J-"'■-*■ n rnitri <-.<>_ JU,_ ruM It ' ! ZAP. ST-i i ROJEN ..........' J ' i ===== === ____ _ ___ _ _ _ _ ___________________ j_a IV NARODNOST 8 i '" 227 1 _J__.86mJ „1 5Jtl_JELJ_AK i OTROK OBE! ROM ~ CIGAN i- 8681 i 1 910 ROH - CIGAN ?®_216 ! RIHAlDO RE IC HARD - DIRCCHARDI« ■ MAG. SCI.? 1 8682 ! 1961 BLED_ '____j ŠIIITO - CIGAiT SE EI 232 J i 8683 i 1933 O&ERVtLLACH OBE) OT1 _ ROM - CIGAN 20 I 210 1 ! ......86.84 i 1905 KVISKA i BREZ POKLICA OBES ROM -.......C IG AN BREZ POKLICA 207 1 _ 8o85 i 188 3 TOES CHIN G O BES !________211 J _ ! 8691 i 1913 POLSTRANA i BRFT^I^CA ROM - CIGAN OBER 44 I 231 i 8ö92 ! 1 937 BELJ AK 233 OTROK Z G ■ 9 ! ROM - ClbAN ! OTROK 46 j 8693 i 1 939 W O L F Sä ER G i______________________ _. OPER ROM - CIGAN ! 209 !| 1 8 o94 j 1921 O dE RBERG JORC HE N J BREZ POKLICA J ROM - CIGAN 0 9ER 52 J_ I * I I 2.25 ! 8695 i 1928 CüERVfcLLACH OTROK ROM - CIGAN OBER' 56 i ž g 3 i l 86.96 i 1 91 6 OORNAV A J_BR EZ POKLI CA OBBEI ROM - CIGAN Avtor: mag. Rinaldo Diricchardi Muzga Založba : Zveza romskih skupnosti Umbrella-Dežnik in Anglunipe-RIC, Litijska cesta 81/a, Ljubljana Prelom, fotografije in oblikovanje naslovnice: Sebastian Žetko CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 323.15(497-452=214.58) DIRICCHARDI-Muzga, Rinaldo Kraintike Sinti estraiharia / Rinaldo Diricchardi Muzga; [fotograf Sion Soeters]. - Ljubljana ISBN 978-961-93072-1-2 255838208 mag. Rinaldo Reichard - Diricchardi Kraintike Sinti Estraiharia Ljubljana, 2011 Kazalo str. 70 Uvod str. 77 i. Zgodovinske legendeo Prihodu Ciganov/Sintov v Evropo str. 74 2. Resnejše raziskave Ciganske/Sintske etnogeneze str. 20 3. Verske razmere v Perziji str. 22 Prilogi 2.1 in 3.1 str. 37 4. »Protociganski jezik« str. 36 5. Teorija »protociganske« etnogeneze str. 40 Prilogi 4.1 in 5.1.1 str. 47 5.1. »Pracigani« in protociganski jezik str. 43 6. Preganjanja Sintov v Evropi str. 67 7. Prihod Sintov na Kranjsko str. 65 8. Sinte, Sinti, Sindh str. 74 9. Poimenovanje Sintov str. 80 10. Sinti: duhovnost in usoda... str. 84 10.1 Sinti in religija - vera str. 88 11. Slovenski in EU Sinti ter 2. svetovna vojna str. 95 12. Gorenjski Sinti po 2. svetovni vojni str. 99 13. Zveza Sintov Slovenije po letu 2008: Konstruiranje nove vlade str. 704 13.1 Napori za rešitev Sintskega vprašanja etnične Identitete str. 707 Zaključek str. 777 Priloge str.783 Begunje danes skozi fotografski aparat str. 799 Viri str. 200 Literatura str. 207 Internetni viri Izjava ob neizidu monografije Avtor monografije Kraintikhe Sinti Estraiharia, z začudenjem spremljam dogodke, ki niso v čast Zvezi Sintov Slovenije, verjamem pa, da bodo negativno vplivali na sintsko sodelovanje z romskimi in sintskimi organizacijami doma in tujini. Kot avtor in aktivist, sem tej skupnosti posvetil ogromno svojega časa, vložil veliko raziskovalnega in znanstvenega dela, ter skupnost Sintov vseskozi predstavljal z velikim spoštovanjem in raziskovalno objektivnostjo in empatijo ter aktivno deloval v smeri njene rekognicije doma in tujini. Nihče si ne more lastiti avtorstva za delo, katerega ni avtor! To mora veljati tudi za slovenske Sinte! Znanstveno delo znanstvenikov naj sodijo in presojajo znanstveniki in raziskovalci discipline, na katerih delujem vrsto let, se udeležujem mednarodnih znanstvenih konferenc s tega področja in aktivno sodelujem z znanstvenimi prispevki! Endogamnost, ekskluzivizmi in socialna ter etnična stratifikacija neke skupnosti, ki se priznava za potomko indijskih nomadov v Evropi, ne priznava pa, da so pripadniki Romov, govori in uporablja romski jezik, pa še ne more opravičiti njenega neznanja niti nepoznavanja zgodovine, kulture in lingvistike potomcev indijskih nomadov v Evropi, ki se danes skupno imenujejo Romi! Biti pripadnik Romov samo takrat, ko nekdo išče osebne koristi, pa je za avtorja irelevantno, saj jasno evidentirajo njene intence! Znanost in resnica sta dostopni vsakomur! Znanost ni odvisna od osebnih koristi neke skupnosti, niti si ne more lastiti resnice! Avtor v celoti zavrača etnični oportunizem in eksluzivizem! Avtor bo tudi sam odločal, kdaj in kje bo neko delo izdal! Osmrtnica monografiji Kraintike Sinti Estraiharia Sporočamo žalostno vest, da je knjiga, še preden je ugledala luč sveta — zamrla, ker Sinti odklanjajo vsakršno sodelovanje s Cigani in Romi! Žalujoči: - Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella/Dežnik, Ljubljana - Društvo Romski informacijski center Anglunipe, Ljubljana Uvod Če hočemo preiskati zgodovinsko ozadje prihoda nemško-avstrijskih Sintov na Kranjsko, sredi 18. ter začetka 19. stoletja, se moramo ozreti nazaj, v zgodovino naseljevanja Sintov v Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Španijo in Nizozemsko (po tako imenovani severni poti naseljevanja Sintov v Evropo iz Indije v Perzijo ter kasneje ponovno nazaj v Indijo; dokončno izselitev iz Indije v Egipt, Bližnji Vzhod, Malo Azijo -Anatolijo, Grčijo, severno Afriko, Španijo in severno Evropo). Pri opisovanju zgodovinskega ozadja sem uporabil arhivsko dokumentarno gradivo nemških in avstrijskih muzejev, predvsem v tistem delu, kjer opisujejo holokavst. V veliko pomoč je bila tudi angleška in ameriška literatura ter zgodovinski dokumenti, ki opisujejo prve omembe naseljevanja ciganskih skupin po Evropi. Ker pričujoča monografija opisuje predvsem etnično skupnost Sintov, sem v dostopnem gradivu upošteval tiste vire, ki izrecno omenjajo Sinte, ali pa se na to temo navezujejo. V veliko pomoč so mi bile Zveze Sintov po vsej Evropi, ki so posredovale slikovni material ali arhivske listine. Pregledal sem Nadškofijski arhiv v Ljubljani ter upošteval vse vpise rojstev, porok in smrti v gorenjskih župnijah, kjer so se Sinti nahajali. S temi arhiviranimi vpisi tudi zagovarjam teorijo, da so Sinti krščanstvo prinesli s seboj, na dolgi poti po Bližnjem Vzhodu v Nemčijo, kot v takratne dežele avstro-ogrske monarhije, v našem primeru Kranjsko. Upošteval in pregledal sem muzejske zbirke holokavsta v Avstriji, Nemčiji, Ameriki in Nizozemskem; pregledal in upošteval sem muzejske zbirke novejše zgodovine v Ljubljani, pregledani in dokumentirani so bili arhivsko gradivo Muzejev Radovljica, Muzeja talcev Begunje in Gorenjskega muzeja Kranj. 8 Pri opisovanju sorodnih indijskih nomadskih skupin v severni Afriki in Bližnjem Vzhodu sem uporabil posredovane vire Zveze Domarov iz Izraela, Palestine, Egipta ter Cipra; prav tako sem upošteval posredovane vire Zveze Lurov iz Iraka, Zveze Ghavazijev iz Egipta ter nenazadnje, Zveze indijskih Romov iz Pandžaba ter najnovejša dognanja, da je v pakistanski pokrajini Sindh (po pričevanju naših sintskih misijonarjev v Pakistanu) še vedno primordialna sintska skupnost, ki govori isti jezik kot evropski Sinti (pričevanja francoskih sintskih misijonarjev so mi posredovali: Marino Reichard iz Kranja, Renato Horn z Bleda ter Silvo Muzga iz Tržiča). Ker sem avtor sam pripadnik etnične skupnosti Sintov, sem upošteval svoje vedenje, življenje, opazovanje in dolgoletno zbiranje gradiva znotraj lastne skupnosti. Pri tem sem upošteval tudi terensko delo v krajih, kjer je ta majhna skupnost poseljena: Jesenice, Potoki, Bled, Radovljica, Lancovo, Kamna Gorica in Kranj. To zbirko imenujem "Osebni arhiv: pisni". Uporabil sem tudi bogato zvočno gradivo z intervjuji Sintov, ki sem ga javno predvajal na radiu Slovenija - nočni program, radio Sora - informativni in nočni program, radio Triglav Jesenice - nočni program ter radio Kranj - informativni in nočni program; ter "Skupni nočni program regionalnih radijskih postaj Slovenije", od leta 2000 dalje ter nočni program radia Slovenija v letu 2007; to zbirko imenujem "Osebni arhiv, zvočni/pisni" Pregledana so bila tudi razna periodična glasila, elaborati ter poročila v občinskih glasilih, ki se nanašajo na gorenjske Sinte. Vpetost Sintov v tedanjo Kranjsko ter obdobja, ki so sledila po 1. svetovni vojni, jasno kažejo, da so se slovenski Sinti integrirali v tedanje družbene razmere; kraje, kamor so se naselili sprejeli za svoje ter se, nenazadnje tudi ustalili na Gorenjskem, obdržali potujoč način življenja zaradi narave dela, kar jasno izpričujejo listine iz teh obdobij od 18. - 21. stoletja (MK, KK, PK). 9 Drugi del študije namenjam obdobju med 2. svetovno vojno, upoštevajoč tudi letnico 1933, ko se v Nemčiji, s Hitlerjevim prihodom na oblast pojavi nacizem. Holokavst ni prizadel samo Judov (šo-ah), temveč, po nekaterih ocenah, tudi milijon Ciganov (Sintov, Romov). Romski termin za holokavst je "porajmos", sintski pa "sintengre holokausta". V Evropi je veliko zbranega gradiva predvsem o judovskem holokavstu. Judje so se dokaj hitro organizirali v močne organizacije, ki so v letih po vojni od Nemčije prejemale tudi znatno vojno odškodnino, ki jim jo je proti koncu leta 1945 dodelila pariška mirovna pogodba. Evropski Judje so bili dobro organizirani v mreže, ki so skrbele, da je povojni reparacijski aparat nemoteno deloval (Shilumim: kar v hebrejščini dobesedno pomeni, da bo vsakdo, ki je storil genocid, to tudi plačal). Shilumim ima svoje zgodovinsko ozadje v znamenitem Eisenhowerjevem pozdravu, ob vstopu v koncentracijsko taborišče Dachau: "Sagt Euren Kameraden, es wird alles wiedergutgemacht" ("Povejte svojim tovarišem, da bo zopet vse popravljeno") (Asmussen 1987, 22) Taborišče so osvobodili Eisenhowerjevi vojaki, čeprav za žrtve to nikoli ni pomenilo, da je s tem dejanjem že vse pozabljeno. Žrtve holokavsta kot sam holokavst, so si leta prizadevali lastiti samo Judje; Cigani "kriminalna družba", kot so Nemci še dolgo po osvoboditvi opravičevali svoje "rasno čiščenje", da Ciganom ne bi plačali vojnih reparacij (Knesebeck 2006,30-100) so bili pozabljeni in odstavljeni na stranski tir. Ciganske žrtve so bile manjvredne, izkazalo se je, da bodo tudi med mrtvimi žrtvami obstajale nepremostljive razlike; povojna Nemčija desetletja ni hotela priznati "ciganskih žrtev", ker se je sklicevala na kriminalistična poročila Gestapa, da je nacizem samo obračunal s ciganskimi kriminalci (Knesebeck 2006,30-100) in njihovo kriminalno dejavnostjo. Asmussen Nils, 1987. «Wiedergutmachung" und NS-Verfolgte in Hamburg nach 1945«. V: Der kurze Traum von der Gerechtigkeit. Hamburg: Erlebnisse Verlag. Knesebeck von dem Julia, 2006. The problems encountered by Sinti Holocaust victims seeking compensation in post-1945 Germany.Sommerville:Oxford University. 1. Zgodovinske legende o prihodu Ciganov / Sintov v Evropo Med vsemi ciganskimi skupinami krožijo različne legende in miti, ki so našli svoje mesto v strokovni in laični literaturi. Na vprašanje, odkod so ter kako so iz Indije pripotovali v Evropo, Sinti odgovor-jajo skrivnostno, značilno za njihovo skupino: pregrešili so se zoper Boga, zato je njihovo brezciljno tavanje po zemeljski krogli, le del njihove pokore. Nekaj teh legend, ki seveda nimajo posebne znanstvene osnove, zasledimo tudi pri drugih ciganskih skupinah. Prvo takšno "prekletstvo" so jim nadeli kristjani, češ da so Cigani "od Boga prekleti Kajnovi potomci" (Clebert 1961, 4-20). Razlaga izvira iz Svetega pisma Stare zaveze (1 Mz, 4). Kajn (zaradi ljubosumnosti), ubije svojega brata Abela, češ da je bila bratova klavna in žgalna daritev Bogu všečnejša. Kronist opiše božji srd: "Bodi torej preklet z zemlje...ko boš obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boš po svetu"(i Mz 4, 11-12). Kajn se zave svoje krivde, izrazi obžalovanje in se pokori, obenem pa zaradi izgona, Bogu izrazi svoj strah, da ga zaradi storjenega dejanja ne bi kdo ubil; kljub temu, da mu je Bog greh odpustil, krivdo nosi s seboj! Bog mu odgovori, da mu bo dal..."znamenje, da ga nihče, ki bi ga našel, ne bi ubil" (1 Mz 4, 15); nato se Kajn naseli v deželi Nod, kar dobesedno pomeni - bloditi (1 Mz 4, 16). Naslednje kronistovo poročilo o spokorjenem Kajnu zasledimo v poglavju, ko starozavezni kronist opiše Kajnovo prihodnjo usodo. Našel je ženo, ki mu je rodila sina, imenovali so ga Henoh; zatem je Kajn sezidal mesto Henoh/Henohia, ki ga v srednjem veku teolog loannes Nau-clerus opiše: "The enormous and massive foundations of this city can be visited today near the mountains of Lebanon, and the place is called the city of Cain by the digenous people" 11 Clebert Jean Paul, 1961. The Gypsies. London: Vista Books. Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Heide van der Albert (ur.) idr. 2007, 103-150. »The treatise on the Patriarch Henoch by Johannes Drusius« V: Studies in Hebrew Language and Jewish Culture. Amsterdam. Springer. ("Veličastne in velike ostanke temeljev tega mesta lahko obiščemo tudi danes blizu libanonskega gorovja. To mesto se imenuje po njegovih prebivalcih - mesto Kajn.") (Heide 2007,120-124) 12 Starozavezni kronist tudi opiše, kdo so Kajnovi potomci in njihova opravila; delijo se v tri skupine: prvi so poljedelci in živinorejci, drugi so godci na citre in flavto ter tretji, kovači vsakovrstnega orodja iz brona in železa (1 Mz 4, 20-22); hebr. beseda Kajn pomeni kovač). Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Tudi druge legende imajo krščansko ozadje, izhajajo pa iz časa Jezusovega križanja. Rimski vojak naj bi denar za žeblje zapil; ker je judovski kovač odklonil, da bi izdelal nove žeblje, da bi križali sorojaka, ga je vojak ubil. V mestu pa je bil samo še ciganski kovač, ki je skoval žeblje za Jezusovo križanje, vendar je zaradi vojakove naglice, žebelj ostal neohlajen. Cigani verjamejo, da je v četrtem, neohlajenem Jezusovem žeblju, izvor njihovega prekletstva, zato se morajo nenehno seliti iz kraja v kraj, v večnem strahu, da jih ne ujamejo. Med Sinti je tudi razširjena legenda, ki ima svoje temelje v Novi zavezi češ, da so Cigani odklonili zavetišče Devici Mariji na begu v Egipt (Diricchardi 1992-2010). Clebert pa v svojem delu opisuje zanimivo legendo, ki so mu jo prenesli francoski Sinti: "The Sinti, broke from their original band living East of India in Nepal or Burma, and headed west. They became horse-breakers and traded in precious stones, eventually reaching Chaldea by caravan. There they worked bronze and gold, taught the Chaldeans yoga, fire walking, and other acrobatic exercise. In return, they were taught astronomy. A later foray into Egypt by these people has them entertaining the Pharaoh with these same feats to win asylum in his lands (Clebert 1961, 4-6)." "Ko so Sinti zapustili svojo matično domovino (vzhodna Indija, Nepal ali Burma), so krenili proti zahodu. Postali so konjski mešetarji, ki so jih zamenjali v prečudovite dragulje; s karavano so končno dosegli Kaldejo. Tam so predelalovali bron in zlato, Kaldejce naučili joge, hoje po žerjavici in različne akrobatske veščine. V povračilo so jih Kaldejci naučili astronomije. Kasneje so Sinti pripotovali v Egipt, kjer so zabavali faraona; ta jim je v zameno, v vseh njegovih deželah, podaril azil. " Med Sinti pa so našle svoje mesto tudi takšne, ki mejijo na znanstveno fantastiko češ, da so z drugega planeta. Clebert Jean Paul, 7967. The Gypsies. London: Vista Books. Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod, 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. 13 14 2. Resnejše raziskave ciganske/sintske etnogeneze Raziskovalci ciganske etnogeneze niso samo Sinti pač pa tudi etnologi, antropologi, sociologi in lingvisti. Od zgodnje renesanse so raziskovanja usmerjena na prihod ciganskih plemen v Evropo, sprva z bolj mističnimi pristopi do nepoznanega ljudstva ter z velikim strahom. Novi prišleki so črni, dolgolasi, ušesa jim krasijo uhani, so drugačnih moralnih kvalitet in norm, ne spoštujejo nikakršnih zakonov razen svojih, ukvarjajo se (za evropske norme), drugačnimi deli: s seboj so pripeljali slone, leve, konje in druge cirkuške živali, spremlja jih ogromno število voz in vpreg, govorijo tuj, za evropska ušesa neznan jezik, njihovi otroci in ženske so bolj svobodnega duha; Evropejci jih nikakor niso mogli primerjati s svojim okoljem, Cigani pa se tudi nikoli niso poskušali implementirati v mononacionalna okolja; izkaže se, da so Ciganom indiferent-nost, kaotičnost, letargičnost in inertnost do tujih običajev prirojeni. Resnejše raziskave so znanstvenike vodile v napačno smer, saj so predvidevali, da so Cigani prišli iz Malega Egipta ter jih zato poimenovali Giptarji, Giftaria, Gypsy. Sklicevali so se na tedanja poročila, predvsem dosledno zapisana v krščanskih kronikah. Prvi tak dokument je poročilo frančiškanskega fratra Simona Simeonisa, ki je že leta 1332 opisal sužnje iz podonavskih dežel (Moldavija in Vlaška). Piše, da jih je že prej opazil v Egiptu, izgledajo kot Indijci, s črnimi in poslikanimi obrazi. Nadalje omenja, da so verjetno "Hamovi potomci" (1 Mz 9, 18-29; 10, 1-32), ki živijo na otoku Kreta, v votlinah in šotorih (Marushiakova - Popov 2001, 16). Zanimiva so tudi ustna poročila romarjev, ki so se vračali iz svetih krajev; najbolj obiskani romarski središči v tem obdobju sta Jeruzalem in cerkev Božjega Groba - Sveta Sepulhra. Nemški romar opiše nekega Cigana iz Mandopolisa, da govori jezik, ki ga nihče ne razume. V 13. in 14. stoletju se v Evropi na splošno uveljavita izraza Tsingani in Giptarji (beseda "atsinganoi" nima nič skupnega z istoimensko versko sekto iz tistega časa). Pomembno je tudi dajatveno poročilo carigrajskega patriarha Kypriosa II., ko zapoveduje obema skupinama Tsinganom in Giptarjem (2 različni ciganski skupini), da so Sveto Pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. V: 1 Mz 9,18-29. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Marushiakova E; Popov V; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. dolžni plačevati določen odstotek davka in da ga morajo pobiralci dajatev vnaprej izterjati. Na takšna poročila naletimo tudi v 14. stoletju, kjer so opisani Cigani (Atsingani, Zingani), ki so naseljeni ob albanski obali (bolgarska verzija Žitja sv. Barbarija). Zanimiva je tudi zakonska zbirka Nomokanon iz 15. stoletja, veljala pa je za področje bizantinskega cesarstva, kjer zasledimo kazenska določila zoper tiste, ki bi Tsingane in Giptarje prosili, naj jim prerokujejo in napovedujejo srečno prihodnost ali celo, kar Bog ne daj, spremljali cigansko izvajanje eksorcizmov (Marushiakova; idr; 2001, 18-20). Že v zgodnjem srednjem veku so v Bizancu pravilno ločevali ciganske skupine, najverjetneje na podlagi jezikovnih razlik, barve kože, po času prihoda iz Egipta ali Bližnjega Vzhoda v bizantinsko cesarstvo in po medsebojnem odnosu (kronisti beležijo prisotnost kastnega ločevanja med ciganskimi skupinami); ločili so jih tudi po socialnem statusu: eni so bili lastniki zemljišča in plačevali zanj davke, drugi so bili pripadniki revnejših kast, ki so živeli v šotorih ali votlinah. Iz zgodovinskih virov lahko z veliko zanesljivostjo trdimo, da se je teoretično ločevanje ciganskih skupin začelo že pred 14. stoletjem, kar zagovarjajo tudi Fraser (1995), Hancock (2008), Kenrick (2002) , Marushiakova (2001) in Štrukelj(2004). Druga teorija o Praciganih, ki jo zagovarjata Fraser (1995, 10-25) in Kenrick (2004, 10-50) je znanstveno sprejemljiva ter za raziskovanje Sintov relevantna; opira se na zgodovinsko preverljive vzporedne vire, predvsem perzijske; Fraser in Kenrick trdita, da se je "praci-ganski" eksil začel najverjetneje okrog leta 224 - 642 po Kristusu, kajti tega leta je začel vladati perzijski šah Ardašir (do leta 241), ki je že na začetku svojega vladanja osvojil severno Indijo (predele današnjega Pakistana - Sindh in Pandžab), nakar je postala perzijska kolonija. Le-ti "Pracigani" naj bi bili predniki srednjeveških Ciganov, ki jih kronisti beležijo v Mali Aziji, na Bližnjem Vzhodu in Anatoliji. Hipotetični praciganski eksil naj bi se začel ne toliko zaradi pregonov, kot bolj verjetno zaradi prošnje perzijskega šaha Bah-rama Gura indijskemu maharadži Šankali, naj mu pošlje glasbenike, 15 Marushiakova E; Popov V; Kenrick Donald, 2007. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Fraser Angus-M., 7995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. Kenrick Donald, 2004. Gypsies, from the Ganges to the Thames. Herdford:University of Herdforshire. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov na slovenskem. Družina: Ljubljana. 16 pevce in zabavljače, ker je šahovo ljudstvo nesrečno brez glasbe in zabave. Maharadža mu je poslal 12.000 zabavljačev, glasbenikov, plesalcev in pevcev. Ko so Indijci (perzijski pesnik Firdousi jih imenuje Luri, arabski zgodovinar Hamza al Isfahan pa Zotti - oboje pa označuje indijsko pleme JATE) prišli v Perzijo, jim je šah Bahram Gur razdelil zemljo in poklonil žitna semena, da bi se preživljali. Jezni Jate so pograbili svoje inštrumente in vpili nad šahom, da se oni preživljajo samo s petjem in zabavljaštvom (1). Prvi eksil se je torej zgodil zaradi dela in ne pregona (Kenrick 2004, 10-50), vsi kasnejši "praciganski" eksili pa so eksili v pravem pomenu besede. Perzijski kronološki podatki in spisi namreč govorijo o Hindujcih (Indijci), ki so na perzijskem dvoru v službi šaha kot plačani vojaki, telesni stražarji, zlatarski umetniki idr., ki naj bi bili, po kronistovem prepričanju, zelo dobro plačani. Indijci so bili znani po svojem filigranskem ustvarjanju daleč naokoli. Zanimivo je tudi opazovanje kronista Herodota iz časa Aleksandra Velikega, na Indijo in Indijce: "The way in which the Indians get the plentiful supply of gold which enables them to furnish year by year so vast an amount of gold-dust to the kind is the following: eastward of India lies a tract which is entirely sand. Indeed of all the inhabitants of Asia... the Indians dwell the nearest to the east, and the rising of the sun. The tribes of Indians are numerous, and do not all speak the same language- some are wandering tribes, others not.These Indians wear a dress of sedge, which they cut in the river and bruise; after wardsthey weave it into mats... they have also all the same tint of skin." (2) 1. Pery John, 2005. Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsite (20.11.2010) Kenrick Donald, 2004. Gypsies, from the Ganges to the Thames. Herdford:University of Herdforshire. "Način, kako Indijci pridobivajo obilne zaloge zlatega prahu, ki jim omogoča, da so dobro preskrbljeni leto za letom, je sledeči: vzhodno od Indije leži predel, ki je popolnoma peščen. Resnično, od celotnega azijskega prebivalstva ... živijo Indijci najbližje na vzhodu in sončnemu vzhodu. Številna so indijska plemena in vsa ne govorijo istega jezika; nekatera plemena so potujoča (nomadska), druga ne... Ti Indijci nosijo obleke iz šaša, ki ga režejo v reki in ga nato obtolčejo; potem ga razdelijo in vpletejo v rogoznice... vsi (Indijci) imajo isto barvo kože." Korelacije in povezave vseh indijskih eksilov lahko sklenemo z ugotovitvami, da je omenjena skupina indijsko-perzijskih "Praciganov" iz Perzije nadaljevala svoj eksil nazaj proti Indiji, Pakistanu in Afganistanu; nadaljnji eksili prvotnih "Praciganov" pa se v naslednjih stoletjih ponovijo; šele te eksile raziskovalci upoštevajo kot eksile v pravem pomenu, ko se "Pracigani" množično selijo pred zavojevalci - Huni in kasneje Arabci ter otomanskimi osvajalci Indije in Perzije. Ta, zadnji perzijski eksil je tudi vzrok za njihovo vračanje nazaj v Indijo in odtod proti Egiptu, Palestini, Anatoliji in Grčiji, kjer se "Pracigani" ponovno razdelijo v dve ali tri podskupine. Indijsko-perzijska "praciganska" skupina se je na tej dolgi poti verjetno mešala med seboj (interetnični stiki), kar dokazujejo lingvistične raziskave ter lingvistično-teoretično-zgodovinski pristop do proučevanja ciganskega eksila v Evropo. Ob prehajanju skozi toliko področij je tudi verjetno, da so prvotno hindujsko in zoroastrsko religijo zavrgli, s seboj prinesli že pomešan indo-arijski prakrit s hindi/pandžabi dialektom (Singhal 1982, 27-70), verjetno so še obdržali kastno ureditev (kar dokazujejo današnji Sinti) ter se v Palestini, Egiptu in drugod že v 4. ali 5. stoletju spreobrnili v krščanstvo. Vzporedni teološki viri (Apd 1-28) namreč poročajo o izredno živahnem krščanskem življenju in pokristjanjevanju že za časa apostolov, torej od 1. stoletja po Kristusu, omenja se cerkveno - juridična 17 2. Herodotus history. 3.knj. Dostopno preko: http://classics.mit.edu/Herodotus/ history.html (17.11.2010) Singhal Damadar P., 1982. Gypsies: Indians in exile. Archana: University of Michigan. Sveto Pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. V: Apd 1-28. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. vzpostavitev škofij, škofovstva in duhovništva. Raziskovalci praci-ganskih migracij, posebno Kenrick, Hancock, Štrukelj potrjujejo teorijo, da so ti indijsko - perzijski "Pracigani" krščanstvo že prinesli v Malo Azijo, Egipt in Anatolijo to pa zaradi ciganskih imen, ki naj bi bili krščanski (Mihael, Panuel, Ladislav.) Nekatere "pracigan-ske" skupine niso nadaljevale poti naprej, pač pa so se ustalile v Egiptu, Jordaniji, Izraelu, Siriji ali Iraku, kjer so še danes prisotne - to skupino imenujemo bližnje-vzhodna ali Domari, ki so prvotni praindijsko-perzijski "Pracigani" (nekateri jih imenujejo izvirni, nepomešani Cigani). Za raziskovanje sintskega načina življenja so Domari dokaj relevanten vir, kajti do okrog 9./10. stoletja je praci-ganski jezik še enoten, po tem obdobju pa je "praciganščina" že pod lingvističnimi vplivi področij (Matras 2005, 70-74) v katerih so se Cigani nahajali in skozi nenehne eksile (Egipt, Mala Azija, Armenija, Bližnji Vzhod, Anatolija, Grčija in Evropa) inkulturirali nove jezike in običaje (interetnični in interlingvistični stiki). V Bizancu sta tako nastali (poleg - praciganske), še dve skupini. Prva, pracigan-ska skupina Domari, je po nekaterih teorijah, pramati današnjih dveh evropskih in balkanskih skupin: Lomarov in Romov. DHOM - phen govoreča skupina: dhom - phen, lhom - phen in rhom - phen delitev glede na indijski eksil in glede na glotodiferenciacije ali similitete pri izgovorjavi besede moški: prva skupina izgovarja dhom (moški), druga lhom (moški) in tretja rhom (moški). Dhom govoreča skupina se danes nahaja v Siriji, na Bližnjem Vzhodu, Palestini, Jeruzalemu; Iraku in še vedno v Iranu. Od skupine DHOM se nekateri iz Indije in Perzije odcepijo in se selijo dlje proti Egiptu, Palestini in Siriji do Severne Afrike. Ko del iberskega polotoka zasedejo Arabci, se ta skupina seli proti Severni Afriki v Španijo (v 13. stoletju) ter se po tako imenovani severni poti seli naprej v Nemčijo, Švico, Francijo, Belgijo, Nizozemsko ter Avstrijo: to so predniki današnjih Sintov, kar potrjujejo tudi lingvistične primerjave ter sintska vpetost v judovsko Thoro, zakonska določila iz Mojzesovega Pentatevha. Verjetno so se Sinti dlje časa morali zadrževati v Palestini, Egiptu in Matras Yaron; idr., 2005. The role of Romanies: images and counter-images of Gypsies/Romanies in European culture. Liverpool: University Press. na Bližnjem Vzhodu, kjer so, kljub zgodnjemu sprejetju krščanstva, zadržali judovske teološke prvine in Thoro. Ta teorija dobi svojo potrditev v 9. stoletju (811) v Bizancu, ko cesar Mihael I. ustavi preganjanje in smrtne kazni zoper Tsingane in manihejce (verski heretiki); Mani iz Babilonije je okoli leta 242 ustanovil novo religijo (maniheizem), v katerem je povezal stari perzijski dualizem, egiptovsko gnozo, mitraizem, krščanstvo ter indijsko reinkarnacijo. Iz več religij je tako ustvaril verski sinkretizem. Po tem nauku sta dva stvarnika (dualizem) stvarstva: dobri bog je ustvaril duhovni svet (duša, duhovna bitja), hudobni bog pa materialni svet (mesenost, poželenje, užitke) (3). Marushiakova E.; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press 3. Neander Augustus 1854a, 478-506. General History of the Christian Religion and Church. London, Wiley and Putham. 3. Verske razmere v Perziji Manihejci so bili v Perziji preganjani zaradi odpada od zoroastrstva (Manija je dal okoli leta 276 perzijski šah križati), zato so se umaknili v Indijo, kjer obstajajo še danes (Parsi/Parši). Zaradi svojega odpadništva od skoraj vseh tedaj znanih velikih religij, predvsem pa krščanstva, so manihejce preganjali tako na zahodnem (do 5. stoletja) kot tudi na vzhodnem delu imperija (do 13./14. stoletja). Na vzhodnem delu cesarstva, (po letu 476 bizantinskem), so manihejci preživeli preganjanje. Njegov naslednik, cesar Mihael II. (820830) ponovno uvede smrtno kazen in pregon zoper manihejce in Giftarje, ki kot pravi, so to herezijo podedovali od svojih prednikov (Perzija) in so: ..."baptized but in every other respect were like the Jews, except circumcised" (Marushiakova 2001:15). .."krščeni, toda v vseh ostalih pogledih kot Judje, razen obrezani" Ta skupina je tudi nenehno bežala pred arabsko - turškimi zavo-jevanji, nikoli sprejela islama, raje se je pustila zasužnjiti. Perzija je nekdaj obsegala ozemlja današnjega Irana in Iraka. V prvih stoletjih krščanstva je bila to mogočna država, ki se je vedno znova zapletala v boje z rimskim, pozneje pa z bizantinskim cesarstvom. Krščanstvo naj bi tam oznanjal apostol Tadej, razširilo se je zlasti v 3. in 4. stol. Perzijska Cerkev je imela slabotne stike s škofijami znotraj cesarstva. Leta 486 je škofovska sinoda v Seleuciji sprejela nestorijanizem kot uradno veroizpoved perzijske Cerkve. Cerkev je v naslednjih stoletjih doživela izreden razcvet in je uspešno oznanjevala krščanstvo v osrednji Aziji (Turkestan, Kitajska, Mongolija) in vse do južne Indije. Indijskim kristjanom je vedno pošiljala po enega škofa. V srednjem veku je štela nekaj deset milijonov vernikov in prek 200 škofij v Aziji. Danes so le še neznatni ostanki, nekaj več jih je ostalo v južni Indiji: o njihovi nenavadni zgodovini pričajo cerkveni dokumenti tedanjega obdobja. Staro indijsko izročilo in nek apokrifni spis poročata, da je v Indiji oznanjal krščansko blagovest apostol Tomaž. To poročilo utegne biti resnično. V 4. stol. so v Indijo pred preganjanji prebežali kristjani iz Perzije. Odtlej je bila Cerkev v Indiji povezana s perzijsko Cerkvijo. Sprejela je kaldejski obred s sirskim jezikom in pozneje tudi ne- storijanizem perzijske Cerkve. Svoje škofe so dobivali iz Perzije. Indijski, Tomaževi kristjani prebivajo v državi Kerala na jugozahodni obali indijskega polotoka. Večinoma pripadajo višji kasti brah-manov. Krščanstva niso širili med druge. Vedno so ostali neznatna manjšina. Ko so v 16. stol. v Indijo prišli Portugalci, so tam našli te Tomaževe kristjane, ki so bili povezani z mezopotamsko - perzijskimi nestorijanci. Portugalci niso več pustili, da bi dobivali škofe iz Perzije. Zadnjega perzijskega škofa je poslal zedinjeni patriarh Janez Sulaqa. Tako so indijski kristjani avtomatično postali katoličani, ohranili pa so svoj kaldejski obred. Večinoma so Tomaževi kristjani ostali katoličani. Imenujejo se malabarci, s približno milijon in pol verniki (Frykenberg 2003, 33-60). Današnja nestorijanska ali asirska Cerkev (nestorijanci se sami imenujejo Asirci) predstavlja ostanek nestorijancev, ki so v zadnjih stoletjih pretrpeli huda preganjanja od vseh strani. Danes živijo v glavnem v severnem Iraku in v Kurdistanu. Ena škofija je še v Iranu, ena v Indiji, ena v Sev. Ameriki (Chicago, sedež patriarhata). Vseh nestorijancev naj bi bilo ok. 75.000. Njihov patriarh se imenuje katolikos in živi v ZDA. Izvira še vedno iz iste rodovine. Novega izberejo med nečaki prejšnjega patriarha (5). 21 4. Frykenberg Robert E. 2003,33-60.«Christians in India: An Historical Overview of their complex Origins«. V: Christians and missionaries in India. Eerdmans Publishing. 5. Frykenberg Robert E. 2003,33-60.«Christians in India: An Historical Overview of their complex Origins«. V: Christians and missionaries in India. Eerdmans Publishing. Prilogi: 2.1 in 3.1 Ahamenidski imperij za časa Aleksandra Velikega, leta 490 pr. Kr. (6) Seleukidsko/heleriski imperij, 312-63 pr. Kr. (Aleksander Veliki) (6) Perzija v času Sasanidov, 6.st. po Kr.(4. cesarska iranska dinastija in 2. perzijsko cesarstvo (226-651) (6) 23 6. Dostopno preko: http://www.iranica.com/ (72.70.2070). Saffaridsko cesarstvo( 873 po Kr.) Ghaznavidi: arabsko/turško/perzijski mameluk (963-1187) (6) 24 6. Dostopno preko: http://www.iranica.com/ (12.10.2010). Imperij Seldžukov 1092, v času Malika Šaha I (7) 713 - 1300: Islamski vdori v Indijo (Turki in Arabci) pod vodstvom Mohammeda iz Ghora in Mahmuda iz Ghaznija. 8. st. po Kr.: Arabci zavzamejo Sindh in Multan (današnji pakistanski Pandžab) in področje priključi abbasidskemu kalifatu s sedežem v Iraku. Ghaznavidi so sčasom prevzeli perzijsko kulturo in administracijo ter tako tudi zavrgli svoje turške korenine. Muslimanski svet leta 1037 ponovno pretresejo vojne s severovzhoda; perzijski seldžuški imperij napadejo turški Seldžuki ter ustanovijo obširen imperij na Srednjem Vzhodu, ter zgradijo Petkovo mošejo v mestu Isfahan. Sodobni perzijski pesnik in matematik Omar Khayyam spesni pesnitev Rubaiyat ter opiše obdobje Seldžukov (8). V zgodnjem 13. stol. so tako perzijski Seldžuki izgubili oblast nad svojim imperijem in ga prepustili turškim. Leta 1160 po Kr. zahodno indijsko kraljestvo Radžput ponovno osvoji vzhodni Pandžab, istega leta se področje razmeji na Ghaznavide (muslimani) ter na hindu kraljestvo, ki meji med Indijo in Pakistanom. Takšna razmejitev traja še danes (9). Sultanat Delhi je leta 1206 ustanovil osvobojeni turški suženj, kasneje vojaški poveljnik Aybak. Po smrti sultana Mohameda, Aybak 25 7. Dostopno preko: http://www.iranica.com/ (12.08.2011). 8. Khayyam Omar, 1120. "Rubbaiyat". Dostopno preko: http://www.classics.mit. edu/Khayyam/rubaiyat.html (11.10.2010). 9. Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsite/aboutiranica/index.isc (12.10.2010). zasede še Afganistan, Pandžab in južno Indijo. Prestolnico iz Ghaznija prenese v Lahore, nato pa v Delhi. Ta imperij se je imenoval suženjska dinastija oziroma Mameluk. Vladal je od leta 1210-1290. Vendar pa je Iran/Perzija skozi obdobja islamizacije in arabizacije ostal nekaj posebnega. Kjerkoli in kamorkoli so Arabci širili islam in svoj vpliv, jim to v Iranu ni uspelo. Iran je bil versko osvojen, kar pa ne velja za kulturo in jezik. Arabsko - turški vpliv je tod naletel na močnega nasprotnika, ne toliko v vojaškem smislu, pač pa v smislu integracije in asimilacije. Kulturni vpliv Irana ni bil nikoli osvojen, kajti vsi arabsko-turški vladarji so se v perzijski svet preprosto stopili (10). Mameluški imperij CretUdVr Attb AtU» Slika iluzorno prikazuje, kakšne kazni doletijo Cigane. Kaznovanje Sintov (Ciganov) v 15. stoletju v nemških deželah. ARHIV: Landesmu seum Graz / gurfttK ugibal Werl »i 27 8. Khayyam Omar, V20. "Rubbaiyat". Dostopno preko: http://www.classics.mit. edu/Khayyam/rubaiyat.html f77.70.2 0 7 0). 9. Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsite/aboutiranica/index.isc f72.70.20 7 0J. 10. Lewis Bernard, 2001. «Iran in history« Dostopno preko: http://www.tau.ac.il/ dayancenter/mel/lewis.html (25. 09. 2010). Pandžab pred obdobjem islamizacije v 6. Stoletju (n) Mag»JiMr| ' VjJabfcl^ Oman (AMD ||ll»l» M „ Vrnil Kushano-Hcpthalites ; ' Ik Kushnn-shn», 565 Al"» Cher.«», Putdyn Numbered Countries: 1. dd>n > a»- H('xAll< 5- l M Ihrrij(rVniui) *. fc tlwrnl Kar» K in f. Hrjo ti^ >8. Jagtuih <>. Ratldan kaikllun 28 3300 -1500 pr. Kr. - harapanska civilizacija 1500 - 1000 pr. Kr. - zgodnje arijsko obdobje; Rigvedsko in Vedsko 1000 - 500 pr. Kr. - srednje in pozno Vedsko obdobje 599 pr. Kr. - rojstvo Mahavire 567 - 487 pr. Kr. - obdobje Gautame Budhe 550 pr. Kr. - 600 po Kr. - prevlada budistična religija 550 - 515 pr. Kr.- Akhemenidi prodrejo na zahodno stran reke Ind- hus; (12) Imperij Hahamanešiyan, (550-330 pr. Kr.) je med prvimi perzijskimi kraljestvi, ki vladalo znatnemu delu Velikega Irana in tako nasledilo staro - iransko medejsko kraljestvo. S svojimi 7.5 km2 površine, je tako postal največji imperij starega sveta (glej zemljevid) z zelo uspešnim modelom centralizirane državne administraci- 11; 12. Lewis Bernard, 1998. "Iran history". V: Loyola University New Orleans.The student Journal. Dostopno preko: http://www.loyno.edu/history/journal/1998-9/ Pipes.htm (12.09.2010). je (13). Kasneje ga je osvojil perzijski kralj Kir Veliki, ki je poznan iz starozavezne zgodovine. Njegov predhodnik, kralj Nebukadnezar je odpeljal Izraelce v babilonsko suženjstvo (2 Krn 36, 17-21), kralj Kir uradno razglasi amnestijo in abolicijo Judov, sledila je njihova vrnitev v Jeruzalem. Starozaveznijudovski kronist Ezra (2 Krn 36, 22; Ezr 1;2) daje točen podatek Judov, ki so se iz babilonskega suženjstva lahko vrnili v obljubljeno deželo: skoraj 50.000 zasužnjenih Izraelcev, od tega 973 duhovnikov, 74 levitov 300 pevcev 392 tempeljskih služiteljev ter 139 tempeljskih vratarjev (Ezr 1;2). Kir je tako osvojil Afganistan, Pakistan, dele Srednje Azije, Male Azije, Tracije, velik del obalnega področja Črnega morja, Saudovo Arabijo, Jordanijo, Palestino, Libanon, Sirijo ter vitalne predele starega Egipta in Zahodno Libijo. Poleg judovskega kronološkega zapisa v Thori, so za naše primerjanje premikov starodavnih plemen, pomembno tudi Hero-dotova poročila o grško-perzijskih vojnah (Lewis, 1998), ki jih je sistematično in zgodovinsko natančno opisoval v letih 490-478 pr. Kr. Vzporedna historiografija, je pomembna zato, ker nam jasno daje slutiti, da se je zemljevid kraljestev do arabskih Ghaznavidov v 10./11. stoletju po Kristusu popolnoma premešal. Če sledimo judovskim kronistom, lahko kasnejši "praciganski" eksil v Pandžabu in Sindhu razumemo kot geopolitično stvarnost, ki je zemljevid starega sveta še bolj spremenil z vdorom islama v Indijo, ki mu je bil samo mimogredoč vojaški poseg (Lewis, 1998). Upoštevati moramo dejstvo, da je bilo to obdobje nemirno skoraj 800 let in da se je podoba človeštva popolnoma spremenila kakor tudi zavedanje etnične in rodovne pripadnosti. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da so izgnana ljudstva starodavne Indije domovino zapuščala istočasno in hkrati ter na isto mesto, še posebej, če Ezrovo kronološko poročilo vzamemo znanstveno vzdržno, ko govori o 50.000 Judih, ki se lahko vrnejo iz eksila. Toda Judje so im- 29 13. Ikram S.M., 1989. »The True Origin of Roma and Sinti« V: History of Muslim Civilisation in India and Pakistan.Lahore:Star Books. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. Osnovna izdaja (8.izd.) Ljubljana: Svetopisemska družba. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. Osnovna izdaja (8.izd.) Ljubljana: Svetopisemska družba. Lewis Bernard, 1998. "Iran history". V: Loyola University New Orleans,.The student Journal. Dostopno preko: http://www.loyno.edu/history/journal/1998-9/Pipes.htm (12.09.2010) eli vizijo naroda, Izraelovega ter izvoljenega od Boga Jahveja; pri "Praciganih" ne moremo povsem trditi, da je šlo za takšno povezanost in unificiranost, razen pri današnjih Sintih, ki jih je skozi vso zgodovino eksila vodila rodovna, kastna, jezikovna in verska pripadnost. Kljub tej viziji, ne moremo empirično potrditi, da vračanje izvoljenega ljudstva morda le ni potekalo več desetletij, da se je del Judov ustalil v kraljestvih, (tako kot "Pracigani") kjer so se ustavljali. Prav tako je skoraj strateško in vojaško nemogoče, da bi tako velikanska množica ljudi ne vzbujala strahu, če že ne vojaških posegov okoliških kraljev (Ezr 2; 1-70), saj so bili vladarji v nenehnem strahu, da izgubijo oblast. Naše hipotetično razmišljanje lahko prenesemo na kasnejše obdobje in kraljestva, od Sassanidov do turških in hindujskih Seldžukov ter Ghaznavidov: Pandžab, Sindh (Ikhram, 1989). 30 Sveto pismo. Slovenski standardni prevod, 2008. Osnovna izdaja (8.izd.) Ljubljana: Svetopisemska družba. Ikram S.M.,1989. »The True Origin of Roma and Sinti« V: History of Muslim Civilisation in India and Pakistan. Lahore:Star Books. 4. "Protociganski" jezik Raziskovalci "praciganske" zgodovine si še vedno niso edini, kdaj naj bi potekal eksil "Praciganov" in kakšen je pravzaprav bil "protociganski" jezik. Hancock (2008) vidi povezavo v vojaški predz-godovini ciganskih prednikov, predvsem iz obdobja od 6. do 11. stoletja, ko nekateri preprosto niso bežali, pač pa so se morali pridružiti tako perzijski kot arabsko-otomanski vojski. Ta teorija se zdi smiselna v luči zgodovinsko podobnih primerov, še posebej v primerih, ko je vojna trajala nekaj let ali desetletij (novačenje vojakov v rimskem imperiju - multietničnost vojakov; podoben primer najdemo v otomanski vojski - janičarji, ko so bili vpoklicani tudi Cigani). Hancock zagovarja teorijo, da so bili "Pracigani" vojaki: "A military origin for Romanies, generally as captives, is not a new idea; in the year 1000, we find bands of Zotts in the army of Abu-Nagr ibn-Bakhtiyar, in Persia and Kirman...In 1025, al-Mangura was conquered by Mahmud al-Gaznawt, because the prince of this town had forsaken Islamism;...The victorious army of Mahmoud... was attacked and pillaged by them on the banks of the Indus.Broken and dispersed by the resistless arms of the Sultan of Ghazni, they were not, however, annihilated." "Pogoste ideje, da imajo Cigani vojaške korenine, kot ujetniki, ni nova zamisel; leta 1000 najdemo v Perziji in Kirmanu, v vojski Abu-Nagr ibn-Bakhtiyarja skupine Zottov... Leta 1025 je Mahmud al-Gaznawt osvojil al-Manguro, ker je princ tega mesta prestopil iz islama;... Zmagovita Mahmudova vojska ... je napadla in oplenila ljudstvo na bregovih reke Ind. Mahmud jih je pregnal na vse strani in jim povzročil veliko gorja. Kakorkoli že, čeprav zlomljeni in razkropljeni, od neusmiljene roke sultana iz Ghaznija, Cigani niso billi uničeni." Nadalje Hancock (2008) povzema Lelanda (1882, 330), ki se sklicuje na Burtonov vir, da je sultan Mahmud Ghaznavi leta 1011 zajel okrog 200.000 poraženih indijskih vojakov, (Jate) ki so še najbližji predniki današnjih Ciganov. Vendar tudi Hancockova teorija ni brez kritik, posebno oster je Nagy (2000, 19-26), ko sklepa: "[da].there were "non-significant differences" in haplotype frequencies between Haryana and Sikh Jats and Slovakian Roma, but significant differences with non-Romani populations" {da}...'"so nepomembne razlike' v sosledju haplotipov med Arijci in sikhovskimi Jatti ter slovaškimi Romi, vendar pa so 'pomemebne razlike z neromskimi populacijami'". Hancocku ugovarjata tudi Boyd (2005) in jezikoslovec Matras (2005, 70-74) saj ni dovolj empiričnih, niti materialnih dokazov, ki bi to teorijo lahko podkrepili. Sami lingvistični haplotipi vojaškega izrazoslovja še ne morejo dokazovati praciganske vpletenosti v vojaške spopade. Tudi sam jezik perzijskega in grškega sveta je še stoletja uporabljal koine - (grško perzijske vojne), tako da je izrazoslovje - preprosta implementacija vojaškega besednjaka. Besede, ki so povezane z vojaško terminologijo, izvirajo iz indo-ari-jskega jezika in jih je obdržal romski jezik: 32 SLOVENSKO konfrontacija sodelovanje osvajalec /vojaški izr. spopad/vojna radh strelna sulica ROM. SANSKRIT nikl nik - lajati lat(h) labdha idžavno najati rah sula pusaca sekira tover tarvar HINDI nik - ln laddhija karoti dad - ti s"ul kurdsko - taver Hancock Ian, 2008. »On Romani Origins and Identity«. Dostopno preko: http://www.radoc.net/radoc.php?doc=art_b_history_origins&lang=en&articles= true (74.06.2070). Nagy M.; Henke L.; Henke J.; Chatthopadhyay P. idr, 2007. "Searching for the origin of Romanies: Slovakian Romani, Jats of Haryana and Jat Sikhs Y-STR data in comparison with different Romani populations«. V: Forensic Science International, 769(7):79-26. Boyd Jenkins Orville, 2005. »Koine Greek as a Mother Tongue«. Dostopno preko: http://orvillejenkins.com/languages/koinemothertongue.html (22.70.2070). Matras Yaron; idr., 2005. The role of Romanies:images and counter-images of Gypsies/Romanies in European cultures. Liverpool: University Press Lingvistične primerjave ciganskih dialektov s hindi jezikom ŠTEVKE HINDI ROMSKO LOM DOM 1 RO Lß^ekri Mka SE JA HE cTi 2 DU LU DI trin 3 TRIN TRI] gRES star 4 Wffwi jBBR jHAR pandž 5 PAN! PSN šaš 6 OŠ JU Biaut 7 UTA HAS HAU haišt 8 HAŠ H na E 5N2 NU des ■E DE LAS fflSj H/is 2B) BjB W say Do 10. stoletja je moral biti praciganski jezik še enak tistemu, ki so ga govorili v indo-arijskem prostoru; vsi ciganski dialekti so ostali brez srednjega spola, tako kot v urdu in prakritu. Po Nagy-evi idr. (2007) teoriji bi lahko trdili, da so praciganske "ex locis" lingvistične značilnosti obdržali tudi v Perziji: teorija jezikovnih similitet in ujemanja presenetljivo vodi do ugotovitve, da je bilo prevzetih le malo arijskih jezikovnih značilnosti; tudi če so "Pracigani" izhajali iz različnih indijskih dialektov, teorija še vedno drži, da gramatična similiteta s sindhi ali pandžabi jezikom, daje boljše rezultate. Pričakovali bi večji odstotek lingvističnega ujemanja s perzijskim jezikom v romskem, lomskem in domskem jeziku/dialektu, vendar je rezultat naslednji: romski in domski jezik imata samo 16 % enakih besed, romski in lomski samo 7% ter lomski in domski jezik samo 12 % enakih besed. Pomembni so tudi rezulatati simi-litete perzijskih besed v romskem jeziku, ki jih deli z urdu jezikom - kar 50 %! Besede, ki so enake v romskem in urdu jeziku, ne pa tudi v sintskem (14) : 33 hruška ambrol mlin asjav dotik azb sreča baht koza buzno nebo erhaj drevo inari kozarec - kelih Ku..i kot kun rvanje kušti pas kuštik Sintatikes/manuštikes, ki ga govorijo vsi Sinti, španski Gitanosi, Manoesji, Jeniči, poljski in finski Sinti: manuš človek: Nom. Genitiv Dativ Akuzativ I Akuzativ II Vokativ Ablativ I Ablativ II ednina množina manuš manušelja manušeskhro manušenghri manušeste manušen manušas manušende manušeske manušenghe manuš manušelja manušester manušender manušaha manušeljaha 34 Osebnini zaimki : jaz mej ti tu onjoub ona joj mi men vi tu me oni/one leste/lenghre Svojilni zaimki : moj miro tvoj tiro njegovo leste njeno lleti naše menghri vaše tumhro njihovo lente/lenghri Rinaldo Diricchardi Muzga Sorodstvene relacije : oče dhadde mama dhaj sin čhav hči čhaj brat phral sestra pen stric khakko ali nenno teta nenna dedek pappo babica bhabba zet džamuthro snaha bhori tast sasvi tašča sasni/sasnija zakonski mož rhoma zakonska žena rhomli/rhomlija Kolokacijske relacije : 35 od mojega očeta bratov sin mirho dhaddeskhre phraleskhro čhav Nagy M.; Henke L.; Henke J.; Chatthopadhyay P. idr, 2007. "Searching for the origin of Romanies: Slovakian Romani, Jats of Haryana and Jat Sikhs Y-STR data in comparison with different Romani populations«. V: Forensic Science International, 169 ((1): 19-26. 14. Diricchardi Rinaldo, 1992-2010. Osebni arhiv: pisni. Ljubljana/Jesenice. Po odločitvi vseh evropskih sintskih baronov se po 2. svetovni vojni sintskega jezika ne sme uporabljati v javnosti pač pa samo še zasebno. V državah, kjer Sinti živijo, je uradni jezik jezik države, v kateri živijo. 5. Teorija "praciganske" etnogeneze L(H)OM - phen govoreča skupina; indijski eksil na jug Kavkaza, Armenijo, Gruzijo do Črnega morja, Romunijo in na Balkan; vzhodna in zahodna Evropa. Nekaj znanstvenikov zavrača to tezo, zaradi lingvistične in zgodovinske diference, dejstvo pa je, da so današnji Cigani v Armeniji, Gruziji, Rusiji in Zakavkazju, potomci Lhomov. Nekatere skupine so potovale celo naprej v osrednjo Evropo; imenujejo jih tudi Boši. 36 R(H)OM - phen govoreča skupina, ki je najbolj pomešana in tudi najštevilnejša. Iz Indije ubere pot proti Mali Aziji; Balkanu in v bizantinsko cesarstvo. Ciganska rom-phen govoreča skupina so: 1. Kalderaši, 2. Mačhavaji, 3. Lhovari in 4. Čhurari. Mešane rhom-phen in dhom-phen govoreče skupine v Evropi so: Romaničhali, Gitanosi (Kale in španski Sinti), Sinti (nemški, avstrijski, slovenski in italijanski) Manuši (fr. Sinti), Manoesje (nizozemski Sinti), finski Sinti, Bojašhi, Rudari, Ungharici, Luri, Bašhalde, Romunghre in Horahane. Te skupine ne sprejemajo enotnega poimenovanja Rom za vse ciganske skupine, pač pa se oklepajo starega naziva Cigan, ki je bolj splošen in ki vključuje vse ciganske pod/skupine; poleg naštetega je vsaka od teh skupin posebna sociološka in etnična manjšina v državah, kjer se le-te skupine nahajajo. Rom - phen skupina je po mnenju lingvistov in poznavalcev romskega jezika najbolj pomešana med vsemi skupinami. Romske skupine iz nižjih kast (Kalderaši, Mačhavaji, Lhovari in Čhurari) se v Mali Aziji, Bizancu in Balkanu lingvistično pomešajo ter inkulturira-jo največ novih besed, tako arabskih, grških, turških, bolgarskih in srbskih. V Grčiji se ta skupina razdeli na sužnje in obdelovalce zemlje. Del te skupine ostane v otomanskem cesarstvu, kjer sprejme islam tisti, ki ga ne, plačujejo visoke davke. Obstaja nekaj teorij vezanih na praciganski eksil oziroma na njihova potovanja skozi čas in ozemlja. Vzrok prvotnemu eksilu 12 000 indijskih "Praciganov" je bil izboljšanje socialnega in življenjskega statusa, ki ga lahko primerjamo s sodobnimi evropskimi migracijami: iskanje dela, izboljšanje položaja, beg pred domačimi političnimi razmerami, ali kot na področju bivše Jugoslavije, ubežati vojni in vojaškim spopadom. Zelo verjeten razlog za pracigansko migracijo v 6. stoletju so hunski vdori na področje Indije in današnjega Pakistana. Hunski vdori so temeljito zamajali indijski kontinent: padec indijske kraljeve dinastije Gupta in razdelitev velikega imperija, povzroči socialno, zdravstveno in agrikulturno škodo. Razumljivo je, da so indijski "Pracigani" hoteli ubežati nadaljnji usodi propadanja imperija. Ta eksil je Pracigane lahko vodil samo v eno pot- Perzijo. (15). Naslednji indijski politični pretres se je zgodil stoletje kasneje v 7. ali 8. stoletju z arabskim vdorom v Indijo ter v 10. stoletju arabsko - otomanska osvajanja pod vodstvom Mahmuda Ghaznija v Perzijo. Zavzetje Punjaba in Sindha ter ostalih delov Indije je opisal arab-sko-perzijski pesnik Firdousi, s pravim imenom Abul Khasim Man-sur (940 - 1020), ki je živel na dvoru perzijskega sultana. Njegovo znamenito delo ŠHAH -NAMAH (Knjiga kraljev) opisuje nastanek sveta, izvor perzijskega naroda, kulturno zgodovino, starodavna verstva, predvsem zoroastrstvo, ter znamenita arabsko - otomanska osvajanja Indije in Perzije (16) (Priloga 5.1.1) Na temelju naštetih dokumentov in lingvističnih raziskav, ki jih je opravil že Miklošič (1874) v 19. stoletju in jih povzema Štrukelj (2004, 15-17; 62) ter kasnejši lingvisti, ki najdejo svojo oporo v lingvistični unifikaciji indijskega prakrita, lahko sklepamo, da je vsaj do 10. stoletja jezik še enoten, s prvinami perzijskega jezika (indijsko - arijski jezik) po 1o. stoletju se jezik diferencira na mešanice grškega jezika koine in armenskega. Indijski "Pracigani" so se začeli izseljevati iz Sindha, Pandžaba in ostalih indijskih področij zaradi: a) dela in socialnih razmer ter b) zaradi političnih nemirov - hunski vdori ter kasneje arabski in zaradi stalnih invazij arabsko - otoman-ske vojske v Perzijo, ki je povzročila množičen eksil v 10. in začetku 11. stoletja. 37 "Some time between the tenth and eleventh centuries, the largest groups of Roma left India and the main cause was invasion of the great emperor Mahmud Gazni, who led 17 raids in western India. Running away from terror, Roma first stopped in Iran, and then separated in two groups, the first moving toward Spain, and the second toward Byzantium and Greece." (Fonseca,1996) 15. Houtsma M Th; E. J. Brills (ur.) 1999, 1913-1936. First Encyclopaedia of Islam. Leiden: Brill. 16. Houtsma M Th; E. J. Brills (ur.) 1999, 1913-1936. First Encyclopaedia of Islam. Leiden: Brill. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov - Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana: Družina "Nekako med desetim in enajstim stoletjem, je velikanska skupina Ciganov zapustila Indijo. Glavni razlog je bila(vojaška) invazija Mah-muda Gaznija, ki je v zahodni Indiji pustil svojih 17 vojaških pehot. Cigani so bežali pred terorjem in se najprej ustavilii v Iranu ter se nato razdelili v dve skupini: prva se je obrnila proti Španiji (to so Sinti), druga pa v Bizanc in Grčijo." Dokaj optimistično bi bilo trditi, da je etnogeneza evropskih Ciganov popolnoma identična indijskim "Praciganom". Na dolgi karavanski poti iz Indije do Perzije in nazaj do Pakistana, Afganistana, Malo Azijo, Anatolijo, Bližnji Vzhod in od tod v Evropo ter na Balkan, so se medsebojno, kljub endogamiji, zelo pomešali in razcepili, ne samo z drugimi ciganskimi skupinami, pač pa tudi z "Gadži". Avstralska raziskovalka s področja molekularne genetike, Luba Kalaydjieva (2005) meni, da za razliko od drugih populacij, katerih genealogija je jasno izpričana in dokumentirana, demografska zgodovina Ciganov: .."is not fully understood and, given the lack of written records... We analyzed the frequency distribution of the five mutations in 832-1,363 unrelated controls, representing 14 Gypsy populations, and the diversification of chromosomal haplotypes in 501 members of affected families (Kalaydjieva Luba, 2005). Sampson John 1993,156-169. "On the Origin and early migration of the Gypsies". V: Journal of the GypsyLore Society. 3.izd. Tcherenkov Lev; Laederich Stephane, 2004. The Rroma, Otherwise Known as Gypsies, Gitanos, Tsiganes, Cigani, Gingene, Zigeuner, Bohemiens, Travellers, Fahrende, etc. Basel: Schwabe Verlag. 2.izd. Hancock Ian, 1995. «On the migration and affiliation of the Rom, Lom and Dom Gypsies«. V: Matras, Y.(ur.) Romani in contact. Amsterdam - Philadelphia: Benjamins. Djurič Rajko, 2003. The language of the Roma:the oldest language still spoken. Berlin: PEN centrum press release. Fonseca Isabel, 1996. Bury Me standing: The Gypsies and their Journey. New York: Knopf. Knudsen Marko, 2003. Die Geschichte der Roma. Hamburg: RomaBooks Kalaydjieva Luba, 2005. »A newly discovered founder population: The Roma /Gyp-sies«. Dostopno preko: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15322984?ordinalpos=23&itool=EntrezSys tem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pub-med_RVDocSum (20.04. 2009). ... "ni povsem razumljiva in nam daje premalo pisnih virov... Analizirali smo pogostost razporeditev petih mutacij od 832-1,363 nepovezanih vzorcev, kar predstavlja 14 generacij romske populacije ter diverzifi-kacijo kromosomskih haplotipov v501 članu vključenih družin... Zatem je Kalaydjieva izolirala kromosom pri prirojeni myasthenii 1267delG, ki je značilna za indijsko-pakistansko populacijo; oba sta mutirala. Izmenjala je tudi mutirana kromosoma, ki sta pokazala močno prevodnost in podprla njeno teorijo o prenašalcu myasthenie, ki je tipična samo za indijske Cigane. Na temelju časovne in "loco" diferencirane koalescence haplotipa ugotavlja: .."that the entire Gypsy population was founded approximately 3240 generations ago, with secondary and tertiary founder events occurring approximately 16-25 generations ago... initial gene mapping could be performed in large families from a single Gypsy group". (Kalaydjieva: 2005) "da celotna ciganska populacija izvira približno pred 32-40 gener- 39 acijami, s sekundarnimi in terciarnimi izvornimi pojavi pa približno pred 16-25 generacijami... začetno gensko kartiranje bi se lahko izvedlo v velikih družinah, z eno samo cigansko skupino... " Z znanstveno verjetnostjo lahko zaključimo, da je indijska ciganska populacija v Evropi prisotna skoraj tisoč let. Kalaydjieva Luba, 2005. »A newly discovered founder population: The Roma /Gypsies«. Dostopno preko: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15322g84?ordinalpos=23&itool=EntrezSys tem2.PEntrez. Pubmed.Pubmed_ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pub-med_RVDocSum (20.04. 2009). Prilogi 4.1 In 5.1.1 Delitev Ciganov v tri smeri poseljevanja Evrope - severno pot so ubrali predniki Sintov VOKBfOlAKSaf t ' * sSHEB As ,4M ■*«•<• '-• i SWkk»l»> .T 1J ■ v ' ' / L lONOOltl KMACMTAM _ i jr j»** v i -v*«- «■«'J. • p?:ir «i«. *«m* ti..* 1 •T""*"" UMUfN 'UMII '»I»- <»■«>»«'' 1 • > < -V/.i• f s-a^p^iy ww* jgyjy « few ? ^^ ... — \ UITI** , ■ irfpiAlt« . ttAs V-'* 1 • A . \ ■. _____ tlllM*. IKOlfs / ■ *l«WI|*»MHfc Sj" tf»M- . Jt ;» Br ■ inuisi t • i««»« * I / ju»' Vi i MMinJ > 1 MMCM '""*------ DuMihf« Titin S k ^ I«M n» 1 , ■ r ■ »•KI»' >N)i»s / ■ ' t,.( • «.TPIf. _ ***•••» lI »^L li JK: 40 Perzijska knjiga stvarjenja sveta: ŠHAH NAMAH mm&m I O - — ' ! > ^ . J 5. 1 "Pracigani" in protociganski jezik Priznani etnologi in jezikoslovci si še vedno niso edini, v katero stoletje lahko umestimo praciganski eksil (Hancock, Matras, Hig-gie, Barany, Vekerdi, Kaufmann) iz Indije ter kakšen jezik so govorili. Za raziskovanje sintskega eksila je to umestno, ker obstaja kar nekaj hipotez o ločitvi indijskih plemen, vse pa datirajo od 4. do 14. stoletja. Upoštevati moramo dejstvo, da se je grški koine jezik razvil med obdobjem grško-perzijskih vojn (Aleksander Veliki); uporabljali so ga preprosti ljudje in da je bil ljudski pogovorni jezik za vsakdanjo rabo; (Boyd, 2005) Znotraj jezika koine je obstajala še vrsta poddialektov, ki nas vodijo do prajezika ciganskih plemen. Znanstveniki so si enotni, da je bil prajezik Praciganov indo-arijski sanskrit ter tudi dialekta hindi in pandžabi. Govorjeni ciganski jezik je mešanica različnih dialektov; jezikoslovci, med prvimi (Miklošič: 1872-1880), so raziskali praizvor tistih besed, ki jih uporabljajo vsa ciganska plemena. Na podlagi jezikovnih raziskav so ugotovili, da se Cigani delijo v tri skupine in jih tako tudi etnično opredelili: DOMARI - Cigani Bližnjega Vzhoda in Vzhodne Evrope, imenovani DHOM, ki se delijo na: - Afrikaye v Alžiriji; Alimahe v arabskih deželah; Aptale v severni Siriji; Avgone, ki so emigrirali iz Indije v sovjetsko Azijo; Bahlavani v Sudanu (požiralci ognja in rokoborci), Barake v Siriji; Kačhari, ki so podskupina Kohlijev-tudi Juki; Dummi v Iranu, Iraku in Siriji; Evgjiti v Albaniji; Ghagari, ki so iz Evrope prebežali nazaj v Severno Afriko, Egipt, Alžirijo in Oman; Ghavazi - plesalke iz Egipta; Ghorbati-Gur-bati-Qurbati, ime pa izhaja iz arabskega jezika in pomeni "tujec", njihova pot je vodila proti Iranu, pridružili so se tudi kurdskim nomadom; Goodari-Gaodari v Iranu; Guaidiyahi v Siriji in Mezopotamiji; Hanagerji, ki so podobni egipčanskim Nawarom; Halebi-Helebi - ime najbrž izhaja po mestu Aleppo, najdemo jih v Egiptu in Libiji. Ukvarjajo se s prodajo konj in drugih živali, ženske so jasnovidke in napovedujejo prihodnost. Veliko jih živi tudi v okolici Kaira, v mestu piramid, Sakkari, Helwanu, Sohagu, Luxorju in Asuanu ter okoli Rdečega morja. Jate v Indiji in Pakistanu ter tudi v Afganistanu; Kabuli po mestu Kabul-sorodniki Kohlov; Kalori (črni), ki jih zasledimo na bregovih Evfrata; Karačhi (kar turško pomeni črni), zasledimo jih v Isfahanu in Afganistanu; Kersi v Asterabadu v Iranu; 41 Luli v Iranu uporabljeno ime za Lure; Nawari, tudi Nuri in Nuari, arabska beseda za kovače; beseda je nastala že pred 10. stoletjem v arabskem svetu, zasledimo jih v Egiptu, Gazi, Siriji, Jordaniji, Libanonu in Izraelu; Suzmani v Kurdistanu, poznani tudi kot Dum-mi, ki so verjetno sorodniki sirskih Dumanov; moški se ukvarjajo z glasbo, ženske so plesalke; Tsignosi ali Tsinganosi, v uradnih grških dokumentih poimenovanje grških Ciganov (Adsincan ali Cingani); Tsoani je hebrejski prevod za Cigane; Horahi - tudi Horahai, Ho-rahi in Horahane, ki so Cigani islamske veroizpovedi, zasledimo jih v Alžiriji in nekaterih balkanskih državah, opisujejo pa jih tudi kot bližnjevzhodne Rome, turške in arabske Cigane; Yiftosi ali Giftosi -kar je grško ime za Cigane (na Cipru jih imenujejo Yleftosi); Zargari, ki so prebegli evropski Cigani, najverjetneje iz nekdanje sovjetske zveze in Zotti, kar je arabska beseda za Jate. 2. LOMARI- Cigani srednje Evrope, imenovani LHOM 3. ROMI - Cigani zahodne Evrope, imenovani RHOM Jezik vseh treh skupin Ciganov ni univerzalen, niti kodificiran, standardizacija pa se odvija pod supervizijo lingvistične komisije 42 Mednarodne romske zveze. Vse tri skupine se nadalje delijo še v podskupine (Haliti 2006, 6; Hancock 2000, 50-100). Haliti, Bajram, 2006. India and Roma. Kosovo: Central Office of Roma. Hancock Ian, 2000. »The emergence of Romani as a koine outside of India«. V.Acton Thomas (ur.) Scholarship and the Gypsy struggle. Hatfield: The University of Herefordshire Press. 6. Preganjanja Sintov - v Evropi Preganjanja "Praciganov" se niso odvijala samo v njihovem etničnem okolju ter Perziji, Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, pač pa tudi v Evropi. Za tedanje razmere je razumljivo - množica tujih, črnih in nenavadnih "romarjev" je lokalnemu prebivalstvu vzbujala "tremendum et fascinosum". Ker se je v zgodnjem srednjem veku v katoliški Cerkvi uveljavila romarska praksa, so prebivalci sprva pomislili na romarje, ki prihajajo iz njim, neznanih dežel. Zanimivo poročilo zasledimo v Žitju sv. Atanazije iz 9. stoletja, ko opisuje, da je v času lakote darovala tujcem, imenovanim Atsingani, hrano. V času vladanja bizantinskega cesarja Ioannesa I. Tzimiske-sa, je antiohijski patriarh Theodor Monachos leta 969 organiziral premestitev Singanov z njegovega področja (Antiohije) in jih preselil v Filipopolis. Drugo krščansko poročilo zasledimo v patriar-hovi prošnji, naslovljeni na nadškofa Teophilakta ohridskega, naj sporoči cesarju Aleksiju I. Komnenosu, da je opazil velike premike in močan val potujočih nomadov Singanov, ki prihajajo v bizantinsko cesarstvo. To poročilo jasno izraža, da so mišljeni Pracigani; Irski frančiškan Simon Simeonis pa v svojih potopisih iz leta 1322, ki ga navaja Groome (1778, 57), da je na svojih popotovanjih po Grčiji, na otoku Kreta opazil taiste Athingane, ki so podobni podonavskim Ciganom. Izraz "Athinganoi-Singani" ni samo "technicus" pač pa explicite "terminus ethnicus" in se nanaša na Cigane od 10. stoletja dalje. Kanonski jurist bizantinske Cerkve, Theodor Balsamon v 12. stoletju omenja Atsingane, ki so krotilci kač in napovedovalci usode - pre-rokovalci, kar zopet dokazuje, da so Cigane že zelo zgodaj poklicno okvalificirali: prva skupina (kasta) se je imenovala "aurari" zaradi kopanja zlata ali dela v rudnikih zlata in trgovanjem zlata; druga kasta so bili "ursari" (ursus lat. medved) , ker so bili cirkusanti in zabavljači; tretja skupina je bila kasta "linghurari", ker so bili sekači in drvarji; četrta in najnižja kasta so bili "laiessi" ali izobčenci, tudi kasta lopovov in umazancev; "bhojari" so bili kasta kočarjev, ki je imela nekaj malega obdelovalne zemlje; peta kasta so bili "vatrassi - vaitira", ki so se ukvarjali z glasbo, gledališčem in umetnostjo; omenja pa se še ena kasta, ki ni bila visoko umeščena, "čhurari", ki 43 Groome Francis Hindes 1778, 57. Itineraria. Cambridge. 44 so bili brusilci nožev in podobnih opravil.(17) Samo Athingani (At-singani/Tsingani) in Giptarji so tisto ljudstvo, ki je iz tujih dežel nenavadne poklice prineslo s seboj. Peucer (18) v svojih Komentarjih iz leta 1580 trdi, da novogrška beseda Athinganoi(os) v nemških deželah pomeni isto kot Cigan. Prav tako se že zelo zgodaj uveljavi cerkvena praksa, ki onemogoča ciganski način življenja. Še posebej zavzeti nasprotniki so bili cerkveni dostojanstveniki vzhodne - bizantinske Cerkve. Patriarh Anastazij l. ob koncu 13. stoletja opozarja svoje vernike naj bodo previdni na tako imenovane krotilce kač, trenerje medvedov in čarovnike, posebej na Atsingane, ki se ukvarjajo s hudičevimi zadevami (Marushiakova in Popov 2001, 15). Bizantinsko srednjeveško obdobje je polno protislovij, posebej v satirični poeziji, ki vselej ošvrkne Atsingane in njihovo dejavnost. Redko katera bizantinska pesem je Ciganom naklonjena, če že, potem so morali Cigani storiti res nekaj zelo izjemnega ali pa pridobiti pomemben položaj, kot na primer Cigan Joanes, ki je bil povišan v vojaški položaj "drungarius acinganorium" (vojaški vodja skupine ciganskih vojakov), ko je bila ta enota 12. avgusta leta 1444 ustanovljena v grškem mestu Nauplionu (Fraser 1995, 51). V bizantinskem cesarstvu vzhodna Cerkev Cigane, njihovo delo, prosjačenje, ukvarjanje s preprodajo konj, cirkusantstvo in prerokovanje, biča in omalovažuje. Cerkveni dostojanstveniki vedno najdejo načine, da bi kristjane svarilo pred nespodobnimi in brezbožnimi Cigani. Kronisti tedanjega obdobja pa ne poročajo o tako visokem sovraštvu in preganjanju, kot ga bodo ti Cigani doživeli ob vstopu v srednjo, vzhodno in zahodno Evropo. Izjemi sta le Vlaška in Moldavija, kjer so Cigane dolga stoletja zasužnjevali (Priloga 2.1). Poročila o krščanskem zasužnjevanju segajo v 11. stoletje. Posebno mesto v zgodovini preganjalca Ciganov, si je prislužil vlaški kralj Mircea Veliki, ki je svojim podanikom velikodušno "poklanjal" zemljo in Cigane. Na velike ciganske migracije v 13. in 14. stoletju v zahodno Evropo so bili oblastniki že obveščeni in pripravljeni nanje. Arhivska poročila mestnih veljakov na podoben način opisujejo 17. Grellman H.M.G., 1787. Disertation on the Gypsies. London: Ballantine. 18. Freherus. Notam ad Chronicon Andreas Ratissbonensi. V: Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; für Gebildete Leser dargestellt. Marushiakova Elena; Popov V.; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Fraser Angus M., 1995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. prihod neznanih, tujih nomadov, podobnim Tatarom, s poslikanimi obrazi, z velikimi uhani, prebodenimi nosovi, svetlečimi prsti in črnimi obrazi. Skupno ime za Cigane je bilo: ljudje zunaj zakonov, nespoštovalci zakonov, potujoče ljudstvo brez jasnega cilja; imajo pa lastne voditelje z aristokratskimi nazivi (baroni, kralji) (Fraser 1995, 65-68; Štrukelj 2004, 13-18). Sinti se pojavijo na nemških in španskih tleh okoli leta 1399, na Madžarskem pa že okrog leta 1250, ki pa se kasneje zopet obrnejo proti Nemčiji, Italiji, Švici in Španiji. (19) Nemški kronisti poročajo, da so Cigani prišli na njihova tla že sredi, ter ob koncu 14. stoletja, toda ker Nemci še niso poznali Ciganov (Giptarje), so jih opisali kot Tatare, kar je bil dokaj razširjen izraz za nomadska ljudstva. Tudi Nemci opisujejo, da so Cigani videti kot romarji in da govorijo, da prihajajo iz Malega Egipta; Cigane vodijo lastni voditelji, imenovani princi, vojvode in grofje, najpogosteje pa se omenjajo vojvode in princi Panuel, Mihael, Sindel in Andrej, kar dokazuje, da so Cigani kristjani in da so prišli v Evropo še pred turškimi vpadi. Tudi tedanja evropska aristokracija je priznavala cigansko aristokracijo, kar lahko razberemo z nagrobnega epitafa ciganskega vojvode, ki je pokopan v manjšem samostanu v Nemčiji blizu gradu Fürstenau, last grofov Erbach odenwaldskih: (20) 45 "1445years after birth the Christ our Saviour,on St. Sebastian's evening, died the high-born Lord, Lord Panuel, duke of Little Egipt and Lord of Hirschhorn in the same country." "1445 let po rojstvu Kristusa, našega Odrešenika, je umrl visokorodni gospod, gospodar Panuel, vojvoda od Malega Egipta in gospodar Jelenovega roga taiste dežele." Panuelovi prekrižani roki sta bili slovesno okrašeni, za krono na grebenu, pa je bil položen jelenov rog. (20) Nemški kronist Crucius 1596 pa omenja, da je v mestu Pforzen: "there died the well-born Lord John, free Count out of Little Egypt, to whose soul may God be gracious and merciful". 20. Hastings James (ur.) 2006,464-466. Encyclopedia of Religion and Ethics. Elibron Classics series. Vol.VI. 2.del. Edinbourgh: Adamont media Corporation(faksimile iz leta 1913). "umrl visokorodni gospod Janez, svobodni grof od Malega Egipta, kateremu naj bo Bog usmiljen in milostljiv"(20) Ta skupina, imenovana Sinti (tudi Giptarji, ker so pripovedovali, da prihajajo iz Malega Egipta, ki pa je pripadal Grčiji), je pot iz Indije nadaljevala proti Mali Aziji, Palestini, Egiptu, Anatoliji ter v Grčijo, kjer so bili okrog leta 1399 tudi izgnani. V Nemčiji, Švici in Spodnjih deželah Sinte opazijo med leti 1407/30; kronisti so Cigane opisovali kot nemške Jude ali kot judovske spreobrnjence (konvertite). Kronist Frank Sebastian, (1538X21) omenja, da so Sinte opazili že leta 1348; pravtako o tem dogodku omenja Speirischer Chronik; (22) isto letnico omenjajo tudi kronista Lehmann in Albert Argentinien-sis ter Nürnbergischer Chronik.(23) Kronist Albert Argentinien-sis o domnevnih spreobrnjenih Sintih/Judih, (ki so po tedanjem mišljenju bili pogani, Haethen Heathen), piše takole: (24) 46 tis "Anno Domini 7348 facta est, magna Judaeorum persecutio quasi ubique adeo, ut gens Hebraeorum crederetfinem venisse, et undique comburebantur fine differentia senes et iuvenes. Dicebatur enim de iis, quod venena in aquas sparissent qoud et fatebantur in tormen- "V letu Gospodovem 7348 se je skoraj povsod (po nemških deželah) odvijala strašna gonja Judov in veliko preganjanje hebrejskega Groome Francis Hindes 7778,57. Itineraria. Cambridge Marushiakova Elena; Popov V.; Kenrick Donald, 2007. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Fraser Angus M., 7995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana: Družina. 79. Kogalniceanu Mihail, 7840. Skizze einer Geschichte der Zigeuner, ihrer Sitten und ihrer Sprache, nebst einem kleinen Wörterbuche dieser Sprache. Stuttgart: Castische Buchhandlung. 20. Hastings James (ur.) 2006,464-466. Encyclopedia of Religion and Ethics. Elibron Classics series. Vol.VI. 2.del. Edinbourgh: Adamont media Corporation(faksimile iz leta 7973). 27. Franck Sebastian, 7538. Germanicae Chronicon. Von des ganzen Teutschlands aller Teutschen Völker herkommen. Bern/Frankfurt: Apiarius. 22. Catalogo episcoporum argentinensium, 7508 23. Nürnbergischer Chronik 24. Argentiniensis Albert, 7508. Catalogo episcoporum argentinensium. 2. knjiga. naroda, brez razlike, starcev in mladcev. Ti so verjeli, da bo to njihov konec. O njihovih strašnih mukah je pripovedoval nekdo, ki mu je uspelo zbežati". V Anales Rebdorfenses pa o domnevno ciganskem (judovskem) preganjanju iz istega leta zasledimo naslednji zapis: (25) "Pauci ludaei difensi sunt in civitatibus, Babtismum eligen-tes, ut combustionem evaderent. Plures ludaeae pulchrae, quasi invitae,(invitis?) multique pueri erepti, ab in vitis sunt baptizati" "V mestih pa je več poraženih Judov, krst sprejelo kot izgovor za lastno varnost. Veliko pravičnih Judov ter otrok, ki se niso upirali, je bilo krščenih z listi vinske trte." v Italiji Sinte opazijo leta 1417, ki pa so nemški Sinti, imenovani Valci (sintsko Valči za Italijo). Italijanske Sinte ali Valči Sinte opisuje kronist Brodäus: (26) "Sunt autem Walchi, sicque eos Germani appelant, id est Itali, huc olim ad repellendos barbarorum gentium tumultus ex Italia in co-lonias missi, ubi patriam habitam per multos annos ad hunc usque diem in parte retinuerunt" "So pa tudi Valči, kot jih imenujejo Nemci, to so italijanski barbari,ki so bili z vikom in krikom izgnani iz Italije ter poslani v kolonije, kjer je bila nekoč, dolgo časa njihova domovina in kjer se, dandanašnji, še vedno zadržujejo". Drugo poročilo najdemo v mestni hiši mesta Hildesheim, leta 1407. Kronist omenja, da so ljudje Ciganom dajali vbogajme; kljub tej velikodušni potezi, se je mestna oblast odločila, da ustanovi posebno stražo zoper Cigane. V Bavarski Kroniki zasledimo naslednji zapis o prihodu Ciganov Giptarjev: (27) 47 25. Rebdorf Henrici Annales 1265-1362. Vol.i. Arenpech/Hagen: Ebendorf/Frey-herum 26. Brodäus, VIII. Misc.17 27. Ratisbonensis Andreas i486,122. Chronicon de Ducibus Bavariae ante CC. Am-berga: Bibliotheca Marquardt Freheri. "Eodem anno 1433 venerunt ad terra nostram quidam de populo Ciganorum, qui dicebant, se esse exAegypto" (Chronicon 1468,122)... "vulgariter Cigewner nominati" - (kasnejši dopis!) "Pravtako je 1433 leta v našo deželo prišlo cigansko ljudstvo, ki zase govorijo, da so iz Egipta" (vulgarno imenovani Cigani).(27) 48 Da cigansko "izmišljanje" imena Mali Egipt (Spodnji Egipt?) ni le imaginarno ime neke dežele, priča tudi naslednji arhivski dokument - vojna napoved turškega sultana Ahmeda IV. poljskemu kralju Ka-zimirju leta 1652: ..."Jaz, sultan, kralj in sin turških vladarjev, božji vojak Grkov in Babiloncev, kralj Velikega in Malega Egipta"...(28) Theodor Tetzner (1835, 12) pa piše, da so Giptarji prišli v nemške dežele iz indijske pokrajine Sindh. Pravtako kar nekaj nemških kronistov opisuje prihod Sintov na nemška tla iz pokrajine Sindh ali pa iz Egipta, ki je bil pred turško prevlado še grški, dokumenti pa ga tako tudi imenujejo: Graecis Aegyptus (29). Kar nekaj nemških avtorjev opisuje Sinte kot drugo cigansko skupino, ki je ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja prišla iz Malega Egipta v Nemčijo (30; 31; 32). V nekaterih nemških kuharskih knjigah tistega časa je tudi opisan recept, kako ubiti Cigana - to ni greh, pač pa nuja (Priloga: 2.1). Izredno zanimiv je zaključek, da si vsa poročila, tako bizantinska, maloazijska in evropska delijo iste ugotovitve o Ciganih: to so ljudje brez spoštovanja zakonov, črni, temni, srebrnimi uhani v ušesih in nosovih, srebrnimi zapestnicami, prerokujejo in čarajo, ukvarjajo se z eksorcizmom, so kro- 27. Ratisbonensis Andreas 1486, 122. Chronicon de Ducibus Bavariae ante CC. Am-berga: Bibliotheca Marquardt Freheri. 28. V: Nova Acta eruditorum Lipsiensia: Anno 1682-1776,1743. Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; für Gebildete Leser dargestellt. 29. V : Nova Acta eruditorum Lipsiensia: Anno 1682-1776,1743. 30. Eccard Joachim Georgio 1723, 2164. Corpus Historicum Medii Aevi (2.del). Sive Scriptores in Orbe Universo. Praecipue in Germania a temporibus Maxime Caroli M. Imperatoris usque ad finem seculi. 31. Frommann Johann Christian 1674,527. Tractatus de Fascinatione novus et sin-gularis. Norimbergae: Haeredum. 32. Moritz Heinrich; Grellmann Gottlieb, 1787. (Elibron 2005, replika). Disertation on the Gipsies, Being an Historical Essay on the Gipsies. London: Adamant tilci kač in medvedov ali drugih cirkuških živali, oblečeni pa so v posebna, krpam podobna oblačila. (33; 34) V Švici so Cigane prvič opazili leta 1417, poročilo pravi, da so izredno črni, temnega videza in zunaj vseh zakonov (kar lahko razumemo kot svobodnega duha). Švicarsko poročilo nadaljuje, da Cigani trdijo, da so prišli iz Malega Egipta (Giptarji) in da jih Švicarji niso sprejeli odprtega duha, bili so nezaželjeni (Fraser 1995, 68). Kronist Conrad Justinger poroča, da je približno 200 Ciganov taborilo izven bernskega obzidja, ker so jih lokalne oblasti izgnale iz mesta (35). Kam so se nato razbežali švicarski Cigani, iz poročil ni razvidno, ali o tem ne poročajo več. Verjetno so jih iz Švice za nekaj časa izgnali. Ohranjeno pa je tudi takoimenovano "spremno pismo" cesarja Sigismunda, ki v prevodu pomeni: (36; 37) "Wir Sigismund, von Gottes Gnaden römischer König, allzeit Mehrer des Reiches, König von Ungarn, Böhmen, Dalmatien, Kroatien p.p. Allen unseren Getreuen von Adel, Militär, Befehlshabern, Beamten, Schlössern, offenen Flecken, Städten und ihren Richtern in unserem Reiche und in unserer Herrschaft, unseren gnädigen Gruß zuvor. Unsere Getreuen, Ladislaus, Woiwode der Zigeuner, nebst anderen zu ihm Gehörigen, haben uns gehorsamst ersucht, wir möchten sie unserer weitgehenden Gnade würdigen. Daher haben wir, ihrem gehorsamlichen wollen. Gesuche willfahrend, ihnen diese Freiheit einräumen" "Mi, Sigismund, po božji milosti rimski kralj večnega kraljestva, kralj Madžarske, Češke (Bohemije), Dalmacije, Hrvaške...Vsem našim zvestim plemičem, vojakom, graščakom, služabnikom, mestnim sodnikom in čuvarjem mestnih vrat, naš milostni pozdrav. Naš zaup- 49 33. Eccard Joachim Georgio 1723, 2164. Corpus Historicum Medii Aevi (2.del). Sive Scriptores in Orbe Universo. Praecipue in Germania a temporibus Maxime Caroli M. Imperatoris usque ad finem seculi. 34. Frommann Johann Christian 1674, 527. Tractatus de Fascinatione novus et singularis. Norimbergae: Haeredum Fraser Angus M., 1995. The Gypsies. London:Willy-Blackwell. 35. Glej v prilogo 2.1 36. Verdorfer Martha, 1995. »Geleitbrief des Kaiser Sigismund«. V: Sinti und Roma Dostopno preko: http://www.gfbv.it/3dossier/sinti-rom/de/rom-de.html (10.02.2011) 37. Gronemeyer Reimer 1988, 20-40. Die Zigeuner: Reisende in Europa: Roma, Sinti, Manouches,Gitanos, Gypsies, Kalderasch, Vlach, und andere. Köln. DuMont 50 nik, Ladislav, vojvoda Ciganov ter njemu pokorni, so nam obljubili pokorščino, zato mu želimo še nadalje velikodušno pokloniti svojo milost, da še naprej pokorno sledijo želji in ostanejo svobodni..." V spremnem pismu nadalje cesar Sigismund naroča svojim podložnikom, naj vojvodo Ladislava in njegove podanike v vseh kraljestvih (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Dalmacija in Češka) lepo sprejmejo ter naklonjeno ravnajo z njimi. Sigismundovo spremno pismo Ciganom zagotavlja varnost na področju habsburške monarhije. Spremna pisma veljakov ali cerkvenih oblastnikov niso bili nevsakdanja praksa. Takšna pisma o zagotovljenem varstvu so dajali tudi škofje in papeži, saj so obenem tudi predhodnica kasnejših akreditivov. V togi in okorni monarhiji so kljub vsemu, spregledali svobodnjaške poklice, s katerimi so se ukvarjali Cigani; zato sprva tudi ni bilo dovolj dela zanje: ročne obrti, potujoče storitve in zabavljaštvo so bile še v povojih, ljudje so nanje gledali nezaupljivo in s strahom. Razlog za njihovo izključenost iz družbe ter zaprtost trga dela za Cigane se torej v zahodni Evropi kaže na popolnoma nov, Ciganom nerazumljiv način. Sprva zelo prijazna Sigismundova gesta se v naslednjih letih preoblikuje v preganjanje in izključevanje. Sigismundovo spremno pismo, s katerim Ciganom zagotavlja varnost v habsburški monarhiji, so v parlamentu Lindaua leta 1496 , v Freiburgu pa 1498 razglasili za neveljavnega; še več, augsburški deželni parlament je celo izdal dekret, da morajo vsi Cigani v roku treh mesecev, zapustiti deželo.(38) Poleg tega pa je deželni parlament tudi uzakonil prakso, da smejo podaniki svobodno ubijati Cigane, če jih dobijo na njihovih posestih. "Kdor Cigana poškoduje, ne stori nič hudega", se glasi ena od zapovedi (glej sliko). Toda preganjanja se niso odvijala samo v Nemčiji in deželah habsburške monarhije; po vsej Evropi so veljala podobna pravila zoper Cigane: preganjanje, zasledovanje in celo uboji - z 36. Verdorfer Martha, 1995. »Geleitbrief des Kaiser Sigismund«. V: Sinti und Roma Dostopno preko: http://www.gfbv.it/3dossier/sinti-rom/de/rom-de.html (10.02.2011) 37. Gronemeyer Reimer 1988, 20-40. Die Zigeuner: Reisende in Europa: Roma, Sinti, Manouches,Gitanos, Gypsies, Kalderasch, Vlach, und andere. Köln. DuMont 38. Gronemeyer Reimer 1988, 20-40. Die Zigeuner: Reisende in Europa: Roma, Sinti, Manouches,Gitanos, Gypsies, Kalderasch,Vlach, und andere. Köln. DuMont Rinaldo Diricchardi Muzga blagoslovom Cerkve in oblasti. (39) Karl VI. (1711-1740), rimsko-nemški cesar in kralj Madžarske, oče cesarice Marije Terezije, je bil do Ciganov (Sinti in Romi) najslabši vladar. Prve cesarske uredbe so bile izdane leta 1720, do tako imenovanega ciganskega gnoja, ki kvarno vpliva na podložnike. 1725 je cesar Karl VI. izdal Uredbo, da je treba zajeti vse Cigane. Vse zločince je treba obesiti, druge pa pokončati z ognjem. Izgnati jih je treba iz cesarstva; v primeru, da bi se Cigani vrnili, pa jim je treba zagroziti, da jim bodo odsekali ude, jih obesili in obglavili. Cigan kovač s pomočnikom, okrog leta 7600. Arhiv: Gronemeyer / Rakelmann 7988, 722 39. Kenrick Donald; Taylor Gillian, 7998. Historical Dictionary of the Gypsies (Romanies). Scarecrow Press. Ciganska tabla prepovedi - ARHIV: Landesmuseum Graz - ... Spremno Pismo kralja Friedrichsa za bohemskega grofa Mihaela, v katerem kralj sporoča, da so Cigani pod njegovo zaščito (ARHIV: GILSENBACH) 53 Odlomek iz Knjige kraljev: Šah- Namah, V: Pery John, 2005. "Shah Namah". Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsit (20.02.2011). ^>jlal^ 1^>la Ojü j ^>ljlj 3 'j Mdji^ lj ^ijji da lj ^ila 3 j^l^a ^jja lj 1j da fj jjaalf da C>if jl yjldjial^ aj 1jd^ da alji a^ 3 jl^ 3 i^j 54 "Die Zigeuner nicht inzuladen, noch zu gedulten"; Pravilnik Zveze nemških mest iz leta 1529, ki nalaga mejnim grofom in knezom, kako ravnati v primerih, ko se na njihovem ozemlju pojavijo Cigani. Arhiv: Gilsenbach Kaznovanje Sintov v nemškem cesarstvu. Smrt z obešanjem, fizično pretepanje. ARHIV: Landesmuseum Graz 55 56 Vešala, v nemškem mestu Beerfeld blizu Maina so najstarejša in najbolj ohranjena v vsej Nemčiji. Postavili so jih leta 1597 za usmrtitve razbojnikov, tatov in Ciganov. Sprva so bile iz lesa. Zadnja usmrtitev z obešanjem je bila izvršena leta 1804. Kriminalno dejanje pa je storila Ciganka, ki je ukradla kokoš in dva hlebca kruha za svojega bolnega otroka. Bila je glavna atrakcija ob razjarjeni množici, ki je sredi vročega poletnega dneva prišla na ogled predstave z usmrtitvijo. Na svoji zadnji poti do vešal je vpila in prisegala, da ni kriva. Rabelj je mirno zatesnil vrv okrog Cigankinega vratu, ki je že pomodrel ter se oziral po množici, ki je plačala za ogled, češ, ali vidijo, da ji vrv jemlje življenje... Galgen Beerfelden. Dostopno preko: http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Bild:Beerfelder-galgen-2007.jpg&fileti mestamp=20071227193154, (22.02.2011) Grellmannovo monografsko delo izi8. stol. o Ciganih/Sintih-Jeničih. ARHIV: Švicarska kantonalna knjižnica £i|tonfcfjcr 23crfud) i b t r b i c 3 i g c u ii e t betreffen b bic gcbenäart unt> 23crf«fTun3 . e f f e it u r f p r u n Km J). SM. ©. PJrellmantt b. «D. t). $wtx)tt, »iti wrAnbertc unb »ermeferte »yflaue. (Bitting* n> bfD 3obann za čistokrvnega Cigana; za več kot pol Cigana; za pol Cigana; za manj kot pol Cigana ter za Ne-Cigana. (Priloga 11.1) V avtobiografskih dokumentih poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz, Rudolfa Hössa lahko preberemo, kaj je zapisal v svoj dnevnik ob Himmlerjevem obisku 17. in 18. julija 1942: (82) "...7942 kam nun der Befehl, daß alle zigeunerischen Personen, auch 74. Stuckart Wilhelm idr, 7938. Neues Staatsrecht. Neugestaltung von Recht und Wirtschaft;73:7.72. Letnik. Leipzig: Kohlhammer. In Stuckart Wilhelm idr, 7936. Reichsbürgergesetz: vom 75. September 7935, Gesetz zum Schutze des deutschen Blutes und der deutschen Ehre...Kommentare 75. Kenrick Donald; Puxon George 7972, 67. The Destiny of Europe's Gypsies. London. 76. Büttner Winfried, 7996. Mainzer Polizeigeschichte: von Anfängen bis zur Gegenwart. Alzey: Verlag der Rheinhessischen Dr.- Werkstätte. In v: Friedlander Henry 7997, 55. The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution. Chapel Hill: University of North Carolina Press. 77. Stuckart Werner; Globke Hans 7936, 55-56. Kommentare zur Deutscher Rassengesetzgebung. München. 78. Spitta Alfred 7989, 380 - 400. "Entschädigung für Zigeuner". V: Wiedergutmachung in der BRD. München 380 - 400; in v: Kenrick Donald; Puxon George, 7972. The Destiny of Europe's Gypsies. London. 79. Reiter Raimond 2002, 34-40. Sinti und Roma im "Dritten Reich" und die Geschichte der Sinti in Braunschweig. Marburg: Tectum Verlag. 80. Berenbaum Michael; Peck J. Abraham, 2002. The Holocaust and history: the known, the unknown, the disputed and the re-examined. Bloomington Indiana: University Press. 87. Koch Ute 2070, 255-278. "Soziale Konstruktion und Diskriminierung von Sinti und Roma". V: Hormel Ulrike; Scherr Albert (ur.), 2070. Diskriminierung: Grundlagen und Forschungsergebnisse. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften in GWV Fachverlage. 82. Calvelli Adorno Franz 7967,529-537; 534-536. "Die rassische Verfolgung der Zigeuner vor dem 7. März 7943". V: Rechtssprechung zum Wiedergutmachungsrecht. 7. zvezek. München. 91 die Zigeuner-Mischlinge im Reichsgebiet verhaftet und nach Auschwitz transportiert werden sollten, gleich welchen Alters und Geschlechts...es kam der RFS - Besuch im Juli 1942. Ich zeigte ihm das Zigeuner - Lager. Er sah sich alles gründlich an, sah die vollgestopften Wohnbaracken, die mich immer erschaudern ließ, sie erinnerte mich an die Lepra - Kranken, an die Aussätzigen, die ich in Palästina einst sah, diese abgezehrten Kinderkörpechen mit den großen Löchern in der Backenhaut, durch die man durchsehen konnte, dieses langsame Verfaulen bei lebendigem Leibe. Er hörte die Sterblichkeitsziffern, die gesehen am Gesamtlager noch relativ niedrig waren. Doch die Kindersterblichkeit war außerordentlich hoch. Ich glaube nicht, dass von den Neugeborenen die ersten Wochen überstanden haben. Er sah alles genau und wirklichkeits getreu - und gab uns Befehl, sie zu vernichten, nachdem die Arbeitsfähigen wie bei den Juden ausgesucht wurden". "je bil leta 1942 izdan ukaz, da se vse ciganske osebe, tudi ciganske mešance na območju Reicha (ki morajo biti enake starosti in spola) aretira in prepelje v Auschwitz... Z RFS smo v juliju 1942 dobili Himmlerjev obisk. Pokazal sem mu cigansko taborišče. Pregledal ga 92 je zelo temeljito, videl je tudi utesnjene bivalne barake, ki so me vedno pretresle, spominjale so me na gobavce, ki sem jih enkrat videl v Palestini, na shujšana otroška telesa z velikimi luknjami v zapečeni koži, ki se jih je lahko videlo, ter njihovo počasno gnitje živega telesa. Slišal je tudi (Himmler) za število umrljivosti v celotnem taborišču, ki je bila relativno nizka. Toda, umrljivost otrok je bila izredno visoka. Ne verjamem, da so novorojenčki, v prvih nekaj tednih, preživeli. (Himmler) je vse to skrbno in realno pregledal - in nam ukazal, da se jih uniči tako kot med Judi, kar se je izkazalo za izredno uspešno delo". Čistilec nemške rase in krvi Robert Ritter je napredoval v direktorja "Kriminalbiologisches Institut" (Inštitut za kriminalistično biologijo), leta 1942 v direktorja "Reichskriminalpolizeiamt" (Kriminalistični urad Reicha) ter leta 1943 v direktorja "Reichsgesundheitsamt" (Urad Reicha za zdravje). (Priloga 11.1) Na nurnberškem procesu leta 1950 je bil opran vsakršne krivde in odgovornosti, čeprav je imelo zavezniško sodišče dovolj pisnih dokazov in Ritterjevih izjav o nujnosti čiščenja nemške krvi, kar zgovorno priča njegov komentar: (83) "Damit erhebt sich die Hauptfrage, ob und inwieweit überhaupt den Darstellunggen der Zeugen zu glauben ist. Es handelt sich um die grundsätzliche Frage, ob und inwieweit Aussagen von Zigeunern zur Grundlage richterlicher Überzeugung gemacht werden können... Zalreiche Wissenschaftler haben lange vor 1933 die Anschauung vertreten, daß Zigeuneraussagen grundsätzlich für die richterliche Überzeugungsbildung ausscheiden müssen. Diese Beurteilung stimmt im übrigen auch mit der Auffassung des Zentralamts für KriminalIdentifizierung und Statistik in München überein..". "S tem se zastavlja ključno vprašanje, ali in kako resno verjeti v vsa predstavljena pričevanja. To je temeljno vprašanje, ali in kako te izkaze Ciganov lahko vzamemo kot izrek pravosodnega mnenja... Številni znanstveniki so dolgo pred letom 1933, zastopali idejo, da se ciganskih izjav ne upošteva za sodno oblikovanje mnenja in da se morajo umakniti. Ta presoja je bila sprejeta (poleg drugih), in je v skladu s stališči državnega Sveta o kriminalistični identifikaciji in statistiko v Münchnu" Izraz "čista arijska rasa" vsekakor ni Hitlerjev izum, pač pa je preprost plagiat perzijske besede, ali kot navaja Bernard Lewis: 93 "We first find the word in ancient Persian inscriptions. In the inscription of Darius for example, in the ancient Persian language, he describes himself as King of the Aryans. Iran is the same word as Aryan; it means "noble" in the ancient languages of Iran and of India. The King was the King Aryanum, which is a genitive plural, King of the Aryans. It survives in the myths and sagas of the early medieval period, in the Shahnamah and related stories of the great struggle between Iran and Turan; it reappears in the nineteenth century as the name of the country in common rather than official usage". (84) "Mi prvi smo našli to besedo v starodavnih perzijskih napisih. V Darijevem napisu na primer, v staroperzijskem jeziku, samega sebe opisuje kot kralja Arijcev. Iran pomeni isto, kot Arijec; to v pradavnih iranskih in indijskih jezikih pomeni "plemeniti". Kralj se je imenoval 83. Spitta Alfred 1989,380 - 400. "Entschädigung für Zigeuner". V: Wiedergutmachung in der BRD. München. 84. Lewis Bernard, 2001. Dostopno preko: http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/ lewis.html (22. 02. 2011). kralj Arij, kar v rodilniku množine prevedemo v - kralj Arijcev. To ime še vedno živi v mitih in sagah o perzijskem zgodnjem srednjem veku, v Knjigi kraljev - Shahnamah in povezanimi zgodbami o velikem boju med Iranom in Turanom; ime se ponovno pojavi v devetnajstem stoletju in postane uradno ime iranske države." 94 Leta 1941 NDH odpre prvo koncentracijsko taborišče na Hrvaškem zoper Cigane in Jude (glej prilogo 11.1.1). Istega leta, nemška vojaška oblast v Srbiji vzpostavi anticiganski zakon in Cigane obravnava tako kot Jude v Srbiji. Oktobra istega leta, nemška vojska v Srbiji že usmrti preko 2.100 Judov in Ciganov. Krvavi davek so v letih 1941 - 1945 plačali tudi Gorenjski Sinti. Pregledani arhivi Zgodovinskega muzeja v Beogradu, Muzeju genocida v Beogradu, Gorenjskega muzeja v Kranju ter Knjige zapornikov Begunje pričajo žalostno usodo sintskih družin na Gorenjskem, Koroškem in hrvaškem Jasenovcu. Nacisti so nad to majhno etnično skupnost izvedli uničujoč genocid. Zgodovinski podatki Knjige zapornikov jasno pričajo, da je bilo v Begunjah pobitih preko 250 članov družine Seger, večina članov družine Reichard, Taubmann, Rhoi in Müller pa je v gestapovs-kih zaporih v Begunjah čakalo svojo nadaljnjo usodo. (glej Prilogo 11.1.2) Nekateri so bili deportirani v koncentracijska taborišča Dachau, Auschwitz, Mauthausen, Jasenovac ter v italijanski Cam-po Basso (glej Prilogo 11.1.3). Veliko Sintov je bilo izgnanih v Srbijo, kjer so se pridružili partizanskemu osvobodilnemu gibanju. Omenjajo se 13. Proletarska brigada, 1. četa Krajiške brigade in 1. Krajiška divizija. Vsi Sinti partizani so bili odlikovani z vojaškimi medaljami za hrabrost. (85) Podatki o sintskem genocidu v obdobju nacizma med leti 1933 - 1945 pričajo o 2.000.000 pobitih, usmrčenih v plinskih celicah ali usmrčenih na podlagi nacističnih rasnih zakonov. Številke še niso popolne, saj verjetno nikoli ne bodo prešteti tisti Sinti in Romi, ki so bežali v gozdove, bili usmrčeni na begu, tako s strani okupacijskih sil, nenazadnje pa tudi s strani partizanskih povojnih pobojev, ko so jih množično usmrtili ter odvrgli v v skupna, neoznačena grobišča. Ta skrita grobišča še vedno čakajo, da jih nekdo odkrije in dopolni število sintskih žrtev v obdobju zloglasnega nacističnega režima, rasnega čiščenja ter zmotne, medvojne in povojne komunistične ideologije. 85. Diricchardi Rinaldo 2007,11-13. "Sinti z gorenjskega". V: Svobodna misel, letnik XLV, štev. 19. Ter v: Osebni arhiv-pisni. 12. Gorenjski Sinti po 2. svetovni vojni Po koncu 2. svetovne vojne so se preživeli pregnani Sinti, vse do leta 1948 vračali v Slovenijo, predvsem na Gorenjsko, ki jih je še najbolj spominjala na njihovo pradomovino. Močan čustveni, etnični in moralni udarec je na Sintih pustil globoke rane. Nekoč svobodno ljudstvo, resda preganjano skozi vsa stoletja in po vsej Evropi, je med 2. svetovno vojno ponovno doživelo najhujši genocid. Svobodno ljudstvo, ki se ni nikoli bojevalo z razlogi, da bi osvojilo ozemlja, ali da bi zasužnjilo druga ljudstva, je po vojni izgubilo trdna tla pod nogami. Plačali so visok davek; izgubili so vse imetje, ki so ga z delom prislužili. Sinti so se tako kot njihovi sorodniki v Nemčiji in Avstriji, ukvarjali z glasbo, cirkuško dejavnostjo in zabaviščnimi parki. Vse to jim je okupator zasegel, domove pa požgal. Da pa ne bi bil ta davek "premajhen", je povojna slovenska oblast (tako kot nacistična), enkrat za vselej, skušala rešiti moteče cigansko vprašanje na področju Slovenije. (85) Iz arhivskih listin je razvidno, da so gorenjskim Sintom takoj po vojni pripravili rezervat v Kočevskem Rogu, ki je bil obenem tudi kraj žalosti in trpljenja mnogih izgnanih Kočevarjev. V teh projektih reševanja ciganskega vprašanja pa ni šlo samo za gorenjske Sinte, saj arhivi tedanjih okrajev pričajo, da se je Beograd želel rešiti tudi prekmurskih Ciganov/Romov, ki jih je v istem letu izselil v Ba-nat. Zakaj so Sinti lahko ostali v Sloveniji, so predvsem domneve, najverjetneje je pripomoglo dejstvo, da jih je rešilo sodelovanje v NOB. Sinti pa ne bi bili Sinti in potujoče ljudstvo, če nekaterih stvari ne bi delali po svoje, vztrajno in z veliko mero poguma. Po koncu Informbiroja so se po letu 1952, počasi in trmasto vračali nazaj na Gorenjsko in ponovno naseljevali ista področja, kjer so imeli svoja ognjišča njihovi predhodniki do 2. svetovne vojne. Morda je bilo to obdobje za gorenjske Sinte še ena preizkušnja vzdržljivosti. Gorenjska pokrajina je bila vseskozi strožja od ostalih delov Slovenije, zato jim je to pomagalo, da so se vseskozi preživljali z lastnim delom. Ker so Gorenjski Sinti sorodniki in potomci nemško- avstrijskih Sintov (Kraintike Sinti Estraiharia), so se že v davnini navzeli taistega duha in discipline. Sintske družine so se ponovno začele združevati v manjše obrti, obudili so staro sintsko tradicijo: zapeli so brusaški stroji, zavrteli so se lunaparki in manjši cirkusi, oživeli so sintski glasbeniki, ki so prepevali in igrali doma in v sosednjih državah - 95 96 Avstriji, Italiji in Nemčiji. Danes so Sinti, času primerno, modernizirani; konjske vprege ter vagone so zamenjali avtomobili, avtodomi in lastna stanovanja, ki so jih marljivi Sinti zaslužili z začasnim delom v Avstriji in Nemčiji. Znana je tudi anekdota o radijski novinarki, ki je želela posneti oddajo o gorenjskih Ciganih/Sintih. Nadebudna novinarka nikjer na gorenjskem ni našla Ciganov, saj je pričakovala, da jih bo videla kje v goščavah, v posebnih šotorskih bivališčih, s tabornimi ognji in sukljajočim se dimom...(86) (Glej Prilogo 12.1) Po letu 2000 so se Gorenjski Sinti postopoma začeli organizirati v društva in Zvezo. Zveza Sintov Slovenije danes povezuje vse Sinte v Sloveniji in tudi tiste, ki so po letu 1991 ostali v hrvaški Istri in Kvarnerju. Gmotna možnost za delovanje društev in Zveze je odvisna predvsem od članarin in dobre volje gorenjskih županov; velikokrat so razpisana sredstva gorenjskih občin ali države, pisana za velika društva, neprilagojena za manjše etnične manjšine in kulturne skupnosti. Poleg naštetega na gorenjskem obstaja prepričanje, da Sinti /Cigani preprosto ne obstajajo. Sinti se tudi po sprejetju ZromS1 počutijo odrinjene in zapostavljene. Na gorenjskem še vedno nimajo prostorov za kulturna srečanja in prireditve, srečujejo se po domovih ali lokalih, kjer organizirajo razne prireditve in se dogovarjajo o novih načrtih. Morda je temu kriv tudi sintski ponos, kajti le s težavo priznavajo, da je delo društev okrnjeno, finančnih sredstev ni, ali pa so tako skromna, da pokrijejo le obratovalne stroške (87). Leta 2007 je Zveza Sintov Slovenije navezala stik z ZZBNOB Slovenije in njenim predsednikom, dr. Janezom Stanovnikom ter mu predstavila nekatere poglede Zveze Sintov na NOB. Sinti so izrazili začudenje nad dejstvom, da se je po letu 1945 toliko časa vztrajno molčalo in pozabljalo omenjati sintski narodnoosvobodilni prispevek pri osvobajanju domovine. Povdarili so, da imajo vseskozi občutek, da se tudi žrtve 2. svetovne vojne diskriminirajo po narodnostnem in etničnem ključu. Temeljno vprašanje, ki ga je Zveza Sintov zastavila ZZB je, da se preuči zgodovinsko vlogo in vrednost sintskega prispevka pri osvobajanju 85. Diricchardi Rinaldo 2007,11-13. "Sinti z gorenjskega". V: Svobodna misel, letnik XLV, štev. 19. Ter v: Osebni arhiv-pisni. Diricchardi Rinaldo, 1995-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 86; 87. Diricchardi Rinaldo 2007, 11-13. „Sinti z Gorenjskega". V: Svobodna misel, letnik XLV, štev. 19. Ter v: Arhiv osebni: pisni-zvočni izpod nacizma. Janez Stanovnik je podprl sintska prizadevanja, da se v medvojnih gestapovskih zaporih v Begunjah postavi spominsko obeležje vsem slovenskim Sintom, žrtvam nacističnega genocida v letih 1941 - 1945. Pravtako se je strinjal z ugotovitvijo Zveze Sintov, da medvojna generacija Sintov ni šla v koncentracijska taborišča niti prostovoljno niti na izlet, kot se zadnje čase omalovažuje in mar-ginalizira ta črni madež svetovne razsežnosti. (88) Sinti so plačali previsok davek, tako v plinskih celicah v različnih taboriščih, kot tudi v borbi proti okupatorju, da bi pozabili na njihov prispevek v NOB. Želijo pa ga primerno obeležiti in seznaniti slovensko javnost, da so se Sinti borili na pravi strani - na strani zmagovalcev. Zveza Sintov Slovenije si je zadala triletni rok za uresničitev svojih načrtov. Pridobili so vsa potrebna dovoljenja pristojnih državnih institucij in lastnikov zemljišč v Begunjah, kjer naj bi spominsko obeležje postavili. Izvolili so Pripravljalni odbor, ki je bedel nad celotno organizacijo projekta, se sestajal s predstavniki političnih strank, resornimi ministrstvi , vladnimi in nevladnimi organizacijami ter prosili za finančna sredstva. Projekt je bil dobro predstavljen tudi v medijih, čeravno tisto obdobje ni bilo naklonjeno sintskemu projektu, saj so medijske strani polnili predvsem dogodki, nenaklonjeni etničnim skupnostim. Pripravljalni odbor je celo leto zaman poskušal navezati s kabinetom predsednika vlade; zaman so poskušali pri takratnem resornem ministru Erjavcu, ki v celem letu niti enkrat ni mogel, niti hotel navezati stika z Zvezo Sintov, ali sprejeti na pogovor, kot so prosili. Pripravljalni odbor je zaman poskušal tudi pri predsedniku stranke SD Pahorju in takratnem podpredsedniku stranke Miranu Potrču; sprejel jih ni niti takratni kulturni minister Simonitti, tudi ministrica Cotmanova, ni hotela uslišati prošnenj Sintov, da bi ji predstavili svoj načrt, čeprav je bila odgovorna tudi za resor, kamor spadajo vojni veterani in žrtve vojne. (88) Pripravljalni odbor pravtako ni imel sreče pri poslancih v takratni sestavi DZ. Dogodki so se ponavljali; skoraj brez izjeme so poslanci izražali polno podporo sintskemu projektu, nihče pa ni mogel s svojo avtoriteto sprožiti poslanskega vprašanja na temo sintskega vojnega spominskega obeležja; vsa podpora je bila samo retorična. 97 88. Diricchardi Rinaldo 2007,11-13. „Sinti z Gorenjskega". V: Svobodna misel, letnik XLV, štev. 19. Ter v: Arhiv osebni: pisni-zvočni 98 Pripravljalnemu odboru je tako ostala samo še Slovenska nacionalna stranka; kljub temu, da so Sinti poznali stališča SNS, so prosili za sprejem. Konec junija 2008, so na sedež SNS v obliki elektronskega sporočila poslali prošnjo , da jih sprejme predsednik stranke Zmago Jelinčič - Plemeniti. Še isti teden so prejeli sporočilo, da jih bo Jelinčič sprejel. Na sestanek z njim so se dobro pripravili, saj so mu predstavili fotokopije nacistične Knjige zapornikov gestapovskega zapora Begunje, vojaškimi povelji NOB, pričevanji Sintov taboriščnikov in izgnancev ter s partizanskimi evidencami in medaljami iz 2. svetovne vojne. (Glej Prilogo 12.1) Jelinčič jim je pozorno prisluhnil in pokazal visoko stopnjo zgodovinskega znanja in vedenja o Sintih. Sredi avgusta istega leta, jih je Zmago Jelinčič obvestil, da je spomenik pripravljen in naj ga dvignejo v železarni Acroni Jesenice. Dejstvo, da je spomenik izdelan, je Pripravljalni odbor izredno presenetil, saj niso pričakovali takšne geste Zmaga Jelinčiča. Pripravljalni odbor se je še enkrat sestal in sklenil, da se postavitev spominskega obeležja primerno proslavi. (88) Datum odkritja obeležja je bil 22. september. Na ta dan naj bi dopoldne potekala tudi okrogla miza na temo slovenskih Sintov, NOB ter koncentracijskih taborišč. Zmago Jelinčič je skupnosti slovenskih Sintov tudi izdelal grb, ki spominja na njihovo prehojeno pot skozi zgodovinska obdobja. Sinti so svojo zgodbo o uspehu poimenovali „Povest o dobrih ljudeh", najbolje pa je predstavljena v veznem besedilu proslave, ki ga je sestavil avtor pričujoče monografije. (glej Prilogo 12.1) Diricchardi Rinaldo, 1995-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 88. Diricchardi Rinaldo 2007,11-13. „Sinti z Gorenjskega". V: Svobodna misel, letnik XLV, štev. 19. Ter v: Arhiv osebni: pisni-zvočni 13. Zveza Sintov Slovenije po letu 2008 - konstituiranje nove vlade Z nastopom nove vlade leta 2008, je zavel tudi svež veter v jadra Zveze društev slovenskih Sintov. Na Zvezi so se namreč zavedali, da konstantno nadaljevanje negirajoče politike do etnične skupnosti slovenskih Sintov, ne more trajati v nedogled. Že izid ustavne razsodbe v prid Sintom je dal prvi povod, da je Zveza dejavneje nadaljevala s proaktivnim delovanjem glede samega priznanja te skupnosti in da se končno lahko, kot enakopravna partnerica pogovarja z ostalimi romskimi zvezami. 10. aprila 2008 je predstavnike Sintov sprejela Varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek Travnik. Sinti so jo opozorili, da jih je država pri pripravi Zakona o romskih skupnostih (ZromS1) (89) popolnoma prezrla, niti ni našla dovolj posluha za razumevanje sintskega posebnega položaja. Sinti so mnenja, da jih država tudi ne podpira pri prizadevanju za ohranitev sintske etnične, kulturne in jezikovne identitete. Varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek-T ravnik je tako prepričana, da je država dolžna spodbujati različnost in posebnosti različnih skupin v državi ter ohranjati etnične identitete. Varuhinja se je nadalje tudi spraševala, ali bo Slovenija prispevala k evropski kulturni pestrosti ali pa bo še naprej diskriminatorna do nepriznanih manjšin in etničnih skupin. (90) Razumevanje ustavnega izida je pomenilo tudi pričakovanje Sintov po predstavniškem mestu v Svetu romskih skupnosti v Sloveniji. (91) Proti koncu istega leta so se najprej začeli neuradni pogovori med Zvezama Sintov in Zvezo Romov ter se sprva, tipajoče, predvsem osredotočili na sam Zakon o romskih skupnosti v RS ter morebitnih dveh predstavniških mestih Zveze Sintov v Svetu romskih skupnosti. Zgodaj spomladi leta 2009 je strokovni svet Zveze Sintov Slovenije sklical sejo na vprašanje zastopanosti Sintov v Svetu romskih skupnosti, kjer je tudi sprejel obvezujoč sklep, da od Sveta romskih skupnosti pričakuje vsaj dve mesti v omenjenem Svetu (92). S svojimi sklepi je nato Zveza Sintov Slovenije seznanila tudi Zvezo Romov Slovenije, kot krovno predstavniško organizacijo. 31.03.2009 je Zveza Romov Slovenije 99 89. Diricchardi Rinaldo, 2008-2070. Arhiv pisni. Ljubljana/Jesenice ZromS7 - Zakon o romskih skupnostih v RS. Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/7/objava.jsp?urlid=200733&stevilka=7762 (22.07.2077) 90.- 92.Diricchardi Rinaldo, 2008-2070. Arhiv pisni. Ljubljana/Jesenice na Zvezo Sintov naslovila odgovor na sklep Sintov, v katerem pa ni bilo pričakovanega rezultata, saj so na Zvezi Romov... "preučili vaš dopis ter ugotovili, da vam lahko preko Zveze Romov Slovenije zagotovimo eno predstavniško mesto..." (93). 100 Nadaljnji pogovori obeh Zvez so bili ponovno pretrgani, ne pa tudi volja po nadaljevanjeu sintskega prizadevanja, da se odredbe Ustavnega sodišča implementirajo v konstitucijo Sveta romskih skupnosti. Pogovori so se nadaljevali interaktivno: Zveza Sintov - Urad za narodnosti. Pričakovanja Sintov so bila na preizkušnji, kajti že iz preteklih razgovorov z Uradom za narodnosti se je pri Sintih razvil občutek, da jih je tudi Urad prezrl. Ker odgovora na svoje zahteve s strani Urada, Sinti niso prejeli, so 13.03.2009 ponovno naslovili dopis Varuhinji človekovih pravic (94). V dopisu jo obveščajo, da se Urad za narodnosti RS ne vključuje dovolj aktivno pri reševanju sintskega vprašanja. Pravtako se nič, ali skoraj nič, ne dogaja v smeri implementacije ugotovitev Ustavnega sodišča, ki ugotavlja, da tudi Sinti sodijo v Zakon o romskih skupnostih (Zroms1). Ob tem se ponovno odpira vprašanje sintske zastopanosti v Svetu romskih skupnosti. Sinti so Varuhinjo tudi opozorili na dejstvo, da pri pripravi vladne strategije razvoja do leta 2015 za romske skupnosti v Sloveniji, niso bili povabljeni ali kakorkoli seznanjeni (95). Odgovor Urada za narodnosti, Uradu Varuha človekovih pravic je sledil šele 30.07.2009. Urad za narodnosti obvešča Urad varuha človekovih pravic, da: {so} "po preučitvi vaših zahtev glede nadaljnjih korakov države v zvezi z uresničevanjem pravic Sintov, ugotovili, da bo z vidika državne politike glede urejanja položaja Sintov kot dela širše "romske skupnosti", potreben globlji premislek ter iskanje ustreznih, strokovno podprtih rešitev". (96) 93. Zveza Romov Slovenije. Uradni dopis z dne 31.03.2009. V: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. 94. Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni. Ljubljana/Jesenice. 95. Varuh človekovih pravic. Dopis z dne 03.07.2009, številka: 10.1-4/2008-32-VE 96. Urad Vlade RS za narodnosti, dopis dne 30.07.2009, številka: 0952-2/2009-9 V letu 2009 je bilo to tudi zadnje pismo, ki ga je Zveza Sintov prejela. Do zime je zamrla vsakršna interakcija, Zveza Sintov je mirovala. Na sestankih Zveze Sintov, so se člani ožjega odbora spraševali, ali je sploh še smiselno nadaljevanje poti, ki ne vodi nikamor. 10 let trdega, neplačanega dela, ogromno razgovorov, veliko opravljenih poti, ki pravzaprav niso vodile nikamor! Nekateri člani Zveze Sintov so med tem časom odstopali in padali kot domine, zaradi obupa in neuspehov Zveze, ki jih je doživljala na vsakem koraku. Vendar pa je bila prehojena pot, ki so jo opravili, za predsednika Zveze Sintov Borisa Horna in avtorja pričujoče monografije razlog, da nadaljujeta trnovo pot proti zastavljenim ciljem. Tako sta v začetku leta 2010 ponovno ubrala isto pot, vendar z drugačno strategijo. Preštudirati je bilo potrebno ogromno zakonov, zakonodajo, mednarodne konvencije in protokole ter na podlagi pridobljenega pravnega znanja usmeriti delovanje v interakciji z državnimi institucijami. Zveza Sintov je tako pripravila tudi osnutek pritožb zoper Republiko Slovenijo, kar je še vedno samo osnutek, vendar pa njen usmerjevalec delovanja. S pritožbo na Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, so hoteli Sinti uporabiti še zadnjo možnost, ki se jim je ponujala, saj so v domovini izčrpali vsa pravna sredstva, ki so jim bila na voljo. Sinti so o svoji nameri obvestili tudi politične vrhove v Sloveniji. Spomladi leta 2010 so Sinti na Varuhinjo človekovih pravic, dr. Zdenko Čebašek-Travnik, naslovili vprašanje, ali naj sprožijo postopek pred mednarodnim sodiščem, ali pa so morda še kaj spregledali (97). Medtem se je zgodil tudi preobrat, saj jih je na pogovore na to temo povabil minister Lukšič, ki je obenem tudi predsednik vladne Komisije za romske skupnosti. Ožji odbor Zveze Sintov, ki so ga sestavljali predsednik Boris Horn, predsednik Združenja gorenjskih Sintov Rudolf Seger in glavni tajnik Zveze Sintov, avtor pričujoče monografije, so pripravili osnutek pogovorov na sintsko temo in jo izredno dobro predstavili ministru Igorju Lukšiču. (98)Ta jim je obljubil, da se bo zavzel za njihovo stvar, saj je že v pripravi popravek Zakona o romskih skupnostih v Sloveniji. Minister Lukšič je bil tudi prvi minister, ki je Zvezo Sintov povabil na praznovanje ob Dnevu Romov. Vendar pa so se politične razmere v državi zelo spreminjale. Na sintsko usodo je vplivala mednarodna ekonomska recesija, ki je 101 97., 98. Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni. Ljubljan/Jesenice. Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni. Ljubljan/Jesenice. stvari samo poslabševala in jim tako tudi onemogočala, da bi hitreje uresničevali zastavljene cilje. Ker Zveza Sintov ni želela stagnirati ali pustiti odločitve neznanim tokovom, je nadaljevala s svojimi načrti. Ti načrti so bili: ustanovitev Zavoda, ki bi omogočil odprtje radijske postaje, pridobitev skupnih prostorov ter ustanovitev pevske, plesne in glasbene skupine (Diricchardi, 1995-2010). V istem obdobju so se tudi prijavili na razpis evropskega socialnega sklada, saj so želeli dejavneje stopiti iz svoje anonimnosti in za svojo usodo poskrbeti sami. Ker je Zveza Sintov želela tudi moralno in politično podporo ožje lokalne skupnosti, je zaprosila Aktiv gorenjskih županov za sestanek, na katerem bi Zveza lahko vsem gorenjskim županom predstavila svoje načrte (99). Župani so jim prisluhnili in jih povabili na naslednji sestanek, kjer bi Sinti lahko predstavili svoja stališča. Sprva je kazalo, da bodo župani odprti za sintska prizadevanja, vendar pa je sestanek zavil s prave poti in v že znana očitanja, ki so dokazovala, da nasprotna stran še vedno ne zaupa "ciganskim načrtom". (100) Sestanek z gorenjskimi župani je bil za Sinte popoln fiasko, s tem pa tudi dokaz, da župani ne nameravajo prispevati ničesar za razvoj sintske kulturne dediščine, ali pa enostavno samo retorično podpirajo sintska prizadevanja. 14. junija 2010 je Zveza Sintov tudi prejela odgovor z Urada Ombudsmana glede njihove namere za sprožitev tožbe na mednarodno sodišče za človekove pravice. Slovenski Ombudsman se..."zaveda posebnega in slabo urejenega položaja Sintov v Republiki Sloveniji." (101) Pravtako mu je znano, da je Zveza Sintov podala na Ustavno sodišče pobudo o ustavnosti ZromS-1, v čemer pa ni uspela, kajti po mnenju Ustavnega sodišča besedna zveza "romska skupnost" vključuje tudi sintsko skupnost. Zato je Ombudsman v svojem letnem poročilu za leto 2008 tudi zapisal, "da je ZromS-1 treba razlagati tako, da se zagotovijo 99. Zavod RTV Sinti International. Dostopno preko: http://www.bizi.si/RTV-SINTI/maticno-podjetje/ (10.01.2011) 100. ZAPIS 41/3. seje koordinacije županov občin Zgornje Gorenjske, 3. junija 2010 ob 11.00 na občini Jesenice. Dostopno preko: http://www.ragor.si/podrocja.php?podrocje=&tema=aktualno&id=1001 (11.01.2011) 101. Varuh človekovih pravic RS, dopis z dne: 14.06.2010, štev.:10.1-12/2010-2-AD, v: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni.Ljubljana/Jesenice. 102. -104. Varuh človekovih pravic RS, dopis z dne: 14.06.2010, štev.:10.1-12/2010-2-AD, v: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni.Ljubljana/Jesenice. tudi posebni ukrepi za varstvo Sintov, da bi se ohranili kot majhna etnična skupnost, ki je tradicionalno izpostavljena etnični oz. rasni diskriminaciji..."(102) Pravtako je slovenski Ombudsman v začetku leta 2010 na Ustavno sodišče RS vložil zahtevo za oceno ustavnosti ZromS-1 glede predstavništva Romov v Svetu romske skupnosti, kajti po Ombudsmanovi oceni, ZromS-1 v prvem odstavku 10. člena..."ne upošteva v zadostni meri dejstva, da je romska skupnost v Sloveniji precej heterogena". Varuh meni, da je s to določbo "zakonodajalec neupravičeno privilegiral eno od zvez romskih društev, ki je sicer res največja, ni pa edina" (103). V svoji zahtevi za oceno ustavnosti Zroms-1 je Ombudsman "posebej izpostavil tudi problem predstavništva Sintov v Svetu in izrazil mnenje, da bi ZromS-1 takšno predstavništvo moral predvideti" (104). Zveza Sintov je v začetku junija 2010 tudi uradno registrirala Zavod Sinti Internacional - radio Sinti. Postopki razvida vpisa medija v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo še potekajo. V poletnih mesecih leta 2010 je Zveza Sintov prejela negativen odgovor evropskega socialnega sklada, v katerem so obveščeni o neuspehu črpanja sredstev, namenjenih za dvig kulturnih in socialnih potencialov etničnih manjšin. Za Zvezo Sintov je bil to hud šok, saj je veliko vložila v priprave in v samo prijavo, še posebej, ker je celotno prijavo pripravila sama. Postopek pritožbe se je zavlekel v naslednji mesec, ki pa je tudi samo potrdil odločitve Komisije za evropska sredstva. Senca dvoma v uspeh je bila tudi odločitev Ministrstva za kulturo, da pritožbe ne morejo zaustaviti razdeljevanja denarnih sredstev vsem tistim, ki so uspeli na razpisu. Zveza Sintov Slovenije tako še vedno čaka na ugodne rešitve, ki bi po dolgih letih tavanja v temi dokončno rešil njen status. Odločitev Zveze, da ne kandidira več na javnih razpisih, dokler se ne uredi status etnične skupnosti, je Sinte potisnil nazaj na začetek. Ker so Sinti druga indijska skupina kot Romi in samostojna etnična entiteta, se tudi v januarju 2011 niso prijavili na razpis Urada za narodnosti. (Diricchardi 1995-2011) 103 102. -104. Varuh človekovih pravic RS, dopis z dne: 14.06.2010, štev. :10.1-12/2010-2-AD, v: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni.Ljubljana/Jesenice. Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv pisni. Ljubljan/Jesenice. 13.1. Napori za rešitev Sintskega vprašanja etnične identitete Sintska prizadevanja za priznanje njihove etnične identitete in težnja, da se to skupnost obravnava ločeno od romske, so se nadaljevala tudi v letu 2011. Zveza Sintov je obveščala slovenske medije na nevzdržen položaj, saj so dogodki na regionalni, gorenjski ravni ter na občinskih ravneh dokazovala, da se „mehka asimilacija" za sintsko skupnost nadaljuje. Sinti so gorenjskim županom očitali podoben politični diskurz, kot se dogaja s slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji. Nadaljevanje negiranja sintske entitete na gorenjskem, pa bi lahko imelo dolgosežne posledice, tako za regijo, kot tudi samo sintsko skupnost. Zveza Sintov je nadaljevala s proak-tivnim delovanjem, osveščanjem javnosti in medijev, naslavljala svoje proteste v slovenski parlament ter tako zavzela edukativen položaj: predavanja in delavnice o gorenjskih Sintih študentom in ostali javnosti. (Priloga: 13.1.2) Zveza Sintov je v začetku leta 2011 ponovno obvestila Varuhinjo človekovih pravic o dogodkih, ki se niso premaknili nikamor, čeprav je predsednik vladne Komisije za zaščito romske in sintske skupnosti, dr. Igor Lukšič, v preteklem letu Sintom obljubil, da bo sprožil postopek spreminjanja ZromS1. V začetku meseca februarja so Sinti naslovili protestno pismo tudi stranki SNS in njenemu prvaku, Zmagu Jelinčiču Plemenitemu ter ga seznanili s stanjem, ki je, v političnem smislu, zastalo in ni imelo zagona za nadaljevanje postopkov spreminjanja ZromS1. Še isti mesec je prvak SNS na vlado RS naslovil poslansko vprašanje ter ji predstavil sintske probleme, ki se ne rešujejo že desetletja (Priloga: 13.1.2). Jelinčičevo poslansko vprašanje Vladi RS je bilo objavljeno tudi na svetovnem spletu; sintska prizadevanja so dosegla svoj namen, ker se je tako obelodanil sintski problem. V začetku meseca marca je romski svetnik, Darko Rudaš, Zvezo Sintov obvestil, da bo sprožil sejo Sveta romske skupnosti (ZromS1)z razlogom, da se pričnejo postopki spreminjanja ZromS1. Rudaš je na sejo povabil ožji odbor Zveze Sintov, obenem pa je povabil tudi vse nečlanice Sveta romske skupnosti, Varuhinjo človekovih pravic, dr. Zdenko Čebašek Travnik, predsednika vladne Komisije za zaščito romske in sintske skupnosti dr. Igorja Lukšiča ter direktorja Urada za narodnosti, mag. Stanka Baluha. Sestanek Sveta romske skupnosti, na katerega so bile vabljene tudi vse nečlanice Sveta romske skupnosti se je odvijal na GZS proti koncu februarja. (105) Žal pa se je, še preden se je seja začela, tudi klavrno končala, predvsem za nečlanice Sveta, ker jih je predsednik Sveta, Marijan Drvarič pozval, naj sejo zapustijo, saj niso bile vabljene s strani Sveta, pač pa s strani sedmih romskih svetnikov, ki so bili predlagatelji seje. (Priloga 13.1.2). Zveza Sintov Slovenije je še isti dan obvestila vse slovenske medije o ponižujočem odnosu Sveta romskih skupnosti do nečlanic, saj so bile tokrat, vse Zveze nečlanice pripravljene sodelovati pri spreminjanju ZromS1, vendar pa jim je bilo to onemogočeno. (Priloga 13.1.2) Še isti teden so vse nečlanice Sveta romske skupnosti prejele dopis Romskega akademskega kluba iz Prekmurja, da bi se udeležile posvetovalnega sestanka 11.03.2011, na katerem bi predstavile svoje poglede in videnja nadaljnjega sodelovanja v Svetu romskih skupnosti. Vse članice so bile tudi pozvane, naj pripravijo predloge sprememb za ZromS1, kar so tudi storile. Sestanka sta se udeležila tudi Varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je podprla prizadevanja nečlanic Sveta, da se ZromS1 spremeni, predvsem v tistih delih, kjer diskri-minira romske in sintsko zvezo, ki niso članice Zveze Romov Slovenije. Prizadevanja nečlanic Sveta je podprl tudi Urad za narodnosti. Istočasno so vse nečlanice Sveta prejele kar dvoje vabil na seje. Prvega je poslala Zveza Romov Slovenije, v katerem za 14. marec 2011 skicuje sestanek vseh nečlanic in na katerem bi se dogovorili o nadaljnih postopkih za spremembo ZromS1. Zveza Sintov je svoje sodelovanje z Zvezo Romov Slovenije odklonila. (Priloga 13.1.2). Vabilo k oddaji sprememb ZromS1 je poslal tudi Svet romskih skupnosti v RS, v katerem je naprošal Zvezo Sintov, naj pripravi osnutek sprememb ZromS1. Zveza Sintov je na svoji 3. redni seji, dne 15. marca 2011 soglašala, naj se pripravijo zakonski popravki ZromS1, obenem pa tudi imenovala dva člana v ožjo, delovno skupino za pripravo sprememb ZromS1. (Priloga 13.1.2) Zveza etnične skupnosti slovenskih Sintov pričakuje trda in dolgotrajna pogajanja pri uveljavljanju sprememb novega Zakona o romski in sintski skupnosti v RS. Če bi v svojih prizadevanjih slovenski Sinti tudi uspeli, bi jih omenjeni Zakon tako zaščitil kot romske 105. Skupina sedmih članov Sveta romske skupnosti, prvopodpisani Rudaš Darko. Vabilo na sklic izredne seje Sveta romske skupnosti RS, z dne: 14.02.2011. V: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv-pisni. Ljubljana/Jesenice. skupnosti, obenem pa bo ohranjena sintska identitete in entiteta. Z ločenim obravnavanjem v istem Zakonu pa bi Sinti dosegli v tem stoletju tudi največ, kar jim država v danem trenutku ponuja, saj so jasna načela slovenske države, da ni naklonjena ustvarjanju novih/ starih etničnih skupnosti, ki bi lahko ogrozile slovensko nacionalno biološko substanco. 106 Zaključek Pričujoča monografija o gorenjskih Sintih je večje avtorjevo delo, gradivo zanjo pa je desetletja skrbno zbiral, bodisi preko pogovorov in spominov starejših Sintov, ali preko avtorskih radijskih oddaj, ki so bile javno predvajane od leta 1995, na gorenjskih radijskih postajah ter na nacionalnem radiu ali televiziji. Avtor je redno sodeloval pri pogovorih na omenjeno temo, se udeleževal raznih delavnic in konferenc, s tem pa je poglabljal vedenje o etnični skupnosti, ki ji tudi sam pripada. Med Sinti še vedno velja pravilo, da se o tej skupnosti ne piše, niti javno ne razglablja o njej. Sama skupnost je homogenizirana en-dogamna etnija, ki je preko stoletnih preganjanj doživela le malo transformacij, še več, stoletja preganjanj so jo obarvala s patino časa, s tem pa je etnija v sodobnem znanstvenem svetu ostala nerešljiva uganka in "tabula rasa". Gorenjski Sinti so le del večje sintske nemške družine Reichard, ki se je v 18. stoletju zaradi iskanja dela ločila in se sčasoma pričela naseljevati na tedanjem Kranjskem: Kropa, Podnart, Radovljica, Kamna Gorica, Železniki in Jesenice. Zaradi bližine sorodnikov na drugi strani Alp, je ta skupnost poselila tedanjo Zgornjo Kranjsko, v primeru preganjanj pa bi še vedno bila dovolj blizu svojih družin na avstrijskem Koroškem. Prve pisane vire o naseljevanju avstrijsko - nemških Sintov na Kranjskem zasledimo v župnijskih matičnih knjigah ter pisanih virih železarne Kropa. Za jasnejšo podobo te skupnosti je bilo pomembno tudi vzporedno raziskovanje ostalih nomadskih denominacij oziroma "Pra/ Ciganov" od njenega eksila iz Indije in Perzije ter postopnega poseljevanja Malega Egipta, Bližnjega Vzhoda, Anatolije ali Grčije. Ločitev velikih nomadskih skupin se zgodi postopoma in v večih presledkih; takoimenovana severna pot naselitve Evrope je za Sinte pomembna, kajti predniki tedanjih Sintov so se ločili že v Indiji in Perziji, pot pa jih je vodila neodvisno od ostalih nomadskih skupin po severni Afriki v Španijo in Francijo ter naprej proti Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji ali Nizozemski. Sinti se prvič v svoji zgodovini srečajo s slovanskimi narodi šele ob poselitvi slovenskega etničnega področja v 18. stoletju. Evropa na ciganski naval ni bila pripravljena, niti ni poznala teh nomadskih indijskih skupin. Sprva jih enačijo s krščanskimi romarji, kasneje s Tatari in Turki, nato pa Sinti sami spregovorijo od kod so prišli in kdo so. Prva raziskovanja nomadskih skupnosti se odvijajo tipajoče, kasneje jih že ločujejo med seboj in Evropejci jih delijo na Cingane/Singane in Giptarje, ker so bili prepričani, da prihajajo iz Malega Egipta. Kasnejše jezikovne raziskave nomadskih plemen v Evropi so nakazale, v katero smer naj vodijo teoretične raziskave njihovega jezika, ki je skozi čas in prostor, vendarle ohranil prvine prakrita s hindi/pandžabi dialektološkimi prvinami, ki so ga govorili bodisi v Indiji v pandžabu in Sindhu, ali kasneje v Perziji ter ga na podlagi interetnične in interlingvistične inkulturacije v Evropi pomešali ter prilagodili novim razmeram. Nomadske skupnosti v Evropi so bile sprva posebnost zase in predmet mnogih ugibanj. Kulturna, sociološka in družbena ureditev teh skupnosti se je v mnogočem razlikovala od tedanjega evropskega pojmovanja nacionalnosti in naroda. Nomadske skupnosti so se v pretežni meri držala svojih nepisanih pravil in zakonov, tudi kast, ki jih v novem okolju niso spreminjali, niti hoteli. Njihova endog-amna ureditev skupnosti je v večji meri temeljila še na kastnih pravilih in zakonitostih, ter hipogamiji, ki so jim skozi dolga stoletja pomagala, da so preživeli in se obdržali kot specifična nomadska skupnost. Neprilagoditev razmeram v Evropi so botrovala bodočim preganjanjem vseh indijskih nomadskih skupin. Politične in verske razmere v Evropi so narekovale novo politično strategijo proti indijskim "neprilagojencem" in asocialnim izmečkom", ki ne spoštujejo nikakršnih zakonov, ki jim je delo tuje, ali pa se ukvarjajo z demonskimi opravili. Politična in verska strategija urejanja ciganskega vprašanja je od dežele do dežele različna; vsem pa je cilj, pokoriti ciganska plemena, zlepa ali zgrda. Pri tem posebej prednačijo krščanske, nemške in avstrijske dežele, ki so tekmovalne in inovativne pri izmišljanju novih in vse bolj krutih prijemov. Preganjanja indijskih nomadskih skupnosti/Ciganov, so v mnogočem podobna lovu na čarovnice in znameniti španski inkviziciji. Cigane se pod krinko krščanstva, nasilno asimilira in "socializira" ter jim odvzame nemirnega duha. Poboji, umori, preganjanja in divjaštva do Ciganov v srednjem veku, najdejo svoje mesto v vseh kazenskih zakonikih tedanje Evrope. Vloge se zamenjajo, zgledni kristjani postanejo lovci na cigansko divjad. Ubiti, pokončati Cigana ni greh, pač pa dolžnost vsakega pravovernega kristjana - v tem sta si vzhodna in zahodna Cerkev enotni. Politični in geografski zemljevidi so se skozi stoletja spreminjali, vendar pa je boj proti Ciganom ostal še naprej enak in temeljit. V 18., 19., in 20. stoletju Cigani doživljajo nova preganjanja in nova kaznovanja. Potujoča ljudstva iščejo pribežališča po Evropi, tisti, ki se socializirajo, so predmet novih obravnav, ostali, ki vztrajajo na nomadskem načinu življenja, so v nevarnosti povsod, saj vladarjeva roka sega vsepovsod. Najhujše obdobje za Sinte in Rome je obdobje nacistične vladavine, ki sega v leto 1925. Pod krinko "kvazi znanstvenega" antropološkega in biogenetskega raziskovanja rase in čistosti krvi, je nomadska skupnost ponovno na tapeti preganjanj in preizkusov. Ker so nomadske rase/Cigani, neproduktivne in same po sebi koruptivne in strupene, se jih mora bodisi spreobrniti, bodisi uničiti v koncentracijskih taboriščih. Ta obdobja so za nemške, avstrijske, španske, italijanske, švicarske in nizozemske in kranjske Sinte, najtemnejša obdobja njihove zgodovine. Leta dolgo, noč in dan gorijo plinske peči v Auschwitzu, Dachauu, Birkenauu, Treblinki in Jasenovcu ter s tega sveta brišejo manjvredne rase. Vojna in nacizem prizadeneta tudi slovenske Sinte. Približno 300 članov sintskih družin Segher, Reichard, Müller, Rhoi in Höld je pobitih ali odpeljanih v gestapovs-ke zapore Begunje, kjer so čakali nadaljno usodo; nekatere vodijo v koncentracijska taborišča po Evropi, druge izženejo v Jasenovac in v Srbijo, kjer se pridružijo osvobodilnemu gibanju in partizanom. Sodobna etnološka, sociološka in antropološka raziskovanja morajo v teh stoletjih raziskati takoimenovani sintski prastrah, ki sega tudi v sedanjost. Povojno obdobje je za Sinte težko. Izgubili so vse imetje, njihovi domovi na gorenjskem so porušeni ali požgani; Povojna, komunistična oblast jih je ponovno skušala getoizirati, zato so jih preselili v Kočevski Rog. Politične razmere tedanjega obdobja niso rožnate, vzporedno se odvijata Informbiro ter rušenje ruskih idolov. Po umiritvi političnih razmer, se gorenjski Sinti počasi in vztrajno vračajo na Gorenjsko, kjer so odločeni ostati. Zaradi nenehnega prastrahu pred preganjanji, so se razkropili po gorenjskih občinah, ali pa so jih nasilno razselili gorenjski oblastniki. Plod socializacije in inkulturacije v sodobno slovensko družbo je bil viden v nasilnem jemanju sintskih otrok in oddajanja na rejo slovenskim družinam; država je tako Sintom odvzela etnično identiteto; z modernimi prijemi inkulturacije ter pridobitvami mehke asimilacije, so morali zavreči svojo nomadsko esenco, velika izguba etnične substance pa se čuti še danes: od konca druge svetovne vojne do danes, je sintski biološki prirastek v nenehnem deficitu, kar statistično pomeni, da se je v 60 letih od konca vojne do danes, rodilo samo približno 60 Sintov. Sintski prispevek v narodnoosvobodilnem boju je bil desetletja zamolčan in marginaliziran. Ker je bil sintski prastrah še vedno živ, so o svojem trpljenju molčali. Tudi samostojna Slovenija ni izpolnila sintskih pričakovanj; vprašanje etničnih skupnosti v Sloveniji se je reševalo po polževo; Sinti so hoteli samostojne in ločene obravnave svoje etnične pripadnosti ter se sklicavali na podobno reševanje etničnega vprašanja v sosednjih evropskih državah, kjer so Sinti priznani kot posebna etnična sociološka skupnost in manjšina. Sintska skupnost v Sloveniji tudi 60 let po vojni še vedno šteje samo 130 članov. Leta 2007 sprejeti ZRomS 1 v ničemer ne zajema sintske skupnosti, niti je ne omenja. Ker se gorenjski Sinti niso želeli inkorporirati v romske organizacije ter s tem negirati svoj obstoj, lastno samobitnost in etnično identiteto, je ta majhna skupnost v mnogočem pred težkimi dilemami. Slovenski Sinti nimajo svojih predstavnikov na regionalni, niti na občinski ravni. S takšno ureditvijo so obsojeni na životarjenje, saj so finančna sredstva za obstoj sintskih društev omejena, delo v teh društvih pa onemogočeno. Za gorenjske Sinte je 18. september 2008 prelomnica, saj so po 60 letih namerne zamolčanosti države do sintskega prispevka v narodnoosvobodilnem boju, s pomočjo poslanca Zmaga Jelinčiča - Plemenitega izdelali spominsko obeležje vsem Sintom, žrtvam nacističnega genocida v letih 1941 - 1945. Spominsko obeležje pred gestapovskimi zapori v Begunjah se tako postavi ob bok vsem spominskim obeležjem žrtvam nacizma v Evropi. Pod okriljem Zveze društev etnične skupnosti slovenskih Sintov se proaktivno delovanje skupnosti nadaljuje v smeri priznanja njihove etnične identitete in posebne obravnave sintske skupnosti. Skupnost je prehodila težavno aktivistično pot, pred njo pa se postavljajo nove politične spremembe: v letu 2010 so na vladni ravni dosegli, da se bo ZromS1 spremenil v tolikšni meri, da bo lahko vključeval tudi sintsko skupnost, kot samostojno indijsko nomadsko skupnost v RS. Leto 2011 bo za slovenske Sinte prelomno leto in leto sprememb. Priloge 111 112 Priloga 12.1 „Spoštovane gospe in gospodje, tovarišice in tovariši! Gorenjski Sinti bi vam danes radi povedali „Povest o dobrih ljudeh!" O tistih posameznikih, brez katerih naša povest ne bi bila popolna. To je povest o redkih posameznikih večinskega slovenskega naroda, iz katerih ust Sinti nismo slišali nobenega očitka! Ko smo trkali na vrata, se nam je odprlo in ko smo prosili, se nam je dalo! Pripravljalni odbor pri Zvezi Sintov, ki smo ga sestavljali Boris Horn, Rudolf Seger, Marko in Rinaldo Muzga, si je pred štirimi leti zadal štiri ciljne projekte, ki bi potekali vzporedno: 1. cilj - pravna ureditev in priznanje etnične skupnosti slovenskih Sintov, 2. cilj - pridobitev prostora za kulturno središče gorenjskih Sintov, 3. cilj - monografija in dokumentarni film o zgodovini slovenskih in evropskih Sintov ter zadnji cilj - postavitev spominskega obeležja Sintom, žrtvam nacističnega genocida med 2. svetovno vojno, ki so se zgodili tu v Begunjah in drugih evropskih taboriščih smrti. Prvi trije cilji še vedno čakajo na ugodno klimo in verodostojne sogovornike, zato potekajo po polževo. 4. Projekt v naši „Povesti o dobrih ljudeh" opisuje tiste posameznike, ki so s svojimi dejanji prispevali, da ta zgodba vključuje vse žanre, ki jih dobra fabula mora imeti: pričakovanje, žalost, obup in dramatičen razplet s srečnim koncem! Kronološko sosledje te „Povesti" najprej omenja dr. Janeza Stanovnika, ki je pokazal veliko pripravljenost podpreti prizadevanja Sintov, da na tem mestu postavijo spominsko obeležje. Prvotni načrti, ki jih je pripravil akad. kipar Stane Kolman iz Zgoše so bili za našo majhno skupnost prevelik finančni zalogaj, saj smo sledili motu sintske skupnosti - postaviti spomenik brez dolgov in rdečih številk! Pregovorne gorenjske trme in vztrajnosti smo se v 250 letih bivanja na Gorenjskem, navzeli tudi Sinti. Svojo proaktivnost smo usmerili v medije in obveščali slovensko javnost ter s tem širili znanstvena obzorja. „Povest o dobrih ljudeh" nadaljujemo z direktorjem Psihiatrične bolnišnice Begunje, dr. Janezom Romihom, saj bi brez njegove privolitve, spomenik obležal v zaprašenih delavnicah. Naša povest vsebuje tudi vzpone in padce, zgodba je za nekaj časa obležala v pisateljevem predalu in končno doživela rojstvo inspiracije z novimi igralci, letos poleti. Od vas, g. Zmago Jelinčič - Plemeniti smo prejeli veliko več kot le drobtinice. Priloga 12.1. Diricchardi Rinaldo, 1995 - 2010. Arhiv osebni: pisni. Ljubljana. Presenetili ste nas z bliskovito akcijo in sporočilom, da je spomenik že pripravljen. S tem dejanjem ste pokazali plemenito gesto etnični skupnosti gorenjskih Sintov in obenem dokazali, da ste vredni naziva - plemeniti. Med gorenjskimi Sinti boste vedno ostali - dobrodošla oseba!....Vsaka zgodba mora imeti tudi srečen konec. Naša „povest o dobrih ljudeh" zagotovo ne bi imela dramatičnega razpleta, če se ob koncu ne bi vpletli novi igralci. Ko smo vas Sinti obiskali, gospod Jože Jerič, s prošnjo, da bi našli podstavek za spomenik, ste nas velikodušno peljali pred tale monolitni marmor in nam ga poklonili! Ta marmor je simbol Gorenjske, Gorenjcev in gorenjskih Sintov. Simbolizira klenost in trdnost Gorenjske in njenih prebivalcev. Srečnemu koncu „Povesti o dobrih ljudeh" so botrovali tudi v tovarni Elan Begunje, ki so pomagali z vtisom črk na obeležje ter nenazadnje koroškemu podjetju Nieros Metal, ki je izdelalo napis. Zveza Sintov Slovenije in Pripravljalni odbor se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali v „Povesti o dobrih ljudeh". Zmago Jelinčič - Plemeniti: Sinti so integralen del slovenskega naroda STA, Begunje na Gorenjskem - Zmago Jelinčič je ob odkritju spomenika Sintom dejal, da so Sinti pravzaprav integralen del slovenskega naroda. To so dokazali med drugo svetovno vojno, ko so bili na strani protifašističnega boja. (Priloga 12.1) 113 Predsednik SNS je povedal, da so nacisti v času druge svetovne vojne "ogromno število Sintov zaprli v Begunjske zapore in jih nato odvlekli v druga koncentracijska taborišča po Evropi, pa tudi v Jasenovac". Dodal je, da se je veliko Sintov borilo na strani NOB kot partizanov, "ter v tem boju dalo svoja življenja". 114 Sinti so nacija, ki jo je treba spoštovati: Jelinčič meni, da so Sinti nacija, ki jo je treba spoštovati. V govoru poudaril, da bodo Sintom pomagali pri zagotavljanju njihovih želja, "da se ta etnija zabeleži in tudi obdela njihov zgodovinski razvoj v knjigi in dokumentarnem filmu". Spomenik je narisal Jelinčič: "Pričakujemo, da se bo okolica spomenika uredila do te mere, da bodo urejene poti in podobne stvari," je dejal Jelinčič. Pojasnil je, da je spomenik Sintom sam narisal in ga dal narediti v železarni Acroni iz nerjaveče jeklene pločevine. Priloga 12.1. "Sinti so integralen del slovenskega naroda" V: STA (2008). Dostopno preko: www.sta.si (18.09.2008) Sinti so v Sloveniji zelo slabo poznani in se jih napačno enači z Romi: Sinti so etnična skupnost, ki je v Sloveniji slabo poznana in se jih pogosto napačno enači z Rom. To so nekdanji indijski nomadi, ki so se selili na zahod in po dostopnih podatkih že v 14. stoletju živeli tudi na slovenskem etničnem ozemlju. Se pa kulturno, sociološko in etnološko razlikujejo od Romov ter predstavljajo neodvisno socialno skupino. K nam so Sinti prišli predvsem iz Avstrije: Najstarejša naselitev Sintov v Sloveniji je bila v Kropi, kjer so Sinti v 19. stoletju delali kot kovači, čeprav je bil njihov temeljni poklic glasba. V Slovenijo so predvsem iz Avstrije prišli kot godbeniki, pri čemer so bili zelo priznani kot violinisti, najbolj pa navdušujejo njihove lirične in socialne pesmi. Sicer pa so se Sinti dobro vključili v socialne norme večinskega prebivalstva. Dolgo časa so molčali o tem kdo so Dolgo časa se o Sintih ni veliko vedelo in govorilo. Pred nekaj leti pa so se Sinti, ki jih v Sloveniji živi približno 130, povezali. Kot je pojasnil mag. Rinaldo Muzga, so želeli doseči ločitev med Romi in Sinti, vendar so bili začetki težki, saj so se starejši zaradi grozot druge svetovne vojne še vedno bali, da bi bili spet getoizirani in poslani v taborišča, zato so menili, da je bolje ostati tiho in biti pomešan med večinsko prebivalstvo. Predsednik Združenja Sintov Gorenjske Rudolf Seger, STA 115 hi 1. w 18. september bo veljal za praznik Sintov Ob prizadevanjih Zveze Sintov Slovenije so žrtve nacističnega genocida iz vrst Sintov odslej pripoznane s prvim spominskim obeležjem, ki so ga odkrili v Begunjah na Gorenjskem. Odkritje spominskega obeležja bo korak naprej v priznavanju te skupnosti, zato je za Sinte pravi praznik in odslej bo 18. september veljal za praznik Sintov. To je prvi spomenik za padle Sinte v Sloveniji Več let so si Sinti prizadevali, da bi se z obeležjem spomnili na življenja, ki so jih dali njihovi rojaki v vojni. Na pomoč pa jim je, kot pravi predsednik Združenja Sintov Gorenjske Rudolf Seger, nepričakovano priskočil Jelinčič, ki je postal skupaj z občino in nekaterimi drugimi donatorji pokrovitelj postavitve obeležja pri Muzeju talcev v Begunjah na Gorenjskem. To je prvi spomenik za padle Sinte v Sloveniji, medtem ko takšna obeležja že stojijo v različnih koncentracijskih taboriščih po Evropi. STA, 18.09.2008 Priloga 12.1V Begunjah spomenik Sintom: Slavnostni govornik Zmago Jelinčič -Plemeniti 117 Priloga 12.1: Spominsko obeležje sta odkrila g. Zmago Jelinčič - Plemeniti in predsednik ZZB NOB - dr. Janez Stanovnik t» jHF*^~~ Priloga 12.1: Tudi slovenski Sinti so bili žrtve nacističnega genocida ter izgnani v koncentracijska taborišča Mauthausen, Dachau in Auschwitz. "Ko smo se slovenski Sinti pred štirimi leti organizirali v Združenje gorenjskih Sintov ter Zvezo Sintov Slovenije, smo si zastavili štiri cilje: urediti svoj pravni status, ustanoviti kulturno središče, pripraviti zbornik in dokumentarni film o Sintih ter postaviti spominsko obeležje Sintom, žrtvam nacističnega genocida," je ob odkritju spomenika pojasnil mag. Rinaldo Muzga, glavni tajnik Združenja gorenjskih Sintov. "Obdobje 2. svetovne vojne je bilo za gorenjske Sinte izredno tragično," pojasnjuje Rinaldo M. DiRicchardi. "Približno 500 gorenjskih Sintov jih je doživelo genocid in eksodus, 300 potujočih Sintov so nacisti pobili bodisi v Begunjah, ljubljanskih zaporih, taborišču Jasenovac, Dachauu, Mauthausnu in Auschwitzu,druge v italijansko taborišče Campo Basso, kar pa jih je še ostalo, pa so jih deportirali v Srbijo. Po koncu 2. Svetovne vojne se je na Gorenjsko vrnilo le nekaj preživelih -1-18 Sintov, leta 1965 je etnologinja in raziskovalka indijskih nomadskih skupin v Sloveniji, dr. Pavla Štrukelj, naštela le 130 Sintov. Približno toliko jih je tudi danes, 64 let po vojni." Spomenik, ki s krogom predstavlja svet, po katerem so se raztresli Sinti, konj v njem pa sredstvo, s katerim so potovali po širnem svetu, je delo jeseniških jeklarjev iz Železarne ACRONI, idejna zasnova gorenjskih Sintov ter Renate Pamič z Zavoda za spomeniško varstvo Kranj in nenazadnje po heraldičnih zakonitostih poslanca g. Zmaga Jelinčiča - Plemenitega. Dvotonski marmorni podstavek zanj pa je sintski skupnosti podaril kranjski kamnosek Jože Jerič. Zveza Sintov Slovenije je isti dan dopoldne v Radovljici organizirala okroglo mizo, na kateri sta gorenjske Sinte predstavila etnologinja dr. Pavla Štrukelj, teolog in sintski raziskovalec mag. Rinaldo DiRicchardi - Muzga, dr. Janez Stanovnik pa je spregovoril o Sintih, ki so bili izgnani v koncentracijska taborišča, o strahotah vojne ter o takratnih jugoslovanskih brigadah, v katerih so se proti nemškemu okupatorju bojevali tudi Sinti- partizani. (V Gorenjskem Glasu, oktobra 2008) Jelinčičeva prošnja Železarni Acroni; pismo Jelinčič posredoval avtorju 119 www.sns n E pošta tnfogsnvsi Akad. kipar Lojze Kolman iz Zgoše z različnimi variacijami spomenika Sintom 120 Akad. kipar Lojze Kolman z variacijami spomenika 121 Priloga 11.1.2: Fotokopije računalniških izpisov iz begunjskih gestapovskih zaporniških knjig, omenjeni Sinti Seger; Reichard, Rhoi, Müller, Taubmann, Held 122 Gestapovske knjige zapornikov, ki so bili odpeljani v zbirno taborišče Šentvid, nato pa v koncentracijska taborišča. C t »« I 1 O« 7.1941! 1« «OB 1 f(l ST.VIP 1 1 5. 1 » . «.19«!! 7.1941! «•1*0 CELOVEC t«»o«t«ee st.vid 1 I 9:v«Lii?t ! RRIHOD ! SLUlBA »MftONA 1 VI«0« ARETACIJE 1 ODHOD ! 00B5D 1 OOUVE^LACM ! J. ».1941! M1"0 CELOVEC ! • tli«» 1 ». 7.19411 1 * 80«I StE S T.VI0 1 0»ERVELLACH ! J. 6.1941 ! RRI»0 C f L 0V(C 1 CK.«* ! 0. 7.1941• T «BOR I fi1 lt.VI» ! srt«ACH 1 J. « .1941! *»I»0 CELOVEC 1 ! 6. 7.1941! 1A»0«I ICE ST.VIO ! OBERVELLACH ! I. 6.1941• K«1*0 CELOVEC 1 tis«« 1 7. 7.19411 TABORIŠČE ST.VID 1 OBt«VELLACH 1 I. «.1941 | «R1»0 CELOVEC t CI»A* 1 6. 7.1941 ! TABORI SCt SI.VID 1 MIRVCLLAC.1 1 J. ».1941 ! K»I*0 CELOVEC • CI(*«N • 0. 7.1941• TABORIIft ST.VIO • tli»A» 1 >. ! o. ».1941 ! 7.1941 • ««I'0 CELOVEC TABORIŠČE ST.VID 1 i -------- - 3BERVE.LACN Cl««» 1 J. 1 ». ».194 11 7.1941 1 RRI»0 CCLOVCC TABORISCC ST.VID -t OB»»VILLACM • 1. 6.1941< KR 1 *0 CCLOVCC i 11»« M 1 ». 7.1941 t tabori set ST.VIO i J»LRVE4.LACH t >. ».1941 ! »PO CELOVEC ! tj»«« i r. 7.1941 | 1»«»«1 t(l ST.VIO 1 JlttVUU«« i i. ».1941 1 KRI'0 CELOVEC -! 1 i CIHN t J. 1 7. ».1941 1 7.1*41 1 K«I»0 CELOVEC TABORIŠČE ST.VIO ! f t«.«IL« i i. 6.1941 1 K«I»0 CELOVEC j tli«*» i t. 7.1961 1 T«BO«I S f t ST.VID 1 1 >. ».1941 ! R«I • 0 CELOVEC 1 II»«H i r. 7.19411 T«BORI|(| ST.VID 1 CI»»H I s. i t. ».19411 7.1941 1 RRI«0 CELOVEC T•BORI 1C t ST.VID -1 1 j CtfcBN i i. i ». ».1941 1 7.1941 1 KR1»0 CELOVEC KBORIICt ST.VIO 1 1 I >. ».1941 | A «I * O CELOVEC 1 tt««H i ». 7.1941 | TABORI ICC ST.VID 1 ! « .1941 | «RIR« CELOVEC 1 ti»»» i ». 7.19411 TABORIŠČI IT.VID 1 ti»«» i i. i r. i i. ».1*41 1 7.1941 1 • .1*41 1 . i.it i RRIRO CELOVEC IRBONISCfc ST.VID «BIRO CELOVEC 1 ! 5 : a _ Gestapovske knjige zapornikov, ki so bili odpeljani v zbirno taborišče Šentvid, nato pa v koncentracijska taborišča. Posredovano iz gorenjskega muzeja v Kranju. 124 Gestapovske knjige zapornikov, ki so bili odpeljani v zbirno taborišče Šentvid, nato pa v koncentracijska taborišča. Vsi Sinti iz družin Reichard, Rhoi, Müllerin Segher Sumu* m?*' nkat erWW % W HO Art* JH. LUUtt Joit 1.5-"79 JuolM 8.7.»1-10.-.»1 ■llastlj» M. luun Joi» 22.10.192« 8.7.»1-10.7.»1 Ult»tljt •A'- ilJUD Mali 2*. ».190) JtMtlM «H- S.7.»l-li.|.»l Uitstlj» 5*9. UUD Jaatlna 27. 7.1887 8.7.«1-10.7.»1 llltcti;« Mi liaill bllit 15.10.W95 • ••♦ni et »n 8.7.«1-10.7.»1 UltatlJ» Mb UJUU UUtlaT ». 5.195« Jttaalct »H- !.7.»1-10.7.»1 Ultstij» 5». 1UUI1 LMur« 19.11.190« Jaat&lct »H. S.7.»l-10.7.«l illMttJt J». UJUU LudTll 1920 Jatttict ■H- 8.7.»1-10.7.«1 ■lite ti j» 0k IUUU lajla 1. 5.1958 JtttfilM «H- 8.7.«1-10.7.«1 UltatlJ» 355. lUUa »arija 20. 6.1908 JllttlC« Uf. 8.7.»:-10.7.«l Ullctlja M. UJUU Karl J« 5. ».19)9 JtMftltt •H. 8.7.«1-U.7.»1 ■litotiJt •M. U.1UI larju «. 9.1952 • IHtlU »H. 8.7.«l-lfi.7.»l BltetlJ« » «UUM Ur>> 20. «.1958 K« »T 8.7.«1-10.7.«1 Ultatlja 559. UJUU C Iga 1.11.19)8 Jtttalet 8.7.»l-10.7.«l Bltatljt Nk UJUU U>u4 8. ».19)7 Jiifalu •n. 8.7.«1-10.7.»1 Uit» ti j» 161. UJUUfcitlf U. «.180» »H- 8.7.»1-I0.7.«l UltatlJ« 54?. auun Mol t 1). 7.1921 JtUtlM »H- 8.7.»1-10.7.«1 Ulis ti j» M, U.HJJO taklna 2». 12. in? Jtattltt ■n- 6.7.»1-10.7.»1 t >■ . IUUO Ulm 2). ».1955 Jtttalet •h. 8.7.«l-10.l.»l Ulttlljt M, UJUU Ulji 1«. 1.1922 •tttfiltt •n. 8.7.»l-le.7.»l Uit» ti J* J*.. UJUU Orlula ). 5.187« Jttt&lct »n- 8.7.»1-10.7.»1 81ItfitlJt 5*7. UJUU TUtor 1). 8.189) 8.7.»1-10.7.«1 Ultttljt m. © ■mul mi 191» •tttaltt u,. 8.7.»1-10.7.»1 uit» ti J» . UJUU nii 1«. 8.192« K* «H. 8.7.«1-10.7.«1 Ultatljd 370. ujiuti mi 27. 8.1955 •ttaalct 8.7.»1-10.7.«1 »lltatljt X ätP' 125 Gestapovske knjige zapornikov, ki so bili odpeljani v zbirno taborišče Šentvid, nato pa v koncentracijska taborišča. 571. umu mitu« 572. UUO Tine«» 57). Uli Juti 57«. lUDi M« 575. ui p,tU-57». uai Inti 577. UBt aoaja 57a. umu iiiut 579. —11 Iiua »C. unsua liui« 5«1. UTUU1 Ma, p. J«. Unix tawaij« 585. Utnx hut 58«. una um tu. 585. uma m«« 586. una Irtan» 587. mum im, 58». uaaas t>*>«lr 589. uxnux htm 590. uxnux mi«. 591. UXIKO Hrta 592. m Am p.Bäk.; 595. loue lun 59«. 1 1). 8.1895 i*« ». 7.»1-10. 7.»1 U. ».1917 Jt«talet 8. 7.«1-10. 7.«1 7. «.1912 'tttalta ■K- .10. 5.«1-15- 7.»1 25. 1.1902 «mile. 20. «.«2-51. 8.«2 19. «.1958 Irdlia U 17. 7.«2-51. 8 »2 9. U. 1912 ■railea »I 17. 7.«2-51- ».«2 25. 8.1959 InUia 17. 7.«2-51- 8.42 1(00 '•Male» v V. 7.«1- 8. 7.«1 2». 9.1929 '•••mlet u 1. 7.«l- 8. 7.«1 1905 '«Malt« ftj 1. 7.»1- 8. 7-«l • 1926 '«atole. M 1. 7.«1- 8. 7.«1 18.12.1918 ■railat «1 17. 7.«2-a. 9.«2 5.10.1912 ■ratlea X. 8. «2-21. ».«2 5.6. 19to Iraila. V 17. 7.«2-21. 8.»2 9. 5.1897 »a». .-O. 5-«l- 8. 7.«l 11.12.1*99 «railea V 17. 7.«2-»l. 8. «2 1905 'H«1N 20. 5.«1- l.U.tl 9.12.1925 ■rcile. »n- 19. 8-«2-51. a. «2 20. 9.189« mil« »K. 19. 6.«2-51- 8.«2 17. 2.1925 ■miti w 17. 7.«2-21. 8. «2 1.11.1928 «Talle. SJ 27. 7.*2-17. ».«2 1880 18.10.1890 .'•Melci M 1. 7.«1- 8.7.«l ■raila. »M- 20. 8. «2-51. 8. «2 1905 ■lltaUJt djm tUnafcari ■railaa 1 •?«!!« aarl 1961 bttauitM Irtailaa »n ia>iit ■ratlea Itttaaathot '•Male. StaraaMrg ■fcilea TaljMe tStu 1952 N^1' mf. 1950 Priloga 11.1.2 Gestapovske knjige zapornikov, ki so bili odpeljani v zbirno taborišče Šentvid, nato pa v koncentracijska taborišča. 126 airllsak' In imm roj. »9 IK.Ml. 9H.HAJ1C rius 913.njt»it MJH 914.«AMC «ua »1i.uuC uud )li.UUl. Mtlja IC •!>» 918.NABIC UUllllv JH.UtUku >oiu Ma.UlI UUo 921 .»Alan Jakok 92. .RAIIJIAMJ hat 92>.»«linmu> Jaka 1®71. Oo»J« ISoo. .».» 1913. Do* J» 1927. a» j. Ho». »l.Bsk 1922. *1*4 192». 1899. *aa. 1M7. J-t 10 1892. J>*. 1919. kar.» 19o4. kar.» .SjajKAIauAki Vinko 191a. aar.» «S.rtAJHAÄB MU 19o1. -01 92«.a«Ja»»n Jok* 19». LO« 927.»AJrtAt«P*ttLl*a 195». —4 (yV^tRUdjUHJ Viktor 1922. LOO 929.k*J«**B Vili k al J 189». 9)O.MAJlUUU> Vlllb.lt 192«. LOS 931 .MAJ.*tKAk »udalf 19o6. 1 la*» 9K.UWU Jan*• 1912. Ja*. 9».kjailll UUr 19*2. luta«. JM.UR Aa&r J 1919. 1*4». 939.AAVXXJi rili» 19.'J. trn • M 9K.M1VU1 rraao 1882. Javk. 937.HAVkla »'rano 1912. •J38.rfAVklk Tr no 1917. Jaa. 939.HAVB1* Vlljaa 19o«. t-lpo* 'i4o.ttAVki.AH Stanko 19oa. Javk. 941 .hAZUfcikH Ana 1920. «I.Dok 1S.17.41 ». ».«I X.12.41 • 2». 9.44 27. «.41 29.12.41 >. 9.44 29. «.41 14. 244 -4.12.44 ■ 29. 7.42 ■ 21. 9.41 • ?a. a.41 29. 7.42 • 21. 9.41 ■ 21. 9.41 < 21. 9.41 • 21. 9.41 • 21. 9.41 ■ 21. 9.41 • 12. a.44 ■ 9. 9.41 17. 7.42 17. 1.42 12. t.44 22. 9.41 29. «.41 17. 7.42 12. t.44 18. 9.4) 20. 4.44 27.Is.41 ■ 1«. 1.42 ■ 2s. 9.41 • 12. 2.42 ■ 4. a.44 ■ B. 7.41 • 14. >.42 ■ 1». 9.44 ■ 9. 7.41 19. 9.44 • ml rad. • 2« 9. 42 ■ 14. «.41 la. 9.42 • 9a.1*.42 ■ 9. 7.41 • 9. 7.41 • ». 7.41 ■ 9. 7.41 ■ »-.7,41 ■ 9. 7.41 ■ 2. . 9.44 ■ 2a. 9.41 ■ 2a. a.42 • 2a. 2.42 ■ 27. «.44 ■ 18. 6.41 • 7. ».41 - 2«. 8.42 • >. 8.44 • 17. 7.4, ■ 1». - 29.10.41 a 1» mmrl t k a*.» i»» 1 a. v lak .T: a V®«*- S Ja», 'a*. ■ s S aar. » l»r. .ar .a 1» IS •«« IS 1> -O« 1» «ari la -0« . *a. Jaa. a*v IKTl za I a.* lak, » Jaa. • * *.« lak ta 4aa. " uKfijoS * ttuat+A Priloga 11.1.3 "Mi Sinti smo v plinskih pečeh v Auschwitzu". Preživeli sintski taboriščnik Karl Sto-jka.Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma, Heidelberg 127 Sintski otroci so bili "poskusni zajčki" Mengelejevih medicinskih poskusov Priloga 11.1.2: Bunker pred gestapovskimi zapori v Begunjah; Arhiv: Muzeji Radovljica 128 Bunker pred gestapovskimi zapori v Begunjah; Arhiv: Muzeji Radovljica Bunker ji-samice: mučilnice in zapori najhujSih nasprotnikov tretjega rajha (Sedaj muzej talcev) Begunjski gestapovski zapori; Arhiv: Muzeji Radovljica Skupina svojcev pred vhodom v kaznilnico poizveduje o usodi zapornikov 130 Medvojni gestapovski zapori v Begunjah. FOTO: Sebastian Zetko seznam zapornikov II. knjiga Priloga 11.1.1 132 Ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac. Arhiv: Dokumentation- und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg J TT faf RA D NA SLUŽBA (ŠJSTASKE OBRANE 5ABIRMLOGOH Btt.IU Ukaz ustaških oblasti o zasegu 400 Ciganov. Cigane morajo zaseči in jih privesti v Jasenovac, da le-ti ne bi stopili v partizane. Arhiv: Deutscher Dokumentationszentrum Sinti und Roma, Heilderberg. miMitat »at«*« mmm MIMISUBSTVO HRVATSKOG OOMOBR Ilttlu - 91 I lil I* tava« mmm 1 y '%4 fä BRZOJAVKA ■ KM DLP MJB. Ml aMDir 2 , 1 •«Mill L Ii HIMrlBlM Mi -la f 1 i 'in; toa»r»t»; •mat la* Umni ita «00 tlK«M • a^aanaat 4m m frtAl yaliMjaal I— tt Oipai JOO Maalnai, h*J* "» «4 |1»I|IH»I>M| llrtl > 1. aa 11"I a («tml)! V «lil» I »» 1 «•**• «77 ilatta Mia iiiiltaTilta— V+ümviUue >f >> i Mhm / i mr^mmt «Müm / %» ..... Ustaški frančiškanski duhovnik fra. Miroslav Filipovič je kot poveljnik koncentracijskega taborišča Jasenovac, lastnoročno ubijal Cigane. Dokumentations- und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 134 Pot indijskih nomadov (Pracigani, Cigani) v Evropo; dostopno preko: http://www.vurdon.it/english.htm 135 Priloga 6.1 Konrad Justinger - Cigani v Bernu in Ziirichu 286 monier, nu tund es die so sich schribent fursten. Daz ist der cristanheit ein böser trost; die morder und ander boss lute strafen solten, die sint selber morder. Es wurden ouch ertlich iicrren gefangen, die bi dem liertxogen von burgunne warent, nemlich graf hans von friburg, herre ze nüweoburg, burger ze » bernc, der mit grossem gute kum erlöset wart, der herre von saut georyen und ander. 8 463. Ton den getoufteu heiden. * »19. In dem vorgenanten jare kamen gen basel, gen Zürich, gen w« bernc. gen solottorn wol zweihundert getoufter heiden ; warent i» Ii von egyptenlaut, ungeschaffen, swartz, eilend lote mit wiben und «» kinden, und lagen vor den Stetten uf dem velde, untz daz si ei lürbaz kamen, won si bi den lüten onlidenlich warent von stelens ei wegen, won si stalen waz inen werden mocht Sy hatten under is u inen hertzogen und grafen,. die warent etzwaz erzaget mit guten u E silbern giirtcl und warent ze ross. Die andern warent arm un- V geraten liite und wandloteu von einem lande in daz ander und liatten dez römschen künges gleitzbriefe bi inen. 464. Daz geinter bredier ordens gen bern kamen. Ml». In dem vorgenanten jare do man zalt MCCCCXIX jar, zeH Aug. usgendem ougsten, kamen gen bern etlich münch predier onlens und viengen an in irem closter den orden und regel ze halten und kein fleisch essen und beslussen die port, und getorst kein frowe gan iu den kore noch in daz kloster. Und beschach daz vou der von berne bette wegeu, won die stat vornials vil kumers » mit den inUnchen da hatte; si verzarten dem kloster sin gute, und wie dick man inen bcholfen waz, daz verfieng alles niit noch laug. Also kamen predier dar von nüreuberg geister und anders-wa bar. a. T.: et wurden ouch du gevanym. & Der AtncfaoiU 4«t fehlt in T. ti. T.: In dtm clotUr m itn frtdlytrn. 24. T.: notk m dtm craliyonf. SS. f.j K> ti an Jit ohtrrn im ettltn yttrn kaUtn. 28. T.: no mil., lit da mtuttnd dtn or dm if kaUtn u. pulf tnuUich u ditnttk. Sinti pridejo v Švico (imenovali so jih "črni Haethen)Arhiv: Bernski kantonalni arhiv, poslano avtorju po elektronski pošti, glej v kazalo prilog) Priloga 2.1 Preganjanja Ciganov v Evropi Johov »UNIVERSALLEXICON«. Med drugim najdemo tudi zapis o Ciganu. Bundes RD Archiv. ■ I Stegeimet, &i&eunex / s> igeiner, Šigairter, 5Ü0eun«rr Cof. Chagar/* ottr Zitrgarš, ein um-fctm>eiffrntea unt» juiamm»n ptJdu'ifrne« @eftit> öaö fdft in ta> aanfce Cbriftenbcit g(. fd}lior|rerr# unD EMS e m C oterZ«>ern»anDett n>irD-ten o ter ?Ljtrarn on© &eyt>en, ing!ci<£en Cdcrncn, Sereceur, unö ^^ivwr. ODcröU^Mfi torben Z^tfww/; cornrbmlicb ober «eyyptier, Co Denn -D«rmucbl<<& au« £>em SQafemen SEgyp-Dif SSrnrnnu ng C^obi, pDic C^w/, u, ff, fnrfprpffr» ift: 9nöem unfere QJorfabr«»/ tie : f5>cuif<$en, die ^ a fernen tec Eurfcen pflegten, fc 138 batet* fie ton srgypsiani* tie bepcen erflen Iben ttKogtroerfFen, unt» allein Ciani fibrin aHcf* J f«n. ÄJig x«i2) 4 u. f- 3n^rancfre:cb i bftfien ne /JcbernJrrir-, 25^)men. ©o rper&rn fie ] auebcon einigen ©elebrteri ITTubfener genennet. ^diS^abmcn Sigcmier [einn einig« airö tem iöftti fcfcen b f r, u n D fo U ex fo tiiel fjeiffin, ai€ stielte» einiger, n>eil tiefe« «33olcf feinen gereiften ®iehoi> te, fbntern von einem Ort jum anDern 10g,f3ei* lere @rnt>fmtitiber «werft in !©futfcblWM«-t CM MlMklilan ■ »III Mm, In 21. fctnur I Ml TTsütgäfrf 153. CntlafTangcn tvn 3>glin0cn an* fern aftit> _—t Ihr fernscirelben nr. Iis, voe W.9.*i, /. ../ __• ,fa»lle, in denen fettgestellt »ire, p«l U.tsr|duiTO Pismo domačim, nemške Sintice Dine Bamberger iz taborišča Birkenau. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 166 Nemškim Sintom nacistični antropologi preverjajo telesne dele, ki bi dale odgovore glede rasne čistosti. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Robert Ritter, nacistični zdravnik, jemlje nemški Sintici vzorec krvi za preverjanje čistosti rase. Slika - Ri6s, 244-70. Posneto 1939/40. 167 Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. Gestapovski zapori v Begunjah, med leti Gestapovski zapori v Begunjah, med leti 1941-1945. Foto: Sebastian Žetko 169 Nacistični ubijalski stroj med drugo svetovno vojno. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 170 Boj proti »ciganskemu mrčesu« se je začel 8.12.1938, številka odredbe: 557, VIII/38-2026-6. Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. 1 ür « 1« »CM ni«t»ttol>l«ll »CT Hri» nt ptn» ■.!<«-.»»» Ut )|1»1 IW Hr. M. VtUarfu« Wi jaamm»U|<. »MM. t. ua JUS«. i It l» - S-Kf I «t S57 VIII 38-2026-8•, A. U|(wiH Mliranara. L 3»Uatit4« 3'»'«"" 1. (i) ti« M »ct P«««»?«»« t«i gijruMUita«« ««linanttta 4i'Mnra«m nt M tuidi >'« ialfenbt»««iw», M« o»taa» Nt 3l|»M«lt»Nt ou# »r« Sri« Nckt Mal« tHtau« lil Knau* »u nf&nwir Hm lutil «a Ml JhiminciitÄl bti ,-f^run«! 8>»imVtt( »al rt fiit t»»n«'. Nit M« W«i1a$«. M« 3%m>t hW— -'-n Saatntifckrt Biilnara lat. »4 nan foatn eta*Nm«r»*nftitt ntn4>. fi»t ter Mafnta fninn >14 »aoitalrt |> S. (i) tw rmtgtlhft AHHUIiiii«. at rt M «■ ran .{tgtnrt. ji««*a»™ik»tia» «rt H nt i« ari Ini) trt J l b«t 80. trt Jki<>«rtMt«tra pm 64«»« Mi BMf nt 6tMt » » 11933 (*««. I 6 83) — «t J« I ?«» Cftrrrr-4 «af Srni» trt f I t« jvriln fC |n « C»m«i4« mk Um ttmt^n ft».*. t. 18. S. 1»» (*«». I ~ '«.Ji. Ml tw »ii!<4«ii akti«« «af 9tun> ' I t«r ti«!»« VC. >■■ CiUt trt Mtm« Mlmlnl U«t ti« tVlMlIMl t«T l»t»t»i|. Mu* >. S3. 10. 1038 (*•«. I 6. KU) «mm. .'farianaiW"»« ant - »------»fi^U« Priloga 11.1.3: Vsa evropska koncentracijska taborišča Moderna inštalacija »vhoda smrti« v KT Auschwitz. 172 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters 175 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters 176 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters Rinaldo Diricchardi Muzga KT Auschwitz, foto: Sion Soeters Arhiv: Dokumentations-und Kulturzentrum deutscher Sinti und Roma, Heilderberg. KT Auschwitz, foto: Sion Soeters 179 KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters Vlak smrti je Cigane pripeljal v KT, odkoder ni bilo več vrnitve. Foto: Sion Soeters 181 Klicno mesto, kjer je bilo zborno mesto taboriščnikov. Foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters KT Auschwitz, foto: Sion Soeters Spominsko obeležje Sintom v Westerborku na Nizozemskem (sliki na levi strani) Foto: Sion Soeters Sintica Settela Steinbeck iz vagona, ki vodi nizozemske Sinte v KT. Arhiv: Sion Soeters Skupina svojcev pred vhodom v kaznilnico poizveduje o usodi zapornikov Spominska plošča v Ravensbriicku. Foto: Sion Soeters Spominska plošča Sintom v Dachavu. Foto: Sion Soeters Nizozemsko KT za Sinte. Foto: Sion Soeters. Cr*ujki Plut LA C ER WESTERB ORK Dren te . the NctKctUiUi Rinaldo Diricchardi Muzga Begunje danes skozi fotografski aparat Predsednik Zveze romske skupnosti Slovenije - Umbrella Haris Tahirocic polaga venec v spomin žrtvam nacističnega terorja. Foto: Sebastian Žetko Nacistični razglas v slovenskem jeziku. Foto: Sebastian Žetko Bekanntmachung Kommunistische Mord- und Terrorbanden haben in letzter wiederholt bei einzelnen Baüern Unterschlupf gefunden, um hier ihre Plünderungen, Sabotage- und Mordüberfälle zu n. Dabei wurden sie von der betroffenen Bevölkerung gewöhnlich unterstützt und diese hat es vielfach unterlassen, sofort eine Anzeige bei deTlBchsten Polizei oder sonstigen Behörde zu erstatten . • Um die friedliebende Bevölkerung zu schützen, hat in Hinkunft jeder, der der Band ten Unterschlupf gibt und es versäumt, ^sofort se.'^st oder durch Benachrichtigung der Nachbarn die Behörden zu verständigen, mit den schärfsten Massnahmen zu rechnen, zumindest mit seiner Aussiedlung. Die gleich« Sjrafe trifft auch jene, die auf anderem Wege vom Aufenthalt von Banditen uqd von ihren Aktionen Kenntnis erhalten und nicht sofort eine Anzeige erstatten oder aber, die den verlogenen Verhetzungen der Banditen glauben und sich, wenn„auch nur kurze Zeit, ihnen anschliessen. Die anständige und arbeitsame Bevölkerung muss endlich erkennen, dass diese Banditen und jene Kreise, die hinter ihnen stehen, trotz aller Versprechungen und Verhetzungen nur ihre erbittertsten Feinde sind, die überall plündern und z< "** ihre eigenen Volksgenossen ermorden Jeder Hausbesitzer ist verpflichtet, diese t an der Innenseite der Haastüre in sichtbarer Form anzubringen and im Falle der Beschädigung far Ersatz zu sorgen. Razglas Komunistične morilsko in nasilne lolpf so v zadnjem času ponovno našlo zatočišče pri posameznih kmelih. da bi od lam skušale plenili, sabotirati in morili. Priza^flo prebivalstvo jih jc prt tem navadno podpiralo in večkrat opustilo prijavo pri najbliiji policijski — ali kaki drugi oblasti. Da zaščitimo miroljubno prebivalstvo, mora v bodoče vsak, ki nudi bandilom zatočišče in o leni ne obvesli takoj sam ali polom sosedov oblas|Lračunati z najstrožjimi ukrepi, -najmanj pa s svojo izselitvijo. WI » Ista kazen zadene tudi tisto, ki na kak drug način zvedo za nahajališče banditov in njihovo delovanje ali pa. ki nas«- , dajo lainjivemu hujskanju banditov in se jim. [>a čeprav samo za kratko dobo, pridružijo. Pošlcno in delavno prebivalstvo mora že enkrat spoznati. da so Ii bandili in vsi. ki so zanje, kljub vsem obljubam in vsemu hujskanju le njegovi najbolj zagrizeni sovražniki, ki povsod plenijo in razdirajo ler monjo svoje lastne sona Vsak hišni posestnik ie dolžan, pritrditi ta razglas o vidni obliki na notranji strani večnih orat m ga o slučaju poškodbe takoj nadomestiti : nov/m. gez.Rosener i 192 Nacistično obvestilo v slovenskem jeziku. Foto: Sebastian Žetko Praskana ilustracija na zapornih vratih v Begunjah. Foto: Sebastian Žetko Žara. Foto: Sebastian Žetko m Priloga 13.1.2: Aktivnosti Zveze etnične skupnosti slovenskih Sintov v letih 2008-2011 http://www.facebook.com/note.php?note_id=i8o2i4i26523 (22.02.20n) http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/217279 (22.02.2011) http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042389865 (22.02.2011) http://www.sta.si/foto.php?t=0&id=253771&nid=1612435 (22.02.2011) http://www.radiokrka.com/Novice/Novica/tabid/90/selectmoduleid/368/Arti- cleID/128675/reftab/88/Default.aspx (22.02.2011) http://www.gorenjskiglas.si/novice/gorenjska/index. php?action=clanek&id=48966 (22.02.2011) 194 http://www.preberi.si/content/view/3213286-Gorenjski-Sinti-niso-Romi.html (22.02.2011) http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Jelincic-postavil-poslansko-vprasan- je-o-diskrimina.aspx (22.02.2011) http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=10&ved=0CEwQFjAJ&url=htt p%3A%2F%2Fwww.sns.si%2FPortalGenerator%2Fdocument.aspx%3FID%3D10- 58%26Action%3D2%26UserID%3D0%26SessionID%3D1049066%26Navigation ID%3D551&ei=NuKLTcLgJoeEOrKgnMsL&usg=AFQjCNFBcsLJM4V8l0DoiMxYZftKA rU7XQ&sig2=u0xQB2 Q6QEy4 k0MI1_ wxrw (22.02.2011) http://www.google.com/url?sa=t&source=web&cd=11&ved=0CBMQFjAAOAo&url= http%3A%2F%2Fwww2.gov.si%2Fupv%2Fvladnagradiva-08.nsf%2F18a6b9887c 33a0bdc12570e50034eb54%2F0cbbd52846fc3f53c125785a002678c3%2F%24FI LE%2Fposlansko%2520vpra%25C5%25A1anje.doc&ei=xeSLTcfkKpGVOsn7oM0L& usg=AFQjCNFXmbROikWo6f12a5RZLuaRlw_ciw&sig2=H8UtkYGJyEyTvnPIH0v63Q (22.02.2011) http://moj.dnevnik.si/novice/slovenija/v_srediscu/1042430357 (22.02.2011) http://www.planet.si/portal/site/planet/menuitem.0d6086768b380740dadac821 e24027a0/?opts=eOTLzAAAAAL%2FAAAAAAAAAAAAAAAoAAAAyAAAAAAAAgA AAAI%3D&newsId=i227998o (22.02.20n) http://www.delo.si/clanek/59164 (22.02.2011) http://www.slovenskenovice.si/clanek/122483 (22.02.2011) http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042389865 (22.02.2011) http://www.si0l.net/sl0venija/n0vice/2011/02/sl0venski_sinti_0p0zarjaj0_na_dis-kriminacijo_etnicne_skupnosti.aspx (22.02.2011) http://0dl0citve.us-rs.si/usrs/us-0dl.nsf/0/8940b66728a44615c12577540027e1de /$FILE/U-I-15-10.pdf (22.02.2011) http://www.g00gle.si/url?sa=t&s0urce=web&cd=20&ved=0CFIQFjAJOA0&url=h ttp%3A%2F%2Fwww.vlada.si%2Ffileadmin%2Fdokumenti%2Fsi%2FSporocila_ za_javnost%2Fsevl72.doc&ei=kdKMTZjSGsefOrjExKAC&usg=AFQjCNFxeSdtrgs49l YhlNxzdrugDhTxdQ&sig2=PjSvYi--XqB9wZhoRBGmnQ (22.02.2011) 195 http://www.sns.si/P0rtalGenerat0r/d0cument.aspx?ID=811&Acti0n=2&UserID=0& Sessi0nID=1074475&Navigati0nID=618 (22.02.2011) Viri CDMG 1995, 11. The situation of Gypsies (Roma and Sinti) in Europe. Council of Europe. European Committee on migration. Poročilo sprejeto 5. maja 1995. Objavljeno 1. Avgusta 1995. Strasbourgh, štev. cdmg11.95e Diricchardi Rinaldo, 1995-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. Elibron Classics series. Vol.VI. 2.del. Edinbourgh: Adamont media Corporation(faksimile iz leta 1913). Galgen Beerfelden. Dostopno preko: http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Bild:Beerfelder-galgen-2007.jpg&fileti mestamp=20071227193154 (22.02.2011) Herodotus history. 3.knj. Dostopno preko: http://classics.mit.edu/Herodotus/his-tory.html (17.11.2010) Kaiserlich privilegirter Reichs-Anzeiger, 1804. 2. Izdaja. Dostopno preko: http://books.google.com/books?id=-FFEAAAAcAAJ&pg=RA2-PT681&dq=Gegen+ Zigeuner+und+Vagabundes&hl=sl&ei=l0mBTZOAContOf_U1LsI&sa=X&oi=book_re sult&ct=result&resnum=2&ved=0CCsQ6AEwATgK#v=onepage&q&f=false (22-02.2011) -196 Lewis Bernard, 2001. "Iran in history" Dostopno preko: http://www.tau.ac.il/day- ancenter/mel/lewis.html (25. 09.2010) Münster Sebastian, 1544. Cosmographia universalis. Basel. Münster Sebastian, 1550. Familie von "Zigeunern"/"Heyden". Basel. Pery John, 2005. "Šah Namah". Dostopno preko: http://www.iranica.com/newsite (20.11. 2010) Skupina sedmih članov Sveta romske skupnosti, prvopodpisani Rudaš Darko. Vabilo na sklic izredne seje Sveta romske skupnosti RS, z dne: 14.02.2011. V: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Arhiv-pisni. Ljubljana/Jesenice. Sveto Pismo - Slovenski standardni prevod. 2008. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Urad Vlade RS za narodnosti, dopis dne 30.07.2009, številka: 0952-2/2009-9. Varuh človekovih pravic. Dopis z dne 03.07.2009, številka: 10.1-4/2008-32-VE. V: Diricchardi Rinaldo 1995-2010. Osebni arhiv. Varuh človekovih pravic RS, dopis z dne: 14.06.2010, štev.:10.1-12/2010-2-AD. V: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. ZromS1 - Zakon o romskih skupnostih v RS. Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200733&stevilka=1762 (22.01.2011) Zveza Romov Slovenije. Uradni dopis z dne 31.03.2009. V: Diricchardi Rinaldo, 2008-2010. Osebni arhiv. Ljubljana/Jesenice. Literatura Ackovic, Dragoljub (2001a) Nacija smo a ne Cigani. Beograd. Rrominterpress. Acton Thomas; Klimova Ilona 2001,15 7-225. "The International Romani Union: An East European Answer to West European qustions?" V: Guy Will (ur.)Between past and future:The Roma of Central and Eastern Europe. Hatfield: Universsity of Hertfordshire Press. Acton Thomas Alan 1997, 142 - 150. "Gypsy law". V: Gypsy politics and Traveller Identity. Herfordshire. University of Herfordshire Press. Asmussen Nils, 1987. "Wiedergutmachung" und NS-Verfolgte in Hamburg nach 1945". V: Der kurze Traum von der Gerechtigkeit. Hamburg: Erlebnisse Verlag. Barany Zoltan, 2002. The East European Gypsies. Cambridge: University Press. Berenbaum Michael; Peck J. Abraham, 2002. The Holocaust and history: the known, the unknown, the disputed and the re-examined. Bloomington Indiana: University Press. Biester Johann Erich 1793,108-165; 364; 360-393. „Über die Zigeuner: besonders in Königreich Preußen". V: Berlinische Monatschriften. 21. Boyd Jenkins Orville, 2005. "Koine Greek as a Mother Tongue". Dostopno preko: http://www.orvillejenkins.com/languages/koinemothertongue.html (22.10.2010) Büttner Winfried, 1996. Mainzer Polizeigeschichte: von Anfängen bis zur Gegenwart. Alzey: Verlag der Rheinhessischen Dr.- Werkstätte. Cech Petra; Mozes Heinschink 2001, 341-368."Sinti Istriani, Lički Šijaci, Gopti und Cigani Brajdiči: Die Dolenjski Roma in Slovenien." V: Igla Birgit; Stolz Thomas (ur.). Was Ich Noch Sagen Wollte .. . A Multilingual Festschrift for Boretzky Norbert on the Occasion of his 65th Birthday. Berlin: Akademie Verlag. Calvelli Adorno Franz 1961, 529-537; 534-536. "Die rassische Verfolgung der Zigeuner vor dem 1. März 1943". V: Rechtssprechung zum Wiedergutmachungsrecht. 7. zvezek. München. Cipot Boris 2008. "Sinti v Sloveniji dvigujejo glave." V: Indirekt. Dostopno preko: http://direkt.si/n0vice/sl0venija/sinti_v_sl0veniji_dvigujej0_glav0/114309 (15.10.2010) Clebert Jean Paul, 1961. The Gypsies. London: Vista Books. Dillmann Alfred, 1905. Zigeuner-Buch. München: Wild. Diricchardi Rinaldo, 2007. „Sinti z Gorenjskega". V: Svobodna misel, letnik XLV, štev. 19. Djurič Rajko, 2003. The language of the Roma:the oldest language still spoken. Berlin: PEN centrum press release. Eccard Joachim Georgio 1723, 2164. Corpus Historicum Medii Aevi (2.del). Sive Scriptores in Orbe Universo. Praecipue in Germania a temporibus Maxime Caroli M. Imperatoris usque ad finem seculi. Fonseca Isabel, 1996. Bury Me standing: The Gypsies and their Journey. New York: Knopf. Fraser Angus, 1992. The Gypsies. Oxford-Cambridge: Blackwell. Freherus. Notam ad Chronicon Andreas Ratissbonensi. V: Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; für Gebildete Leser dargestellt. 198 Friedlander Henry 1997, 55. The Origins of Nazi Genocide: From Euthanasia to the Final Solution. Chapel Hill: University of North Carolina Press. Frykenberg Robert E. 2003, 33-60."Christians in India: An Historical Overview of their complex Origins". V: Christians and missionaries in India. Eerdmans Publishing. Frommann Johann Christian 1674, 527. Tractatus de Fascinatione novus et singu-laris. Norimbergae: Haeredum. Gilsenbach Reimar, 1994. Weltchronik der Zigeuner. 1. Teil: Von den Anfängen bis 1599. Frankfurt am Main: Peter Lang. Grellman H.M.G., 1787. Disertation on the Gypsies. London: Ballantine. Gronemeyer Reimer; Rakelmann Georgia A., 1988. Die Zigeuner. Reisende in Europa. Köln: DuMont Buchverlag. Gronemeyer Reimer 1988, 20-40. Die Zigeuner: Reisende in Europa: Roma, Sinti, Manouches,Gitanos, Gypsies, Kalderasch,Vlach, und andere. Köln: DuMont. Groome Francis Hindes 1778, 57. Itineraria. Cambridge. Haliti, Bajram, 2006. India and Roma. Kosovo: Central Office of Roma. Grotefend G. A.; Norddeutscher Bund, 1866-1870. Die Gesetze und Verordnungen, nebst den sonstigen Erlassen für den Preussischen Staat und das Deutsche Reich, 1806-1875. Prussia: Schwan Halwachs Dieter; Florian Menz (ur.) 1999,172-209. Die Sprache der Roma. Klagenfurt: Draga Verlag. Halwachs Dieter, 2000. "Romani: Attempting an introductory overview." V: Romani in Austria. Graz: Institut für Sprachwißenschaft. Hancock Ian; Arbor Ann (ur.), 1987. The Pariah Syndrome. An account of Gypsy slavery and persecution. Michigan: Karoma Publishers. Hancock Ian, 2002. We are the Romani People. Ame sam e Rromane džene. Hat-field: University of Hertfordshire Press Hancock Ian, 2004. On Romani origins and identity: Questions for discussion. University of Texas at Austin. Hancock Ian, 2008. "On Romani Origins and Identity". Dostopno preko: http:// www.radoc.net/radoc.php?doc=art_b_history_origins&lang=en&articles=true (14.06.2010) Hancock Ian, 1995. "On the migration and affiliation of the Rom, Lom and Dom Gypsies". V: Matras, Y.(ur.) Romani in contact. Amsterdam - Philadelphia: Benjamins. Hancock Ian, 2000. "The emergence of Romani as a koine outside of India". V: Acton Thomas (ur.) Scholarship and the Gypsy struggle. Hatfield: The University of Herrtfordshire Press. Hastings James (ur.) 2006, 464-466. Encyclopedia of Religion and Ethics. Heymann C., 1924. "Anweisung zur Bekämpfung des Zigeunerunwesens vom 17. Februar. 1906". Berlin: Reicsministerium des Innern. 199 Hoyland John, 1816. A historical Survey of the Customs, Habits and Present State of the Gypsies. London: Darton-Harvey&Co. Houtsma M Th; E. J. Brills (ur.) 1999, 1913-1936. First Encyclopaedia of Islam. Leiden: Brill. Hübschmannova Milena, 2004. "Origin of Roma," V: Rombase Network, history section. Graz. Ikram S.M., 1989. "The True Origin of Roma and Sinti" V: History of Muslim Civilisation in India and Pakistan.Lahore:Star Books. Jelinčič Plemeniti Zmago, 2008. "Sinti so integralen del slovenskega naroda" V: STA (2008). Dostopno preko: www.sta.si (18.09.2008) Kalaydjieva Luba; idr. 2005,1084 -1094. "A newly discovered founder population: The Roma/Gypsies". V: BioEssays, štev. 27 (10). Kalaydjieva Luba, 2005. "A newly discovered founder population: The Roma /Gypsies". Dostopno preko: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15322984?ordinalpos=23&itool=EntrezSys tem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pub-med_RVDocSum (20.04. 2009). Kalaydjieva, Luba (14. March 2007): Highly variable neural involvement in sphin-gomyelinase-deficient Niemann-Pick disease caused by an ancestral Gypsy mutation. (Pt 4):1050-61. NCB - PUBMED: Brain , 130. Kegan Paul 1998, 415- 421. Encyclopadia Iranica. Vol. XI. Zv. 4. London: Routledge. Kenrick Donald (ur.) 2005, 89-122. " Romani rokkeripen to-divvus: The English Romani dialect and its contemporary social, educational and linguistic standing". London: Romanestan Publications. 200 Kenrick Donald, 1994. Les Tsiganes, de l'Inde a la Mediterranee. Paris: Centre de Recherches Tsiganes. Kenrick Donald, 2004. Gypsies, from the Ganges to the Thames. Herdford:University of Herdforshire. Kenrick Donald; Taylor Gillian, 1998. Historical Dictionary of the Gypsies (Romanies). Scarecrow Press. Kenrick Donald; Grattan Puxon, 1981. Sinti und Roma: Die Vernichtung eines Volkes im NS-Staat. Göttingen : Gesellschaft für bedrohte Völker. Kenrick Donald; Puxon George 1972, 61. The Destiny of Europe's Gypsies. London. Khayyam Omar, 1120. "Rubbaiyat" Dostopno preko: http://www.classics.mit.edu/ Khayyam/rubaiyat.html (11.10.2010) Knesebeck von dem Julia, 2006. The problems encountered by Sinti Holocaust victims seeking compensation in post-1945 Germany.Sommerville College: Oxford. Knudsen Marko, 2003. Die Geschichte der Roma. Hamburg: RomaBooks. Koch Ute 2010, 255-278. "Soziale Konstruktion und Diskriminierung von Sinti und Roma". V: Hormel Ulrike; Scherr Albert (ur.), 2010. Diskriminierung: Grundlagen und Forschungsergebnisse. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften in GWV Fachverlage. Kogalniceanu Mihail, 1840. Skizze einer Geschichte der Zigeuner, ihrer Sitten und ihrer Sprache, nebst einem kleinen Wörterbuche dieser Sprache. Stuttgart: Cas-tische Buchhandlung. Lewis Bernard, 1998. "Iran history". V: The student Journal. New Orleans: Loyola University. Dostopno preko: http://www.loyno.edu/history/journal/1998-9/Pipes. htm (12.09.2010) Liegeois Jean Paul, 1978. "Bohemians et pouvoirs publics en France du XVe au XIXe siecle". V: Etudes Tsiganes (N0.4). Pariz: 84-100. Lifton Jay Robert 2000, 22-45. The Nazi doctors: medical killing and the psychology of genocide. New York: Basic Books. Mayall David, 2004. Gypsies Identities 1500 - 2000: From Egypcians and moo-men to the ethnic Romani. London: Rutledge Mayerhofer Claudia, 1988. Dorfzigeuner. Kultur und Geschichte der Burgenland-Roma von der Ersten Republik bis zur Gegenwart. Wien: Picus Verlag. Marushiakova E; Popov V; Kenrick Donald, 2001. Gypsies in the Ottoman Empire. Hertfordshire: University of Hertfordshire Press. Matras Yaron; idr., 2005. The role of Romanies: images and counter-images of Gypsies/Romanies in European culture. Liverpool: University Press. Miklosich Franz, 1874. Beiträge zur Kenntnis der Zigeunermundarten. Wien Miklosich Franz, 1872 - 1880. Über die Mundarten und die Wanderungen der Zigeuner Europas. Die Denkschriften der Philosophisch-historischen Classe der KAW. (Zv. XXI, XXIII) Wien. Moritz Heinrich; Grellmann Gottlieb, 1787. (Elibron 2005, replika). Disertation on the Gipsies, Being an Historical Essay on the Gipsies. London: Adamant. 201 Nagy M.; Henke L.; Henke J.; Chatthopadhyay P. idr, 2007. "Searching for the origin of Romanies: Slovakian Romani, Jats of Haryana and Jat Sikhs Y-STR data in comparison with different Romani populations". V: Forensic Science International, 169(1^19-26. Neander Augustus 1854a, 478-506. General History of the Christian Religion and Church. London, Wiley and Putham. Novačič Dejan, 2005. "Jugoslovanski esperanto". V: Mladina, 13. Ljubljana; ter v: http://www.mladina.si/tednik/200513/clanek/nar--jeziki-dejan_n0vacic/ (11.05.2008). Pine Lisa, 1997. Nazi family policy: 1933-1945. Oxford: Berg. Ratisbonensis Andreas 1486, 122. Chronicon de Ducibus Bavariae ante CC. Am-berga: Bibliotheca Marquardi Freheri. Reiter Raimond 2002,34-40. Sinti und Roma im "Dritten Reich" und die Geschichte der Sinti in Braunschweig. Marburg: Tectum Verlag. Rebdorf Henrici, 1265-1362. Annales.Vol.1. Arenpech/Hagen: Ebendorf/Freyherum. Rikhye Ravi, 2006. "Mahmud Ghaznavi's Seventeen Invasions of India". Dostopno preko: http://orbat.com/site/kings_master/kings/Mahmud_ghaznavi/Mahmud%20 Ghaznavi.html (22. 01. 2011) Romani Culture and History (2002) V: The Patrin Web Journal. Dostopno preko: http://www.patrin.com (22.02. 2011) Romani Rose, 2003. The National Socialist genocide of the Sinti and Roma. Dostopno preko: http://de.wikipedia.org/wiki/Romani_Rose (10.11.2010) Romani Rose, 2003. V: Reuter F.; Peritore S. (ur.). Dokumentations und Kulturzentrum Deutscher Sinti und Roma. Heidelberg Sampson John 1993,156-169. "On the Origin and early migration of the Gypsies". V: Journal of the GypsyLore Society. 3.izd. Schäffer Georg Jakob, 1787. Sulz. Zigeuner-List und genaue Beschreibung des zum Schaden und Gefahr des Gemeinen Wesens meistens in Schwaben... Stuttgart: Christoph Fridrich Cotta. 202 Singhal Damodar 1982, 27 - 64. Gypsies, Indians in exile. University of Michigan: Archana Publication for Folklore Institute. Singal D.P., 1982. Gypsies: Indians in Exile. Meerut: Archana. Shashi Shyam Singh 1985, 26 - 28. The World of Nomads. Lotus Press. Spitta Alfred 1989, 380 - 400. "Entschädigung für Zigeuner". V: Wiedergutmachung in der BRD. München 380 - 400. Spreizer Janko Alenka. "Etničnost in aktivno državljanstvo: Primer Romov v Sloveniji". UP FHŠ: Koper. Dostopno preko: http://www.google.si/#sclient=psy&hl=sl&site=&source=hp&q=SPREIZER%2CJA NKO&aq=f&aqi=&aql=&oq=&pbx=1&fp=c800bb96d6666297 (12.10.2010) Stuckart Werner; Globke Hans 1936, 55-56. Kommentare zur Deutscher Rassengesetzgebung. München. Štrukelj Pavla, 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov na slovenskem. Družina: Ljubljana. Tcherenkov Lev; Laederich Stephane 2004. The Rroma. Vol. 1. History, Language and Groups. Basel: Schwabe Verlag. Tcherenkov Lev; Laederich Stephane, 2004. The Rroma, Otherwise Known as Gypsies, Gitanos, Tsiganes, Cigani, Gingene, Zigeuner, Bohemiens, Travellers, Fahrende, etc. Basel: Schwabe Verlag. 2.izd. Tetzner Theodor, 1835. Geschichte der Zigeuner, ihre Herkunft, Natur und Art; für Gebildete Leser dargestellt. Thurmaier Johann 1554, 509-663. Annalium Boiorum libri septem. Ingolstadt. Vekerdi Joszef 1981, 240 - 250. "On the Social prehistory of the Gypsies". V: Acta Orientalia Academiae Scientarum Hungaricae, štev. 35 (2/3). Verdorfer Martha, 1995. "Geleitbrief des Kaiser Sigismund". V: Sinti und Roma.Dost-opno preko: http://www.gfbv.it/3dossier/sinti-rom/de/rom-de.html (10.02.2011) Vermeersch Peter, 2006. The Romani movement.. Oxford-New York: Berghahn Books. Vossen Rüdiger, 1983. Zigeuner. Roma, Sinti, Gitanos, Gypsies zwischen Verfolgun-gund Romantisierung. Frankfurt am Main: Ullstein. Vossen Rüdiger; Dietrich Wolf, 1983. Katalog zur Ausstellung: "Zigeuner zwischen Romantisierung und Verfolgung—Roma, Sinti, Manusch, Cale in Europa" Des Hamburgischen Museums für Völkerkunde. Frankfurt: Ullstein. Zedler Johann Heinrich, 1731-1754. Universallexicon 203 Internetni viri http://www.unigraz.at/rombase/net/ (12.02.2010). http://www.iranica.com/newsite/articles/v10f6/v10f608.html (12.05.2010). http://www.iranica.com/newsite/authors/index.isc/ (12.05.2008). http://www.gewi.kfunigraz.ac.at/romani/ (15.01.2011). http://www.iranica.com/newsite (20.11. 2010) http://classics.mit.edu/Herodotus/history.html (17.11.2010) http://www.iranica.com/newsite/aboutiranica/index.isc (12.10.2010). 204 http://www.orvillejenkins.com/languages/koinemothertongue.html (22.10.2010). http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15322984?ordinalpos=23&itool=EntrezSys tem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ResultsPanel.Pubmed_DefaultReportPanel.Pub-med_RVDocSum (20.02.2011) http://www.loyno.edu/history/journal/1998-9/Pipes.htm (12.09.2010) http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis.html (25. 09. 2010) http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Bild:Beerfelder-galgen-2007.jpg&fileti mestamp=20071227193154 (22.02.2011) http://www.patrin.com (22.02. 2011) http://www.gfbv.it/3dossier/sinti-rom/de/rom-de.html (22.02.2011) http://orbat.com/site/kings_master/kings/Mahmud_ghaznavi/Mahmud%20 Ghaznavi.html (22. 01. 2011). http://de.wikipedia.org/wiki/Romani_Rose (12.02.2011) http://www.google.si/#sclient=psy&hl=sl&site=&source=hp&q=SPREIZER%2CJA NKO&aq=f&aqi=&aql=&oq=&pbx=1&fp=c800bb96d6666297 (12.10.2010) http://direkt.si/novice/slovenija/sinti_v_sloveniji_dvigujejo_glavo/114309 (15.10.2010). http://www.mladina.si/tednik/200513/clanek/nar--jeziki-dejan_novacic/ (11.05.2008). "Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika". V: Telegram, 1954. Zagreb. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f2/Deklaracija.jpg (12.01.2011) http://hr.wikisource.org/wiki/Novosadski_dogovor (12.01.2011). http://digital.nb.rs/eng/search.php?q=Ustav+kraljevine+Jugoslavije&key=ceo&zb irka=selection&x=birka12=razno (12.01.2011). http://www.varuh-rs.si/index.php?id=108 (08.02.2011) http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=201057; (08.02.2011) http://ec.europa.eu/employment_social/fdad/cms/ stopdiscrimination?langid=en; (08.02.2011) http://www.assembly.coe.int/Documents/AdoptedText/ta93/erec1201.htm (08.02.2011 http://www.assembly.coe/Documents/AdoptedText/ta95/erec1255.htm (08.02.2011) http://www.mailzabava.com/zmago-jelincic-plemeniti-dopis/ 08.02.2011 http://89.143.249.33/slovenija/crna_kronika/2011/01/v_sojenju_jelincicukot_pri-ca_vabljena_voditeljica_erika_znidarsic.aspx?vote=-1 (08.02.2011) http://www.siol.net/slovenija/novice/2oo8/o9/sinti_so_integralen_del_sloven- skega_naroda.aspx (08.02.2011) Uradni list RS, št. 33/2007. Dostopno preko: http://www.uradni-list.si/1/objava. jsp?urlid=200733&stevilka=1762 http://www.rtvslo.si/slovenija/svetniki-podprli-romski-zakon/65799 (08.02.2011) http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/kulturni_razvoj_in_mednarodne_ zadeve/kulturne_pravice_manjsin/predstavitev_podrocja/pravice_manjsin/; (08.02.2011) http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/stories/89765/ (08.02.2011) http://m.24ur.com/bin/mobile/index.php?article_id=2013005 (08.02.2011) http://www.facebook.com/note.php?note_id=180214126523 (08.02.2011) http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/51175 (08.02.2011) 206 http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/217279 (08.02.2011) http://www.mladina.si/tednik/200445/clanek/nar--manjsine-ksenja_hahonina/; (08.02.2011) http://www.ragor.si/podrocja.php?podrocje=&tema=aktualno&id=1001 (08.02.2011) http://www.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/SUNEO5ZapisnikDS. pdf (08.02.2011) http://books.google.com/books?id=-FFEAAAAcAAJ&pg=RA2-PT681&dq=Gegen+ Zigeuner+und+Vagabundes&hl=sl&ei=l0mBTZOAContOf_U1LsI&sa=X&oi=book_re sult&ct=result&resnum=2&ved=0CCsQ6AEwATgK#v=onepage&q&f=false (10.02.2011) www.sta.si (20.02.2011) http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D14761.php (07.01.2011)