Delavska kontrola mora segati do tam,  do koder seže delavski dinar
Piše: Boris Crne
Občinska konferenca ZKS Ljubljana-Šiška je bila prva občinska organizacija Zveze komu-nistov v Sloveniji, ki je obravnavala proble-matiko organiziranja in delovanja organov delavske kontrole. Na konferenci je bilo ve-liko plodnih razprav o nalogah delavske kon-trole, izrečeno je bilo veliko število mnenj, stališč in pripomb o delavskem nadzoru. Osnovna misel vseh razpravljalcev je bila, da moramo organizirati delavsko kontrolo po-vsod tam, kjer se trošijo družbena sredstva.
V naših družbenopolitičnih odnosih smo soočeni z nekaterimi pomanjkljivostmi in problemi, zato se je Zveza komunistov Jugo-slavije in Zveza komunistov Slovenije v zad-njem obdobju, posebno pa po pismu tovari-ša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, osredotočila na vprašanje nadaljnjega razvo-ja socialističnih samoupravnih odnosov. Pri tem je Zveza komunistov posvetila posebno pozornost nalogam, ki jih imajo njeni člani pri razvijanju samoupravne delavske kontro-le, kot eni najpomembnejših funkcij samo-upravljanja,,
Pri izvajanju teh nalog se ponekod sreču-jejo z bolj ali manj odkritimi odpori in dru-god z nerazumevanjem ali tudi z napačnim tolmačenjem zahteve po doslednem uveljav-ljanju delavske kontrole. Morda je temu vzrok tudi aktivno delo osnovnih organizacij Zveze komunistov v posameznih organizaci-jah združenega dela in temeljnih organizaci-jah združenega dela, ki so po pismu predsed-nika Tita in izvršnega biroja predsedstva, pa tudi že prej zahtevale, da morajo biti delav-ci kar najbolj ustrezno seznanjeni z razme-rami v temeljni organizaciji združenega de-la, da morajo biti seznanjeni s poslovno po-litiko, delitvijo dohodka, trošenjem sredstev itd. Zveza komunistov mora biti zato pri-pravljena, da se odločno zoperstavi vsem odporom in da vztrajno odstranjajo nejas-nosti oziroma nerazumevanje v vseh tistih sredinah, kjer se ta pojavlja. Če pogledamo le nekaj nesprejemljivih pojavov, pojmovanj in prepričanj, ki se pojavljajo, ko govorimo o delavskem nadzoru:
—  marsikje vedo povedati, da je zahteva po delavski kontroli vznikla šele v sedanjih družbenoekonomskih razmerah. Vendar mo-ramo opozoriti, da je že zakon o upravljanju v državnih gospodarskih organizacijah po de-lovnih kolektivih (zakon o samoupravljanju) poleg drugih pravic in dolžnosti opredelil tu-di nalogo, da delavci sami vpeljejo ustavne oblike kontrole. Ustava iz leta 1963 daje de-lavcem pravico in dolžnost, da organizirajo in zagotovijo notranjo kontrolo. Torej ne gre za neke nove zahteve, gre le za to, da je bila funkcija kontrole, ki je sestavina samouprav-nih produkcijskih odnosov, zapostavljena in okrnjena. Šele pismo predsednika Tita in iz-vršnega biroja predsedstva ZKJ, je ponovno osredotočilo pozornost Zveze komunistov in Zveze sindikatov na to pomembno funkcijo samoupravljanja;
—  drugo zmotno prepričanje je, da samo-upravljanje oziroma izvolitev delavskega sve-ta že samo po sebi zagotavlja tudi kontrolo nad upravljanjem z družbenimi sredstvi, de-litvijo   in   razpolaganjem   dohodka,   uveljav-Ijanjem  socialističnih  odnosov  idr.  Doseda-nja samoupravna praksa je opozorila, da re-produkcija samoupravnih socialističnih pro-izvodnih  odnosov ni  zagotovljena  sama  po sebi, da so brez organiziranega nadzora de-lavcev nad sprejemanjem in izvajanjem skle-pov tudi ti odnosi podvrženi deformacijam;
—  pogosto slišimo tudi mnenje, da je or-ganizirana   notranja   kontrola   delavcev   ne-združljiva   s   samoupravljanjem,   češ   da   ta prej  ovira,  kot pa pospešuje razvoj  demo-kratičnih odnosov itd.;
—  razširjeno je tudi mnenje, da je kon-trolno funkcijo v organizaciji združenega de-la   mogoče   zagotoviti  z  boljšim  informira-njem  delavcev.  Nobenega  dvoma  ni,  da  je informiranost pogoj  kontrole, kot je pogoj za odločanje. Toda samo  obveščanje  delav-cev še ne pomeni tudi njihove kontrole nad razpolaganjem z rezultati njihovega dela, iz-vajanjem   sprejete   politike   itd.   Končno   je tudi informacija sama lahko lažna, površna, nepopolna. Zato je potrebno tudi točnost ob-veščanja nadzirati in preverjati;
—  nadalje   srečujemo   mnenje,   ki   enači delavsko kontrolo s strokovno kontrolo. Po-vsem jasno je, da se ti dve kontroli izklju-čujeta, saj  delavska nadzira proizvodne od-nose, delitev sredstev itd., strokovna kontro-la pa proizvodni proces (kvaliteto proizvodov ipd.). Zato obstoja mnenje, da je samouprav-na delavska kontrola odveč, saj njeno funk-cijo opravljajo posamezne strokovne službe v organizacijah združenega dela.
Na prisotnost takih pogledov in stališč je potrebno opozoriti zato, ker pomenijo v svo-jem bistvu — zavestno ali podzavestno — od-por proti uveljavljanju samoupravne delav-ske kontrole. Zato v samoupravljanje inte-grirana delavska kontrola ne pomeni nič dru-gega kot kontrolo vseh delavcev nad uveljav-Tjanjem družbeno-ekonomskih odnosov, kon-trolo nad reprodukcijo in razpolaganjem z rezultati živega in minulega dela in zato po-
meni vsak odpor proti taki kontroli poskus odtujevanja   samoupravnih  pravic  delavcev.
Delavska kontrola pa bo dosegla svoj na-men oziroma cilj, tj. razvijanje in utrjevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov le takrat, ko bodo ustrezno določene in nor-mirane njene naloge.
Čeprav je res, da je vsebina kontrole vse tisto, kar je vsebina samoupravnega odloča-nja, pa je tudi res, da praktična kontrola terja, da jo razdelimo na različne nosilce in da izberemo oziroma podvržemo kontroli, ki jo opravlja poseben izvoljen organ, najpo-membnejše odločitve npr. investicijski pro-grami, delitve dohodka, integracije ipd.
Statutarno določilo o tem, da kontrola kontrolira vse, je lahko le splošno načelo, toda praktično ni. Za utrjevanje samouprav-ljanja in pravic delavcev bo storil več tisti organ, ki bo npr. vsake tri mesece pregledal kako se uresničujejo pravice delavcev zapi-sane v samoupravnih sporazumih, o delitvi dohodka, dohodka in osebnih dohodkih, sa-moupravni sporazum o medsebojnih razmer-jih delavcev v združenem delu itd., kot pa ti-sti, ki se bo ukvarjal z vsem, a v bistvu z ničemer. Potrebno je zagotoviti in organizi-rati kontrolo nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno reprodukcijo. Zagotoviti je tre-
ba kontrolo nad združenimi sredstvi v orga-nizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja sredstev za določene namene (poslovne banke, interesne skupnosti, zavaro-valnice). Kontrolo dohodka je treba ustvari-ti zlasti nad namenskimi skladi in stroški poslovanja. Skratka gre za kontrolo nad tem, kaj se dogaja z rezultati, ki jih je dalo živo delo in še posebej minulo delo. Velik del dohodka, na katerega smo bili dosedaj pre-malo pozorni, so bili materialni izdatki. Tudi nad temi bo kontrola neizogibna.
Največkrat se danes srečujemo z družbe-nimi slabostmi pri delitvi in porabi ustvar-jenega dohodka, predvsem pa z odtujeva-njem dohodka, še posebej njegovega presež-nega dela izpod kontrole delavcev.^Zato mo-ramo organizirati kontrolo tako nad tistimi sredstvi, ki »krožijo ali se delijo« v organi-zacijah združenega dela, kot tistimi, ki cir-kulirajo kot družbena akumulacija. Samo-upravna delavska kontrola mora biti torej organizirana povsod kjer se trošijo družbe-na sredstva, preprečevati mora družbene ekscene in biti podpora v prizadevanjih, da premagamo odtujevanje sredstev in damo delavcu v roke polno ekonomsko in politično oblast. Prav zato pomeni kontrola nad go-spodarjenjem s presežkom dela, vsebino de-la samoupravne delavske kontrole v naši družbi.
Organizacija delavske kontrole mora omo-gočati vsem delavcem vpogled y vse tiste po-datke, ki so pomembni za ocenjevanje uspeš-nosti gospodarjenja, ravnanja z obratnimi sredstvi, racionalnosti pri uporabi namenskih sredstev, zakonitosti v odnosih, iz delovnih razmerij idr. Z vpogledom delavcev v celo-vite odnose in gospodarjenje v organizaciji združenega dela bo delavcem omogočena u-resničitev pravic in dolžnosti iniciative ta-krat, ko bodo ugotovili, da se katerikoli od-nos oddaljuje od sprejetih samoupravnih in družbenih norm oziroma, da se kršijo samo-upravne pravice in zakonitosti.
Tako razumljena delavska kontrola je le dosledna uveljavitev vseh funkcij delavske-ga samoupravljanja. Zato organizirana delav-ska kontrola ni niti nad organi samouprav-ljanja niti ob njih, temveč je njihov integral-ni del. Vemo pa, da tudi vsi in ob vsakem času ne moremo kontrolirati, zato je razum-ljivo, da je treba delavsko kontrolo ustrezno organizirati. Nesprejemljiva je teza, da lahko vsi in ob vsakem času vse kontroliramo in da je kakršnakoli institucionalizacija kontro-le odveč. Ce bi to tezo sprejeli, to dejansko pomeni anarhično kontrolo, ki bi bila neučin-kovita oziroma bi je sploh ne bilo.
Ideja o delavski kontroli je stara kot de-lavsko gibanje in danes ne gre več za vpra-šanje, ali formirati organe delavske kontrole ali ne, temveč gre samo za vprašanje, kako jih organizirati, da bodo ustrezali samouprav-nim odnosom in interesom delavskega razre-da. Tudi ne gre več samo za uresničitev po-litičnih zahtev, ampak gre za uresničitev u-stavnih določil oziroma gre za ustavno ob-vezo. Osnutek ustave SFRJ, ki ga je sprcjel odbor narodov na seji 7. junija 1973 govori o temeljnih načelih IV., 9 odstavek: (1. odsta-vek: Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbe-nih zadev) ... z uveljavljanjem kontrole de-lavcev in drugih delovnih ljudi in sploh kon-trole nad delom nosilcev samoupravnih, jav-nih in drugih družbenih funkcij v samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter v druž-benopolitičnih skupnostih, ... kontrole, ki ga ustanovijo z zakonom.
(Nadaljevanje prihodnjič)