Štev 123
TRST, sreda 4. maja 1910.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
»adi eb nedeljah In prazniki:? ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poiamltae SteT. se prodaiajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tebakarn&h v Trsti: in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i;:ai, Dornbergu itd. Zastarale iter. po 5 nvč. (10 stot.). d^LA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 toione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, P'icsrtnice, zahvale, poslanice, ogiaai denarnih zavodov po 2 O st. rim. Za oela-e v U-kstu liafca do a vrst 20 K, vsaka :i*daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-tuldj pa 40 stot. Oglase sprejema, Lnseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
— Plačljivo In uioitjiva - Tr=fci.	=
Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko.
V edinost* j* SMit
za calo leto K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. lUMBlna aa n»d»U«ko i«d«mj« ,,K»I1K>STI'' «t«e: aa
oelo loto Kron 5-30, pol l«ta Kron 2 00. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vaaa pisma oe no sprejemajo in rokopisi «0 no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEF AN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinoaf vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoItao-hranllnKnl račun It 841652. TELEFOM It. 11-57.
narodno delaoska organiz. o Trstu
vabi na
ki se bo obdržal
danes, dirie 4. maja
ob 8, uri zvečer
\ Ti lilii ilv^rami „Narotln, <i
Dnevni red :
Volitev v okrajna bolniško blagajno in stališče N. D. O.
Z ozirom na važnost dnevnega reda, je upati, da se naše slovensko delavstvo polno-številno udeleži.
ODBOR
rNar. delav. organiz."
BRZOciftUNE UE5TI.
Delegacije-
BUDJMPEŠTA 5. Delegacije se sesta-Mejo letos v Pešti in sicer ob času ko bo tam bival cesar. Prva skupna seja delegacij bo dne 16. maja.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 3. Cesar je predpoludne vspre-jei v posebni avdijenci novoimenovanega odposlanca ur^gvaj skega Friderika Snoviela Guarch. Odposlanec je izročil cesarju svoje poverilno pismo.
Guverner Jemena Bosanec.
SARAJEVO 3. Guverner pokrajine Jemena Idriz Tegovič Mehmed Ali paša je rodom Bosanec. Rodil .se je v Kuprešu blizu Sarajeva. Tegović Ali paša je imenovan poveljnikom sedmega vojnega zbora ter je prejel pooblastilo, da povsem po svoji volji imenu e in odpušča uradnike in častnike.
Protest proti agrarcem.
DUNAJ 3. Shod delegatov 120 zadrug mesarjev iz vseh pokrajin ju sklenil protest proti agrarcem, ki zabranjajo uvoz živine iz inozemstva in provzročajo tako draginjo mesa. Objavljen bo proglas v stotisočerih izvodih v vseh jezikik, in bo nabit v vseh avstrijskih mestih.
Srbski prestolonaslednik v Rimu.
DUNAJ 3. „N. Fr. Pressi" poroča njen rimski dopisnik, da je prišel srbski prestolonaslednik v Rim, da prebije preko pravoslavnih velikonočnih praznikih pri svoji teti, italijanski kraljici in ne iz drugih razlogov.
Srbski dvor na Cetinju.
BELIGRAD 3. Tukajšnji listi beležijo, da je kralj Peter jav.l na Cetinje, da pride z vsemi členi srbske kraljevske hiše v Črno goro čestitat knezu Nikoli povodom njegovega jubileja.
Bjornsonov pogreb.
KRISTIJANI}A 3. Danes so slovesno »okopali Bjornsona. Ceremoniji so prisostvovali kralj, kraljica, členi rodbine Bjornsonove, zastopniki inozemskih vladarjev, norveške vlade in stortinga, odposlanci mestne uprave, družbe znanosti ter druzih danskih, nor-
PODL1STEK.
Juadca Agićeva.
Povest.
K rva.tski spk&l Ks. Šr.ndor-Gja ski. - Prevel Fr. Orol
— Težko ; d^ omiva. Gospod krajni Šolski nadzornik se ie menda ravnokar odpravil na neko komisijo. Tako kmalu se ne vrne. V ostalem pa je vsejedno. V svrho, da vam se dohodki računajo od danes naprej, morali bi priseči že včeraj, ker naredba se glasi: „Dohodki se izplačujejo s prvim naslednjega meseca, po dnevu ko je kedo bil zaprisežen." Tako je navadno za uradnike, a kakor so po § 112. šolskega zakona učitelji povsem izjednačeni z uradniki, akoprem so le deželni uradniki, — tako vsaj si tolmačim § 96. istega zak(Mi-skega člana, — nastaja vprašanje, se-li ta naredba tika tudi slednjih.
veških in švedskih pisateljskih društev. Nagrobni govor je imel prof. Nansen. Na grob je bilo položenih mnogo vencev.
Žrebanje.
DUNAJ 3. Na žrebanju sreček italijanskega rudečega križa je glavni dobitek 30 tisoč lir zadela serija 1546 št. 44. Delavski nemiri na Francozkem. — Boj med stevkujočimi delavci in vojaki.
PARIZ 3. Iz Diinkirchena se javlja o velikih nemirih, ki so jih provzročili stavfcu-joči železniški delavci. Sinoči je vdrlo na železniško postajo, okoli 3000 stavkujočih delavcev, ki so napravili iz tovornih voz neke vrst barikade ter bombardirali z železnimi palicami, steklenicami in kosi premoga dragonarje, ki so nastanjeni na postaji. Vojaki so šli proti napadalcem, a ti so pobegnili še-le tedaj, ko jih je prijel oddelek dragoncev od zadej. Več jezdecev je bilo ranjenih s kamenji. Tekom večera je prišlo še opetovano do spopada med četami in stakujočimi. Slednji so poskusili zažgati eno žago in so razdrli hišo enega stavkoloma. Na obeh straneh je bilo več ranjenih.
DUNK1RCHEN 3. Demonstracije so trajale danes celi predpoludne. Stavkujoči so obmetavali orožništvo s kamenjem. Dra-gonci so bili prisiljeni, potegniti sablje. En demonstrant je ustrelil z revolverja in ranil pri tem druzega demonstrante. Danes so došle nove čete v ojačenje. Italijanski kralj za srbske ponesr-ečence.
RIM 3. Kralj Viktor Emanuel je: daroval 10.000 lir v korist prebivalstva v Srbiji, ki je prizadeto po povodnji. italijanski odposlanec v Beligradu je dobil nalocj, obvestiti o tem srbsko vlado.
Avtonomija Finske.
HELSINGFORS 3. Odsek iz temeljne zakone, ki pošlje svoje mnenje bržkone še danes zbornici, predlaga naj d ieželni zbor sploh odkloni zahtevo, da bi se izrazil o zakonskih predlogah, ki zadevaj o Finsko.
Italijanski minister zunanj ih zadev pojde v Berolin.
RIM 3. „Agenzie Stefanie ' javlja, da pojde minister zunanjih zadev marki San Giuliano koncem maja v B< rrolin, 'da se predstavi cesarju in vrne ob jsk nemškega državnega kancelarja Bethman -HoJlvvega.
Nov francoski vodilni z jrakoplov.
PARIZ 3. „Journalu por oča, da se na podlagi načrtov inženirja L; ihre dete sedaj za vojno ministerstvo povst an nove vrste zrakoplov, ki bo obsegal 12/300 rn3. Imel bo šest vijakov, ki jih bodo goi lili trije motorji po 80 konjskih sil. Hitrost: znaša 80 km, dva koša sta močno zvezana, z zrakoplovom. Novi zrakoplov, ki dobi im*i „Fregatte", se vdeleži že letošnjih velikih vaj.
Berolin 3. Državr.i kaincelai Bethmann-Hollvveg je danes zjutraj o dpotoval v Wies-baden.	___
Ogrska.
Krvav pretep na vc ililnem shodu.
BUDIMPEŠTA 3. V volilnem okraji Karansebes (okraj Božov ić) je nastal na volilnem shodu tepež. Kane iidat narodne delavne stranke Burdia je i mel svoj programni govor, pri čemer je prisilo med njegovimi volilci in med volilcL kai ididata narodnostne stranke Vlada do pretep; i. En pristašev Burdia je bil ubit, dva dru ga pa smrtno ranjena.
Razpis državne-zb arskih volitev.
BUDIMPEŠTA 3. Jiatri se bo vršil mi-nisterski svet, na katerei m se določi čas no-
vih volitev za državni zbor. — Ministerski j predsednik se poda tekom t.edna na Dunaj,' da stavi cesarju tozadevne predloge. — Dne 10. maja bo objavljen dekret, ki bo sklical novi parlament. — Cesar pride v Budimpešto dne 11. maja.
listja v Albanci.
SKOPL]E 3 Včeraj je dospel v Solun batalijon reservistov, ki ostane tukaj. Drugi bataljon ]e odšel od tukaj direktno v Veri-sović. Od včeraj popoludne traja drugi hud boj med Verisovičem in Kačanikom.
SOLUN 3. Kakor se glasi, je v zadnjih bojih padel poveljnik -ustašev Idris Sever. Odposlanci ustašev iz Kosovega so si prizadevali, da bi našuntali na ustajo tudi Arnavte v ozemlju Miiisije, da bi se zahtevalo tudi tam ohranitev priviligejev iz dobe Abdul Hamida. Nemir v Ipeku, Prištini in Mitrovici se je polegel. Z vojaškimi odredbami pa se nadaljuje neprestano.
Reorganizacija državnih železnic.
r Časopis českeho lifedničtva železnič-niho" v Pragi prinaša v svoji zadnji slovenski prilogi nastopni članek:
Ako pregledujemo in premišljujemo poslovanje naše železniške uprave, prežete od vrha do tal z brezglavim in brezvestnim birokratizmom, se moramo res čuditi, da se ne dogaja več nerednosti in nezgod. Toda takoj moramo pribiti, da ni zasluga odre-venelih birokratov, če se vleče škripava ciza vsaj kolikortoiiko, temveč — uradništva, vseh uslužbencev.
Res, daleč bi že prišla železniška uprava, če bi vsi njeni organi slepo udinjali svoje možgane birol:raški bistroumnosti. Uradniki vidijo nesmisel, slutijo posledice, ki bi nastale — in izvršujejo to in ono po svoje. Pa ne iz nepokorščine! Ne, ampak vsled vestnosti in poštenosti svoje in ker se zavedajo svojih dolžnesti.
Ni pretirano, kar trdimo. Naj misli ta ali oni patriot o železničarjih tako ali tako ; poštenjak, pravičnik nam mora priznati, da :e v železničarju razvit čut dolžnosti tako kakor ne zlepa v kakem drugem civilnem stanu.
Naš delodajalec bi si torej prav lahko častital, če bi bil to, kar ni. Vidi sicer, da ne izpolnjujemo doslovno premodrih ukazov od zgoraj, toda storiti ne more nič, ker mora vendarle pritrditi vsemu.
Tako je, dokler gre vse gladko in mirno. Ali gorje onemu, ki ni vršii svoje službe do črke natanko po inštrukcijah, in se mu je pripetila nezgoda.
Konec tragedije poznate vsi.
Za vse pametne ljudi uganka pa je, da se visokim gospodom vsaj toliko ne zasveti v glavi da bi se iz vseh teh in drugih kontrastov vsaj kaj učili, da bi izboljšali in uredili službene knjige, ki naj bi bile predvsem — izvedljive in pravične za obe strani.
Tu bi moral poseči vmes ljudski zastopnik, in zaropotati bi moral železniški svet. Zakaj ne trpimo samo železničarji, tudi ljudstvo ima škodo, ki je temveča in občutnejša, čim bolj se množi in raste promet. In to bo tako dolgo, dokler bo vladal birokratizem na naših železnicah, dokler bo pri gradnjah železniških prog merodajen le ozir nacijonalizma in strategije, a ne v prvi vrsti splošno gospodarski in ljudski napredek.
Železniška uprava bi morala popolnoma preustrojiti svoje delovanje in poslovanje. Ozirati bi se morala na tiste, ki jim je železnica namenjena. Ob slavnostnih prilikah in na banketih slišimo večkrat prekrasne himne na železnico, ki je blago slo*, in vir blagostanja itd. za narod. Saj je res, vzrok in pogoj sta tu, le dobre volje in potrebnega strokovnega pa narodnogospodarskega znanja manjka gospodom, ki se lovijo od ekstrema do ekstrema, od nesmiselnosti do nesmiselnosti.
Stvar in naloga ljudskih zastopnikov je, da se bolj pobrigajo, kaj je z denarjem, ki ga zaslužijo železnice. Nočemo že danes obešati vsega na veliki zvon, izdajamo le toliko, da se godijo za kulisami res prečudne stvari: razsipnost, protekcijonizem in korupcija. Vse pa prevejuje ultragermanizem . . -Gospodje poslanci naj samo tako-le lepo vprašajo našega gospoda ministra, kako je z različnimi podporami raznim nemškim zavodom, pa morda kaj izvedo. A če ne bo mož hotel z barvo na dan, bomo pa govorili mi! Posebno naj se zanimajo za to, kolika tisoč kron železniškega denarja so dobile, letos razne nepotrebne nemške sole po Slovenskem!! In koliko lansko leto! Pa kaka so ta denar vknjižili, pod kako postavko zaračunali!
Železniška uprava — tvoje ime je biro-kra tizem in korupcija !
<5eški klerikalci za jezikovne predioge.
„Našinec" glasilo češko-klerikalnega poslanca dr. Hrubana piše:
„Z ozirom na sedanji politiški položaj j' t potrebno, da Čehi konečno zavzamejo i jeko gotovo stališče napram jezikovnim •predlogom, ako se bo varovalo načela enakopravnosti obeh narodnosti in enotnosti kraljevstva češkega, in če se bo ob enem jemalo obzira tudi na jezikovne razmere na Moravskem in v Šleziji. V tem slučaju se , morda Čehi ne bi izognili razpravljanju je-izikovnih predlog. Ob ohranitvi goriomenje-{nega principijelnega stališča bi bila oblika f rešitve jezikovnega vprašanja le podrejenega i pomena. Jezikovno vprašanje na Češkem je ' stopilo danes v tak stadij, da se mora absolutno kaj zgoditi, ako se noče, da bo popolnoma omajano zaupanje v javne oblasti."
Nam se vidijo nazori, ki jih tu razvija češko-klerikalni list, povsem pravilni. Mislimo pa, da vse to, kar velja za Češko, velja tudi za naše slovenske dežele.
V prihodnjem državno-zbor-skem zasedanju
ki se otvori 6. t. m., pride takoj prvi dan v razpravo definitivna sprememba poslovnika. Kakor poročajo z Dunaja, mislijo Nemci zahtevati z vso odločnostjo, naj se potom zakona določi nemški jezik kakor razpravni jezik. Naravno, da tak predlog naleti pri slovanskih strankah na ravno tako odločen odpor. Določiti se hoče tudi maksimum, koliko časa bo smel vsak govornik govoriti. Tako se hoče priti v okom predolgim govorom.
Poljska ljudska stranka.
Minulo nedeljo se je vršil v Tarnovu shod poslancev poljske ljudske stranke. V glavnem je veljalo posvetovanje reorganizaciji stranke in so sklenili, da se v bodoče predsedstvo stranke v državnem in deželnem zboru ne bo več združevalo v eni in isti osebi. Predsednik stranke, če le možno, naj ne bo poslanec! Sklenili so z večino glasov, da se osnuje v Krakovu novo politiško
Stepanovič je izgov« Dri! te besede, kakor bi čital kak odlok. 1 \\ož je povsem otrpnil, kadar je citiral kako naredbo ali paragrafe. [urkici seveda ni b ilo možno proceniti ta njegov svečani, dos tojanstveni povsem službeni nastop, — a ol)vestilo jo je po-trlo.
—	A zakaj niste že prej pomislili na tako važen čin ? — je na daljeval Stepanovič, pa začel šetati se po sobi.
—	Mislila, — mislila sem, — kako ne, — še oče me je opozoril na to. A nisem znala, da včeraj ne dospe m za časa.
—	Oho — oho — jo' je prekinil Stepanovič oholo in porogljiv o. — Pa da ste dospeli tudi včeraj, ne b i bilo drugačno. Ker, prosim vas, — v naj ugodnejših okol-ščinah ne bi mogli dospeti pred poludnem. A mislite, da bi vas mi zaj»risegli takoj popoldne ?!. Ha-ha-ha 1
V tem je vstopil v sobo mladi človek, ki se je takoj predstavil Jur kici kakor učitelj Tašo Nedeljkovič.
—	Do2nal sem, da ste dospeli. — je pripomnil.
—	Tako ? — je odvrnilo dekle nevoljno. Skrbelo jo je radi njenega plačila.
—	Upravitelj — mi je pravil, da vas je srečal.
—	Resnično, velemožni? A kje je videl gospico? — vmešal se je Nedeljkoviču v razgovor Stepanovič.
—	Tako torej vi poznate gospoda podžupana upravitelja? — je vprašal furkico, okrenivši se k njej.
—	Ne poznam ga.
—	Pa kako torej, da velemožni zna za njen prihod? — je vprašal Stepanovič Nedeljkoviča.
—	Srečal je gospico — zdi se mi, da jej je tudi poraogel preko blata, — tako vsaj je pripovedoval. — Moramo vam priznati, gospica, da ste napravili nanj najbolji vtis. Rekel mi je celo, da pride tudi on k slovesnosti „Pridi Sv. Duh.-
Osupnjeno je pogledal Stepanovič Jur-kico in v istem trenotku se je njegov do-sedaj strog in naguban obraz izpremenil v sladkega in ljubeznivega. V prijazen nasmeh so se mu strnile vse poteze obraza.
—	Tako torej gospod upravitelj? — je
rekel sedaj ter se tako izdal nehote. — Resnično mi je žal, da ste zakasnili zavoljo prisege. Prosim, sedite ! Saj res! -— ali se otroci že zbirajo ? — Takoj bo osma, — je izgovoril ter izvlekel iz žepa težko zlato remontuarko, pripeto k še težjej azlati verižici.
—	Otrok je že precej, — je odgovoril Nedeljkovič, — gospa Lisička in gospica Milkovičeva sta tudi tukaj. Lasiča ne bo.
—	Ah, on vedno tako. Vinograd mu je bolj na srcu nego šola. Potem pa — vse jaz, — vse jaz. A gospica, ne bi-li vam bilo drago spoznati se tudi z bodočimi kolegi-njicami svojimi? Nedeljkovič, dajte, pospre^ mite gospodično tje. Jaz pridem takoj, — prej moram pregledati te spise tukaj na mizi. Nadzornik povprašuje po izvestju.
Jurkici je bilo ugodno, da je mogla oditi. Stepanovič jej je bil grozen.
—	Kam pa sedaj ? — je vprašala Nedeljkoviča, ko sta bila ona sama na hodniku.
Sem-le, na levo, tam greva naravnost naprej. Tukaj so nameščeni trije razredi. V nasprotnej hiši so štiri deški razredi. A jeden
Stran IT.
-EDINOST« št. 123.
V Trsfeu, dne 4. maja 1910-
zvezo na podlagi strankinega statuta. Eno- otrpnelosti vedno bolj napredujejo. Bolnik glasno so izrekli protest proti davku na'tudi težko vživa hrano, vžigalice. Dalje je zborovanje sklenilo za-j Fanatizem turških hodžev. Znani htevati povišanje davka na vse alkoholne, češki slikar Vesely, ki se mudi sedaj v Cari-pijače in čim hitre] j odpravo hišno-razred-j gradu, je dobil na intervencijo avstrijskega nega davka.	j poslaništva v Carigradu dovoljenje, da sme
--; napraviti slike nekaterih mošej. Turški hodže
Rekonstrukcija mlnisterstva. ;pa so sklenili, da Vesely-ja ne bodo pustili Kakor poročajo neki listi, so posvetova--slikati. Ko je Vesely te dni slikal v Aja nja med voditelji strank in vlado dozorela v; Sofija, so udrli na njega hodže, razdrli slike toliko, da vstopi v vlado bivši trgovinski in ga insultirali. Le z veliko težavo se je minister dr. F i e d 1 e r (Čeh) kakor minister! slikarju posrečilo, da se je oprostil iz rok za javna dela in Začek kakor češki mini-1 zbesnelih hodžev.
ster-roiak.	! Prestolonaslednik Fran Ferdinand
Kaj pa jugoslovanski minister? Ali obišče sultana? Iz Carigrada poročajo, da ostanemo zopet praznih rok ? Ali naj ostane se v tamošnjih turških krogih trdovratno za večno čas v princip in tradicijo, da' vzdržava govorica, da pride nadvojvoda južni Slovani ne smejo imeti svojega zastop- Fran Ferdinand v Carigrad v obiske k sul-nika na vladi, dokler je na poti — nemški tana in turške cesarske rodbine. Turški veto. Ali pa se morda zgodi to pot še poslanik na Dunaju je odpotoval na dopust hujše: da ostanemo praznih rok, ker se z Dunaja v Carigrad in to potovanje se slovanska medsebojna zavist postavlja na spravlja v zvezo s potovanjem prestolona-stališČe : raje nič, nego kdo drugi! ! Krivico siednika nadvojvode Fran Ferdinanda, od strani tujinca je težko prenašati, ali škoda Pogajanja med Jugoslovani. „Tages-po lastni zaslepljenosti odpira še hujo rano. post" je poročala, da so se pogajanja za --tesneje združenje obeh jugoslovanskih klubov
fin^i/110 nrvvirA	razbila. Temu nasproti je poslal dr. Ploj
a^nevn« nuvio«.	popravek, da to ni res in da pogajanja še
Napad na vojvodo Manchesterskega	n[s0 zaključena, marveč nadaljujejo še vedno.
in njegovo soprogo. Vojvoda Manchesterski	Nov denar v Črnigori. — Iz Cetinja
in njegova soproga, ki se nahajata sedaj v	poročajo, da je državna blagajna jela s
Nevv-Yorku na obiskih pri Vanderbildtu, sta	\m majem izdajati nove srebrne dvoperper-
bila — kakor poročajo od tam — na neki	ske (dvokronske) novce. Tega denarja je
avtomobilski vožnji napadena od neznanih	prišlo v promet za 600.000 K. Denar je
zlikovcev in oba krvavo ranjena.	izdelan v kovnici na Dunaju.
Ljubljanska „Glasbena Matica" pri-	-
j-.-di dne 5. maja koncert v Zagrebu na	D 0111 SCO Vesti, korist Strossmayenevega spomenika. Izleta	clovenCu«. Pred par dnevi smo zase bo udeležilo okoli 600 oseb Slovenske	^iV?™\ratko nehonetnosti, ki jih je za-goste pozdravi na kolodvoru tudi zagrebški	™£{™slovenec« v svojem izdanju od 26. župan Holjac.	a z notjco d naslovom. nKam je
Češki vseuciliški profesorji so vložili .-/fl absolutna narodnost ?" Očital nam je, protest proti neki odredbi naucnega ministra da gčitim0 koristolovstvo tržaških slovenskih Sturgkha, v kateri se omejujejo pravice tr„ovcev sumničil je narodno mišljenje slo-vseučiliških profesorjev glede zastopstva na V(rnskih 'učiteljev in je — v krono vsemu mednarodnih kongresih po deželah in na- _ zIorabljai ime' državnega poslanca profe-rodnostih.	sorja Mandiča. Vse to pa, da je mogel nas
Italija zavaruje mejo napram Av- obtožiti, da smo se izneverili svojemu na-striji. Iz Rima poročajo, da je italijanski rodnemu načelu.
vojni minister dobil prošnjo, podpisano od	ta podtikanja smo — kakor rečeno
vseh furlanskih poslancev, ki ga prosijo, _ ^e odgovorili v našem nedeljskem izda-
naj bi poskrbel, da se utrdi čedadska pla- njUi Vendar se nam zdi potrebno, da sta-nota, ki je sedaj popolnoma izpostavljena vjmo do „Slovenca" še eno vprašanje in da vsaki invaziji. Stroški bi znašali 50 mili- reagiramo na neko že več nego smešno jonov lir. Minister je obljubil ukreniti vse renomiranje.
potrebno.	Poznavajoči predobro položaj, v kate-
Razmere med Avstrijo in Italijo pa rem se nahajajo naši trgovci v Trstu, in ve-ostanejo seveda vzlic temu „najprisrčnejše". joči, da je v največem interesu tudi naše Spomenik Prokopa Golego, husit- skupne narodne pozicije v tem trgovskem skega vojskovodje, bo odkrit 17. julija v mestu, da se naši trgovci najprej konsoli-Pragi. Spomenik je stal 20.000 K.	dirajo, da si vstvarijo trdne podlage svojim
Hofrichter. Ker se boje, da bi utegnil podjetjem — smo se mi postavili na sta-Hofrichter poskusiti samomor, so straže lišče. naj se jih ne sili, da bi se politično pred njegovo celico podvojene. Ne puščajo eks; .inirali.
ga samega niti po noči, niti po dnevu. Najbolji dokaz, kako opravičeno je to Gospa Hofrichterjeva je izjavila napram na£0 stališče, je dejstvo, da se tega stališča nekim časnikarjem, da je ona vedno govo- drže tudi — „Slovenčevi" somišljeniki!! rila resnico. Da je prišla na sum krivega prc m0 „Slovenca" najuljudneje, naj nam pričevanja, izvira od tod, da je, ko so jej pojasni: za aj tržaška podružnica „Gospo-na policiji povedali, da je njen soprog darske zveze" nima nikakih slovenskih nad-priznal zločin, izjavila, da je v zadnjem času pisov p / Zakaj nima slovenskega napisa slutila krivdo svojega moža.	prodajalna cerkvenih potrebščin v ulici
Gospa Hofrichterjeva je tudi izajvila, ^elle Poste ?! Pa ne morda zato, ker je da nikakor ni res, da bi bila ona tekom „Slovenčev" radikalizem — da se poslu-svojega zasliševanja na policiji zavzela ^imo njegovih lastnih besed v gori ome-sovražno stališče napram svojemu možu; njenj notici — na sredi otel, okrog ga nasprotno da je res. Ona se ni odvrnila pa^ ni!!!
od svojega moža, a svoje daljne korake	Slovenec" nas poživlja tudi v tonu
uredi na podlagi sodbe, ki jo izreče vojna krut0" uža|jene nedolžnosti, naj puščamo nje-sodnija. Ako nastopi to, kar vsi pričakujejo e zavode pri miru ! Oho, počasi go-in česar se tudi ona boji, jej ne bo pre- spoda j Kdo ;e slikal svetu „temno točko", ostajalo drugo, nego da zapusti deželo. Se- ki nj le skra;no žaljiva in krivična za veda bi morala izvajati tudi posledice iz tržaške Slovence, ampak je tudi s proraču-tega ter zaprositi drugo ime za-se in svo- n-eno tendenco bila resnici v obraz ? ! Kdo jega otroka.	je prvi napai našega trgovca Gregoriča je-
Gospa Hofrichterjeva misli vložiti djno zat0, ker je mirno, brez vsacega ža-prošnjo, naj bi se ji dovolilo nositi njeno |]enja in z najboljim namenom opozoril v dekliško ime, t. j. Gerersdorfer. Namenjena nagem listu vodstvo tržaške podružnice je tudi zapustiti Avstrijo in se podati v nGospodarske zveze", naj notorično znanim Vratislavo na Nemškem in prevzeti mesto slovenskim trgovcem ne pošilja laških pi-gospodinje v nekem zavodu, ki ga vodijo sem ? t Kdo je drzno preskočil vse meje njeni sorodniki.	najelementarneje dostojnosti s tem, da je
Luksemburški veliki vojvoda ne- sramotil pošteno ženo in jo brutalno za-varno bolan. Kakor poročajo iz Luksem- vlekel v mlako nečedne polemike?! Ali se burga, se je bolezen velikega vojvoda ni to zgodilo v „Slovencu" po informacijah Luksemburškega zelo poslabšala. Pojavi tistega „zavednega odbornika" ki je še ne-
dolgo temu naše cerkve hotel prepuščati — konjem, dočim je ona, po njem napadena žena obžalovala, da zastava nekega društva ni bila cerkveno blagoslovljena; po informacijah tistega „zavednega odbornika", ki so mu ravnokar v društvu, v katerem jedi-nem je še imel stolček, naši pošteni delavci-udje v opravičenem ogorčenju postavili ta stolček ...pred vrata !!
Sedaj pa še par besed na prazno renomažo „Slovenčevo", da se število njegovih pristašev v Trstu vedno dviga ter da mi trepetamo v strahu. Tako renomira in grozi „Slovenec" v hipu, ko je par dni poprej kakor kak novodobni Jeremija jokal na razvalinah stavbe, ki so jo njegovi pristaši — hoteli graditi v Trstu, ter milo peval srce in mozeg pretresljivo pesem-žalostinko o — jedino temni točki! Nekaj let sem je „Slovenec" vsemu, kar je dobival iz Trsta, dajal naslov, ali pa pridodajal na zaključku kakor stalen refren : jasni se, dani se, naši batalijoni nastopajo! In danilo se je in jasnilo toliko časa,- da se je zda-niio in zjasnilo — v temno točko! A glej: še niso odzveneli zadnji akordi pretresljive jeremijade, že se potrti pevec vspenja zopet po konci, se bije ponosno na prsi in renomira svojimi batalijoni!
„Slovenčev" humor in njegova vera v
—	kratki spomin čitateljev sta sicer res občudovanja vredna, ali vzlic njima mi... ne trepetamo, kakor nismo tedaj, ko se je jasnilo in danilo in so nastopali batalijoni v... „Slovencu" !
Nemške nesramnosti na slovenskih tleh. V nedeljo zvečer sem se vozil od Štanjela z zadnjim vlakom, ki prihaja v Trst ob 11. uri 10 minut. Mej to vožnjo je bila tudi meni prilika, da sem na svoje lastne oči videl, kako prepotentno in imperti-mentno se vedejo na naši zemlji nemški kulturonosci, oziroma njihovi pomagači — slovenski izdajice.
Vstopil sem v voz, v katerem je bila zbrana družba — če se ne motim — 12 oseb. Skakali so po klopeh, tulili in huj-skali brez vsacega obzira na druge potnike, a nekega potnika — očividno močno utrujenega — so na naravnost brutalen način vzdramili.
Sploh so se vedli tako brezobrazno, kakor da so v lastni hiši. To škandalozno vedenje je slednjič druge sopotnike tako ogorčilo, da so reagirali in da je prišlo^ do ojstrega prerekanja med njimi in nemško, oziroma nemškutarsko družbo.
To pa je na nekatere v rečeni družbi vplivalo tako, da so začeli peti — po slovenski, kar pa je zopet srditejim dajalo prilike, da so tulili vmes, zasramovaje naš jezik. Po prihodu na tržaški kolodvor se je pa zgodil nov čudež, pravi fenomen. K enemu sopotnikov, ki je najenergičneje reagiral proti takemu nesramnemu in izzivalnemu vedenju nemških objestnežev, je pristopil jeden iz tiste družbe ter se jel opravičevati, da oni niso hoteli žaliti, ker aa so
—	internacijonalni!!
Najbolj karakteristično in najbolj simpto-matično za duh, ki preveva avstrijsko javno upravo, pa je:
da kontrolor, ki je spremljal vlak, ne le da ni razgrajačev pozval na red, marveč se je še zabaval ž njimi;
da sta bila v družbi tudi dva podčastnika in
da sta bila v družbi in sodelovala na izzivanju v železniškem vagonu tudi dva — železniška uslužbenca!
Vse to sem si zabeležil kakor miren in na vsem konfliktu neudeležen opazovalec ter podajam tu v izgled, kako daleč že sega ta predrznost in prepotenca izvestnih nemških kulturtragerjev, ki jedo tudi slovenski kruh in uživajo gostoljubje na slovenskih tleh !!
(Temu se ni čuditi, ker to so le naravni sadovi vsega zistema, ki je do vseh detajlov proračunan v to, da vzbuja, širi in utrja v Nemcih uverjenje, da njim je vse dovoljeno in da povsodi križem vse države so oni — gospodarji. To jim je privzgojil zistem. — Op. ured.).
Imenovanja v finančno carinski službi. Carinska oficijala Rudolf Della-
dekliški razred so nameslili daleč tam na glavni ulici. Občina je morala najeti sobo je pripovedovaf mladi učitelj. Morda bi bil še nadaljeval, da se ni z nogo zaplel v Jurkičin dežnik, pri čemur bi bil skoraj padel.
Na hodniku, kamor je dospela Jurkica, sprehajali sta se obe učit. Lisička in Milko-, viceva. Lisička je bila žena okolu tridesetih let, dobro rejena in krepkih udov. Redki * lasje so jej bili temnočrni. S polnega, širokega obraza je odsevala črmenost in jeza. Oči; so jej bile majhne in zelene, a dolgi zakriv-i Ijeni nos nenavadno tanek in spičast. S koncem se je skoraj dotikal ozkih trdo sklenjenih ustnic, ki so bile bolj bledo-rumene, nego-Ii rdeče. Iz njenega vedenja je Jurkica, posnemala, da mora biti nekam razžaljena,; ker vsakotoliko je termasto privzdigala rame a glavo metala vznak. Že prve besede, s! katerimi se je obrnila k jurkici, bile so ka-j kor bojni naval.
_ Vi torej ste ona gospica, katero soj
vsilili občini brez natečaja in brez izvolitve. Vsi smo se čudili, — celo velemožni go-! spod upravitelj, hm — hm, to morate imeti
pri vladi dobrih prijateljev. Ljudstvo si vsa tolmači to tako.
(Pride še.)
Niko Ninlć :
Albanija in Albanci.
Iz mojih balkanskih spominov.
m a r t i n a in Anton K a p 1 a n e k m« imenovana carinskima revedentima v IX. činovnem razredu. — Carinski asistenti Anton V e r d i e r, Marcel Czervviakov-s k y, Rudolf Scaramuzza in Viljen« JFano so imenovani carinskimi oficijali v X. činovnem razredu. — Podčastnik vojne mornarice Robert K o f 1 e r in carinska praktikanta Ladislav R o u s in Karol F i s c h e r so imenovani carinskimi asistenti v XI. činovnem razredu.
Nove podružnice CMD. C. kr. na-mestništvo je vzelo na znanje pravila novih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in sicer: na Vrdeli, na Opčinah, r Bazovici, na Kozini, v Divači ter v Mirnem in Bregiiiji na Goriškem.
Izlet v Vipavo. — Pevsko društva „Kolo" priredi na Binkoštno nedeljo 15. maja korporativen izlet v Vipavo. Odhod iz Trsta ob 5. uri 55 m. zjutraj s kolodvora državne železnice (Campo Marzio): prihod v Štanjel ob 7. uri, od tam v Vipav* na vozeh.
Prijatelji društva, ki se žele udeležiti izleta in se peljati z vozovi, naj si preskrbe listke pri vratarici „Nar. doma" do 8. maja. Od tega dne naprej se ne bo več prodajalo listkov. Vožnja na vozeh iz Štanjela v Vipavo in nazaj stane 2 K.
Halleyev komet. Kakor poroča c. k. pomorski observatorij je Halleyev ko.net sedaj lakho videti na jutranjem nebu. Za tržaški horizont vzhaja komet dne 2. maja ob 2.45, dne 6. ob 2.33, dne 10. ob 2 30. dne 14. ob 2.46 zjutraj in se nahaja približno deset gradov daleč od vzhodne točke horizonta v smeri proti severu. Hribovje, ki stoji pred našim vzhodnim horizontom, provzročuje, da je Halleyev komet vidljiv iz mesta še le 25 minut kasneje. Tako pada začetek resnične vidljivosti tudi v najugodnejšem času (ki bo — kakor je zazvideti iz gori navedene tabele — okolo 9. maja) že v somrak jutranje zarje. Komet je sedaj klubu temu prav svitel in ga je prav lahko opažati, seveda le malo časa, ker ga močni žarki vzhajajočega solnca napravijo kmalu nevidljivim. Na tukajšnjem observatoriju sledijo teku kometa že od 7. februarja. Komet, ki preletava 160.000 km na uro, se čim dalje približuje zemlji. Po 15. maju ga ne bomo več videli, ker zgine popolnoma v solčnih žarkih, v noči od 18. na 19. oli 2.33 zjutraj bo najbližje naši zemlji in pojde zemlja skozi njegov rep. Zjutraj dne 19. pojde mimo solnčne tarče (nevidljivo za Evropo) in po 20. maju se bo planet prikazal na večernem nebu, kjer nam bo več časa ponujal veličasten pogled, dokler ne zgine v daljave vesoljstva.
Tržaška rru*ž4 kronika*
O predrznem ropu proti trafikanti-nji. — O tem drznem zločinu, ki je bil predvčerajšnjem zvečer izvršen na škod« trafikantinje na Acquedottu št. 52, imamo Še sledeče podatke: Pred nekaj dnevi — kakor pravi Bajtova — sta dva moža prišla v njeno trafiko kupit „športe"; vedenje istih se jej je zdelo takoj sumljivo, ker sta se nekam čuduo ozirala po štacuni. Bajtova je prepričana, da sta omenjena dva — sodeč po govorici — regnikola. Predvčerajšnjem zvečer, ko sta vstopila, da oropata trafikantinjo, je eden planil proti ubogi ženski, ki je stara 65 let, in jo je večkrat udaril s pestjo po licu, tako da jo je omamil. Na to jej je vzel iz žepa tudi novčarko, v kateri je bilo par kron, dočim je drugi lopov oplenil predalček prodajalne mize. K« sta lopova zginila, je bil prvi, ki je vstopil v trafiko, vratar neke bližnje hiše, ki je našel starko v nezavesti in z obrazom, polnim prask in bunk. O dveh lopovih žalibog še ni nikake sledi, ali upati je, da podatki Baj-tove o onih dveh osebah pripomorajo, da se ulovi drzna zločinca.
Kdor spi... Zidar Peter Kainerp se je v nedeljo vračal iz Kopra s parnikom „Vet-tor Pisani". Mirno je zaspal na krovu i»t med spanjem ga je nekdo olajšal za listnico, v kateri je bilo 50 Kron. — Dva težaka sta bila aretirana radi suma na tej tatvini.
Od moderne kulture so vzeli edino-le pu-ško-repetirko ; vzeli so jo, ker jo potrebujejo ; drugih dobrot kulturne Evrope oni ne potrebujejo, ne zahtevajo jih, ne želijo, in ko se jim jih ponuja, jih tudi nočejo. Narod je to zdrav in čvrst, ki ne hrepeni po modernih pridobitvah, ki jim je vedno posledica tudi fizično in nravno pomehkuževanje. Narod je to samonikel, ki ne hrepeni za kakimi nejasnimi in meglenimi cilji; ki ne hrepeni za nedosežnimi ideali; ki si pa hoče ohraniti ono sveto svobodo, ki jo je podedoval od svojih očetov; ki si hoče ohraniti pra-
vico samoodločevanja o svojih stvareh ; ki noče dopustiti, da bi se tujci utikali v njegove stvari.
Dokazom o nravni čvrstosti in poštenju je ravno že omenjena, globoko razvita gostoljubnost Arnavtov. Sicer je gostoljubnost več ali manje lastna vsem narodom, ki se nahajajo šele v prvem stadiju svojega razvoja. Vendar bi težko našli narod, kjer bi bila gostoljubnost razvita v toliki meri, kakor je med Arnavti. Čim si pristopil prag hiše Arnavta, si postal njegov gost in on ne bo več dopuščal, da bi se ti zgodilo najmanjše zlo. Spremljal te bo tako daleč, da te spravi popolnoma na varno. To gostoljubje pa se ne razteza samo na tujce; razteza se celo tudi^ na osebe, s katerimi ži\i v krvni osveti. Čim je prišel v hišo pa bilo tudi največji sovražnik, ni več sovražnik, ampak gost, ki je deležen vseh dobrot, ki jih predpisuje sicer ne pisan, ali od roda do roda podedovan zakon o gostoljubju.
Sedaj so se torej ti ljudje dvignili proti Turčiji. Zakaj? Razlogi so isti, kakor so bili ob vseh prejšnih ustajah v Albaniji. Mladoturki so začeli izterjavati davke tudi
od Arnavtov, hočejo, da bo oblast segala do zadnje koče turške države ne samo p» imenu, ampak tudi v resnici. In kakor do-sedaj še vedno, so Arnavti rekli tudi takrat : ne! in so se postavili po robu.
Kakšen bo izid ? Turška armada ne bo imela lahko stališče. Te dni nam je brzojav poročal, da imajo uporniki 300.000 dobr« oboroženih mož. To število bo vsekak« pretirano. Da so pa Arnavti vstanu spraviti na bojišče 100.000 mož, to je verjetno. Arnavti so izvrstni strelci, poznajo vsaki kot, vsako luknjo v svoji deželi. Proti 100.000 upornikom bi morala poslati Turčija nasproti najmanje 200.000 mož armade, ko bi hotela doseči kake izdatne uspehe. Ali za popoln« upokorjenje Albanije bi bilo treba še dosti več. Ali bi pa Turčija mogla prenesti materijalne žrtve, ki so v zvezi s tem? Zato konča ustaja bržkone tudi takrat tako, kakor dosedaj še vedno: vse ostane lepo pri starem. Ako bodo pa hoteli Turki na vsak način popolnoma upokoriti deželo, bi utegnilo imeti to še usodnih posledic za razvoj stvari na Balkanu.
V Trstu, dne 4. maja 1910
> EDINOST
< št. 123
Stran 111
Znatna tatvina. Gospa Agostina Be-nedetti, trgovka draguljev, stanuje v I. nadstropju v ul. Ferriera št. 7. V nedeljo zvečer je šla ven, in ko se je povrnila domov, je v svoje nemilo presenečenje konstatirala, da so tatovi med njeno odsotnostjo ulomili in oropali njeno stanovanje. Odprli so šiloma omaro, od koder so ukradli 36 komadov srebrne namizne posode, 2 zlati verižici, 1 zapestnico z dijamanti, 1 zlato kolajno in 700 Kron v gotovini. Skupna škoda se ceni od 1500—2000 Kron. Dva moža, ki so ju videli iti po stopnicah sta bila aretirana. — Lastnica je zavarovana proti ulomu.
Koledar in vreme. — Danes: Flo-rijan muč. — Jutri: Pij V. pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne
18'° Cels. — Vreme včeraj: zjutraj jasno, pop. oblačno, zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Spremenljivo, polagoma bolje.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
, v	Bratje Sokoli!
Šft W V četrtek 5. maja priredi brat-sko društvo „Sokoi" v Biljah /rJysvojo prvo prireditev. Naše druš-: A tvo se udeleži v kroju te slavnosti in nastopi tudi z vrsto telovadcev. Odhod iz Trsta je določen z elekrično železnico ob 12. uri 22 m. na Opčine in potem z vlakom do Volčjedrage.
Ob enem pozivamo vse brate, da se udeležijo (ne v kroju) vsprejema Ljubljančanov v nedeljo 8. t. m. zjutraj ob 7. uri na južnem kolodvoru.
Nadalje naznanjamo, da v nedeljo, dne 8. maja sodeluje naš pevski zbor na Ciril-Metodovi veselici v Branici in se udeleže te veselice tudi drugi člani v kroju. Odhod iz Trsta je določen z električno železnico ob 12. uri 22 m. na Opčine, odtod pa z vlakom do Štanjela. Ob tej priliki nastopi vprvič sokolska fanfara. — Na zdar!
Odbor.
* * *
Pevska vaja za mešani zbor se vrši danes v sredo zvečer točno ob 8. uri. Ker je ta edina vaja za družinski večer v soboto, so naprošeni vsi pevci in pevke, da se gotovo udeleže te vaje.
Pevovodja.
Pevsko društvo „Zastavau v Lonjerju priredi dne 15. t. m. vrtno veselico, s sodelovanjem domače godbe. Veselica se bo vršila na vrtu gostilne pri Županu v Lonjerju. Po veselici bo ples v prostorih „Konsumnega društva". K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Tržaška podružnica S. P. D. priredi v četrtek 5. t. m. svoj drugi letošnji pomladanski popoludanski sprehod v tržaško okolico iz sicer čez Kolonijc-Trebče v Or-leško „Drago* ; povratek čez Bane-Konkonel.
Ker so poludnevni izleti v prvi vrsti družinam članov namenjeni, nadeja se podpisani, da se bodo posebno iste temu vabilu odzvale.
Prijatelji narave, ki niso še člani S. P. D., tudi dobrodošli!
Odhod spred kavarne „Balkan" od 2 in pol popoludne.
Odbor Trž. podr. S. P. D.
Kolesarsko društvo „Balkan" ima nocoj ob 9. uri sestanek v kavarni „Minerva". Radi važnosti prosi se g. dirkače in in člane društva da se je gotovo udeleže.
Včerajšnji številki radi pomote ne znači maksimalni čas 30 m. ampak 35.
„On in njegova sestra". To veleza-bavno igro, ki je pred dvemi leti dosegla v „Nar^domu" velik vspeh, uprizori Št.-Jakob-ska Čitalnica prihodnjo nedeljo 8. t. m. v „Nar. domu" pri Sv. Ivanu.
Pevsko društvo „Kolo" ima danes zvečer točno ob 9. uri pevsko vajo.
Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu bo v sredo 12. t. m. ob 3. uri in pol v Slovanski čitalnici. Prosi se nujno, da se istega vdeleže vse udinje in vse odbornice podružnice iz okolice in če mogoče tudi iz Goriškega. Razun dnevnega reda bo razgovor o vde-ležbi velike Ciril-Metodove slavnosti v Ljubljani, ki se bo vršila 3. julija.
______Odbor.
DAROVL
— Zavodu sv. Nikolaja so od 1. oktobra 1909 do 1. maja 1910 poslali sledeči i. g. dobrotniki in dobrotnice, slav. županstva in korporacije te darove :
Hranilnica in posojilnica, Jesenice; Ljubljanske dame, preostanek šopka g.ej Poni-kvarjevi, po 15 kron. Zudar Alojzija, Kajira, 10 kron 86 st. Mahnič in Tomažič, Kanal, 7 kron 50 st. Kramar Kati; F. Sila, žup. sv Ivan; Čigon, vikar, Vojščica, po 6 kron. Andrej Gabršček, Gorica ; Hranilnica Žiri; dr. Treo, Gorica; dr. Milan Papež, Idrija; dr. Stare, advokat, Novomesto; Kogoj J., notar, Postojna ; Jelšek Amalija, Dornberg; Skočir J., dekan, Devin; Gruntar Marija, Ribnica ; Stesko Viktor, Ljubljana; dr. Kos, profesor, Gorica; Fettich-Frankheim, kanonik, Ljubljana; dr. Karlin, kanonik, Ljubljana; dr. Janežič, Ljubljana; Flis J., gen. vikar, Ljubljana; Zuchiatti Fran, Medana; dr. Gre-gorič, zdravnik, Ljubljana,'; Lenasi Karol, žup., Košana; Pfaifar J., duh., Javorje; Kranjc J. Zibeka žup.; Zoreč F., žup., Nova
Oslica; Perk P., kap., Žiri; DolinarJ., duh., Šmarjeta; Soukup T., žup., Stara Oslica ; Peteršnik M., prof., Ljubljana ; Spitrar Ivan, vikar; Abram J., žup., Črni vrh; Županstvo Dol pri Ljubljani; dr. Žmavc, prof., Ljubljana ; Omahen Marija; Banka českych sporitelen; Ivan Prelog, Trst; Zinka dr. Rybar-eva, Trst, vsi po 5 kron. Dostal J., knezs. tajnik, Ljubljana ; Rodoljubka ; Jemc Ant., St. Jakob ob Savi; Rumer L., žup., Biljana; dr. Kržišnik J., dekan, Trnovo, po 4 krone.	(Pride še).
Popravek. V včerajšnjih darovih zavoda sv. Nikolaja nam je pomotoma izostala svota zadnjih 12 vrst cenj. darovalcev, kateri so darovali po 10 K.
—	K ženski podružnici CMD. so pristopile kakor nove udinje gospe: Terezija Ukmar, Marija Peric, Viktorija Štekar. — Darovali so za Ciril-Metodarijo: Terezija Ukmar 2 kroni, Andrej Vižentin K 140, Badalič Ana 1 krono, Amalija Drufovka 60 st., Josefa Moderc 60 st., Anton Kuret 60 st., Hadrijan Drufovka, Bratoš Rudolf, Anton Kuret in Marija Bratoš po 40 st. — Živeli!
—	3. mesečni prispevek I. uradniške skupine za novo šolo pri Sv. Jakobu K 4T67. Denar hrani g. Pinter.
—	Obrambni sklad. Družina Peric v Trstu daruje K 6 za obrambni sklad, namesto venca na krsto pok. Amalije Vremec z Opčin. Denar je naložen pri „Trg. obrt. zadrugi v Trstu" pod štev. 1534.
—	V protest proti „Slovencu" nabrali so v krčmi „pri dveh murvah" pri Sv. Jakobu in sicer gg.: Kobali, Brecelj, po 20 stot.; L. Stranšjak, Jelušič po 1 K; Černigoj 30 st., Sila 50 st., J. Stranšjak, Poseli, Lukman po 40 st., Mateskar 20 st. Nadalje se je nabralo istotam še K 3 07 za 7 naglavnih grehov, ki jih je zagrešil „Slovenec". Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriška
Kanal. Le redko kdaj se nam nudi prilika zabavati se ob dramatičnih predstavah ; zato pa, kadar se nam nudi, napolnimo tem bolj našo lično dvorano, ki je zelo pripravna za gledališke večere in druge poljudne zabave.
Jutri, na praznik dne 5 maja, pa se bo godilo v naši dvorani nekaj posebnega! Kaj tacega mi Kanalčani še nismo doživeli nikoli. Iz Trsta pridejo nas posetit vrli člani tamkajšnjega slov. gledališča, na čelu jim g.a Danilova, kar je za nas pač izreden dogodek. Zato jim to tudi pokažimo in doka-žimo s tem, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička!
Uprizore krasno narodno igro „S a m-ska domačij a", ki je dosegla že v Ajdovščini in v Pazinu popolen vspeh in se je morala tudi v Trstu ponavljati. To je najlepši dokaz, kako zelo igra ugaja povsod in bo gotovo tudi nam ; kajti v njej je toliko naravnega življenja, zdravega humorja in pristno domačih navad, da se mora vsakomur prikupiti kar na mah.
Prihite torej vsi od blizu in od daleč, da se zopet enkrat od srca nasmejemo in prav pošteno naveselimo in naplešemo, kajti po predstavi bo svobodna zabava z godbo in plesom. Prihitimo pa tudi zato, da dostojno pozdravimo naše mile umetnike oziroma igralce iz Trsta !
Jutri na praznik torej na veselo svidenje !
Bralno in pevsko društvo „Zora" v Kostanjevici priredi dne 8. maja — v slučaju slabega vremena pa 16. maja 1.1. — majno veselico s plesom na dvorišču gosp. Frana Trampuža, krčmarja v Kostanjevici h-št. 34 z obširnim vsporedom in plesom. Med veselico pri posam. točkah bo svirala vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Začetek ob 2 in pol uri popoludne. Vsprejema-nje društev se bo vršilo ob 2. uri popoludne.
Iz Devina. Letos bo 10 let, odkar so devinski Slovenci prodrli led životarenja in ustanovili društvo, ki naj jih privede do skupnega dela, omike in napredka. Devin, jezikovno mešana vasica — dve tretjine Slovencev in ena tretjina Italijanov — je naša obmorska narodna trdnjava in ne sme pasti iz naših rok. V Devinu je bila doma Jurčičeva „Lepa Vida" pesnik Aškerc je tu nabiral gradiva za solnčne „Jadranske bisere". — V Devinu nahajajo najimenitnejši slikarji motivov svojim umotvorom.
Seveda pa privablja krasna devinska okolica tudi mnogo tujcev, ki se hočejo v Devinu vedno bolj udomačiti in zahtevajo vedno več pravic. Naše društvo „Ladija" si je zastavilo nalogo čuvati slovenske pravice, negovati slovensko petje in širiti slovensko časopisje. Lahko rečemo, da smo v prvih desetih letih napredovali in utrdili narodno zavest. Da bi ostala trajna, sklenili smo ob desetletnici obstanka našega društva razviti zastavo, prapor, pod katerim hočemo Ladijaši braniti narodne koristi.
Poživljamo vsa zavedna društva, da
Potni kovčeki. - Torbice in listnice, - Lastna tovarna.
1 Ivan Rucker, Trsf al. 5. flntonio 10
ji »lika trgovina vsakovrstnih predmetov Iz kože za Pj	potnike, turiste In planince
M* V lastni tovarni se zielujejo kovčeki, klobučnioe, platnena, urnemu fzdelina po-H| krlvala xa kovfieSa ter sa izvršuj?jo vsakovrstni popravki. — ZMEliNE UENE. TRGOV NA JE SED4J V SLOVANSKIH ROKAH.
-as
Zdravljeni«: krvi
Čaj „Tisočerni cvetJ (Mil)efori)
0'sti kri ter je izvrstno ere<iatvo proii onim slu'ajita će peče t želodcu, kakor proti slaheoiu prebjilianju io hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje ttane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI'4
Trst (mestna hiša)' Telefon 377
Postne poSiljatvf se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoilje Kron l-10.
Ob bruhanju, bljevanju in poletni griži otrok se je izvrstno obnesel ?Kufekeu brez mleka, skuhan na vodi. Beljakovine, ki jih obsega „Kufeke", so dobra preživilna podlaga neugodno učinkujočim organizmom.
Fo nizki ceni
se dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri
CIMBERTO CESCfl, TRST
Via della Caserma štev. 11.
T-
Prave praktične žepne svetiljke „IMPE- gj RATOR" po Kron 2*50 komad. |
TRVDKA
Adolf: Rostorls
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
(zraven restavracije Cooperativa ei Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in po vršnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR ! Skladišč« ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Pristno brnsho sukno
Pomladna ia poletna sezsua 1910
Potresli) iriiio ospotelto Mo
— v Buzetu	b
išče
f 1 kos
7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron
ti
za svojo gostilno v „Narodnem do ? uu [te v Buzetu. Informacije daje predsedpi-jg Štvo imenovanega društva.
Slovenci in meščani! fSHX £
poslužujete le v slovenski brivuici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča udaui Anton Novak. Svoji k svojim !	666
Aii se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosue CavJacci ll 40 (prej Torr nte)
Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od K^on 6 do 30 Otroške ebleke . . od Kron 2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domaČih tovarn. Velika zaloga arajo, hlač in dragih predmetov za delavoe.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA CiTTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosiie CaMneci stey. 40 (m Torreaie)
Kos dolg 3-10 m za popolno moško
obleko (jopič, hlače in ::: telovnik ::: stane
Kos za salonsko «.bleko K 20. Blago za površnike, loden ;a planince, svileni kaingarn itd. razpošiiia po tovarn, cenah soli 1na >n reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - hnhof v Brnu.
Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima 8 tem, da n&ioči blago nara noat iz to varn, in<*st&, velike uxo i-norfti. Radi velike razprodaje vedno »vtjžo blago. — Stalne, ugodne oen*». — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno.
aari	^:
iz indijske trstike in iz vrbovlja
Radi preselitve
Jako znižane cene.
HENRIK PREOER Trst Dl. Mm 22
88gr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna dalalnicc« umnm
PAVEL ViSINTINi
Trst, ul. Giosue Carduccl 31.
F lil J alka ui. B. Sebaatlano 3.
Velika izbera moSk'h in ženekih če Ijev. - Po-p	prave »e izvršujejo toč-
no in Bclidno
Odlikovana delavnica in zaioga ^tŠeSa^
j sedloma in potnih predmetov
^ FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO. ■	fii S M IB'S'Sk&i §13»^ v
Cržošlia posojil, in hranilnica
T lastni lilSL	registrovana zadruga z 1 :: omejenim poroštvom :: j	Telefon St£52. |
Trst, Plczzo Caserma Z, 1. n.- (Ubod po Slanih stopnicah)		
Hranilne vlogo sprejema od v«akega, Če tudi ni ud in	1| Ol
jih obrestuje ^^^F	J4 JO
Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ee lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjiibo po dogovoru 5V0—6%, na menjice po 6 „ na sastave
P° &l/,*/, in na amortizaoijo za daljšo dobo po dogovora
o o
Ura dr© ure: od 9.—12. u.-e dopoludne in od S.—5. popoludne. Izplaflnje ne vsaki dan ob uradnih urah. — Ob uede-liah in praznikih je urad zaprt.
P^fttno - hranilničoi račun 816 004
ia najmoderneje urejeao varnostno eelloo za shrani a« vrednost papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspefineja navaja Stediti svojo deco.
Stran IV.
»EDINOST« št. v:
V Trstu, dne 4. maja 1910
se kolikor možno v obilnem številu udeleže devinskega narodnega praznika.
Bodi pevska, bodi druga narodna društva, ki bi bila pripravljena sodelovati naj blagovolijo podpisanemu odboru najkasneje do 15. julija doposlati svoje načrte, da bo možno razne točke primerno urediti.
V nadi, da se odzove našemu pozivu mnogo društev in tako povzdigne praznik do impozantnosti kličemo :
Do prisrčnega svidenja! Za odbor: Predsednik*: Ivan Ples
Blagajnik:	Tajnik:
Ivan Peci kar	R. Gašper
Porotno zasedanje v Gorici začne 3 J. maja. Določeni sta dosadaj dve razpravi: proti Mariju Pippu radi goljufije in proti Mariji Štrukelj radi detomora.
Vesti iz Istre.
Puljski župan dr. Viljem Vareton je bil predvčeraj pri cesarju na avdijenci.
Istrska „deželna" razstava. (Dopis iz Kopra). Že ob naslovu samem bi se imel mnogo izpodtikati; pa naj bo to za drugikrat, ali morda za drugo pero. Danes sem slučajno po drugih opravkih prišel v Koper in po obedu mi je v navado, da se neko-koliko sprehodim na okolo. Danes — 29. 4. 1910 — sem sicer namenil napraviti od 12.30 do 2 ur popoludne izlet v Izolo, sem pa to namero opustil. Da pa čas iskoristim, sern si ogledal zgradbo te famozne „deželne" razstave.
Vsa zgradba je okusno prirejena. Nad uhodom je napis „Prima Esposizione pro-vinciale Istriana" z deželnim grbom (kozo) v
sredini..
Ta deželni grb je tako majhen da bi trebalo povečevalnika, da bi se ga opažalo. Imel sem na očeh dobre naočnike, a sem ga komaj opazil. Na vrhu vhodne zgradbe se pa mogočno reži krilati beneški lev, ki je menda, odkar je bil sklenjen mir v Campo Formio, dosedaj počival v kleti (ali kje)
conte..... ter z njim vred pričakoval Gari-
baidijevo eskadro, ki bi imela priti rešit naše pokrajine iz krempljev dvoglavega orla (tega moreš tudi spodaj opaziti ako imaš slučajno mikroskop pri rokah.
Ravno je krilati lev preko stolne cerkve zapazil, da se ladija s trikoloro bliža ko-perski luki, kar je bilo jasno čitati iz oči, zato sem prosil rnoncola", da mi dovoli v zvonik, in sem zapazil, da se bliža čoln našega veslarskega kluba s slovensko troboj-
nico. Radoveden sem, kaj porečeta..... in
krilati lev, ko se naši veslači približajo obrežju : „Terri irredenti".
Raznih zgradb, pavilijonov i dr. ne bom za danes opisoval. Omenjam le mimogrede, da tesarsko delo so delali Slovenci, pleskarska pa regnikoli. Podjetnik „Raimondo Sierco" ima toliko italijanske krvi, kolikor je ima tržaški dr. Mrach in „Lorenzo Rabitsch", maestro carpentiere. — To istrsko razstavo, na kateri večina dežele (Slovan;) ne bo udeležena, bi hotela imeti očitno italijanski značaj, bodo čuvali — čujte in strmite ! — slovanski vojaki Bosanci-Herce-govci, ki so že v Kopru nastanjeni. Ko bodo videli naši sosedje — toliko iz „odrešenih", kolikor tudi „neodrešenih", pokrajin rudeče fese bosansko-hercegovskih fantov, zraste jim greben kakor puranu, ko vidi rudečo srajco. Režali se bodo, kakor krilati lev nad vhodom. Vpraševali bodo irenda Jelico, kaj vse to pomenja in prosili mijne pomoči Zmagoslava Rešitelja.
Ko sem odhajal od razstavišča, sem prišel do zaključka da smo istrski Slovani mnogo pogrešili, da se ne udeležujemo te razstave. To jednostavno iz sledečih razlogov : Imenitno bi biio gledati v razstavi različne glagolske in ćirilske napise, ki bi jih bili sneli z vseh cerkvenih zidov, obzidij, pokopališč, raznih starih zgradeb, ki^ so bili napravljeni v onem času, ko so naši dedi svobodno volili duhovne in molili Boga v svojem milem jeziku, četudi je obvladoval naše pokrajine beneški lev, torej oni lev, ki se tudi danes reži iznad vhoda v to razstavo.
Zanimivo bi bilo videti v glagolitici pisane rojstne, oziroma krstne, poročne in mrliške matice, pisane z rokami duhovnov, ki so iz našega roda izšli in naš rod ljubili. — Znamenito bi bilo videti še mnogo drugih dokazov, ki bi v pravi luči pokazali, da je Istra od davnine bila slovanska, in znamenito bi bilo videti še naš rod, ki bi to razstavo obiskoval in dokazoval, da Istra je in ostane za vedno slovanska. Še znameniteje pa bi bilo, da bi vsi prej navedeni spomeniki pripovedovali, da je imel naš narod v nesvobodni dobi beneške republike večje svobodŠčine in večo svobodo in da so mu celo od Avstrijcev toliko obsovraž-Ijeni Francozi puščali vse svoboščine, a da je vse izgubil ko je prišel naš rod pod oblast germanizatoričnih avstrijskih vlad. — In to vzlic dejstvu, da so Avstriji v nje temeljnih zakonih vsem narodom zagotovljene enake pravice.
Nis Vodoran III.
Druge slovenske deiele.
Tujski promet v Ljubljani. Meseca aprila je prišlo t Ljubljano 5431 tujcev —
911 več nego v istem mesecu lani, in 557 več, nego meseca marca letos.
Ponarejeni dvajsetstotinski novci
krožijo v veliki množini po gostilnah in trgovinah v Šoštanju. Izdelek je prav dober, tako da se ga t?žko loči od pr?vih novcev.
Nesreča z revolverjem. V nedeljo se je po neprevidnosti ustrelil z revolverjem v trebuh 17-letni fant Andrelič iz Hajndelna na Štajerskem.
Planinski koledar izda Savinjska po-družn. SPD koncem meseca maja.
nuem — Naslov pove
Vrtnarja l^SSi-T5
Proda se Javni nSes
po*telja za otroke za Kron 14. Ul.
H. Gto-anni 10, II n.	745
P iredij.i mladeniči Šempolajaki dne 5 um. na dvorišču gopp. Koamina. Svira podba iz nv. Križa. Na obilno u»ie-1« Žbo uijndno vhbiio Mladenki.	747
Ifnnor cvrefc Približ,,Je Bepatica h>.i-
i\L(5:Otf OVClib lfy je 1u. ali jaz imam še dobrf-pa vina in po ce:i. S'ovei ci ! pijte moje vino in vam rep tica ne bode bodovala. Prihitite vsi v sr<'8ti:r»o _Al ginuasio", ulia Squero nujvo štev 7. Hm to Kf.ai«	1273
izurjen
in skuše n strojnik za tiskarno, veSč slovenščine v govora in pisav*, ne pod 26 le: star, se spsejme takoj k dvostavnemu in eno stavnemu stroju za brzotisk. Plača po tarifu. Ponudbe pod „USTRAJEN* (št. 737) na Inser. odd. Edinosti".	737
TRST, ul. || Cavana 2 il
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na d«n. - Postrežba iočna is na den
Vnoicm se otldft takoj soba, kuhinja kakor SeCSJcIII tudi »hramba. — Cologua in monte 261, na-proti pekarne.
Prodajalna jestvin
po nizki ceni. Našlo' noBti.
rfadi odhoda pri Inaeratnem oddelku Edi-
741
A-----------	,
| Prodajaln, ur in dragocenosti
u5! vC-'t-v.*
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TKt prodaJ?D.^ekjet) COMO ŠtSO.35
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

1LEKS. FRANC JUTER - TKŠT
Prva in edina pisarna
Dfija nasvete in informacije o vnem ^ /l?ar se tiče novačenja in voj. službe
<o /Izdeluje in odpošilja vsako vrsto
f /vaj in kontrolnih sbrdov, cnolet
A*tovoJj-tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih 'tigodnorti glede prtzt?nćiw službe vspre-\ ( /jfctjh v vojaške šole itd. — Pooblaščena je) Nastopati stranke f red obla^tnijami. — Posreduje v najteža'.nejih slučajih — Reševanj*' rhitro in točno — Uradne ure : Ob delavni-\ ftrih od do 12. predp. n od 4. do 7. popoi-\ /Ob nedeljah iu praznikih od 10. do 12 opolud-\
raimiron;.	iienermn
*uiwibi Prva in etfira pisarna v vo- muiausai
SSBuuSl ia$ki stvari, Korce&ijcnira- SL'iSIS
'U
TELEFON 1743. Na,Jl>cljfl »fc dobivanja p 6c-.ce ka-^o
Pozor i Efl. L EVI S*ozor !
Trat - ul. Gsabrelle III. nad. Trst
kupuje rabljeno pohIStvc, ponožene obleke Ir štvafr.e stroje. Pilati dopisnico. Pride san; na -ioni.
Caro & Jeni nek
Dri:.*fc« z omejenim porošivon:
Isf^ aau •-•^i.-ii^iao prerfe ..aeje asiivsr
* po8sf;r*;mi zapriim, voiovi.
! 3 i K k
1 S <£
• -S	a.
: «s	g
«	iz
30	x!
lfl!C3 Csrn»Ssri 15 - 'S?v.
Hf
* vb f
I
z f>v.(j«itt} oprea<5 zn vsako-| vrstni pogr-. ti ""^SSf in prodajal
nico mrtv.'iških pr«dujetnv tr.- v>n
kovrsttiili vencev iz umetnih cvetHc jperie, porceiftna. — V*jjfJca zaloga
V V * r	^
r"
aj. n ir r tr h. Stbis! in drui
§ ts s 23» ■ S vUJ3L 5' -V3«. se jg prrjselilo na
Corsa 49 (Piaiza Goldoni) Tel. 14051

ft
S ^
Prodna R'- dčsS't:U in orobio
im
mmm

p Ker sefli prisiljen v kratkem šgčgr* se preselit?
prodajalo se bo vse blago, kake r batist, perka), oksford, zefiir, O	platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
4 šMM&ši po čudežno nizkih cenah.
K : ulica Nuova ste /. 36 :
T-*	Trgovina posameznih partij
8 Sigmund Vamos
vcjooooocsoocjoooaoocococ
«5
EN OBISK ZADO- | STU-TE. DA SE PRE- | PRIČATE O TEJ g ! UGODNI PRILIKI! I
& »
H
H
M
M

X
trgovina M jH Bamblč p k rstu i
ulica Giiilia štev. 1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga vsakovrsta. blaga |
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in || »oke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani J.1K0B BAMBItJ ^
DOBROZ^JANA MANUFAKTURNA TRGOVIN4
T. FRE1S8E1S, ul. delle Poste 5
_ Hiša Brunner (nasproti kavarni PITSCHEN) --
priporoča za nastopajočo pomladno in poletno sezono
Zpfir 7 nairailie eism Umi cd sloM 36 meter dalje! Perctf 2 laino eSiii risbami od stotini se meter dalje Panama gla U in s črtami . cd itotuk 90 meter daije Srtle ii volse ? vseh tanah od Kron i*30 meter dalje
Volneno blago, krema In barvnato vsakovrstne kakovosti in cene. Velik Izbor ba-tlsta belega In v barvah samo v najnovejših risbah, popolen Izbor drobnarij Itd. Itd.
Zaloga perila iz prvih tovarn. — Blago samo prve vrste in po nizkih cenah.
Essags

Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim števili i m odjemalci m, da sem otvoril v tem mestu
v ulici SSoscSietto št, 2
(vogal ulice del Toro)
7 kateri bom prodajal najboljše goveje me*o. teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. HigijeniČnemu oziru se bo po svečala vsa skrb. V nad-, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH.
TEMPEL, RAD1NSKIGIZELIN
VRELEC Najboljši min. vodi
--- ZASTOPNIK: ---
LACKO KRIŽ, PULA
Z dnem 26. februvarja 1910
se je otvorila

:: IZDELANE MO$KE OBLEKE ::
Veliš izbor otroških oblek, površnikov, paletot, ru.r-rsiL h!a<5, telovniki fantazija itd. i tel.
Prodaje se tuai na obro'ce
UL	S3 1« Ts^d4
v«>t?o in temno, poAniufzni keni, ccle Epa!ne in jfdiine sobe, ogle:inla, slike itd. itd. vao po nizki ceni.
Izgotoulj. moške obleke s ..... in šivalni stroji .....
na oV-ioJte in caao — Proda
l /ANKA OOREGHiNi, Trst
(Zalega pohištva) ul. Mado^nina8
TZER-WEIN
se imen i'e b. lo Itajrr^ko vino, ki je talino priprrvTn.-. pijjičn /. mineralnimi voJami i« sLf-»noin. Prodajani tati v buteljkah prisliiO liu» Opollo iz Visa, Relo đ'adko iz Visa, i-trsko in ter.xu Priporočam tuli svoj itbor dtžerinih ia zlrarilnih vin, rozoljo, likerje, imanje iu sirupe. Zaloga „Asti spumanti' po Krmi 3 Iu 4. Sladki refoSk po K i. Uboruo žganje po K 2'40 l.uteljka o<l
^uaTcfm^stP- E. Jurcev: Acquedoito 9
Vedno žogata preskrbljena zaioga lesa in oglja
Sma^ad ^^dspach
Trst - Via Ireneo della Croce 4,
se priporoča slavnemu občinstvu v natiavo vsakovrstnega oglja (meliicega ia trdega), briketa iu drv po zelo ug-*luih renah na dom iu franco. Naročila Hn sprejemajo tudi potom dopisnic in s-; izvrSujcjo najhitreje. Ojlje se razpečuje v plombiranih vrečah. Za naročbe, tudi za poskurt se priporoča h »poštovanjem
Emanuel Windspach.

Hočete se pr&prič«
v^ilka ^kiacliiča

SaiaTi'šS
Pontft dftlia rš.i5ra 2 uL	»uo
.TO^ai To.TBrVfl!	iila cittA »ii Lol ^ir
i. u."«5; »gcvj^ mnšh jbJor »•• •	* dečk*
-c'.^; r* -.iroc-	=ao->v* jo;»» kakor tudi
z«:'»	Obleka aa dom ia dalo Delavske
.u.^j.. TtrjMki -crloa. NepreaO':?)ivi pla^i (pnsis &S*t>«ki) Sp»Oi'jatic€>:a : tiago tn- ia inozemskih . ir». Izgotovljajo se oblc?rj po %i«rt po najnovejSr t odi, cočno, nciidno ic elugaatn • y 3 niskih cen.-.h
Telefon 16-64. ZALOGA VSAKOVRSTNEGA
Oglja in Premoga.