Številka 26. TRST, v soboto 26. januvarja 1907. Tečaj XXXII. gC Izhaja vs&kl dan ^B tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj fosamii-ae Storilke se prodajajo po 3 nvč- (6 stotink) r DiDOgib tobakamah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, St. Pe ru, Sežani, Nsbrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Darnbergu, Solkanu itd. < ■>*£ OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke lx j mm>; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink: /.a owmrtn;ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 5 K, vsakana-laljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p« 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Bdinoeti'-. — Plačuje se 'zključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 4! K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefrankov&n:i pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Tsta UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatt*. 18. (Narodni dom> Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ccsss^ PoStno-branllnlčni račun 5t. 841 '»>52. occcc^ ■■ TELEFON štev 1157. — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Vojni odsek ogrike zbornice. BUDIMPEŠTA 25. Danes je imel vojni odsek poslanske zbornice sejo, na kateri je razpravljal o rekrutnem kontingentu, ki je bil sprejet. Posl. Bakonji bo v torek v poslanski zbornici poročal o predlogi. Ograka zbornica. BUDIMPEŠTA 25. Poročevalec Hoitsv je predložil poročilo finančnega odseka o iaančnem zakona za leto 1907. Na to sta "bili vsprejeti v tretjem čitanju dve predlogi > lokalnih železnicah. S tem je bil dnevni red izcrpljen. Prihodnja seja v torek dne 29. t. m. Z lovskega vseučilišča. LVOV 25. Tudi danes se je naknadna iuiatrikulacija izvršila v redu. Obed pri nemškem poslaniku DUNAJ 25. Včeraj je bil pri nemškem >oslaniku grofu Wedelu obed, katerega so se ned drugimi udeležili : minister unanjih stvari baron Aelirenthal, sekcijski načelnik Merev, gospodje nemškega poslaništva in členi aristokracije. Vreme na Kranjskem. DUNAJ 25. Večinoma oblačno, zmerni vetrovi in voljno. Španska ministerska kriza. MADRID 25. Vsled odstopa ministerstva »o sejo zbornice odgodjenc. MADRID 25. Kralj je ministerskemu predsedniku Vega de Armijo baje izjavil, da iozove na vlada konservativce, ako ne prev-;ame on sestave novega ministerstva. MADRID 2">. Kralj je odobril nastopno iiiiiistersko listo : Maura predsedništvo, Allen ie Salazar unanje stvari. Lazierva notranje -tvari, Osma finance, Bcsada javna dela. Lono vojna, Ferrandez vojno mornarico, Ro-drignez San Pedro uk, markiz Figuera pravosodje. Otvoritev norega poslopja akaiemije umetnosti v Berolmu. BEROLIN 25. Opoludne se je v navzočnosti cesarja, prestolonaslednika, prinčev ter .ninistrov in načelnikov oblastnij vršil bla--oslov poslopja akademije znanosti in otvo-itev prve mednarodne razstave členov akademije. Predsednik akademije je imel slavnostni govor ter je omenil, da sta cesar in bavarski princ-vladar postala častna člena akademije. Odlikovanih je bilo mnogo umetnikov izmed teh je dobil dunajski umetnik Ungar kronski red 2. vrste. Položaj v Sofiji. SOFIJA 25. A' minoli noči sta dospela semkaj dva eskadrona konjeništva v ojačenje akajšnje posadke. Za prihodnjo nedeljo sta napovedana dva shoda, eden od strani opozicije, drugi od strani konservativcev. Bati se ie resnih nemirov. Protektorat nad Kubo. HAVANA 25. (Nemška kabelska družba). Dan za dnevom narašča agitacija za ameriški protektorat oziroma za vspešno ameriško kontrolo. Tukajšnji listi skoraj vseh političnih barv zatrjujejo, da bo le na ta načim možno idušiti vsako revolucijonarno gibanje. Afera Polonyž. BUDIMPEŠTA 25. (Ogr. biro) Na kom-petentnem mestu dementujejo vest, češ, da je pravosodni minister Polom i že včeraj vlo-,:il tožbo proti raznim časopisom. Pravosodni minister obvesti prej javno mnenje, preden >tori v tej stvari zakonite korake. Sicer treba pripomniti, da stori pravosodni minister te korake v najkrajšem času in sicer na pod- lagi sklepov včerajšnjega ministerskega sveta in da stori sploh vse, da pride stvar čim prej v razpravo. Srbska skupščina BELIGRAD 25. Danes se je zopet sestala skupščina. Jadreniča se potopila. CARIGRAD 25. Od 60 oseb, ki so se nahajale na jadrenici, ki se je včeraj potopila v ('rnem morju, se je rešila le ona oseba. Brat maroškega sultana umrl. TANGER 25. (Nemška kabelska družba) V soboto je vsled operacije umrl sultanov stareji brat, Mulej Omer. Velik požar. TOULON 25. Grozen požar je uničil v mestnem delu S. Roche 20 hiš in več tovarn. Okolu 20 oseb je bilo pri tem ranjenih. Mnogo delavcev je sedaj brez dela. Škodo cenijo na 1,200.000 frankov. Državnozborske volitve na Nemškem. BEROLIN 25. V prvem volilnem okrožju pride do ožje volitve med Kempfom (svo-bodomiseljna ljudska stranka) in dr. Aronsom (socijalni demokrat). ALTONA 25. Socijalni demokrat Frohne je bil zopet izvoljen. Bivši poslanec 5£adinsky. KOLIN 25. Danes zjutraj je umrl bivši deželni poslanec dr. Venceslaj Radinsky. Maroški parnik ponesrečil. MELILA 25. Maroški parnik „Turki" se je vsled hudega viharja pri otokih Zafarin ponesrečil. Sodi se, da je ladija izgubljena. Posadka in kapitan ladije, neki Nemec, so se rešili. BEROLIN 25. Do 1. ure popoludne je volilo 20 odstotkov volilcev. Vdeležba je izredno velika. BEROLIN 25. Volitve se vršijo v Bero-linu povsod v popolnem redu in miru. V prvem volilnem okraju je ob 11 in pol uri prišel na volitev tudi državni kancelar, ki je bil simpatično pozdravljen. Tukaj je lepo, voljno vreme. Krediti vojne mornarice Združenih držav, \VASHINGTON 25. Komisija vojne mornarice poslanske zbornice je dovolila kredit 95 milij. dolarjev, v katerem je tudi kredit za nadaljno vojno ladijo največega tipa, ter za dve torpedovki. Tako bodo imelo Združene države dve vojni ladiji razreda „Dreadnougli". Dva milijona dolarjev sta dovoljena za gradnjo podmorskih čolnov, k temu se prišteje še milijon dolarjev, ki je bil dovoljen že lani, katerega se pa ni še povabilo. Istotako so bili odobreni stroški za 3000 novih mornarjev in 900 pomorščakov. Hrvatski sabor. ZAGREB 25. Overovljen je bil brez vsakega zadržka zapisnik včerajšnje seje. Med došlimi ulogami se nahaja nujni predlog posl. Tomca (starčevičanca), ki se tiče neke notranje stvari, ki se ga pa tolmači kakor ob-strukcijo. Posl. dr. Magdić je zaklical: To je zopet poskus obstrukcije! Posl. Tomac : To ni poskus obstrukcije, stvar je nujne potrebe. Nujnost je bila na to vsprejeta. Predlagatelj zahteva enake pravice in enake ugodnosti za kmetske zadruge, kakor jih vživajo kreditne zadruge. Posl. Lorković je izjavil, da so se on in sedanja koalicija vedno potegovali za pravice kmetskih zadrug. (Prigovori od strani starčevicancev). Prišlo je do hudih prepirov med nekaterimi poslanci koalicije in nekaterimi poslanci starčevićanske stranke, tako, da je moral predsednik prekiniti sejo. Tudi med prestankom je prišlo do viharnih prizorov. Zbornica je nato vsprejela nujnost predloga ter nadalje sklenila, da izvede ob enem generalno in specijalno debato o Llovdovi predlogi. Nato je prevzel besedo minister za trgovino dr. Fort. Rekel je, da se skupno v štirih plovbenih predlogah zrcali podoba sedanjega stanja avstrijske plovbene politike. Naš pomorski promet ni sicer znaten, toda vsled zemljepisnega položaja in gospodarske važnosti monarhije ga je možno znatno razširiti. In če bo tudi imelo inozemsko brodovje, kar se danes dogaja v znatni meri, tudi v bodoče v rokah del našega pomorskega prometa, bo vendar naloga avstrijske plovne politike, da oddaja domačo produkcijo v vedno čim veči meri domačemu brodovju, da se s tem znižajo znatni transportni stroški, ki jih plačuje inozemski floti za pomorski promet. To akcijo je treba pa podpirati s povzdigo tu-zemskega prometa, s politiko zaščitne carine in železniškega tarifa. Konečno ni smeti pustiti iz misli političnega momenta. Mi moramo ne le radi posesti Bosne in Hercegovine, ampak tudi radi glavne smeri, v katero je danes vsled evropske konstelacije naravnost potisnjena naša plovbena politika, privesti razvoj stvari ob Adriji v nov tir, ki je v soglasju z našo gospodarsko politiko in s zahtevami državnega razvoja. Ureditev zdrave, krepke avstrijske pomorske plovbene politike je gospodarska potreba. Po mnenju ministra obstoja prava avstrijska plovbena politika iz štirih glavnih potez. Pred vsem je treba staviti redno plovbo na trdno podlago. Nadalje je treba skrbeti za razvoj in povečanje takozvane svobodne trgovinske mornarice, da zamore spo-polniti redno plovbo ter samostojno in primerno izkoristiti konjektare eksportnego prometa. Z gradnjo novih ladij z domačim materijalom in domačo glavnico je treba negovanje in skrb za razvoj domače trgovinske mornarice spraviti v soglasje tudi negovanje in skrb za industrijelno in obrtno delovanje v državi. Konečno je minister zagotovil nasproti posl. Steinu, da si je vlada svesta važnosti zveze med razvojem avstrijske plovbene politike in intenzivnim negovanjem interesov Dalmacije. Minister je konečno omenil sodelovanja in podpore zakonodajnega dela od strani členov odseka, izlasti poslancev Schwegla, Kolischerja in Sjlvestra, zahvalil se je vsem udeležencem ter naglasa!, da se je s to predlogo storilo, kar je bilo za sedaj možno. Minister je predlogo priporočal zbornici, da jo vsprejme. (Živahna pohvala in ploskanje. Ministru so čestitali). Za trgovinskim ministrom je govoril predsednik dunajske trgovinske in obrtne zbornice posl. Kiuk. Pokazal je na važnost določb o državnem nadzorstvu, visokost ta-rifov, in bilančne kontrole, ki jih ima trgovinsko ministerstvo, dočim je kritikoval dosedanje finančno poslovanje Llovda. Za obnovo pogodbe z Llovdom ne govore le gospodarski, marveč tudi politični vzroki. Na drobno je poročal o italijanski propagandi v Italiji, vzlasti na gospodarskem polju. Povspeševanje plovbe je tudi sredstvo, da pridemo v ožjo stiko z okupiranima pokrajinama in da se tam energično postavimo proti madjarski konkurenci. Ko pride kritično leto 1917, bo mnogo avstrijskih industrijalcev našlo novo ozemlje za spečavanje svojih izdelkov, namesto ogrskega. Za to je trebit čim bolje porabiti čas do leta 1917. Govornik je rekel, da je bil takozvani Llovd avstriaco doslej bolj Lloyd triestino. Govornik je izrazil željo, naj bi se generalno ravnateljstvo te velike družbe, ki se jo podpira s skupno avstrijskim denarjem, premestilo na Dunaj. (Prigovor pri Italijanih.) Zadostovalo bi, ako ostane v Trstu le pomorsko ravnateljstvo. Ako plača država deset milijonov na leto. tedaj ima pravico na pravo avstrijsko podjetje. Neprijetno je, ako ima človek opraviti z uradniki, ki govere le italijansko. Govornik je ^konečno prosil, naj zbornica vsprejme predlogo en bloc. (Živahna pohvala, mejklici pri Italijanih.) Posl. Mastalka pričakuje od druge železniške zveze s Trstom, da se povzdigne promet češke produkcije z jugom. Nadeja, da dobro vodstvo Llovda izpolni sestavljajo zahteve. Govornik je omenil tudi pomorskih sanitetnih razmer pri Llovdu. Na to je govoril poročevalec S.vlvester. ki se je izrekel proti revoluciji AVariiskirch-nerja, da se sedež Lloyda premesti na Dunaj, ker je to proti pogodbi. Omenil je pa. da se sedež upravnega sveta premesti na Dunaj in da bosta na Dunaju in v Pragi generalni agenturi trgovinsko-sodnjisko proto-kolirane. Zbornica je na to prešla na generalno in specijelno debato o naslednjem zakonu, to Ko je bila seja zopet otvorjena je posl. Lorković nadaljeval svoje napade na Starče-vičance in njihovo taktiko, pri čemer ga je opozicije neprestano prekinjala. Govornik je zagovarjal predlog. Posl. Tuškan je govoril v osebni stvari. Starčevičanci so mu takoj ob pričetku govora zabranili govoriti. Na mej-klice je odgovoril, da je bil radi afere grofa Khuena po nedolžnem obsojen. Več poslancev je žvižgalo in ropotalo. Posl. dr. Vladimir Frank je ponovno z mejklici opsoval posl. Tuškana. Posl. Tuškan je rekel: Ti gospodje mi vedno očitajo mojo obsodbo, ker stoje še vedno v službi grofa Khuena. (Pri Starčevičancih je nastal nemir. Posl. Elegović je neprestano žvižgal.) Predsednik je rekel : Gospodje, ki hočejo žvižgati, naj gredo k tramvaju, ne pa v sabor ! Seja je bila na to vnovič prekinjena. Ko je bila seja zopet otvorjena, je predsednik dal predlog o nujnosti na glasovanje. Zbornica je predlog vsprejela. Nato je bila seja zaključena in prihodnja seja napovedana za jutri ob 10. uri predpoludne. H u s i j a. Dementi glede ruskega posojila. BEROLIN 25. Tukajšnja agentura ruskega finančnega ministerstva je izjavila, da je poročilo „Koln. Zeitung", češ, da se ruska vlada pogaja o novem posojilu, za katero hoče jamčiti s prihodki železnic, popolnoma izmišljeno, ker ne namerava finančno ministerstvo najeti posojila v inozemstvu. Poslanska zbornica. Predlogi o plovbi. DUNAJ 25 Poslanska zbornica je danes v vseh čitanjih vsprejela rekrutno predlogo nespremenjeno. V debato je posegel tudi minister za deželno brambo FZM Latscher, ki je naglašal, da vidi svojo nalogo v oja-čenju vojne sile, a da se je treba pri tem ozirati na interese prebivalstva. Obžaloval je napade posl. Steina na armado. Glede dvoboja v armadi je minister naglašal, da isti nazaduje. Glede zalaganja armade tostranske državne polovice se vrše med obema vladama nova pogajanja. Na to je pričela zbornica razpravljati o nujnem predlogu posl. barona Schwegla, glede plovbenih predlog. Poročevalec se je odrekel zaključnega govora. Posl. Glinther je rekel, da je obnovljenje pogodbe z Llovdom neobhodna potreba v interesu avstrijske industrije in trgovine ter države, ki je mnogokrat ima mednarodne dolžnosti, ki jih zamore vršiti le po dobro vrejenih pomorskih podjetjih, kakor je Lloyd. Govornik je stavil več tozadevnih nasvetov. Na predlog posl. Erba je bila debata zaključena. Generalni govornik contra posl. Stein se je izjavil proti subvenciji Llovda, češ, da je znano, da vlada pri Llovdu glede imenovanja uradnikov velik protekcijonizem. Glede predloge zaradi dalmatinske plovbe je govornik označil stališče njegove stranke s t^m, da bo Ogrska v trenotku, ko bodo v Dalmaciji z avstrijskim denarjem dogradjene železnice in bo urejen paroplovni promet, postavila na dnevni red zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Ob teh okoliščinah ne more vsenemška stranka glasovati za predlogo, ki zahteva toliko avstrijskega denarja. Generalni govornik pro posl. Pitacco je zagovarjal obnovitev pogodbe z Llovdom. Obširno je govoril o položaju Llovda ter naglašal, da je že odpravljenih mnogo nedostatkov, ki se je očitalo Llovdu. Govornik bo glasoval za nujnost. PODLISTEK. Na jnpsiovansKGin Piiemontu. Popotni utrinki iz Srbije. Piže Franjo Krasovec. VI. Mladeniči opravljajo svoje konje, naki-tij® njih in sebe, pa v diru jašejo skozi vas, pokažejo, kateri konj je najboljši in da tekmujejo v jahanju. Stari pa polnijo pištole :n puške in streljajo ter se vzajemno obiskujejo ; in ves dan se je, pije in popeva in se z največjim gostoljubjem vsprejema vsakogar, poananca in tujca, prijatelja, kakor onega, ki ga nikdar videli niso. Na mizi se nahaja vse tri praznike slama in na njej krožnik s kolačem ; česnica pa se poje. Svetkovanje zaključuje odhod radovana. Jako krasen običaj, ki pa danes med Srbi izginja, je pobratimstvo. Pobratimstvo je plemenito zakonito utrjenje prijateljstva. Prijatelja gresta v cerkev z orožjem in v praz- nični obleki; za njima stopajo sorodniki in prijatelji. Prišedši pred cerkev, polagata j orožje, vstopita ter poklekneta pred ikono (sveto podobo) in vsaki drži v roki svečo. Navadno imasta kuma, ki drži dve sveči v : roki. Svečenik pristopa k njima ter jih vpra-| šuje zakaj se bratita ? Stareji odgovarja : [ „za ljubav". Na to ju svečenik poučuje, da ; se imata ljubiti, eden za druzega v ogenj iti in nikdar prepirati. Ona dva obljubljata to, duhovnik pa nad njima čita svete molitve ter blagoslovlja. Po blagoslovu se poljubita pred vsem ljudstvom, da se človeku milo stori, in ko zapuščajo cerkev, začenja veselo streljanje na vseh straneh. Na to se obhaja gostija. Navadno se obhaja gostija v hiši enega po-bratimov, in pobratim nedomačin nazivlja po-bratimovega očeta pončimom, mater pobrati-movo pomajko, ženo in sestro posestro, sina posinkom, brata pobratimom in daruje vsem: čepico, ruto, tobaka, platna, jabolk, kolačev. sadja itd. Na to sedejo za mizo, pobratim poleg pobratima in ostali po redu ; tudi pop je med njimi in vsi se vesele ter nazdravljajo : „U zdravlje našega pobratimstva! da bi do godine pili i zdravo bili; kudgod išli, da bi jedan za drugoga pitao ! ljubili se, ne omrazili mnogo ljeta i godina !" Ko vstajajo od mize. gredo na kolišče, igrajo kolo ; jeden svira na gosli, drugi na gajdo in pobratima ; se za ves čas ne odcepita in se poljubljata. Ob razstanku zopet žene iz one hiše darujejo pobratimu : srajce, pas, polnijo mu torbo, da ponese domov dober dar ; in ko sta se pobratima razšla se zopet veselo puškari in ob vsakem strelu, dokler se čuje, kličejo eden drugemu : „Pobratime, eto ti jabuka!" Ko je minolo nekoliko časa, mora oni ki je prvi počastil svojega pobratima, iti k njemu in I obiskati pomajko, poočima in ostalo „svojto" in oni ga častno in ljubeznjivo vsprejemajo in veselje se zopet ponavlja. Srbi imajo prišlo- i vico : „Braća rodjena i pobratimi se posva-1 diti neče*. Na isti način". Na isti način se ! obhaja tudi pobratimstvo. Ako so žene, obdarujejo posestrimo njih možje, ako so de-vojke njihovi bratje in oče. * Tudi to se mora reči na hvalo in čast srbskega naroda, da se sklepa pobratimstvo tudi med devojkami in mladeniči ter da pošteno žive kakor brat in sestra. Neki človekoljubni pop v moravski ravnici mi je pripovedoval, da med pobrati- j mom in posestrimo nikdar ne prihaja do spol- | nega razmerja. (Pride še.) i Stran II. »EDINOST« štev. V Trstu, dne 20. januvarja 1907 je o predlogi slede povspeševanja svobodne trgovinske mornarice. Poročevalec Kolischer je pojasnil potrebo tega zakona ter je pro- , sil zbornico, da predlogo vsprejme. Posl. Du-libić je v imenu svoje stranke izjavil, da bo . dasoval za zakon. Govornik se je pritožil o 1 sovražnem vedt-nju novinarstva nasproti Dal- | maciji ter je obžaloval, da ni bilo možno iz- , vesti konečne aredbe dalmatinskega plovbe-nega prometa. Svaril je konečno pred sovraž-: nim vedenjem nasproti bratskemu narodu, j Posl. Kink se je v imenu trgovine in industrije zahvalil proračunskemu odseku in j poročevalcu za njihov trud, da je prišlo do j tega zakona. Govornik se je bavil tudi o izseljevanju, ki naj se izroči pomorskemu oddelku, j Na predlog posl. Heilingerja je bila generalna debata zaključena. Posl. Pitacco se je zahvalil poročevalcu, t .r se podrobno bavil s predlogo. Po zaključnem govoru poročevalca Kolischerja je bila predloga v drugem in tretjem čitanju vsprejeta. Nato je baron Schuegel poročal o zakonskem načrtu glede preuredbe dalmatinske plovbe. Rekel je, da je bil pododsek zavzet za blaginjo Dalmacije, da se pa ni mogel prepričati, da bi predložena pogodba ^Dalmacijo" odgovarjala interesom Dalmacije. Naglašal je potrebo, da se povspešujejo interesi Dalmacije ter izjavi'., da je Avstrija dolžna skrbeti za to, da ostane Dalmacija v državi. Dalmacija zamore biti prepričana, da se jo bo bolj podpiralo negodoslej. S to predlogo ni izključeno, da se svoječasno vsprejme pogodbo z Dalmacijo. Vlado veže dolžnost, da prične nova pogajanja, da odstrani pomanjkljivosti pogodbe, da jo bo možno vsprejeti. Posl. Ivčević je imel daljši govor, v katerem je obžaloval, da ni več možno rešiti predloge glede pogodbe z „Dalmacijo". Pokazal je na zasluge, ki so si jih dalmatinski brodo-lastniki pridobili za našo plovbo ter se je energično potegoval za to, da se dalmatinska brzovozna služba med Trstom in Dalmacijo prepusti privatnem podjetju in da jo nima država v lastnem obratu. Priporočal je naj-t pleje. naj se podpira Dalmacijo, s katero . • doslej država postopala po mačehinski. Govornik je polemiziral proti stališču, ki ga je v tem vprašanju zavzel posl. Stein ter je p .kazal na dolžnost Avstrije, da mora ista -krbeti za Dalmacijo, dokler ostane pri Avstriji. Nato je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob 11. uri popoludne. Se enkrat: JL' Indipendente" in kurz oficijanfov. (Dopis). Zgodilo se je nekaj nenavadnega: slovenski glas je imel enkrat nekaj vspeha. ( lanek v „Edinosti*., ki je protestiral proti zapostavljanju Slovencev in njihovega jezika ▼ kurzu poštnih oficijantov, je dosegel, da se je tudi našemu jeziku pripoznalo mrvico pravice. Edinost*4 je torej s svojim odločnim nastopom dosegla lep vspeh, na katerem jej čestitamo. Će tudi ta vspeh sam na sebi ni Bog ve kake važnosti, pak je vendar važen s principijelnega stališča. Led je prebit. Ce so pa radi tega italijaui razjarjeni, priznavajo, da žnjimi ni možno mirno življenje enega poleg druzega, da je žnjimi — dokler so taki, kakoršnji so — vsako sporazumljenje nemožno. .Med njihovim in našim stališčem leži cel prepad : oni hočejo biti nad Slovenci, ti poslednji pa hočejo biti poleg njih! Nesmiselno argumentacijo -Indipendenta", da za Slovence ne treba slovenskih pojasnil, ker oni znajo nemški, ste že vi primemo zavrnili. Ali na i. kaj tre^a še opozoriti italijansko radikalno glasilo. Ali se mu nič ne zdi, da sega le germanizaciji pod roko, ako se i ' 1 - 1 ^ stališče, da se oni, ki slučajno zna nemški, odreka pravici svojega jezika?! „L* Indipendente" pravi tudi, da je v teh krajih smešno govoriti o paralelnem postopanju z Italijani in Slovani, kajti — čujte modrost ..Indipendenta" ! — Slovani ne morejo poslovati v teh krajih, če znajo samo svoj jezik ! V prvo pozablja Indipendente", da turz oticijantov ni določen samo za njegove „regioni", marveč za vse področje tega poštnega ravnateljstva, torej tudi za kraje, kjer jim čisto nič ni treba italijanskega jezika, pač pa jim je slovenski jezik potreben kakor vsakdanji kruh. — Dalje pa obstoji fakt, ki ga sicer „Indipendente" trdovratno taji, ki pa vzlic temu vendar obstoji, fakt namreč, da tudi je v teh primorskih pokrajinah večina prebivalstva slovenske narodnosti. Ce se torej „Indipendente" sklicuje na to, da je tu krajev, kjer poštni funkcijonarji ne morejo izhajati s samim znanjem slovenskega ali hrvatskega jezika, pa povdarjamo mi, da je še več takih krajev, kjer ne morejo izhajati brez poznanja slovenščine, oziroma hrvaščine! Logična konkluzija je zelo jasna: če v teh krajih treba slovenskim funkcijonarjem poznanje italijanščine, pa treba istotako neizogibno poznanja slovenščine oziroma hrvaščine. To je circulus vitiosus, iz katerega se ne rešimo, dokler ne začnejo Italijani priznavati realnih dejstev, dokler ne začnejo pripoznavati taktičnih narodnih razmer, dokler ne nehajo tajiti slovanske večine v teh krajih! Na jednaki višini neveljavnosti stoji tudi sklicevanje „Indipendentorvo" na materijalne žrtve, ki jih morajo doprinasati italijanski obiskovalci kurza. Mari slovenski nimajo teh | troškov ? ! Ali žive ti morda od zraka ? ! Tega menda vendar ne bo hotel trditi „L' Indipen- j dente", da slovenski oficijantje obiskujejo kurz na državne troške! Ne, ne: za obojne so i pogoji čisto jednaki. A to je zopet le en razlog več za jednako, ali da govorimo z „Indipendentom" : za paralelno postopanje s Slovani in Italijani! Kjer so jednake dolžnosti in jednake žrtve, morajo biti tudi jednake pravice ! Ako Italijani ne morejo imeti tega logičnega in samo ob sebi umevnega zaključka: mi jim ne moremo pomagati. Mi smo gotovo i najmanje krivi na tem, _da so jim avstrijske j vlade vedno dajale potuho in so jih s tem zazibale v sladke, ali varljive sanje, da so oni več nego drugi, da so oni že rojeni za — | privilegije. , Sanje uteguejo biti tudi zelo sladke, ah j t udi varljive. Realne razmere obstajajo dalje i i tudi tedaj, ko ljudje sanjajo. Vsakih in tudi najlepših sanj je enkrat konec, pravica in zakon pa obstajata dalje. Tudi Italijani bodo morali enkrat odsanjati svoje sanje o svoji | | superijornosti in naši inferijornosti. Potem pride čas, ko ne bo noben „Indipendente" pisal takih absurdumov v obrambo stvari, ki , se braniti ne da, ne po zakonu, ne po mo- ; dernern in demokratičnem principu jednakosti vseh ljudij in — narodov i Potem pa pride i tudi čas, ko bodo primorski Italijani bolje umevali svoj lastni položaj in njegove zahteve in bo tu trenotek, ko se bo moglo z dobrimi nadami govoriti o sporazumljenju med Italijani in Slovani v skupno obrambo pred j ! tisto germanizacijo, ki jej sedai zagriženi italijanski listi le odpirajo poti se svojo zaslepljenostjo. Končno donaša „Indipendente" imenitno ; izpoved Apostrofira namreč sedanjega poštnega ravnatelja, daje Istran da naj n e p o-zabi, da se ima zahvaliti le italijanskim poslancem; da je bil j i m e n o v a n na to mesto. Mi pa podajamo ..Indipendentu" pojasnilo, da poštni , ravnatelj v Trstu ni imenovan za Italijane, ampak za vse območje, v katerem bivajo Italijani in Slovani, kateri poslednji zahtevajo jednako postopanje kakor z Italijani ! ! Sicer pa jemljemo gornjo izpoved „Indipendenta" na i znanje, ker podaja najboljši odgovor — italijanskim politikom, ki vedno lažejo, da jim je vlada nasprotna in da se ne ozira na njihove želje! Hvala na tej izpovedi! ! „LA MONARCHIA". Pod tem naslovom je začela izhajati na Dunaju italijanska revija. Tendenca jej je 1 označena že v naslovu. Urednik jej je znani Vusio, ki je bil nekaj časa dopisnik tukajšnjega „Sole". V svojem programu naglaša. da bo ta revija posvečala vso svojo pažnjo južnim pokrajinam. Gotovo pa je, da je v prvi vrsti namenjena na — dalmatinsko adreso, ; z namenom, da dalmatinske Hrvate odvrne od novega kurza in jih pridobi za Dunaj. Na vsaki način pa je ta revija nov člen v vrsti sedanjih krčevitih naporov vladnih krogov, da bi preprečili naravne posledice svojih lastnih grehov, storjenih na škodo Dalmacije. Nam pa se vse dozdeva, da hočejo v novi obliki nadaljevati — stare grehe in da si bodo z mahinacijami proti uglednim političnim osebam v Dalmaciji in z očitnimi in prikritimi grožnjami le še bolj odtujevali javno mnenje v Dalmaciji. S samimi slavospevi na moč monarhije in z deklamacijami o nje ne-porušnosti —, kakor je to začela nova revija i — ne bo pomagano Dalmaciji. Niti ne z raznimi načrti v parlamentu, ki le zavlačujejo pomoč. Dalmacija ne potrebuje lepih besed, ampak dejanske in hitre pomoči. Poprej se ni nikdo brigal za to važno deželo in puščali so jo kulturno in gospodarsko propadati. To je bil velik greh. Sedaj se le mnogo govori o Dalmaciji. Tufli to ni nikaka dobrota, ki bi mogla ;pridobiti Dalmatincev za Dunaj. Posebno pa ne, ako bodo imeli ti j poslednji vzroka misliti, da se ne govori toliko o Dalmaciji radi nje same, z resničnim namenom jej pomoči, ampak le radi — reške resolucije in Budimpešte. Dalmacija ne potrebuje revij, ki jih pišejo za to dobro plačani ljudje, ampak potrebuje koristnega oplo-jevalnega dejanja. In ker Dunaj le noče priti do tega spoznanja, se to že maščuje nad njim. A ni dvoma, da se bo vsako nadaljnje vstrajanje v starem grehu in stari slepoti le krvaveje maščevala. Na Dunaju nočejo poznati pravih potreb Dalmacije. Ali, zdi se, da tudi i — Dalmatincev še ne poznajo. Drugače ne bi v tako kritičnem času prihajali v Dalma-; cijo z revijami, mesto z odkritim srcem in odprto roko. Volilni boj v Nemčiji. Včeraj je bil za Nemčijo po svoji važnosti dan prvega reda. Včeraj se je bil velik volilni boj — glavne volitve v nemški državni zbor. Potrebne ožje volitve se bodo vršile v tednu dnij. Tudi na predvečer volitve, so si ugibanja tako nasprotna, da si obsolutno ni možno ustvariti nikacega mnenja o verjetnem izidn volitev. Jedni smatrajo poraz vlade kakor gotovo stvar. Drugi pa dopuščajo možnost, da liberalci in konservativci vendar odvzamejo centramu, • oziroma socijalni demokraciji in Poljakom toliko mandatov, da pridejo do večine in rešijo vlado pred odločilnim porazom. Ali tudi oni, ki žele to, omahujejo med dvomom in nado. Socijalistični listi izražajo svoje uverjenje, da bodo volitve mani- festacija ljudstva proti „osebnemu režimu". Ne treba praviti da ta beseda meri proti cesarju samemu. V jednem pa so vsi jedini : v tem namreč, da bo vspeh včerajšnje borbe, oziroma poznejih ožjih volitev odločilne važnosti za bodoči razvoj političnih razmer v Nemčiji in za — usodo državnega kancelar j a Biilova. Če vlada ni dosegla, oziroma ne doseže namena, ki ga je imela z razpuščenjera državnega zbora in razpisom novih volitev, trebo že računati z možnostjo, da knez Biilov izvede konsekvenco in odstopi. Ce se pa knez Biilov odloči za drugo, za zopetno razpušče-nje zbornice, potem stoji Nemčija pred dolgimi srditimi borbami in stresljaji. Opozarjamo na brzojavke. * Verojetni izid volitev na Nemškem. Včeraj so začele volitve na Nemškem. Ko to pišemo (3/il po polunoči) nam javlja brzojav rezultate le dveh volilnih okrajev in sicer da je potrebna v prvem berolinskem okraju ožja volitev mej kandidatom svobodo- • miselne ljudske stranke Kempfom in socijalnim demokratom dr. Arons-em. V Altoni je pa izvoljen socijalni demokrat Frohme. Simpto- 1 matična je ožja volitev v prvem berolinskem okraju, kjer je bil dosedaj voljen kandidat svobodomiselne ljudske stranke. Sploh se pa pričakuje, da se pomnože mandati centruma, socijalno-demokratične in peljske stranke. Za orijentacijo naših čitateljev je važno vedeti, j kako je bilo razmerje strank v razpuščenem parlamentu. Število vseh poslancev je 397. Od teh so imeli v zadnjem parlamentu, cen-\ trum 100, Poljaki 16, Alzačani 7, Velii Danci 1, socijalni demokratje 79, nacijonalni liberalci 51, svobodomiselna ljudska stranka 36. neodvisni lotrinžani 4, reformna stranka in gospodarska udružitev 22, nemška državna stranka 22 in nemško-konservativna stranka 53 mandatov. Protivladne stranke (centrum,; Poljaki, Alzačani, Velfi, Danci in socijalni demokratje) so bile v večini (209 proti 188) ter je skoraj gotovo, da ta večina vsaj ostane, ; ako se celo ne zviša, kakor gori menjeno. Značaj demonstracij v Sofiji. Povodom otvorjenja bolgarskega narodnega gledališča v Sotiji je meščanstvo pozdravilo kneza Ferdinanda s klici : „Ua doli knez Ferdinand !" Nato je minister S. Petkov za-povedal sofijskemu županu : „Streljajte te vagabunde v meso !" In — tekla je kri . . . V gledališču je knez, razgret in bled zapove-: dal, da glasba zasvira narodno himno, ali glasba je, čim se je knez pojavil v loži, po i dveh treh taktih obmolknila, kaker da jo je 1 strela zadela. Toliko je spoštovanje naroda j bolgarskega do himne „Sumi Marica", ki je odmevala na bratskem razbojišču na Slivnici!! In po tej kamarilski in lakajski proslavi je ! bilo zaprto sofijsko vseučilišče, pregnani profesorji in dijaki, da niti ne govorimo o poslo-; vanju sofijskih sodišč in policije. Sedaj pa čujte, kako sodi o teh demon-! stracijah sofijska „Balkanska Tribuna" : ' „Otvorjenje narodnega gledališča je pokazalo ! eno svetlo stran duševnega preporoda v Bol-1 garih. Narod je podal dokaz, da ne spi in da, ko je prišel čas za to, zna upotrebiti 1 vse napore ter protestovati proti n e p o p u-1 a r n i m v 1 a d a 1 c e m in njihovim lakajem. Minister Šišmanov, ta veliki poslušnik knežev in zato njegov najodličneji sluga, je bil zelo preplašen radi globokega nezadovoljstva, ki : je zadobilo največe mere v meščanih prestolnice. Dijaki so istega dne jednodušno odločili, ! da prirede manifestacijo proti knezu, ko ta dospe v gledališče ter z žvižganjem dokažejo j državni glavi, da se zapostavljeni narod ne j vdeležuje proslave, ker on ne deli misli in i čutstev z lakaji kneževimi". i Tiste demonstracije in te besede mečejo ! najboljo luč na odnošaje, ki vladajo med oficijelno in narodno Bolgarsko. : Knez Ferdinand vlada v Bolgarski 20 let, ' a sedaj še le je počil tur, v katerem je gnjilav I dozorevala dve desetletji. Smemo-li prispo-biti vladavino Ferdinanda v svobodni kneževini z ono tirana Khuena v tlačeni, izmrcvar-jeni podjarmljeni Hrvatski V Vsakako ostaja ; dejstvo, hi je hočemo naglasiti : da je knez Ferdinand — tujinec — od tujincev usiljen j Bolgarski za vladarja, omražen v deželi in da njegov prestol drže na nogah njegovi ustvaritelji, ki jim je ravno zato dobra sreča v Bolgarski, a slaba, jako slaba v Srbiji. Ko ste se zamislili v to koburško pojavo na balkanskem slovanskem prestolu, potem vam postaja jasno pred očmi, zakaj da seje srbsko-bolgarsko prijateljstvo ohladilo, zakaj ni — pred enim ali dvema letoma — porodilo prvega oficijelnega sadu carinske unije in vojne konvencije ! ! Kdor gleda Ferdinanda, kako se kakor večni Zid suče po neslovanski Evropi, hoteči gotovo, da bi bil v potovanju slavneji nego rojstna mu kri — cesar Viljem . . . umel bo takoj, tudi če ni politik, zakaj tako lepo „napreduje" reformna akcija v Makedoniji, in — kar je za naše dni naj-značilneje — umel bo, zakaj se ravno sedaj toliko govoriči o detronizaciji kralja Petra in o podelitvi prestola srbskega kakemu nemškemu ali angležkemu princu ! Da, Ferdinandu treba dati na Balkanu tovariša, ker je kralj Peter srbskega kolena, ki ne more služiti interesom Germanije. Ali tudi na Balkan je zasijala luč XX. stoletja. Reakciji in tujinščini odgovarja vzbujena narodna zavest, ki noče druge Slivnice, ampak hoče prijateljstva, bratstva, jedinstva. A da ta probujena narodna zavest ni le tako jedna fraza, dokazali sta istodobno Srbija in Hrvatska, malo kasneje Crnagora, a evo : sedaj so javlja tudi Bolgarska. Bolgarski narod je zalučal svojemu knezu v lice : „Ua, doli knez Ferdinand, doli reakcija, doli klečeplazi lu To je značilno za balkanske odnošaje — to je tolažljivo za našo bodočnost!! Dnevne vesti. Naročnikom. Naročnike, ki so zaostali z naročnino še za lansko leto, prosimo, naj poravnajo zaostanek najkasnejt do konca tega meseca, ker bomo sicer prisiljeni ustaviti jim list. Istotuko prosimo vse naročnike, ki še niso obnovil* naročnine za tekoče leto, naj store to istotako do konca terja meseca, kajti naročnino je plačevati vsaj za en meser nap rej. Upra v u. Redek slučaj. Danes moremo konstatirati zares redek slučaj. ..Piccolo" in „Edinost" sta se našla enkrat v popolnem soglasju. Govorila sta isti dan, skoro istimi besedami, isto argumentacijo in v isti namen ! ! Čitatelji se spominjajo, da smo pred nekoliko dnevi na tem mestu ožigosali postopanje Nemcev, ki hočejo na lokav, zavraten in nevreden način vleči iz slovenskih in italijanskih žepov denar za njihov nemški zavod v Skednju. V ta namen so izdali poleg nemških vabil, na katerih govore resnico, tudi slovenske in italijanske, na katerih potajujejo resnico ! Namen takemu postopanju je prozoren : Nemcem treba povedati za kaj se gre, da gre za povspeševanje njihove stvari, da s tem večim navdušenjem prinesejo svoje prispevke: Slovencem in Italijanom pa treba zamolčati to. da ne bodo vedeli, za kaj se gre in da -| tako prevarjeni — tudi oni prinesejo svoje | prispevke. Mi smo najostreje ožigosali tako nevredno postopanje. A tudi „Piccolo" je prav istega dne in skoro istimi besedami povedal Nemcem, kar jim gre. „Edinost" in „Piccolo" sta se torej enkrat našla v soglasju. To je res redek slučaj ! „Slovenčeva" zaletavanja. V predvčerajšnjem izdanju smo v notici — ki pa j< ni pisal g. ('otič — ožigosali navado „Slo-venčevo", da se radi nezgod, ki jih je doživel v polemikah z našim listom, maščuj< nad posamičnimi osebami na ta način, da jih z nenavadno zlobo smeši pred svetom dasi niti ne more vedeti, da-li so dotične osebe kaj „zakrivale" proti njemu ali ne. Rekli smo, da taiso postopanje ni ne katoliško, ne krščansko. — To pot se je „Slovenec" znesel nad g. Cotičem. Ravno ta slu-! čaj pa kaže. kako lahkomišljeno — da ne j rabimo druzega izraza — je maščevanje nad osebo radi stvari, ki so bile v listu. G. Cotič je bil od 17. oktobra dalje dobra dva meseca navezan na postelj, a še danes trpi na posledicah dolge bolezni toliko, da more e deloma zadoščati svoji službeni dolžnosti. Razun tega pa obstoji še okolnost, da ima naš list posebno dnevno in posebno nočno uredništvo. In to je dobro I znano tudi „Slovencu". Iz tega je razvidno i kako nelojalno krivično je ako kdo radi po-j samičnih vesti v „Edinosti" zasmehuje po-' samične osebe nredništva in se maščuje na'i ; njimi. Nismo napisali teh vrstic le radi „Slo-; venca", ampak na sploh in vsem pravimo : če ima kdo kaj reči proti objavam v našem listu, naj govori svobodno in odkrito in kolikor hoče na naslor »Edinosti", ali vaj n ; napada po krivičnem posamij dobre volje, dala prilika preskrbeti svojim inovom v Ljubljani popolno nadomestilo do-•p.ače hiše, se otvori početkom prihodnjega - »Iskega leta 1907/8 konvikt za ljud-?košolske in srednješolske učence. Zajamčena je zadostna in zdrava hrana, zračno, zdravo stanovanje v popolnoma mir Hem kraju in strogo nadzorstvo pod vodstvom izskušenega šolnika. Pri učenju doma brezplačna pomoč vsakomur, a za malo odškod-: nino tudi pouk v godbi in petju. Ker je pa •a prvo leto določeno le minimalno število, ičencev, se uljudno prosi, da se čim preje oglase stariši, ki bi hoteli oddati svojo deco ' t to naj skrbne j še varsto. Podrobni podatki :.: pogoji se pošljejo vsakomur poštno potratno. Naslov: „Konvikt", poste restante. ; Ljubljana, glavna pošta. Solidnost gradnje nove železnice. Pišejo nam : Nasip, na katerem stoji postaja Vrdela, drči in z njim tudi postajino poslopje. Dosedaj se je poslopje premaknilo za i '! cm nizdolu. Koliko še zdrči, pokaže pomla-j krnsko deževno vreme. Državna cesta na križišču z železniško progo se istotako pomika v dolino. Cesta je ;lo širine 4 m zagrajena. { Predor Bukovo, kateri je stal okolo 4 u-ihjone kron, se bo moral opustiti, ker drčijo premogovne plasti, v katere je ta predor 'j vrtan. Proga se preloži okoli hriba ter je; :rošek proračunjen na 2 mil. kron. 11 Nova tovarna za cement v Skednju. 1 ..N. Fr. Presse" poroča, da se s pomočjo } eke dunajske banke snuje anglo-avstrijska iružba, pod imenom r Anglo-Avstrian C'e- i ... mt-Companv", ki namerava zgraditi v Sked- j iMi tovarno za cement. Panificio. — Nova podružnica. Zve- . (ieJi smo, da je tržaški ,.S t a b i 1 i m e n t o i triestino di panificio, s o c i e t a h n o n i m a:<, hoteč zadovoljiti mnogoštevil- i ..im zahtevam prebivalstva sv. Ivanskega s kritja, Videle, Bošketa, ulice Giulia in bliž-njih ulic, odprl novo podružnico (tilijalko) v , V:a Giulia št, 14/A, ki je vsak dan bogato < revidjena s svežim kruhom po 24 stotink , :ilogram. Razun tega ima na prodaj razno- \ rstnih biškotinov in drugih proizvodov, radi i : iterih je ta tržaški zavod toliko na glasu. ] S tem se nuja prebivalcem gori imenovanega okraja prilika, da si nabavljajo vsak ian sveži kruh. ki se ne le prodaja po pri-:, lilno nizki ceni, ampak ima tudi to svojstvo, ■ je okusen in prirejen strogo po higijenič-i nih predpisih. Gori imenovana tilijalka v Via Giulia š:. 14/A je bila otvorjena minolo sredo dne 23. t. m. Da zamore tržaški „Stabilimento di pa-.ii:!cio" bolje poslužiti svoje odjemalce, dostavlja kruh tudi na dom, ne da bi za to i ovišal cene. TBŽAŠK& MALA KEON1KA. Nečloveška mati. Na policiji je bila ložena ovadba proti Adalgisi Copatto, ki i stanuje v hiši št. 40 v ulici del Torrente. V ivadbi je rečeno, da Adalgisa nečloveško :.vna se svojim 8-letnim sinom Galianom, da 1 grozno bije, da ga meče na tla in potem tepta po njem. Žepni tat. Ko je gospa Katarina Ru- j nšek šla včeraj predpoludne po ulici del roro, je prišel mimo nje neki človek, ki jej le z nečuveno drznostjo iztrgal iz roke tor-_co. v kateri je imela nekaj denarja. K sreči i6 pa ravno isti hip prišel izza nekega vogala redar, ki je tatu aretoval. Ukradeno torbico je tako gospa Rudenšek dobila nazaj, a tatu je redar tiral na policijo, kjer so 11 spoznali za kotlarja Josipa Petelina, ki stanuje v ulici del Molino a Vento št. 60 in ki je pod posebnim policijskim nadzorstvom. Neznani tatovi so pred petimi dnevi v svobodni luki ukradli dva velika voza, vredna 500 kron, ki sta bila last tvrdke Ciak. Znorela vsled dobitka v loteriji. 30- i letna Karolina R., ki stanuje z možem in rroci v ulici del Molino a Vapore, je pred i: ikaj dnevi zadela terno v loteriji. Ta nepri-; čakovana sreča je pa bila ženi v nesrečo, kajti od onega dne se jej je zmešala pamet in včeraj predpoludne jo je moral g. Gino j Treves spremiti v bolnišnico, kjer so jo i sprejeli v opazovalnico za umobolne. Nezgode na delu. 52-letni težak Ivan Fe:luga, stanujoči na Greti v ulici del Ci-sternone št. 283, je včeraj na delu tako nesrečno pal, da si je zlomil desno roko nad komolcem. Bil je sproveden v mestno bolnišnico. — 49-letnega kočijaža Ožbalta Zecchini, ki stanuje v ulici deli a Fornace št. 9, je včeraj konj brcnil v desnb roko. Ožbalt je moral na zdravniško postajo. Smeinlca. Lenuhova smola. „Ti, včeraj sem pa imel smolo!" — „Kaj se ti je pripetilo lu — „Kakor veš, se tako ogibljem dela, da nočem niti čuti o njem, včeraj sem pa zašel na shod socija-listov, kjer se ni govorilo drugo, kakor o osem-urnem delu 'w Zamenjava začetnice. S z želi si vsak ga mnogo, z b ogiblje se ga z nogo. (Rešitev prejšnje: KLOP—POLK). Koledar In yreme. Danes: Polikarp. škof in mučenec: Svevlad; Dušana. — Jutri: Ivan Zlatoust, škof; Selimir; Slavoja. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 7° Celzius. — Vreme : včeraj : deževno. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Kolo" naznanja gg. pevcem in pevkam, da bo jutri ob 2. uri pop. pevska vaja za mešan zbor. Sprejemajo se nove pevske moči. Plesni odsek „Tržaškega Sokola" naznanja, da je danes zvečer ob 9. uri plesna vaja. ___ Darovi. Preplačall so vstopnino pri plesu tržaških I goi-pa sledeči gg.: Ante Bogdanovič 10 K, Antič S K, dr. Greg »rin 10 K. I. Gorup 8 K, S. Bartelj G K, dr. Rvbar 4 K, polkovnik Šeme i K, Berakovič 4 K, J. Babič 4 K, dr. Dolenc 4 K. obitelj Mardič 3 K, J. Horak 4 K, dr. Tučar 5 K, .Taka £toka, Perhavc, J. Tavčar, Marušič po 4 K, prof. Matko Mandič 2 K, Candolini H 3 K, J. J„ Rutar, Ma-šek, A. Pogorelec, Svetko Martelanc Jakac, J. Prelc, Myron, Vičič po 2 K, J. Kristan 3 K, Ivanka De-kleva, Marija Dekleva, Skorkovskv, J. J. po 1 K. Ker se niso udeležili plesa, doposlali so sledeči gg.: Ljubljanski župan Ivan Hribar, Ivan in Milka, Kristjan Dejak. Gracijan Stepančič, Ante Truden pr> 20 K, Fran Matejčič c. kr. dež. šol. uadz., obitelj Kastelie Materija, obitelj dr. Pertot po 10 K, posl. Iv. Goriup, Ante Ružička po 5 K, Kari £iškovič Crnikal, obite'j Carga, gospa Fellmann po 4 K, obitelj Eržen 3 K, Ant. Gnnek, gospa ViaŠek, Euiil Nabergoj po 2 K, gospa Roza dr Gregorinova je podarila svoto 21 K za postne znamke. — V imenu Šolske dfece srčna hvala. Nadaljne darove sprejema gospa Roza dr. Gregorinova, ulica Galatti IS, Za otroški vrtec v Bojanu nabrala je [pspica Ferlaga na odpretju nove dvorane »Kon-sumnega društva" v Rojanu 18 K 2± stot. Vesti iz Kranjske. Iz Sežane. V nedeljo, dne 27. januvarija t. 1. priredi tukajšnja ženska podružnica sv. Cirila in Metodija „Zabavni večer" in sicer sledečim vsporedom : 1. „Pot do srca", reseloigra v enom dejanju. 2. „Starinarica", veseloigra v enem dejanju. *S. Srečolov. Po rsporedu : Ples. Med točkami in k plesu bo sviiaio „Zagrebško tamburaško društvo". — Začetek ob 8. uri "zvečer ; v prostorih hotela .Tri 1 irone *. \ stopnina 1 krona, sedež 401 stot. — Z ozirom na to. da je letošnji ..predpustni čas" zelo kratek in je to prav ugodna prilika, da se naš mladi svet kar najboljše zabava, nadejati se je obilne udeležbe. Divaški rodoljubi prirede v petek dne 1. februvarja t. 1. veselico v korist Simon Gregorčičevemu spomeniku v prostorih Fran Mohorčičeve restavracije v Divači. Vesti iz Istre. Zasedanje prizivne komisije za osebno dohodarino. Dne 21. t m. otvorilo se je glavno zasedanje prizivne komisije za osebno dohodarino za Istro, tičoče se prizivov zoper odmerjenje osebne dohodarine i za davčno leto 1906. Iz Doline nam pišejo od 23. t. m. Dne 22. jan. je bilo tukaj 10° pod ničlo a danes zjutraj pa 11°. Takega mraza ni bilo že od; leta 1880, kakor pravijo stareji ljudje. „Sokol" v Volovskem-Opatiji priredi v nedeljo dne 3. februvarija t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Volovskem veliki ples. —— Vesti iz Goriške. Promocija. Včeraj je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Alojzij Gradnik, c. kr. sodni praktikant v Gorici, rodom iz Medane v Brdih. Vesti iz Štajerske. Zmrznila. 33-letna šivilja Antonija Ju-vančič p. dom. Parkelc iz Starevasi pri Vidmu na Staj. je šla dne 22. januvarija popoludnr okoli 2. ure k znanki v bližnjo vas po opravku. Vinjena se je proti večeru vračala po goratem kraju in je par streljajev od doma zmrznila. Drugi dan proti poludnevu so jo našli vso trdo. Književnost in umetnost. Sinoćnja predstava v »Narodnem domu«. Sinoči je dramatična družba gospoda M. Stojkovića inavgurirala vrsto predstav, ki jih namerava vprizoriti v gledališčni dvorani „Narodnega doma", vprizorivši Bisounovo šaloigro „Madame Mongodine". Občinstva je bilo precej — malo, kar moramo beležiti obžalovanjem. Pričakovali smo, da bo prišlo na predstavo kaj več Hrvatov in Srbov. A temu je v velikem delu kriva družba sama, ker si ni pravočasno poskrbela za potrebno reklamo, potem pa, ker je napovedala, da so nameravane predstave odgodjene. To premišljavanje je motilo občinstvo. To beležimo, ker želimo, da bi naše občinstvo naslednje predstave obiskovalo Čim mnogoštevilneje, kar družba v resnici zasluži. Družba gospoda Stojkovića je sestavljena iz takih elementov, ki bi delali čast tudi vsakemu večjemu gledališču. Vsi igralci in vse igralke, so bili sinoči popolnoma vsaki na svojem mestu. Gospodu Gavriloviću gre prva pohvala. On je v ulogi gospoda Mongo-dine dosegel sinoči krasen vspeh: smeh, ki ga je on vzbujal, je trajal nepretržno od začetka pa do zvršetka. Istotako se je izticala gospa Zivka Gavrilović v ulogi Madame Clo-renJe de Mon Pla. Se svojo koketno graci-joznostjo si je ona takoj pridobila simpatije občinstva. Poleg njenega gracijoznega nastopanja je pa tudi njena osebna lepota vplivala na občinstvo. Gospodični Radivojević (Madame Mongodine) bi pa priporočali, naj ne pretirava preveč. Jako dobro vsi ostali, posebno gospod Stojković (slikar Fouge-role). Sploh moramo reči. da je družba res taka, da je vredno obiskovati njene predstav. Našemu občinstvu se nudi ta prilika jutri, v nedeljo zvečer. Na splošno zahtevo priredi družba jutri zvečer dramo v 5 dejanjih s petjem in glasbo „Balkanska carica". Kakor je znano, je to diamo napisal črnogorski knez Nikola I. Gospodarstvo. Električni obrat na alpskih železnicah in vodna moč iz Soče. Za uvedbo električnega obrata na najjužnejem delu novih alpskih železnic prihaja v poštev glede uporabe v to svrho le vodna moč Soče. V izkoriščanje te vode je predložila uprava državnih železnic že leta 1903. načrt v vodopravno razpravljanje. Z ozirom na to, da je razpolaganje s to vodno močjo neobhoden predpogoj za uvedbo električne trakcije v južnem Dalje na 4. strani. Ogla«. Podpisano društvo išče izurjenega trgovca z mešanim blagom kateri bi prevzel tudi vodstvo gO-Stilne v novo sezidanem »Narodnem domu c v Buzetu (Istra) Ponudbe naj se pošiljajo na „BU-ZETSKO DRUŽTVO ZA ŠTEDNJU I ZAJMOVE" do konca februvarja. pozor gospe!. Čast mi je javiti moji cenj. klijenteli, da sem pričela s 15. oktobrom t. 1. prodajati prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vsprejemam vsako naroČbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. Udana ELSA PERTOT MODNI SALON ulica. Ti a t ore štev. i, I. n. M 1 Cf^ ZDRAVNIK - Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za I bolezni na dihalih. I Ordinira na svojem stanovanju I ulica Giulia štov. 3 j od ll1/, do 1VB — Telefon 1268 t "dobiva se v vseh lekarnah. Naivspešneie sredstvo proti dobiva s k v vsf.ij i.::karxail revmatizmu in proiinu TPlff^PIKJn r^OFMKIH prirejena v Trstu Rafaela goDiaa, lekarna „jflla Jfatoana delta Salute" pri; je ICrVUlirin bUUinn Od lekarnarjev : sv. Mobu in kosina Godina,lekiiraa Igsa1, farneto i Steklenica stane K 1-40. Iz Trata se ne odr-c=il;a *n»nie od i steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zueska 7 £ frankojpoštnine in zavoja« ! Št 66. Razpis. Podpisano županstvo razpisuje s tem službo občinskega tajnika. Poleg potrebnih sposobnosti — znanja slovenskega, nemškega in italijanskega jezika — želi se, da je prosilec zmožen opravljati tudi službo organista. Plača po dogovoru. Zglasiti se je do 3. svečana 1907. Glavarstvo občine Ocizla-Klanec dne 19. prosinca 1907. -"-"-"-il—ll-ll-i Pogrebno društvo „ARIMATEJ" ===== v Barkovljah ===== vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 3. februvarja ob 2. uri popoludne v dvorani „Obrtnijskega društva". DNEVNI RED: „ 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajn ka. 3. Posamezni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi _____ODBOR. I-- Tovarna pohištva v TRSTU ^A nlica flella Tesa štev. 46 Ji - / Rosario št. 1 'katalogi, načrti in »roračuni na zahtevo. Zaloga tu- in inozeman ylnf špirita ic li&rjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOS PERHAUC — TRST. Via d e 1V A c q u e Štv. 6. daSproti M5 C?nna!8). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečib dezertnib italijanskih in avatro-ograkih vin. Eordeaus, Bur £under. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, boDjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec iu brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih kiajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja &e po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — ttazprodaja od pol li ra naprej. UMETNI ZOBJE Plombiranja zobov. Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. 3. Čermak ™ J. Juscher TRST ulica della Caserma štev. (3, II. nadst. —scccc Telefon Ste. 616 fllbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganje hrastovih in bukovih drv prirejenih za ?e£ angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketov iz drvnega oglja : ..BOULE8' (v veliki jajčji obliki) za viako kurjavo — Žareči komadi (v mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in ikanje. Naročbe. kl se Izvrše točno, je uaslositi na tovarniško pisaruo : trst — Ula della Sesa št. 22 ali na naro&ilao pisarno v Trstu pii tvrdki 6HOY. ANGELI, ul. Viuc. Bellini 11 (nasproti cerkvi novega Sv. Antona > Stran IV »EDINOST« štv. V Trstu, dne 20. januvarija l ••O < delu alpskih železnic, se v kratkem zaključi postopanje za oddajo in zagotovi se upravi državnih železnic definitivno koncesija za izkoriščanje te vodne moči, na katero so •bračala svojo pozornost v novejem času tudi različna privatna podjetja. Srbska goveda v Milanu. Neki milanski list je priobčil o prvem srbskem transportu goved v Milanu nastopno: Vspeh prve poskušnje uvoza srbskih goved v Milan je bil splošno dober. Goveda so vzlic 14 dnevnemu potovanju došla v dobrem stanju. Kar se tiče kakovosti, so bili naši mesarji popolnoma zadovoljni. Cene so se menjale od 75 do 80 lil* na 100 kgr žive teže. Vsled tega vspeha je bil naročen takoj drugi transport. ^^^^^^^ Razne vesti. Kdo je blazen? Soproga Sereuil v Parizu živita že dlje časa medsebojno v naj-večem prepiru. V zadnjem času sta se ho spo-V Cl!IVd IVI URO, dično, ali mlado udovo, brez otrok, veičo slovenskega in hrvatskega jezika za dopisovanje, s poznanjem nemškega jezika. Pre -nost imajo ore, katere so vešče češkega jezika. — Pismene ponudbe pod Velika t v r d k a — Praga na ^Inseratni oddelek Edinosti". 175' I nnn meblirano sobo in hrano iščem ne daleč Lc|IU od juži ega kolodvora. Pismene ponudbe na „Inseratni oddelek Edinoati" pod „Uradnik 33". "_1712 IIa npnHoa ie v Rožicah pri Materiji po-Hd |ll UUdf sestvo : 4 sobe, klet, 2 hleva in vodnjak, vrt pri hiši, več senožet. obilo drv. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti"* 5" Dve družini (skupno 8 oseb) iščejo za fe-_ bruvar ali avgust) dve stano- vanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možr.o plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod „D. D. 8" na . Inseratni oddelek Edinosti". 17U0 Maske Globin /o a j b o I j š e i n naj fine j se cisfilo za čeveje Zastopnik: ^Iberto Jedeschi TRST Corsošt.4 m. nad. ; Umetni fotogra/ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) T R S T. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost [lokalo v.por-celanaste.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsafcatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naiočbe In jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta. Pekarna in slaščičarna Mikuš trg 5. Francsco d' Rssisi štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in bisk : najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruli. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin — Pivo v steklenicah. .----- = Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na <1» Važen razglas za vso okolico! K V ftepremoeljiva Mijah za vozove za konje in voli, dežni plašči pove ščeni in pokrivala za konjake komate GioVarmi Sivitz Piazza della Stazione štev. I Podpisani priporoča si. občestvu s?olo zalogo Dalmatinskega vina nahajajočo so v ulici Torre bi^nca af, 4b in gostilno al. Romagna št 4 in ul Giulia št. 7 1 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste gvorttik trgovec z vinom. Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko 8 zaloga narejene obieke| Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izbero : prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIK & ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- g NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj, g VITTORIO PIŠKUR. g Svoji k svojim ! TELEFON Z464 Svoji k svojim! M. Stop par v Trstu TEST; ulica S. Griacomo št. 7 (Co;so) FILIJALKA: ulica Giaseppe Caprin št. 9 priporoča svojo no70 preurejeno pekarno in sladčičarno Prodaia vsakovrstne sladčice, mandolato, mo- stardo, konfekture, kolače itd. itd. Tu- in inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. * M- H- * mm umik posojilnici vpisana zadruga z oruej&nini jamstvom, v Goric! Gosposka ulica hšt. 7., II. naastr V l2.»ttti hlii. -- Zaloga Grramofonov znamenitih in navadnih SPECIJALIT&TO plošč in drugim ■■p-pm potrebnimi predmet'. Tmurn Plošče COLUMBiA FAVORITE GRAKOFON O D 2 O N FONOTIPIA OSO po konkurenčnih cenah Oi O grand hotel „Union" v Ijubljani. ]£omforf prve vrste. EB K HB 3Š3 K3 jfeđ 109 SOb. G. Hessi & Ci-mp. Piazza S. Giacomo štev. 2. I. nad. (Corso) Popravlja po najnižih conah. NaČelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako Hranilne vloge se obrestujejo po 41li°lP Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po 7*°/o na varščino ali zastavo in na menice po 6°/0 Glavni deleži koncem leta 5^2—- Stanje 31. doc. 1904 (v kronah): Članov; 17R1 z deleži K = 113.382. — Hrani Inel r 1 o g e 1,554.089 13. — Posojila 1,570.810.39. Vrednost hiš 110.675.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon Štev. 79. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga ppCroa.ti^^ stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zsgreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica zavarovalne zadruge „Cr^atia" - Srsi --CORSO štev. 1-- Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (stoi; v zalogi Josip 'Wism®y?it% TRST. ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja se tudi na deželo. F1 v<>k>kvkm -T| mm ZASTOPNIKE za Trst in Pulo sprejme Vacfav Hovorka Eksportna prodaja slanine CHRUD1N (Češka) Popisovanje v češkem in nemškem jeziku. Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke sonaše stiskalnice „ERGOLE" g najnovejšega in najboljšegasestava z dvojno in nepretrgano špritiskalno močjo; zajaoiče no najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Xajbolj6e automaUćno pateiitovane utne brizgaluice, ki dflujejo same od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. ,Syphonia" plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AUMČlia BniiJlliCa. čistilnice, r< šetalnice. — Slamorezniea. ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo ca jamstvo kot posebno najnovejžega %V --j izbornega uresničenega, najbolj pripozn&nega in odlik, sestava. : j § j j : . PH. M A T F A R T H & Oo. Tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v \seh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z tr.iiogošttvilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastcp^ini. 1. 11. OSMO izdeluje kape vsake Trato in oblike, nadalje higijenične klobuke iz platna, ki se jih more prati Prodaja klobuke —— iz klobučevine in slame ——- Vse po cenah, da se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST FILIP SVAfđlŠEVIC zaloga dalmatinskega vins lastni pridelek v Jesenicah pri Omiša v ulici Valdirivo žt. 17 (Telefon 1405; v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalj priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AirAdria alica Nuova St. 11 in ,,Ai fratell dalmuti., ti 11 e Zadecche št. S. v katerih toči svoja vina I. v:--..- Restavracija Finding ulica Cologna šte. 9-13 Dreherjevo in Flzensko pivo. Razna vina, izborna kuhinja Lepo kegljišče. Plesalna dvorana, biljard, igralna sr ba Vsako nedeljo in praznik ples z orkestralno godbo,