DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 111 Spoštovani vsi ‡ letošnja nagrajenka in nagrajenci, predsednica Slovenskega etnološkega društva, Ëlani Komisije za Murkove nagrade, drage kolegice, kolegi in gostje naše tokrat po morju vonjajoËe in baroËno uokvirjene prireditve ‡ prav vsi prisrËno pozdravljeni na jubilejnem, dvajsetem Murkovanju. Ko sem pred letom dni na slovesnosti v Prešernovi dvorani akademijskega pritliËja prejemala flsvojo« Murkovo nagrado, sem kratkost tedanjega zahvalnega nagovora (Ëe se ne motim) pospremila z besedami, da mi je tisti pravi govor, nagovor s težo, usojen šele ob letu osorêj. A zdaj, ko sem ga doËakala, v trenutku, ko sem se zazrla v belino papirja oziroma v praznino raËunalniškega ekrana, se nisem poËutila prav niË usodnostno; bila sem brez tistovrstnega navdiha, ki bi me varno popeljal po uhojeni poti mojih predhodnic in predhodnikov ter mi, ali pomagal osvetliti trenutno stanje duha v slovenski etnologiji ali pa morda oceniti aktualno družbeno zavzetost naše stroke. Tudi zamisel ubesedenja spominskega sreËevanja s cenjeno jubilejno vrsto obrazov in osebnosti nekdanjih nagrajenk in nagrajencev ‡ Ëeprav bi bilo to nedvomno hudo mikavno ‡ kar ni pognala prstov po tipkovnici. Je paË tako, da moja etnologiji posveËena premišljanja trenutno polzijo po drugih poteh. Umik iz intenzivnega javnega strokovnega delovanja in ukvarjanja s skupnim v delovno zasebnost me je v preteklem letu vedno bolj uživaško sukal v raziskovalno delo; v terensko in v tisto bolj tihotno muzejsko delo. Na vso sreËo nosilke in nosilci Murkove krone ne služimo javnostim celo leto ‡ kakor na primer lepotne kraljice. Pokramljamo z novinarji, se vam predamo na tradicionalnem pogovoru z nagrajenci, se izpove- mo v svojem intervjuju in potem imamo do nadaljnjega ‡ do slavnostnega nagovora ob simbolni predaji žezla novemu Mur- kovcu ‡ relativni mir. In sama sem ta mir, kot kaže, tako zelo izkoristila za svoj delovni nemir ‡ najprej za razstavo flSkrinje, skrinje, skrinjice …«, za terensko in drugo raziskovanje skrbi za zdravje delovne živine, za žvižganje in petje delovnim volom, za Orlovo raziskovanje oral in potem še za pisanje raznovrstnih besedil ‡, da sem se pred to svojo le enkratno priložnostjo, edino v življenju, pred slavnostnim nagovorom pretekle Murkove nagrajenke, prav zares znašla v zadregi. Iz nje se izvijam s šopkom miselnih in spominskih okruškov, ki so se mi ob tem utrinjali; in morda bo iz njih vendarle nastala s Ëasom in z nami ubrana fragmentarna sestavljanka. Najprej ‡ ker to paË ni veË skrivnost ‡ mi dovolite, da iskreno navdušeno in prisrËno Ëestitam letošnji Murkovi nagrajenki, kolegici Mojci Ravnik. O njenem delu bo nedvomno sprego- vorjenih še toliko tehtnih pohvalnih besed, da z njimi ne bom tekmovala. Dodajam jim le spomin iz študentskih let, v katerih nam je prav Mojca, tedanja vladarica knjižnice Oddelka za etnologijo, poleg profesorjev Vilka Novaka in Slavka Kremen- ška (ter seveda tudi tedanje asistentske ekipe) bistrila poglede na etnologijo in nas znala navduševati s svojo zagledanostjo v stroko. Vesela sem, da gre letošnja nagrada v tako pravšnje roke. In iskreno Ëestitam tudi društvu OraËi iz Ptuja, dobitni- Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Mag. Inja Smerdel NAGOVOR OB flMURKOVANJU« 2006 kom Murkove listine. Ker malce za šalo in malo zares v vsem rada išËem (ter pogosto tudi najdem) neke miselne ali drugaËe usojene vezi, sem v letu, v katerem sem se toliko ubadala ter se še vedno ukvarjam z orali, oranjem in oraËi, hudomušno vesela, da so listino dobili prav oni. In zdaj k prizorišËu naše tokratne prireditve ‡ a ne k stvarne- mu, k muzeju (naj mi obalne kolegice in kolegi ne zamerijo), temveË k malce simbolnemu, k morju. Tudi tega, da vas nagovarjam prav ob morju, po katerem neprestano hrepenim, sem strašansko vesela. Ponavadi sta že en sam vdih modrine in pogled do obzorja dovolj za moje nadvse dobro poËutje; takšno, ko se ti zdi, da bi lahko objel ves svet in imel rad vse ljudi … Morda boste rekli, da vam govorim banalnosti, a zdi se, da bi ne bila odveË nalezljivost takega poËutja. Morje, to veËnostno okno v svet, je ena sama metafora za širino duha. Odprtost pogledov prinaša strpnost, trepetajoËa obmorska vroËina vzdržljivost in z maestralom ubrano petje škržadov navdih za delo in ljubezen do življenja. Morda se motim in posamezniki so paË vedno izvzeti, a zdi se, da vsega tega prav med nami etnologi, zapriseženimi preuËevalci življenja, ni vedno v izobilju. Zato nam, drage kolegice in kolegi, v tem trenutku in morda preveË naivno, želim malce veË strpnosti v medsebojnih odnosih ‡ med nami in med našimi redkimi ustanovami. Želim nam upoštevanja razliËnosti pogledov in spoštovanja raznovrstnosti delovnih rezultatov; sestopa- nja s piedestalov vase zaverovane strokovnosti; sposobnosti izražanja veselja ob posameznih, tudi skromnejših delovnih podvigih, ki so vsak na svoj naËin prispevek k etnologiji, in še kaj bi se našlo ‡ a naj bo dovolj. Posamezniki tkemo preprogo naše vede. Naše niti so raznobarvne, a Ëe se tega zavedamo in medsebojne razlike spoštujemo, jih je ‡ pa naj bodo še tako pisane ‡ nedvomno mogoËe stkati v ubrano celoto. NauËimo se že vendarle biti skupaj kljub razlikam in še posebej stopiti skupaj, kadar je to za etnologijo pomembno in potrebno. Zakaj takole pletem besede? Le zavoljo tega, ker kadar morda tega nismo zmogli ali kadar tega ne zmoremo, zunanja podoba naše stroke ni niti privlaËna niti prepriËljiva. Ob tem se spomi- njam ne prav redkih, poveËini zamolËanih in hudo neprijetnih trenutkov iz Ëasa vodenja Slovenskega etnografskega muzeja, ki je bilo morda v oËeh mnogih izmed vas v pretežni meri le menedžerska borba za denar, za novo muzejsko hišo. A v doloËenih pisarnah Ministrstva za kulturo pa tudi v nekaterih muzejskih krogih sem morala vse prepogosto stati na okopih naše vede; pojasnjevati naše razcepljenosti in braniti etnologi- jo in etnologe ter z vsem strokovnim erosom in prepriËljivimi argumenti vedno znova zagovarjati našo upraviËenost do etno- loškega muzeja v zaËrtanem obsegu in sposobnost njegovega snovanja. In zdaj vam bom povedala zgodbo; priliko o dalmatinski vasi- ci, v kateri zadnjih nekaj let preživljam poËitniške dni. Prav majcena je; šteje le rodbine štirih bratov ‡ sinov Filipovega, flod Filipa« Filipa, naseljenih v bregu nad morjem od sredine DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 112 19. stoletja, od Ëasa pradeda Filipa ‡ in nekaj njihovih bratran- cev. Do dobe turizma so obdelovali nekaj polja in oljËnih nasa- dov, ovËarili in ribarili; danes še vedno ovËarijo in ribarijo, le na polje so pozabili. A kar je težko razumljivo v tej majhni, ne samo vaški, temveË tudi sorodstveni skupnosti, je njena notranja sprtost. Barba Ante, ta baraba, je barbi Miletu pobral ušate iz vrše, sem zadnjiË slišala. In vaški Amerikanki Luce je njen neËak, vaški flšerif« Toni, že veË kot pred letom dni samo pobral dolarje, luËi pred hišo pa ji še do danes ni postavil, mi je poleti pravila. Pa sestra Šikinega pokojnega moža, njena flzava«, kakšna nesramnica, hoËe Šiki vzeti nekaj zemlje, so mi ne dolgo tega pripovedovali med Ëakanjem na kruh. A Ëe bi ‡ bog ne daj ‡ pod vtisom njihovih opravljanj sama rekla karkoli slabega Ëez kogarkoli izmed njih, bi v trenutku postali najbolj složna vasica pod jadranskim soncem. Le kaj se mešajo ti tujci, ti nepovabljeni flfurešti« v naše zadeve, bi si pridušali; in njihovi medsebojni spori bi zaËasno potihnili v prid obËutju skupne moËi in zavetja v skupnosti. So nam lahko ti moji Dalmatinci svetál vzgled? Bomo kdaj takole strnili moËi ‡ vsaj ob kakem prihodnjem raziskoval- nem projektu, Ëe že ne ob ubranem etnološkem študijskem programu? In kaj v teh dneh mislite o romskem vprašanju, drage kolegice in kolegi? Bi našo skupnost etno-logov lahko ob tem kdo kaj vprašal (pa nas ne)? Bi se moral kdo izmed nas odzvati na aktualno dogajanje? Pred nekaj leti sem v muzeju zasnovala prireditve, posveËene Romom. Naši štirje flHommagi Svetov- nemu dnevu Romov« so bili vsebinsko razliËni, vendar vedno namenjeni medkulturnemu dialogu, približevanju romske kulturne drugaËnosti ne-romskim muzejskim obiskovalcem in osmišljeni na podlagi prepriËanja, da spoznano tuje postane manj tuje. A na teh prireditvah, ki so bile kar nekaj let naša programska stalnica, smo se poveËini sreËevali prepriËani s prepriËanimi. Ob nam drugaËnih ali premalo razumljenih Romih in njim drugaËnih nas samih pa se vedno spomnim še ene zgodbe. Pripovedi iz otroštva mojega moža o Sabriji iz skopskega romskega naselja Šutka. Romkinja Sabrija je prihajala Ëistit stanovanje, v katerem je v tistih letih prebival z mamo, in prat njuno perilo. Ko jo je klepetavi radovednež enkrat povprašal, zakaj Romi kradejo, mu je Sabrija zelo pre- prosto in tako resniËno odgovorila: flVeš sinko, eni Romi sicer res kradejo, a ne kradejo vsi Romi. Eni med nami Ëistimo in peremo; eni zbirajo smeti, drugi perje; eni trgujejo s konji, drugi so kovaËi in spet tretji brusaËi … Vseh vrst nas je in razliËne poklice opravljamo ‡ prav tako kot vi. In med nami eni res kradejo; a sinko ‡ tudi med vami so taki, ki kradejo …« In zdaj, ko je že Ëas, da konËam svoj besedovalski monolog, naj vas le še za hipec popeljem iz sedanjosti v preteklost, vam navržem še en spominski okrušek. Ker gre v tretje rado, vam tako povem še eno zgodbo oziroma vam razkrijem spomine moje mame na Matijo Murka. Na našega Murka. Na moža, katerega ime nosijo naše strokovne nagrade, priznanja in listi- ne. V povojnih dveh letih, do informbiroja, sta bila z oËetom praška študenta. Kot študentski zakonski par sta v Ëeški pre- stolnici iskala ustrezno stanovanje in s pomoËjo znanke, Mur- kove ovdovele snahe, sta dobila v najem sobico v njegovem petsobnem praškem bivališËu. Naš znameniti Matija je bil v tistem Ëasu že star in skoraj povsem nemoËen. A njegovi nego- valka in družabnica sta ga vsak dan posedli za mizo v dnevni sobi, kjer je potem dolgo Ëasa, dokler je zmogel, bral svoje knjige. In takega se mama spominja. Togo sedeËega zamišlje- nega moža, skozi debela oËala zazrtega v knjigo, prislonjeno na bralni pult. Le njegovi dolgi suhi prsti so se ob tem obËasno premikali in zmogli prav poËasi obrniti prebrano stran … Etnologinje in etnologi smo strokovni dediËi tega moža nezlo- mljivega duha. Vsem skupaj nam želim, da bi ga bili vredni ‡ našega Matije Murka … Datum prejema prispevka v uredništvo: 7. 12. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Mojca RaËiË SimonËiË RAJŽA NA OBALO Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Mur- kove listine za leto 2006 smo združili z rajžo, podobno kot podelitev najvišjih etnoloških priznanj za leto 2003 v Rogaški Slatini. Le da nas je tokrat pot vodila na povsem drug konec Slovenije, torej proti zahodu. Devetega novembra navsezgodaj zjutraj se je skoraj poln avtobus slovenskih etnologov in nekaj naših simpatizerjev odpravil proti morju. Z nami je bila tudi letošnja dobitnica nagrade, ki je pet let svoje poklicne poti kot etnologinja ‡ konservatorka preživela prav na Obali, in sicer na MedobËinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi- šËine Piran. NakljuËje, da je bila podelitev prav na obmoËju, kjer je nagrajenka opravila nekaj svojih kljuËnih raziskav, je še dodatno potrdilo pravilnost odloËitve, da je vsakoletna slovesnost v drugem slovenskem kraju. Rajžo so še dodatno popestrili letošnji prejemniki Murkove listine, skrbniki svoje lokalne dedišËine, ki radi predstavljajo pustne posebnosti Haloz tudi zunaj domaËih krajev. Pobudnica Murkovanja na Obali je bila predsednica SED Breda »ebulj Sajko, zato je s pomoËjo Tanje Roženbergar Šega in v sodelovanju s kolegicami in kolegi, zaposlenimi v muzejskih in drugih primorskih kulturnih ustanovah, sama prevzela tudi organizacijsko plat rajže. Naša prva postaja je bila Mestna galerija Piran, kjer nas je priËakal direktor in kustos Andrej Medved. Popeljal nas je po gostujoËi razstavi slik in kipov Joana Mirója in nam povedal tudi nekaj besed o razstavni politiki galerije, sodelovanju s tujimi galerijami, težavah pri pridobivanju razstav slavnih umetnikov in odnosu Ministrstva za kulturo do njihovega dela.