pripovedujejo junaštva vojnih ubežnikov iz napoleonskih vojn kakor tudi junaštva francoskih mornarjev iz gusarske garde. 'Ko so te mornarje prijeli na Španskem otoku Cabrera, so v avgustu 1869 skočili na barko, ki jim je pripeljala živež in so ondi napadli španske mornarje, jih postavili n?. sujio medtem, ko so se oni .sami pripeljali nazaj v Francijo. Se nedavno je španska državljanska vojna nudila slicne primere, ko so se u jetniki, ali talci z jadrnicami ali čolni prepeljali čez Bi>kajski zariv ali ujetniki v trdnjavah precej prostosti, a se zato s častno besedo zavežejo, da te prostosti ne bodo zlorabili. Ni se pa skoraj nikoli zgodilo, da bi bili častniki prelomili dano besedo ampak i>o prej izjavili, da jih beseda ne bo več vezala. Seveda so bili pozneje bolj strogo zastraženi — in vendar se jim je beg posrečil in se jim Še dandanes posreči. Čudovita senzacija je bil beg francoskega stotnika Zur-lindena. ki je bil ujet v nem-Ško-francoski vojni leta 1870 in je pisal poveljniku trdnjave v Mairzu, kj»T je ibil najprej zaprt, "da se smatra v 24 urah kot prostega in bo izkoristil vse možnosti za beg". Xato so ga odvedli v Clogau, toda na sveti večer leta 1S7<>, ko so bila zaradi snežnega meteža, mraza in prazniškega razjmlo-ženja straže manj pozorne, je zapustil trdnjavo in se ni več vrnil. V-o Nemčijo je peš prehodil. Ker je bil Alzačan, je gladko govoril nemško, in je pazil, da je bil ljudem všeč. ("ov. Berlin, Kasscl, Frankfurt, in Freiburg je prišel v Švico, in že 28. januarja 1871 je bil na čelu svoje čete. Kmalu za tem sta ga povišali v polkovnika, potem je postal generalni poveljnik trdnjave Pariz in slednjič še zmeraj ves ol>dan s Sred omoriko morje da so do- sijem svoje odisejade, je po- "speli v Francijo ali na -Portugalsko. . jŠe bolj pustolovski, še bolj občudovanja vreden pa se nam dozdeva beg iz zaprtih trdnjav kar skozi deželo sovražnika. Takih primerov je razmeroma dosti. Veliko število uspelih begov — zlasti častnikov — nas bolj osupne, če pomislimo, ^a imajo častniki kot vojni stal francoski vojni minister. Malo pred njim je bil general Sausster vojaški guverner Pariza, ki je bil pri Metzu prav tako prišel v nemško u-jetništvo. Tz vzhod no pruske trdnjave Graudenz je pobegnil v Rusijo in se je čez Avstrijo in Italijo vrnil v Francijo, ^ier ga je vlada povišala v generala Novat A we tretjo junaško epopejo iz iste vojne poznamo, in sicer junaštvo poročnika Pavla De-ronleda, ki je bil pozneje znan francoski politik. Pobegnil je l)il iz garnizije Vratislave, si priskrbel civilno obleko, prisilil nekega kmeta, da nru je kazal pot, zaklenil nekega krčma rja, ki ga je hotel izdati, v k Tet gostilne in je z avstrijske meje poslal vojaškemu guvernerju Vratislave pisanje, kjer je sporoči! >voj posrečeni beg in dodal pismu še nakaznico, da bi v garnizijski kantini poravnal njegov račun. Svetovna vojna je pa dala povod še za več junaških begov. Tisti čas je bil na neskončnih sibirskih ravninah celo priča ninožinskemu begu avstrijskih in ogrskih vojakov ali češkrh legijonarjev, ki jih je bila presenetila ru-ka državljanska vojna, in ki so morali zategadelj čez Sibirijo in severno Ameriko napraviti kar pot okoli sveta, da so prišli spet v Evropo. V Franciji pa so se kmalu po mirovnih pogodbah združili tisti, ki so bili rf>ežali iz nemškega ujetništva v Zvezo vojnih ufbožnikov, ki je njen predsednik bivši prvak letl-»-kega brodovja, letalski general De Govs. Ta je moral leta 1915 ko je bombardiral o-rožarne v Sleziji, zasilno pristati na nemških tleh. Postal je nemški ujetnik v trdnjavi Hirschiberg na Bavarskem, kjer je ostal točno — 8 dni. Samo za sekundo je bila straža nepazljiva, in že je De Goys preskočil trdnjavsko o-grajo. (Drugi letalec, slavni pionir civilnega letalstva Roland Ca-ros, je pobegnil kot vojni ufjetnik iz trdnjave Magdeburg. Zasledovali so ga in se je vso noč dolgo skrival v veliki marmorni grobnici na pokopališču v B rau n «cdi we i gu in je tako srečno i**el. Stotnika Zuavov, Girauda, ki je bil pozneje član najvišjega francoskega vojnega sveta, so pri prvem begu ob holand-ski meji dohitele*nemške roke, a drugič se mu je posrečilo pobegniti. In tako se ta seznam nadaljuje. * J I H'Zvteza vojnih ubežnikov" je nedavno izdala knjigo, kjer so popisani najbolj kričeči primeri uibežništva »Stanov te zveze. Junak najbolj zanimivega in najbolj bistroumnega bega je neki preprosti franooski vojak, Mdchel, ki je po poklicu črkostavec. Ker je bil precej dolgo v nemškem ujetništvu, se je dobro naučil nemščine. 'Zaposlili so ga v garaizij^ki tiskarni, kjer je bilo malo strokovnih stavcev. \ Ondi je Michel sam natiskal obrazec ki je predstavljal "spremno pisanje vojnega ujetnika (ime osebe), ki je dobil pravico. da brez spremstva potuje v (ime kraja). iMuchel je ta Obratzeo izpolnil, ponaredil je podpis gamizijskega poveljnika splazil se je v pisarno, kjer se ma je osrečilo dcrfbiti fig na VELIKA KUHARICA dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Feiirita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič sponolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osna. kar pomeni za slovenske razmere več Vr* F- t^ko gostobesedna reklama. Vi t«* kakor 700 ntmnrh > strnila adUtna In priznana »itarira \«<\ «tnra In najnorr}*a dognanja kuhinjske uiftnosU. Snor Jf «M«-I»>*a nnjf r** pntlfdm. Izbira rrreptov Je Izfrpna. TO -IF. \ \4rorof.nkjSf dei/) ki ga imamo na tem roDRof ir knjige je mrkoftna. Ne*lrta Je »Mk » benediln, S4 pa > noi'h M-ranth tabel. M jih Je naslikal Dragotin Hmitfk. . . . V<»ka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti z* z Irnv » in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo om;«liti. Vsaka gospodinja se mora namre? priučiti umetnosti, kako ho svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hofp1* *udi svoje eoste iznenaditi s posebno izbranimi Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica to SLOVEXSKA KUHARICA Mudi Je Mi natisk knjige t vaeh pcglritfc m —me vaeblnske. ampak tudi lehnlJfna popolneje od rteh dosedanjih hdaj. J« cena knjid sedaj znižana. ^ ^ (T&ai— pi«am» mi.) Velja i vara uuaoufl $5.! Vnrr»oite pri • li\|Hi\R\l: M OVFVU; PlBUSHIVf, tOWPm Wr«t 18th Street - New York, N. Y, '» ^r. oiisrOIHNJE IN DEKl^TTA, TO dE KNJIGA ZJk VASI svoje pisa,nje. S tem ^dovoljenjem" je šel pokoncru skozi vrata vojašnice, minio straže, na kolodvor, odkoder se je lepo in lagodno pripeljal v tisto me»sto, 'bliže nevtralno meje. (Orožniki in železničarji >o ga povsod vljudno ]x>zdravljali, in mu povedali, kje more prestopiti. Ta mojstrsko zasnovani in izvedeni beg skozi sovražnikovo državo je uspel v dveh dneh. VENERA SE POTEPA. SŽe v drugi polovici februarja sni o imeli priliko, da se pobavimo s kraisotico Venero. Začela je tedaj z večernim potepanjem. ki je zbujalo veliko pozornosti. iNjen poskus, da l>i se )>ri-bližala vrleimi očetu Jnpiteru so dali (zemeljskim prebival cem povod za niarsikakšno o-nravljanje. Kmalu pa je bilo videti, da stari Jupiter ni pra- vi lip za prijazno nebesno damo. V prvih dneh tega me->eca je svojo pozoniost obrnila Saturnu in končno ne je znašla ob njegovi »strani. A tudi ■Saturn ni videti nje pravi tip, kajti sedaj kaže- da hoče IH>hitetI bojovitemu Marsu, v objem, >edaj je že na pol' poti med njim in Saturnom. Jupiter je njeno nezvestobo dozdevno prebolel, ker odhaja bolj zgodaj spat. To je tudi 'najboljše, kar more storiti. Gospod Mesec si dela pač posebne mirili, kaj Še bo iz teh številnih srečanj in sestankov. »Malo -e mu žili čudno, kajti Venera mu je bila znana kot solidna dama, ki se je druira-■če navadno zelo zgodaj odpravljala v svoje sobane. Sedaj pa je o-tala vsak večer da lje zunaj in še proti 11. zvečer jo bo ob koncu tega meseca opazovati na nočnem potepanju. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaalova Je raavldao do kdaj Imate plaCano naročnino. Pr*n •levlika pomeni meaec. druga dan iii tretja pa leto. l>a nam prihranite nepotrebnega dela ln atro&koT. Vaa prosimo, da akufiate naroCul-do pravočasno poravnati. PoftiPte naročnino naravni nam ali jo pa plačajte naftemu aaatopniku e Vaftem krajo ali r« kateremu lamed ■astopnlkoT. ko jih Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker so upra<-t Ceni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj našlb rojakov nrn ljenlb. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo sa plačano naročnino. tel > rt- ( no. (C JALIFOKN1A: Ban Francisco, X>LO&AJLK>: Pueblo, Peter Culig. A. BaftK Walsenburg, M. d. Barak iNOIANA: Indianapolis: (LLIMOIB: Chicago, J. Clcero, J. Louis Androjna Uliaols) Jollst, Jennie La Salla. d. BpeUcb Maacoutan, frank North Chicago ta Wa IfABTLAND: Ilfiaillkrr Vi. MICHIGAN: Detroit, U flash ai MINNB80TA: Chisholm, J. Lukanich mj. Joa J. Kreleth, Loaia ..Gilbert, Louis Vaansi • Hlbbtng. John Puri« Virginia, Prank Hrradeh MONTANA: Roundup. M. M. Paalaa Washoe, I*. OHIO: Barberton. Clereland. Anton Bobek. linger, Jacob Resnlk. Jul*- tuapnia Glrard, Anton Nagode Lorain. Louis Balsnt, John KumAn Youngstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon aty. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jev nikar Coneawugh. d. Bmtw Oorerdsle in okolicau Mrs. Ivaaa Export, FarreU. Jerry Okorn Forest City. Math Mamšm Fr. Blodalkar Greensburg. fraak Norsk Homer City, Fr. Ferearhak Johnstown, data Fstaats Krayn, Aat. TauSelJ l